Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 215
Ljubljana, četrtek 14. septembra 19JJ
Cena 1— Din
Upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podi-užnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga Cislo 78.180, Wien št. 105.241.
Pomen 20. septembra
V zvezi z bližajočo se pet in dvajsetletnico septembrskih dogodkov v Ljubljani smo v torek v kratkih potezah podali mračno sliko položaja našega naroda zadnje desetletje pred svetovno vojno. Naš narod je z nemškim nasiljem vodil težko, obupno in neenako borbo za svoj obstoj. Zdelo se je takrat, da nam je že pisana usoda in da si bodo preko našega narodnega telesa podali roke Nemci in Italijani, nakar se bo fronta pomaknila daleč na jug, na So-tlo in Kolpo, kjer je kazalo, da bo druga linija v boju med slovanstvom in nemštvom.
Naše obrambno gibanje je postalo skoro popolnoma mehanično in pasivno, zato je popolnoma prirodno, da se je vseh lotevala malodušnost. Med številnimi narodi v Avstriji smo bili Slovenci edini, ki v zadnjem desetletju 18. in v prvem desetletju 19. veka nismo izkazali nikakega prirastka. Kakor smo že v torek pokazali s 'statističnimi podatki, smo na Koroškem stalno nazadovali, Štajerska je komaj komaj vzdrževala svoje število, prirastek iz Kranjske pa ni bil v nobenem sorazmerju z izgubami, ki nam jih je zadajalo izseljevanje v Ameriko, na Vestfalsko in zlasti v nemški del Štajerske, kjer smo z lastno krvjo mašili vrzeli tamošnje pojemajoče nemške populacije.
Kdo izmed starejših se ne spominja one žalostne stereotipne formule, s katero je naše časopisje s topo resignacijo za-beleževalo prečeste fizične izpade Nemcev in renegatov proti naši narodnosti? »Le razsodnosti in miroljubnosti naših ljudi gre hvala, da ni prišlo do neljubih prizorov.« To je bila stalna rečenica, kadar je kak objestni tujec ali še rajši besen renegat sramotil naša ime, naš jezik in našo narodnost. Tako smo biti poteptani, potlačeni, vklenjeni in zasužnjeni, da nam je bilo v pohvalo, ako nismo reagirali, kakor je bilo treba tam, kjer bi bil vsak drugi narod vzrojil ne glede na morebitne »neljube prizore«.
Nemškutarska objest pa je rasla do neba in je v svoji razigrani besnosti le preveč napela lok, da je končno tudi krotkim Slovencem zavrela kri. Ptujski tnsult je bil tako gorostasen, da ga nismo mogli prezreti; bolel je tem bolj, ker je prihajal s strani poturic naše krvi. zato je bila njegova sramota dese-terna. Nemškutarija pa je z njim napravila nepopravljivo taktično napako za sebe in nemštvo. Razgibala je našo mlačno in otopelo javnost in izzvala odločno manifestacijo slovenske narodne zavesti in skupnosti, ki je bila že skoro popolnoma Z&SpSrici od dobe taborov. Zdrznilo se je naše narodno telo, bolestno zakričalo v obupu besnosti in se dvignilo v svojo obrambo.
Samo po sebi se razume, da je prva reagirala na nemčurski insult bela Ljubljana, središče in srce naroda, edino avtonomno mesto na Slovenskem, ki je bilo v slovenskih rokah. Naša prestolnica je dala na ptujska izzivanja im-pozanten odgovor. Kdor videl mogočno zborovanje v petek zvečer pred usodno nedeljo 20. septembra in ogorčenje množic, ki je trajalo kljub nedeljskim strelom še ves naslednji teden, mu je ostala trajno v spominu enotna volja našega ljudstva, da mora biti odslej konec zapostavljanja našega naroda, ki je prešlo že doslovno v fizično pobijanje.
Kakor so ptujski nemškutarji napravili taktično napako z barabskim napadom na Slovence, tako je avstrijska politična oblast zagrešila slično napako, ko je poslala svoje nemško vojaštvo nad slovensko ljudstvo, zahtevajoče le svoje zakonite pravice. Avstrijska vlada in nemčurstvo naših dežel sta zgovorno pokazala svojo identiteto z enako nemo-drim postopkom. Prizadela sta občuten udarec avstrijskemu patriotizmu pri Slovencih in od tega udarca je bil avstrijski patriotizem tudi pri našem preprostem ljudstvu kompromitiran za vse večne čase. Ena učinkovit lek je naše ljudstvo dobilo dve desetletji prej. Tedaj je Avstrija temeljito odučiia avstrijskega pratiotizma naše ljudstvo v Primorju. Ob priliki umora cesarice Elizabete je naš zvesti Primorec dal duška svoji nejevolji do Italijanov z demonstracijami, ki jih je oblastvo zatrlo s kruto silo in obložilo demonstrante z drakon?kimi zapornimi kaznimi. Kraševec in Primorec sta pod tem udarcem izpregiedala im. od tedaj nam za našo stvar na Primorskem ni bilo treba imeti strahu.
Enak učinek so imeli septembrski streli na ostali del našega naroda. Prelita kri, o kateri bi morali vsaj Nemci vedeti, da je »prav poseben sok«, je postala seme bodočega odpora in upora. Avstrija, ki so ji bili dnevi šteti, je storila vse, da se onemogoči med Jugoslo-veni in da mogočno razpiha plamen jugoslovenske i reden te. Za septembrskimi -freli so čez štiri leta zadoneli osvobodilni streli topov že svobodnih bratov i na tleh, ki sta jih tako nespametno pripravljali vlada in avstrijsko nem-'-vo, je zagorel mogočen plamen jugo-'^vpjnkega- bratstva v srcih in dušah . --ega našega ljudstva. Sicer so bili bud-
Uaročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Stros8mayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
ŽRTVE NASTOPIJO DANES ZADNJO POT
Na kraju usodne letalske nesreče na Studencu pri Ljubljani bodo vzidali spominsko ploščo in vse tri propelerje razbitega letala
S pekočo žalostjo se sklanjamo nad krstami onih, katerih življenja preseka nenaden, nepričakovan slučaj. Nekaj strahotnega je v takšni katastrofalni smrti. S privajeno lahkoto prenesemo smrt, pa naj nam ugrabi tudi najdražjega človeka, samo če se je priplazila do postelje počasi, postopoma, po prstih, da smo se utegnili pripraviti na vse. Toda človeška duša ni ustvarjena za to, da bi v naglici dojemala velike, strašne reči. Smrt, ki je prišla s hrupom, s senzacijo, z nesrečo, nas zruši s seboj, drobci katastrofe se razpršijo v neskončno daljo iz svojega zorišča in zadenejo ljudi, ki so brez vsake zveze s tragičnim dogodkom in se mudijo po svojih poslih povsem na drugem koncu sveta. — Tako je vest o katastrofi na Ljubljanskem polju zadela ves narod, vso javnost, vso državo, tako je tragedija »Farmana«, tragedija onih ljudi, ki so padli z niim, postala tragedija, ki je zasekala v 'dušo in meso vsega prebivalstva. O katastrofi na Ljubljanskem polju ne moremo govoriti drugače kakor z občutjem najgloblje žalosti v srcu, kakršno doživimo ob krsti najbližjega in najdražjega izmed svojih ljudi.
Toda vselej takrat, kadar se godiio katastrofe, se na ustnah ljudstva rade javljajo nagle sodbe in obsodbe. Kjer je smrt in propast, tam javno mnenje zmerom najprej išče krivca. Toda za pravično sodbp je treba časa in preudarka in miru. Največje katastrofe so tiste, ob katerih nikdar ne moremo s prstom pokazati storilca: krivda za vse velike, največje katastrofe pod solncem pripada Neznanemu. Takšna je tragedija vse silne, mogočne, skoraj vsega mogočne borbe človeka nad naravo in nienimi silami. Nadvlada človeka in duha nad stvarmi ni kakor zrelo jabolko, ki samo pade v naročje, za to nadvlado se je treba boriti s krvio in je treba žrtvovati. Nesreča na Ljubljanskem polju je nekaj neoremagljivega za naše duše, poraz človeka pred nasilnimi močmi prirode. Ali
samo v velikih razmerah se lahko godijo velike katastrofe. Ime Ljubljane, tega neznatnega mesteca, in ime Slovenije, te pred svetom neznane deželice, gori v evropski javnosti v zvezi s poročilom o katastrofi na Ljubljanskem polju. Prispevali smo svoj delež v kulturni in civilizatorični borbi za osvojitev zemlje in neba. Misel na osem žrtev, ki so padle, nas bo učila ceniti vso neskončno, strašno veličino tega, kar zna človeški duh izvojevati pod solncem.
Pogreb
Nedvomno bo Ljubljana v najdostojnej-ši meri izkazala zadnjo čast vsem tistim žrtvam letalske nesreče, ki bodo našle svoj zadnji počitek pri sv. Križu. Kakor poročamo na drugem mestu, so prepeljali v okrilju nocojšnje noči v Zemun odnosno v Beo^-ad pilota Viktorja Nikitina in mehanika Spira Trkuljo. K večnemu počitku bosta, kakor ljubljanski pokojniki, položena danes popoldne.
Glede Georga Koniga. ki je edini tuji državljan med ponesrečenci, je šele zvečer na brzojavno vprašanje MPZ prispel odgovor iz Niirnberga, da naj počakajo s pogrebom. Danes dopoldne se pripelje zastopnik numberškega pogrebnega zavoda gospod Stein, ki bo uredil vse potrebno za prevoz v domovino.
Žalni sprevod Ivanke Pillerjeve se prične pomikati ob 14.30 izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištofu.
Pogreb grajščaka Ivana Koslerja bo ob 15. izpred Cekinovega gradu.
Istočasno ob 15. bo nastopil svojo zadnjo pot borzni senzal Anton Lušin izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
Pogreb Vladimirja štreklja pa bo ob 17. iz hiše žalosti v Zvonarski ulici št. 11.
V Slovenski Bistrici bodo spremili lesnega industrijca Ivana 2uraja k zadnjemu počitku na ondotnem farnem pokopališču danes ob 16.
Zanimive ugotovitve prelskovalise komisije — Usodna koincidenca raznih malenkosti
pisati nesrečnemu naključju, ki igra v aviaciji še večjo vlogo kako-r pri drugih prometnih sredstvih.
Kaj pravi inž. Sondermajer
Beograd, 13. septembra, p. Direkcija zračnega prometa Aeroputa je odredila, da se trupli ponesrečenega pilota Nikitina in mehanika Trkulje čimprej prepeljeta v Zemun. Ker bi prevoz po železnici stal za vsako krsto nad 10.000 D;n, bosta krsti prepeljani s posebnim avtomobilom, ki bo najbrže že jutri dopoldne prispel v Zemun. kjer se bo jutri popoldne vršil pozreb. Udruženje rezervnih pilotov je skupno s predstavniki naše civilne avijaoiie ukrenilo vse potrebno, da prvim žrtvam naše mlade avi-jacne na primeren način izkažejo poslednjo čast.
Preiskava, ki jo ie izvršila posebna komisija v Ljubljani, je ugotovila, da so vsi trije motorji funkcionirali brezhibno ter da so bili preizkušeni še tik pred poletom. Če bi se tudi ustavil eden izmed motorjev, bi to ne moglo izzvati katastrofe, ker je bilo letalo urejeno tako, da bi moglo leteti tudi z enim samim motorjem, dočim so bili na letalu trije motorji. Bil bi to zares izjemno redek primer, da bi vsi trije motorji hkrati odpovedali.
Prav tako je tudi pilot Nikitin pokazal izredno hladnokrvnost in prisotnost s tem, da je v zadnjem trenutku, ko je že gledal smrti .v obraz, ustavil motorje. Da tega ne bi storil, bi bila nastala strahovita eksplozija velike količine bencina, ki je bila v rezervoarjih letala in letalo bi se bilo vnelo in zgorelo s potniki vred. Že samo to dejstvo, ki je potrjeno po pričah, ki so slišale kako so motorji prenehali delovati šele v poslednjem trenutku, ko je letalo že skoraj padlo na zemljo, jasno priča, da je bil pilot Nikitin do poslednjega dihljaja na svojem mestu ter da je storil vse, da reši življenja zaupanih mu potnikov.
Preiskovalna komisija ie izvršila natančno preiskavo, pregledala ves teren, preiskala ostanke letala in po njihovi legi napravila svoje zaključke. Prav tako je ugotovila, da je bil materija), iz katerega ie bilo zgrajeno letalo v brezhibnem stanju, toda zaradi večje sigurnosti bodo posamezni deli natanko pregledani in preiskan? še v posebnih zavodih, ki preiskujejo material za gradnjo letal. Nesrečo je po vsem tem pn-
no na straži oni domači činitelji, ki so onemogočili enotno fronto slovenstva že kmalu po septembrskih dogodkih in lri so tudi kasneje skušali zavreti južni pravec simpatij našega ljudstva, vendar je danes že zgodovinsko dejstvo, da niso uspeli, kakor so sicer prizadejali dovolj škode. Vsaj naše mlajše pokole-nje je bilo pripravljeno, ko je došel veliki trenutek in je bilo treba, da smo tudi Slovenci povzdignili svoj glas za svobodo. Septembrski streli so bili prva budnica in ob balkanski vojni je že ves naš narod bil orientiran v pravo smer, ki je ni moglo izprevreči niti najhujše nasilje rušeče se Avstrije.
Direktor »Aeroputa« inž. Sondermajer je na vprašanje glede vzrokov, ki so zakrivili nesrečo sušaškega potniškega letala, izjavil našemu poročevalcu naslednje:
»Proučili smo vse vzroke in činjenice nesreče točko za točko in emo, upoštevajoč vsako najmanjšo podrobnost, lahko djgnali naslednje:
Pilot je bil prvovrsten, v petletni praksi popolnoma izvežban za letenje v oblakih in je bil fizično in duševno popolnoma čil. Poslednjo noč je prebil s tovarišem pilotom Jarošenkom, s katerim je spal v isti wbi. K počitku je legel ob 9. zvečer in je vstal ob 5. zjutraj-
Letalo, ki je prejšnji dan absolviralo let Zagreb - Sušak - Ljubljana, je bilo potlej v Ljubljani vsestransko preiskano in pregledano. Vse je brezhibno delovalo. Vsi motor ji in instramenti, to je treba posebej poudariti, so bili najmodernejšega tipa za letenje v megli. Vsi instrumenti so v letalu v dveh izvodih. Če bi se eden pokvaril, bi še vedno ostal drugi, po katerem bi se lahko ravnalo, kar s«1 na še nikoli ni zgodilo.
Letalo je startalo popolnoma pravilno. Dvignilo se je in letelo v pravi liniji ca 1.300 m, kakor so lahko opazovali uslužbenci pri hangarjih Letelo je popolnoma normalno, dokler se ni skrilo v jutranji meglici, iz katpre se je še dve do tri minute slišalo popolnoma normalno delovanje motorjev, kar se dobro pozma po brnenju. Slišali so se vse usodnega trenutka, kar je značilo, da je v aparatu vse v redu. Važno je, da je letalo, ko je krenilo v smer proti Sušaku, ravno nad izlivom Ljubljanice v Savo ln to se z zadostno verjetnostjo lahko predpostavlja — zašlo v gosto megflo, ki leži običajno tamkaj. Od tega trenutka naprej je letalo zašlo z običajne smeri in se je spustilo v okre-tu, ki je zakrivil katastrofo. Ali je bil ta okret napaka pilotova, ali pa zgolj posledica raznih malenkostnih vzrokov, ki so po usodnem naključju vsi hkrati posegli vmes, ki pa vsak za3e ne bi mogel imeti nikakih posledic, tega ni mogel nihče ugotoviti in je to tudi vobče nemogoče.
Omenjeni malenkostni vzroki so bili lahko raznovrstni. Morda neznatna napaka v kretnji pilota, drobna pogreška v indikaciji instrumenta, malenkostno vzvalo-vanje zraka ali malo ponižanje aparata zaradi razflične gostote zraka. Vse te činjenice v skupnem učinku, če je tako nanesla usoda, nam pa pojasnijo, da je lahko prišl do tako usodnega izida. Tako tragične koincidence co sicer zelo redke, vendar pa se pojavljajo od časa do časa pri vseh prometnih sredstvih. Ravno take redke koinc'dence so povzročile vse one velike nesreče, ki jih beležimo povsod, kjer si človeštvo urejuje promet.
tračni promet se nadaljuje
Navzlic težkemu udarcu, ki je predvferai šnjim zadel naš mladi zračni oromet. nismo popustili in delamo nanrei. Zračni promet na progah Ljubljana - Zagreb in Ljubljana-
Sušak 6e nadaljuje v polnem obsegu. Bojazen, da bo tragedija sušaškega Farmana za* strašila ljudi in jih odvrnila od sicer tolikanj udobne zračne poti, se je hvala Bogu izkazala za neutemeljeno. Tudi ljubljanski novinarji so se sami ponudili, da s krepkim vzgledom pokažejo, kako je treba brez malo-dušnosti stremeti naprej po začrtani poti.
Redno, kakor vsak dan, sta bila tudi včeraj na ljubljanskem aerodromu pripravljena udobna Poteza, eden za Sušak, drugi za Zagreb. Zaradi skrajno neugodnih vremenskih poročil s Primorja pa sušaško letalo ni moglo odleteti in 60 morali zaradi tega novinarji sesti v drugo letalo, da polete na Sušak preko Zagreba. Letalo je vodil naš izvrstni pilot Striževsi. Polet je potekel ob krasnem
vremenu in je iznova očaral vse udeležence.
Popoldne, žal, zaradi močnega vetra in nizko ležečih oblakov letalo tudi iz Zagreba ni moglo na Sušak in so ee morali pasažirji vrniti po isti progi. Na obratnem poletu so jim delali družbo že tudi redni Dotniki. tako da je bilo letalo skoraj popolnoma zase-no. Gledalce, ki na zagrebškem aerodromu prav tako kakor na našem letališča radovedno 6premljajo kretanje potniških a vi ionov, je posebno navdušila mlada Ljubljančanka Sava P., ki je Zagrebčanke kar nisa mogle prehvaliti zaradi njene odločnosti. Na vprašanje, ali se nič ne boji, se je nedolžno odrezala, da ji še na misel ne pride.
Enako lepo kakor tjakai je minula tudi vožnja nazaj. Na ljubljanskem letališču ]e pričakovala »pogumne« potnike množica ljudi, ki jih je kar prijetno p>grelo ob pogledu na žareče obraze vseh, ki so izstopili. »Zgodovinska posadka« 9e je takoj tudi fotografirala, da se tudi na sliki ohrani moment iz nove faze v razvoju našega mladega zračnega prometa, ki r> pogumno pričenjamo po tolikanj težko obeitenem ognjenem krstu
Nesreča in njeno prizorišče
Ljubljana, 13. septembra.
Na kraju letalske nesreče se še vedno zbirajo ljudje in opazujejo mehanike in delavce, ko pospravljajo in odvažajo razbitine ponesrečenega letala. Nekateri prihajajo danes, ker včerajšnjega prizora kmalu pc nesreči ne bi m^gli gledati.
Večji del ruševin so že včeraj zvozili na letališče poleg druge lope. Tedaj šele, ko so razbitine spravili proč, je zazijala velika vrzel v zidu Letalo je popolnoma porušilo okrog 10 m zidu. ki je bil zgoraj ojačen z močno betonsko ploščo. Že včeraj so tudi na tem kraju postavili lesen plot da ne bi nepoklicani brskali in raznašali še ostale dele letala.
Danes so ves dan razmetavali kupe kamenja od razdrtega zidu, med katerimi so bili še razni deli motorjev in tudi nekaj predmetov, ki so bili last ponesrečencev. Orožniki, ki so včeraj bili pri startu letala in videli, kakšno prtljago so potniki nosili s seboj, so posebno pogrešali večjo ročno torbo ponesrečene učiteljice Ivanke Pillerjeve Mislili so že, da si jo je kdo prilastil, pa so jo popoldne našli med kamenjem. V torbi so bili razni predmeti, med njimi tudi majhna zlata ženska ura. Kazala je točno 6.30. Ko je orožnik steklene drobce odstranil, je urica zopet tekla.
Izpod ruševin so zvlekli tudi jekleni bencinski fežervbSr, raztrgan in zverižen in Se nekaj manjših sestavnih delov motorjev, trupa in instrumentov.
Za plotom se ves dan drenja množica ljudi, marsikdo bi si rad izprosil kako malenkost za spomin. Ljudska lahkovernost se najrajši pokaže ob takih nesrečnih prilikah.
Proti večeru so spravili na letališče vse, kar je ležalo od velikega letala na kraju nesreče.
l-
Ka':or vedno, so tudi pri tej nesreči st .le razne govori - 2, ponajveč brez vsake podlage Glede nerednega delovanja motorja, kar so nekateri sklepali po neenakih šumih od eksplozij, je treba pojasniti, da je imelo letalo tri motorje, ki niso vedno delali enakih obratov in so zaradi tega nastajali različni šumi.
Prav tiko je nezmiselna govorica, da bi bil dr. Rape. šef letalskega centra, prisilil pilota k startu, češ da se je Nikitin branil leteti. Šef centra odda vsakokrat pred poletom pilotu meteorološko poročilo in je pilotova prosta volja, če hoče startati ali ne. Šef centra nima nanj nikake ingerence. Tudi usodno jutro je oddal dr. Rape pilotu vremensko poročilo, ki je bilo za start dovolj ugodno, saj je napovedovalo dooro vreme, le megla je ležala nad ljubljansko okolico do 200 m visoko, kar pa ni pome-njalo nobene nevarnosti za start. Zato je pilot šefu v lopi takoj izjavil: »Sad ču narediti, da pale motore«.
Nekateri neodgovorneži še vedno razna-šajo vesti, da so bili motorji pokvarjeni. Mehanik in pilot sta delovanje motorjev najbolje poznala in je izključeno, da bi vstopila v letalo, če bi slutila defekt. Znano je, da so piloti ljudje, dovolj trezni ir. preudarni, di bi se pod nobenim pogcjem ne podajali v tako nevarnost.
Pred startom se vsakokrat motorji preizkusijo, in se motorji grejejo 5 do 10 minut. Šele, ko doseže razgreto olje pravo temperaturo in se delovanje motorjev v vseh pogledih kontrolira, letalo starta.
Govore tudi, da je Nikitin izgubil orientacijo. L'go*oviti je treba, da izgubi vsak pilot, čim zaide v meglo, orientacijo in občutek za ravnovesje in se ravna le po svojem občutku, sluhu in po instrumentih za letenje v megli in oblakih.
Pri tej nesr»;i pa ne gre za zgrešeno orientacijo, saj je moralo biti letalo že 150 do 200 m visoko. Na letališču so čuli glasove motorjev in so bili nekaj časa po startu mnenja, da je letalo že iznad megle. Ko je brnenje motorja pojenjalo, so vedeli, da se letalo obrača. Kmalu pa so začuli glasnejše brnenje in nato udarec. Takoj so zaslutili nesrečo in hiteli na kraj, kjer so ugle^ dali žalostno razdejanje. Nedvomno bi bi Io bolje, če bi skušal pilot doseči višino z okretom na levo, kj*r je sama ravnica.
Ni dognano, ali je letalo zaokrenilo že nad Fužinami ali kasneje. Padalo pa je od zapada proti vzhodu. Ko je s spodnjim kolesjem zadelo ob drevje, je izgubilo ravnotežje. nakar je krilo zadelo oh drevo in se odtrgalo. Pošev je nato strmoglavilo na tla in se zrušilo ob zidu.
Na instrumentih je bilo razvidno, da Je pilot motorje kupiral. napravil kratek stik. hoteč s tem preprečiti eksplozijo. Iz tega je sV.epa*!, da je tik pred nesrečo spoznal, da mu manevriranje za rešitev letala ne bo uspelo
Letalo »Farman-GoHath« te imelo tri enake motorje s sedmimi cilindri po 240 konj-
skih sil. Razpetine je imelo 19 m preko kril in 13.5 m po dolžini. Doseglo je 200 km maksimalne brzine. Bilo je 3 leta v pfo« metu, a je dalj časa stalo v rezervi. »Aero-put« ga je kupil za 2,200.000 dinarjev in je bilo zavarovano.
Piloti, zaposleni pri naši letalski družbi, veliko letajo. Običajno lete v enem dnevu progo Beograd-Dunaj, dTugi dan se vračajo, tretji dan pa počivajo. Do sedaj ima vsak
od njih 385.000 km zračne poti za seboj. *
Namesto ponesrečenega letala je letalska družba kupila na Angleškem novo letalo znamke »SpartanTo je moderno letalo nizki enokrovnik za 10 potnikov. Imelo bo tri motorje po 130 konjskih sil in bo dosegalo 230 km maksimalne brzine. Vsak motor bo imel štiri navzdol viseče cilindre, kakršne grade sedaj v moderna letala zaradi boljšega mazanja. To so znameniti »Gibsi« motorji, ki sta jih imela na svojem letalu tudi Johnsonova in Mollison pri poletu čez Ocean. Ogrodje ne bo leseno, kakor pri »Farmanu«, temveč iz jeklenih cevi. Sploh bo letalo iz poznano najboljšega angleškega materiala, delo pa absolutno precizno.
Kljub vsem tem prednostim in odlikam pa bo letalo »Spartan« cenejše, kakor je bil »Farman«. 17. t. m. se odpelje pilot Stri-ževski na Angleško, od koder bo priletel domov na novem letalu.
Letalo bo za promet na naši glavni letalski progi Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skoplje in obratno. V prometu bo do 1. novembra, po dosedanjih izgledih p« bržkone do zadnjega novembra.
Kljub nesreči in raznim govoricam je življenje na letališču nenavadno živahno. Zvečer je prispelo letalo iz Zagreba dobro zasedeno Za prihodnje dni je več mest že rezerviranih, za jutri in pojutrišnjem pa že vsa. To je najboljši znak, da so razsodni ljudje prepričani, da je pripisati nesrečo nepojmljivemu naključju, ki k sreči le v daljših razdobjih povzroča take tragične slučaje, ki pa nikakor ne morejo in ne smejo zavirati razvoja letalstva in letalskega prometa, ki je drugod in mora tudi pri nas postati sodobno prometno sredstvo, ki spaja kontinente in zbližuje narode. Po tej poti bo tudi nas združilo v krog velikih narodov, ki jim je vsem razvoj in napredek moderne tehnike življenjska nujnost
»Aeroput«■ in »Aeroklub« bosta na kraju žalostne letalske nesreče, v obzidju umobolnice postavila marmornato ploščo s prt-mernim napisom in prav tam vzidala v obzidje vse tri velike propelerje ponesrečenega letala, fo bo najbolj človeška posvetitev spomina na osem človeških žrtev in zgovorna priča nam in zanamcem, da je tudi naš mali narod daroval težke žrtve za napredek in blagor človeštva.
Glej tudi poročilo na tretji strani
Razpust socialnodemokrat-ske stranke v Avstriji
Dunaj. 13. septembra, g. Pri včerajšnjih svečanostih pred Starhembergovim spomenikom' na Rathausplatzu je zbudil splošno
Eozornost on; del govora kneza Starhem-erga, v katerem je poudarjal vdanost Heimwehra zveznemu kancelarju, toda dostavil: »Vsekakor z enim pogojem, da je treba železo kovati, doklet je vroče. Zvezni kancelar naj izpolni veliko nalogo in naj vrne Dunaj domačemu prebivalstvu. Vrzite jih na cesto, tako je vzkliknil in pokazal z roko na mestno hišo, potem bo tudi Heimwehr s krvjo in življenjem sledila zveznemu kancelarju.
V političnih krogih živahno komentirajo dejstvo, da razen glasila Heimwehra »Oesterreichischer Morgen« avstrijski tisk ni objavil Starhembergove zahteve v njegovem včerajšnjem govoru, naj se socialisti načelno odstranijo iz dunajskega mestnega občinskega sveta. V političnih krogih se trdovratno vzdržuje govorica, da bo Heimwehr šele tedaj podprla dr. Dollfussa. ako bo najstrožje nastopil proti socialnim demokratom. Zato je zelo verjetno, da bo v doglednem času socialno demokratska stranka v Avstriji prepovedana, dunaiski občinski svet razpuščen in na njegovo mesto postavljen vladni komisar.
Francoski minister Cott v I.vovn
Lvov, 13. sertembra s. Letalo francoskega ministra za letalstvo Cotta, ki je davi na vse zsrodaj startalo v Strasbour-gu. ie ob 10.30 pristalo na tukajšnjem letališču.
Preokret v Španiji
Nova vlada pomeni viden korak na desno In definl-tiven poraz komunizma — Nova Španija je že utrjena
Grško-turško prijateljstvo
V Ankari je bila podpisana prijateljska pogodba med Grčijo in Turčijo za jamstvo miru na Balkanu in
Sredozemskem morju
Španija more biti s svojim notranjim razvojem od proklamacije republike dalje še dovolj zadovoljna. Prehod iz konservativne in skrajno reakcionarne monarhije, kjer je imel klerus še veliko veljavo in tudi velika posestva in kjer je pripadala veleposesti sploh še ogromna vloga, v radikalno republiko, je vseboval gotovo mnoge opasnosti, da prevladajo ekstremi. Ravno ekstremom pa se je nova Španija srečno izognila, dasi ni manjkalo ekstremističnih poskusov. Smer notranje državne politike se je gibala precej enakomerno v smislu levo orientiranega meščanstva, koaliranega z desno stremečim delavstvom, torej v smislu nekake radikalne demokracije.
Demisija Azanovega kabineta in sestava nove vlade pod vodstvom Lerrouxa pomeni morda pričetek preokreta nekoliko bolj na desno. Taka je podoba in tako se zdi, da je razpoloženje med prebivalstvom. Medeni tedni republike so že davno minili in prebivalstvo se je na novo stanje že navadilo, tako da je moglo spoznati njegove dobre, pa seveda tudi slabe strani. Kakor nobeni novi vladavini, tudi mladi španski republiki takih ne manjka in reakcija se mora pokazati prej ali slej. Izidi nekaterih volitev so pokazali, da se res že močno uveljavlja. Človek je že tak, da od novega političnega stanja pričakuje vsega, kar si le more misliti dobrega, in ako ne dobi vsega tega v izobilju, se jezi in je razočaran ter prične hvaliti zlate stare čase. To je tako stara pesem in stara izkušnja, kakor so stare družabne in politične skupnosti. Seveda takšno razpoloženje spretno izrabljajo reakcionarni elementi, katerih končni smoter je obnova starega stanja. Ni verjetno, da bi do tega prišlo, vendar pa je gotovo, da so skrajni levičarski elementi, ki so poskušali prve mesece republike izrabiti v svoj prid močno oslabljeni in ne morejo računati, da bi se kolo sreče zavrtelo po njihovih željah Doba možnosti radikalnih socialnih eksperimentov je minila, preokreti na levo niso več mogoči, kar je vsekakor znamenje, da je celotni notranji politični razvoj že precej prekp prvih stopenj preobrata.
Azanovi vladi so očitali, da se preveč razgublja in da trati svoje si'e v teoreti-tiranju. Zlastt so jo obtoževan, da je pre-
Položaj v Avstriji
Dunaj, 11. septembra.
Glasovi o skorajšnjem odstopu kancelar-ja Dollfussa, ki se po Dunaju raznašajo že nekoliko tednov, so končno prodrli tudi v inozemstvo in zlasti angleški listi mnoeo razpravljajo o Dollfussovih težavah. Razlogi za take domneve so kaj različni. Zda.i ee opirajo na fizično im živčno izčrpanost kancelar je vo, zdaj na rastoče nesoglasje v njegovi vladi, nemalo pa tudi poslabšuieio položaj večne napovedi o hitlerievskem udaru, ki da ima izbruhniti vsak čas. dasi hitlerjevci sami zanikajo vsako možnost takega podjetja. Vlada je morala prošlo eredo celo zapleniti številko londonskeza »Daily Maila«, ki je prinesel kopico zanimivih podrobnosti o pripravljeni hitlpr. jevski vstaji. Tudi »Daily Express< je pripovedoval o notranjem razkroju vlade in o trdnem namenu kancelarja Dollfussa. dri ee odpove onemu programu za ustvaritev avstrijske patriotske fronte, o katerih je še maja meseca podajal javnosti očarliivr> ln optimistično sliko.
Stati na čelu avstrijske vlade v današnjih časih gotovo ni nikaka prijetnost. Dn-volj skrbi bi zadajalo bolj izurjenemu državniku nego je Dollfuss, bivši tajnik trgovske zbornice, tudi tedaj ako bi vlada imela tak program, da bi si lahko laskal* da ima za seboj večino prebivalstva. Jas co pa je, da kancelar ravno sedaj ne more odstopiti, ne samo, ker ga ne puste krščanski socialci, marveč ker sta na Dunaju dve prireditvi, od katerih si obeta nova domoljubna fronta največjega uspeha Slavnosti osvobojenja turške oblege Dunaja imajo gotovo dovolj privlačnosti, da b: se široki sloji avstrijskega prebivalstva zavedli svojega domoljubja in se strnili v močno falango za vlado, ki pravi da je no-siteljica in čuvarica teh davnih in slavnih avstrijskih tradicij. Po čustveni strani se da poraz Kare Mustafe nedvomno dobro izkoristiti in avstrijski tisk si tudi močno prizadeva, da bi oživil popolnoma ugaslo avstrijsko zavest.
Hrbtenico pa naj ojači vladi tudi kongres nemških katoličanov, ki bi iz verske solidarnosti podprli avstrijska prizadevanja po samostojnosti. V tem pogledu računa vlada tako na domače prebivalstvo, kakor na katoliške goste iz sosednih držav. Preko visokih cerkvenih dostojanstvenikov kardinalov Verdierja, La Fontainea in Seredija naj bi se vzbudilo zanimanje za avstrijski boj proti Hitlerju v Franciji, Italiji in Madžarski. Tudi na Poljake so mnogo računali, ker pa nemško časopisje tendenciozno omalovažuje vlogo kralja Jana Sobieskega pri rešitvi Dunaja in- ce!n piše, da je poljska vojska prihitela pred Dunaj šele po odločitvi in da se je vse njeno dejanje in nehanje izčrpalo v plenit-vi turškega taborišča, so Poljaki po pravici užaljeni in katoliški shod pri njih ne bo imel onega odmeva, kakor bi ga na Dunaju radi.
Koliko si bo Dollfuss opomogel od teh prireditev, se bo kmalu pokazalo. Za sedat Je vsakomur jasno, da njegova »vaterlan disehe Front« ne vleče več, dasi bi morala biti zbirališče vseh onih, ki nočejo pod vlado kljukastega križa. Pod rdeče-belo-rdeči babenberški prapor so se doslej zatekli le krščanski socialci in nekoliko brezpomembnih društev z monarhističnimi težnjami. Heimwehr se otepa pristopa, tretji činitelj v koaliciji, Landbund, pa je za svojo narodno-stanovsko fronto razvil frankfurtarske barve. Tako imamo tedaj v v!adi tri skupine, obstoječe druga poleg druge in često delujoče druga proti drugi
Neprijetno je za vlado tudi to, da se nasprotstvo z Nemčijo nikakor noče ugla-diti. Politični begunci iz Avstrije se zbirajo ob bavarski meji ln tvorijo legijo, ki ima prva udariti preko meje, kadar bo da. no znamenje za napad. Povsod se vidi. da avstrijske upravne oblasti vkljub močnemu prizadevanju niso kos organiziranemu pritisku iz Nemčije. Cenzura vladi malo pomaga, ako ljudstvo po radiu dan za dnevom posluša najhujše naoade na avstrijsko vlado, ki jo begunci dolže. da krši zakone in ustavo. Pe očitke ponavlja danes vsak-
počasna v delu, ki bi ji moralo biti poglavitna naloga, namreč ▼ dograditvi nove ustave. Saj je'to bila vendar vlada ustavodajne skupščine, ki ji je bil v ustavodajni funkciji giavni smoter. Pa ni končana niti zadeva z agrarno reformo, niti še ni izdelan končni volilni red. Ta očitek je gotovo upravičen. Toda temeljito ga omili preudarek, da je to pogreška vseh revolucionarnih parlamentov in vlad, ki vodijo in so vodili države iz starega v novo stanje. Ljudje imajo toliko povedati, imajo toliko lepih misli in teorij, kako naj se za vse čase utrdi lepa bodočnost, da ne pridejo do dejanj. In prav tako se godi tudi Špancem. Prebivalstvo pa je običajno drugače razpoloženo, je kar hitro sito debat in napovedi ter nestrpno čaka dejanj, ki zna samo po njih presojati vlade in poslance. Zato se trdi, da španski volilci niso nič več zadovoljni s parlamentom, ki so ga izvolili ob prehodu v republiko, in mnogi menijo, da bi se danes stranke močno drugače razvrst;le v parlamentu v Madridu, če bi Španijo danes na novo poslali na volišče.
Zelo verjetno je, da imajo take trditve
močno prav in da bi nove volitve razmerje političnih sil v Španiji jako temeljito pre-drugačile. Toda napačno bi bilo temu momentu pripisovati prevelik pomen. Saj je prav gotovo, da se bo razpoloženje volilcev v enem ali v dveh letih znova močno spremenilo, ker velika spremenljivost je usoda vsakega velikega političnega prehoda. Preudarni politiki ne bodo pretenko-čutno prisluškovali vsakokratnemu razpoloženju prebivalstva, marveč bodo po svoji najboljši vesti zgradili ustavno ogrodje, ki naj tvori osnovo nadaljnjemu razvoju; bodoči rod pa bo imel priliko in dolžnost, da preizkusi ustvarjeno ter dopolni in izboljša, kar se ne bo obneslo.
Spričo tega ni prav zelo verjetno, da bi nova vlada hitela k razpustu parlamenta in razpisu novih volitev, kakor nekateri napovedujejo in drugi z vnemo zahtevajo. Podoba je, da bi bila to zelo kratkovidna politika in gotovo ne tako modra kot ona, ki bi hitela h konkretnemu delu, k dograditvi ustave, da se utrdi novo stanje in se omogoči preizkušnja.
do, saj so profesorji dunajske pravne fakultete sami iznesli to obdolžitev. Dunajska univerza je forum, čegar mnenje avstrijska javnost še vedno močno upošteva.
Mrzel curek je bila tudi okoliščina, da je Italija spustila v Nemčijo hitlerjevca Hoferja, ki so ga tovariši osvobodili iz ino-moške ječe. Ker je značaj Hoferjevih pregreh čisto političen, na Dunaju seveda niso mogli misliti, da jim bodo italijanska ob-lastva izročila zlikovce, nadejali pa so se trdno, da bodo vsaj internirani na italijanskih tleh. Italija je tedaj raje ustregla Hitlerju nego Dollfussu in ta njen korak smatrajo kot poziv Avstriji naj uredi svoje odnošaje do Nemčije. Način, da se napadena Avstrija brani Hitlerja bi bil ta, da stopijo v vlado avstrijski hitlerjevci, ki bi bili nekaki disidenti. V Berlinu so že Izločili iz stranke odvetnike dr. Walterja Richla, najslavnejšega avstrijskega hitlerjevca in klerikalci si že mislijo, da jih bo RichJ rešil »vistosmerjenja*, ako mu ponudijo ministrski stolček. Močno dvomljivo pa je, ako bi se v Berlinu zadovoljili s tako rešitvijo; res bi jim bil tak preokret prijeten, ali Richl bi jim služil le za mosti-ček, da se polasti vse Avstrije.
Seja glavnega odbora JNS
Beograd, 13. septembra, p. Danes ves dan je zasedal v ministrski sobi Narodne skupščine ožji glavni odbor JNS pod predsedstvom gosp. Nikole Uzunovica. Med drugimi so prisostvovali seji tudi ministrski predsednik dr. Srškič, ministeT dr. Kramer in načelnik Adolf Ribnikar. Seja je bila v glavnem posvečena tekočim zadevam ter so zlasti razpravljali o situaciji, ki je nastala z razpisom občinskih volitev. Ker so bile danes razpisane občinske volitve tudi za zetsko in vardarsko banovino, kjer se bodo vršile enako kakor v dravski banovini 15« oktobra, bodo s tem izvršene občinske volitve po vsej državi.
G. Uzunovič o razvoju stranke
Niš, 13. septembra, p. »Niške Novine« objavljajo razgovor s predsednikom JNS gosp. Nikolo Uzunovičem, ki se je te dni mudil v Nišu. Gosp. Uzunovič naglaša, da je izredno zadovoljen z dosedanjim uspehom organizacije stranke ter da z največjim zaupanjem gleda v bodočnost. Pot, po kateri je krenilo naše politično življenje v zadnjih štirih letih in po kateri stopa tudi JNS, je najboljši znak za življenjsko moč ideologije in politike, ki jo zastopa in izvaja Jugoslovenska nacionalna stranka- Baš zaradi tega je stranki tudi uspelo zbrati in obdržati v svojem krogu največje število uglednih politikov in nad poldrugi milijon organiziranih članov v vseh krajih naše prostrane domovine. Danes je edino mogoča jagoelovensko - nacionalna politika, ki jo ima zapisano na svojem praporu JNS. Kar se tiče kritike opozic.iie v pogledu občinskih volitev, je g. Uzunovič naglasil, da bi samo želel, da bi tudi vse bodoče volitve dale tako zavidne rezultate. S posebnim zadovoljstvom je predsednik JNS govoril o organizaciji omladine v okrilju 6tranke, poudarjajoč, da je to najboljša garancija za njen napredek in razvoj.
Vzhodni pakt predložen Narodni skupščini
Beograd, 13. septembra p. Zunanji minister je predložil Narodni skupščini v ratifikacijo tako zvani vzhodni pakt, ki je bil sklenjen v Londonu dne 4. junija in se nanaša na definicijo napadalca.
Napredovanje oficirjev
Napredovali so rezervni oficirji: v čin kapetana I. ki. peh. kapetana II. ki.: Bau-er Luka, gvarc Dragoslav; v čin kapetana II. klase poročniki; Ror Emil, Fabiani O.. Engel Artur; v čin artiljerijskega poročnika Župančič Tomislav.
Ostavka perzijske vlade
Teheran, 13. septembra s. Vlada je odstopila. o vzrokih doslej ni nobenih vesti.
Proslava obletnice septembrskih dogodkov
V	okviru proslave obletnice dogodkov, kjer so našli smrt trije mučeniki, se v Ljubljani pripravljajo velike slovesnosti. Prireditve bodo trajale dva dneva.
Slavnosti se prično že ▼ soboto 16. t m. Zvečer ob 20. bo na Kongresnem trgu pro-menadni koncert železničarske godbe Sloga, ob 21. pa bo koncert sokolsko godbe na Gradu. Grajsko poslopje bo razsvetljeno. Hišni posestniki se naprošajo, da razobesijo zastave, občinstvo pa, da razsvetli okna.
V	nedelio ob 8.30 bo maša zadušnica pri Sv. Križu. Pri maSi bosta pela pevska zbora Glasbene Matice in Ljubljanskega Zvona pod vodstvom kapelnika Zorka Prelov-ca. Ob 9. bo na pokopališču svečano odkritje spomenika na grobovih septembrskih žrtev Adamiča, Lundra in Arnošta Windi-scherja. Po spominskih nagovorih bodo ob spomeniku zapeli žalostinke združeni pevski zbori Hubadove župe.
Vsa kulturna, prosvetna, strokovna hi gospodarska društva in udruženja se naprošajo, da se udeleže spominskih svečanosti na pokopališču vsai z manišo društveno dn-putacijo.
V	nedeljo bo na Pogačarjevem trgu tudi odkrit spomenik septembrskima žrtvama Lundru in Adamiču. Ob 11. se zberejo vsa društva, korporacije in dijaštvo ljubljanskih šol pred Narodnim domom oziroma na Bleiweisovi cesti. Sledila bo povorka, ki se bo pomikala po Bleiweisovi cesti, Rimski cesti, Napoleonovem trgu, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Wolfovi ulici, Marilinem trgu. Stritarjevi ulici skozi Šolski drevored na Pogačarjev trg. Dijaštvo se bo ločilo od povorke v Stritarjevi ulici in pride po cesti Pred škofijo in Semeniški ulici na slav-nostni prostor.
Ob 12. bo odkritje spomenika. Sodelovale bodo godbe in združeni pevski zbori. V svrho vzdrževanja reda je določen razhod za društva in vse ostalo občinstvo na Res-ljevi cesti, za dijaštvo pa na Krekovem trgu.
Važna naloga vseslovan-skega pravniškega kongresa
Zaključni dnevi. Udeleženci se razhajajo proti zlati Pragi
Bratislava. 10. septembra.
Tekom današnjega nedeljskega dopoldne so nadaljevale in zaključile svoje ogromno delo posamezne izmed desetih znanstvenih sekcij, ki še niso včeraj sestavile resolucij. Rezultat vsega obširnega dela so bile resolucije, ki jih je danes dopoldne sprejel plenum kongresa zborujoč v Slovaškem narodnem gledališču. To je bila ponovna, resna jn impozantna manifestacija vseslovanskega dela, ki hoče z izenačenjem slovanskih prav pripomoči ne samo skonsolidirati notranje in zunanjepolitične vezi slovanskih držav med seboj, temveč bo to delo znatno dvignilo tudi mednarodni glas slovanskih držav in zbudilo upravičeno spoštovanje pri drugih narodih."
V	tem smislu je poudaril pomen kongresa tudi čsl. pravosodni minister dr. Meisner, ki je sledil poteku kongresa z vso pozornostjo ter se udeležil celo podrobnih razprav posameznih sekcij. Prav tako je prisostvoval plenarnim zborom kongresa ln z njim združenim slavnostim prosvetni minister dr. Derer.
Zvečer je priredila bratislavska občina v čast gostom še posebno slovaško trgatve-no slavnost, a praški župan dr. Baxa je povabil udeležence kongresa na obisk v Prago.
Prva se je odpeljala iz Bratislave v Prago slovenska delegacija, dočim so odšli Pollaki in Srbohrvati najprej na Dunaj k proslavi osvoboditve Dunaja po poljskem kralju Sobieskem ter bodo šele od tam krenili v Prago.
Udeleženci kongresa so prejeli slavnostno izdajo slovaškega Pravneza Obzora. dalie krasno sestavljen primerjalni slovar pravniških izrazov vseh slovanskih jezikov, kakor tudi sijajen album Slovaške. Češki /n slovaški listi posvečajo vse dni kongresu veliko pozornost
I PAUL ABRAHAMOVA OPERETA H
HAVAJSKA ROŽA
MARTA EGGERTH	i
SVETISLAV PETROVIČ g
Iz šolske službe
Beograd, 13. septembra Z odlokom ministrstva prosvete sta premeščena; učitelj Ernest Stanič iz Mežice v Dobrepolje, učiteljica Mira Stres od Sv. Jakoba v Slov. goricah v Guštanj. Upokojeni so: Milan Vovk v Ljubljani, Ivan Glinšek v Rogaški Slatini, Marija Kocmut pri Sv. Juriju ob ščavnici, Silvester Košutnik v St. Ulju, Valentin Kajnik v Ptuju, Feliks Stres v Prevaljah, Ivan žolnir v Ptuju, Marija Gajšek v Slivnici pri Mariboru. Ostavko na državno službo sta podala in jima je odobrena: Stanko Zavratnik v Skoniem, srez Gornji grad, in Martin Stefanciosa v v Kozjem, srez Šmarje pri Jelšah.
Ostavka častnega konzula v Melbournu
Beograd, 13. septembra AA. Sprejeta je ostavka našega častnega konzula v Melbournu v Avstraliji g. T. Doldhama.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih nojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčlca se dobi v vseh dro-geriiah. lekarnah in špecerijskih trgovinah.
Ankara, 13. septembra, d. Včeraj je bila podpisana grško-turška prijateljska pogodba. Poleg obojestranskega jamstva za varstvo skupne mej« vsebuje pogodba tudi določbo, po kateri moreta obe državi na mednarodnih konferencah zastopati druga drugo. Pogodba je bila sklenjena za deset let Pred podpisom pogodbe je v ponedeljek Mustafa Kemal paša sprejel grške ministre, ki se mude v Ankari. Na banketu, ki ga je priredil v čast grškim ministrom, ie ministrski predsednik Izmet paša poudarjal, da je grško-turško prijateljstvo trajnega pomena, ker predstavlja istovetnost obojestranskih interesov. Namen sodelovanja Grčije in Turčije je konsolidacija miru na
Skoplje, 13. septembra. AA. Poljski gostje so si včeraj y spremstvu predsednika skopeljske občine g. Mihajloviča ogledali cerkev sv. Spasa, trdnjavo carja Dušana, odKoder so si razgledali Skoplje, nadalje nekatere mošeje in se nekaj časa ustavili v lapidariju muzeja. Nato so šli v muzej južne Srbije, kjer so si ogledali razne freske ln narodne noše iz Južne Srbije.
Vrnjačka Banja 13. sept AA. Poljski parlamentarci, ki so odpotovali iz Skoplja včeraj ob 2- popoldne, so prispeli v Vrnjač-ko banjo z zamudo več ur. Na vseh postajah med vožnjo po Kosovem, tako na manjših kakor na večjih, je zbrana množica poljske goste prisrčno pozdravljala. Posebno navdušen in lep je bil sprejem v Prištini in Kosovski Mitrovicl, kjer Je sprejelo odlične goste okoli 10.000 ljudi. Sprejema so se udeležili tudi zastopniki oblasti, vojske in raznih korporacij.
Poljski parlamentarci so si v spremstvu jugoslovenskih senatorjev ln narodnih poslancev ogledali tudi cerkev y Gračanlcl na Kosovem, kjer so občudovali freske srbske srednjeveške umetnosti. Iz Grača-nice so odšli pred spomenik kosovskim junakom, kjer jim je senator Svetozar To-mič opisal potek bitke na Kosovem in pokazal kraj, kjer sta našla smrt oba carja. Popis na samem kraju kosovske tragedije je napravil na Poljake najgloblji vtis.
Tudi v Vučitrnu so priredili poljskim gostom prisrčen sprejem. V vseh teh krajih
Balkanu in na Sredozemskem morju.
Grški ministrski predsednik Tsaldaris je naglašal v svojem odgovoru, da odgovarjajo zveze, vzpostavljene med obema državama, stremljenjem vseh grških poiitičnlh krogov kakor tudi vsega grškega naroda. Zato bo ta prijateljski sporazum brez dvoma vplival tudi na odnošaje med balkanskimi narodi. S podpisom novega dogovora bo podan dokaz grške želje za nadaljevanje te poti.
Pri turško-grških razgovorih je bik) sklenjeno, da bo predsednik Kemal paša ? kratkem vrnil grški obisk in ofirielno po-setil Atene.
— Kra-
so postavili pred vhodom t mesto slarolo-ke z napisi v poljščini: »Živeli bratje Poljaki !< Povsod so imeli zastopniki občin in prebivalstva navdušene govore, t katerih so pozdravili prihod poljskih pairlamentar cev v Jugoslavijo in popisali pomen jugo-slovensko-poljskega zbližanja. Na govore je zahvalil podpredsednik poljskega sejma Makow8ki, ki je globoko ganjen nad takim nepričakovanim sprejemom Izjavil, da si nikoli nI mogel misliti, da bo srečal na Kosovem tolikšno razumevanje poljske zgodovine in tolikšno nepopisno in spontano ljubezen do poljskega naroda.
V	Raški na postaji zbrana množica, ki js Tire ln ure čakala prihoda vlaka, je vagone kar obkolila in zadržala Poljake cele trl-četrt ure ter jim prirejala navdušene ota-cije. Zaplesali so kolo in vsi Poljaki so s« pomešali med meščane in prav tako plesali.
V	Kraljem, kamor Je vlak prispel namesto ob 8. šele ob polnoči, je zbrano prebl. valstvo čakalo poljske goste cele štiri ure. Narodni poslanec žlvkovlč m predsednik kraljevske občine sta pozdravila Poljak« s prisrčnima nagovoroma. V imenu Pollakov ee je zahvalil Makovskl.
Ban moravske banovine MIlan Nikolič je pričakal goste v Vrnjačkl banji davi ob poi 1. url. Goste so razmestill po hotelih, kjer so prenočili. Dopoldne so si ogledali zdra-vilišče, nato pa so s posebnim vlakom nadaljevali vožnjo v Sarajevo.
Izplačevanje poviškov uradniških plač
Poviški se izplačajo šele čez leto dni samo po prvem napredovanju
Beograd, 13. septembra AA. Pri izvajanju čL 263. zakona o uradništvu so se pojavila nekatera sporna vprašanja, ki jih je bilo treba načelno rešiti in pojasniti v svrho pravilnega in enotnega postopka ter preprečitve sporov in nesoglasij v upravi.
Pojavilo se je vprašanje, ali se prvi odstavek čl. 263. c 3 nanaša na vsako napredovanje med službovanjem ali pa samo na prvo napredovanje po uveljavljenju uradniškega zakona, namreč, ali se bodo po napredovanju odnosno po dobljeni periodični povišici novi prejemki izplačevali po preteku leta dni samo za primer prvega povišanja odnosno prve periodične povišice, ali pa se bodo novi prejemki po vsakem napredovanju in periodičnem po^išku med službovanjem začeli izplačevati šele po preteku leta dni.
Finančni minister Je odredil, da se mora navedena odredba tako razumeti, da ne velja za vsako napredovanje odnosno periodično povišanje med službovanjem, temveč samo tedaj, kadar dobi nameščenec prvo povišanje odnosno prvo periodično poviši-co po uveljavljenju uradniškega zakona z dne 31. marca 1931.
Prav tako je nastalo vprašanje, kako naj se izvaja prvi odstavek čl. 263 uradniškega zakona v primeru, kadar nameščenec prvič napreduje po uveljavljenju uradniškega zakona, pa nato pred potekom leta dni
pride v prihodnjo višjo položajno skupino, pri čemer je za to drugo napredovanje izpolnil pogoje iz posebnih zakonskih določil. Na primer: na dan uveljavljenja uradniškega zakona je uradnik preveden v 7. položajno skupino, po določenem času pa napreduje po izpolnitvi pogojev tega zakona v 6. položajno skupino, še pred potekom leta dni od dneva, ko je prišel v šesto skupino, pa napreduje v peto skupino, ker je imel pogoje za to napredovanje po posebnih zakonskih določilih. — Finančni minister je glede takih primerov izdal pojasnilo, po katerem se tu ne morejo izplačati dohodki položajne skupine po poslednjem napredovanju takoj v smislu prvega odstavka čl. 30 uradniškega zakona, ker Se nI potekel rok leta dni po novem napredovanju v smislu 1. odstavka čl. 263 istega zakona; šele po preteku leta dni po prvem napredovanju se smejo izplačati prejemk-skupine po poslednjem napredovanju. V navedenem primeru bi se uradniku morali plačevati prejemki 7. skupine leto dni po napredovanju v 6. skupino v smislu 1. odst. čl. 263, ne glede na to, da je v tem času prišel celo že v 5. skupino; šele po preteku tega leta dni se smejo temu uradniku izplačevati prejemki pete položajne skupine.
Glavna kontrola se je na svoji splošni seji priključila takemu razlaganju hnanč-nega ministra o prvem odstavku čl. 263 uradniškega zakona.
Povratek Herriota v Francijo
Pariz, 13. sept. AA. Herriot se je danes ob 11.25 vrnil s parlamentarci, ki so ga spremljali na njegovem potovanju po Balkanu, Turčiji, Rusiji in Letonski. Po prihodu v Pariz ni hotel dati nobene izjave. Omenil je samo, da so mu povsod pripravili topel sprejem. Herriot je odpotoval že danes v Lyon.
Praga, 13. sept. d. Kakor poroča agrarni »Večer«, bo bivši francoski ministrski predsednik Herriot posetil Prago ob p.i-liki otvoritve francoske šole sredi meseca oktobra ter se bo sestal s predsednikom Masarykom ln drugimi vodilnimi češkoslovaškimi politiki.
Turški poset v Sofiji
Sofija, 13. septembra, č. Sedaj je končno-veljavno določen program za poset turškili državnikov v Sofiji- Turški ministrski predsednik Izmet paša in turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej prispeta v Sofijo 20-t. m., kjer ostaneta tri dni in se bodo vršili važni politični razgovori. Tjrska gosta se bosta preko Trnova in Varne, dokoder jih bo spremljal minietmki predsednik Muša-nov, vrnila v Carigrad.
Po kongresu JUU v Ljubljani
Beograd. 13. septembra, p. Po kongresu JUU v Ljubljani je vodstvo z g. Rašidem na čel j Sklicalo za danes konferenco predsednikov vseh banovinskib sekcij, o kateri je bil izdan naslednji komunike:
Na konferenci se je razpravljalo o delu učiteljskih organizacij in njihovih skupščin, ki bodo v teku prihodnjega šolskega leta. Konferenca je soglasno izrazila mnenje, da je treba letos razviti intenzivno delovanje ter je v zvezi e tem odobrila stališče pied-
sednika JUU g. RaSiča ▼ pogledu nsdnllnje-
ga sodelovanja z opozicijo. Glede pismenega odgovora predsednika vardarske sekcije, ki zahteva, naj bi se vodstvo JUU zaradi razgovorov o sporazumu z opozicijo obrnilo na nekak akcijski odbor opozicije, je konferen-sa soglasno odločila, da so razgovori mogoči izključno samo s predstavniki poeamecnih banovinskih organizacij. Konferenca je glasno sklenila, da naj nadaljuje JUU svoje delo izključno na nacionalni liniji in poziva vse olane,' da nastopajo t tem smisla čim aktivneje.
Te konference se niso udeležili zaMopniki banovinskih sekcij iz Skoplja, Niša, Cetinja in Splita, dočim je bila sarajevska sekcija zastopana samo po enem članu eekcijsbe uprave. Ljubljanska sekcija JUU je predlagala, naf bi vodil namesto izvršnega odbora JUU vse posle takozvani predsedniški odbor, ki bi iz svoje srede določil predsednika. 0 tem predlogu se bo še razpravljalo. Eden izmed udeležencev konference je nasprotno predlagal, da sploh ne more biti govora o izredni glavni skupščini, ker je ljubljanska skupščina rešila ves dnevni red.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za d*n*s:
Nespremenljiva oblačnost, hladneje, vreo»6 se bo poslabšalo. — Sitaacija včerajšnjega dne: Anticiklon je oslabel ter ee je razdelil na dva dela, od katerih ie eden na »»▼ornem zapadu, drugi pa na jugovzhodu. B»ro-metrska depresija se je na severovzhodu ojačila in prav tako ciklon na severotapadu. ki 6e je začel širiti proti vzhodu ter je ta-zval padec barometrskega pritiska ln voHk porast temperature v Južni Evropi. Pri V* je splošno padel za 3—8 mm. najve? n« vzhodu, najmanj v Primorju. Temperature so padle za 1 do 3 stopinje samo v gor^jam Primorju, drjgače pa so narasle v zaledju za 5 do 10 stopinj.
Dnnajska vremenska napoved m k: Ponekod polagoma bolj oblatao; t«mpm-tura še malo spremenjena. VrouMtvhJ o*e-obrat na vidiku.
Poljski parlamentarci na Kosovem
Navdušene manifestacije poljsko-ju gosi o venskega prijateljstva sen sprejem poljskih gostov v Južni Srbiji
kraji in ljudje
Na mrtvaškem odru
Ljubljana je včeraj v gostih trumah hitela kropit
žrtve letalske nesreče
Ljubljana 13. septembra
Prvo razburjenje se je poleglo. Vendar pa je v mestu vse, mlado in staro ni nogah, se pomenkuje in ugiba pravi vzrok te strahovite nesreče, ki je zahtevala v enem trenutku kar osem življenj. A dasi je šlo mimo nas že nešteto hujših nesreč, nas tako globoko, kakor včerajšnja, še ni presunila nobena. Letenje po zraku se še marsikomu zdi neverjetno junaštvo, drznost, ki ji preprosti človek še ne more dati pravih besed. Kljub temu je pa vsepovsod opažati pravilno dojemanje te katastrofe in strah pred ietalom ni zdaj prav nič večji kakor je bil. Po prvih žrtvah, ki jih je zahtevalo civilno letalstvo pa smemo upati, da bo odslej za čim uspešnejši razvoj zračnega prometa delo pospešeno in da bo z onimi, ki bodo merili zračne višave v višino in v ravan, sodeloval ves narod.
Vstalo je spet jesensko jutro. Megla in oblačno nebo. Skozi mesto pihajo hladne sape. Poletje se je za dolgo dobo spet poslovilo
Proti Sv. Krištofu se vijejo že od ranega jutra dolge vrste ljudi. Kdor le more pohiti tja, da zadnjič pozdravi drage mrtvece, da izkaže čast mučenikom, prvim, ki so dali življenje za napredek v osvajanju zračnega morja. Nepregledne so vrste ljudstva. Tvrševa cesta nudi ob drdranju voz in molče se premikajočih množic čudno podobo. Dasi je večji del ljudi na svojem vsakdanjem delu, je čutiti povsod svečano in mračno razpoloženje.
Pokopališče sv. Krištofa je po dolgem času oživelo. Od vhoda do mrtvašnice se nenehoma vijejo procesije. Ljudje so tihi. Če pa kdo izpregovori, izrazi svoje sočustvovanje z nesrečnimi pokojniki in njihovimi svojci.
Mrtvašnica je znotraj vsa odeta v črno. Od leve na desno se vrste v globokem polmraku srebrno se lesketajoče krste pilota Nikitina, mehanika Spire Trkulje, nemškega uradnika iz Niirnberga Georga Koniga, dopoldne je bila tam tudi krsta lesnega in-dustrijca Ivana Žuraja.
Drug za drugim škrope obiskovalci med grobno tišino žrtve. Ni besed. Le oči govore svojo zgovorno misel. Je v vsem tem tudi veliko tistega narodnega ponosa, v katerem sprejemajo krepka srca delu posvečeno žrtev zmerom z zadoščenjem: da smo in da narod živi.
Ljudje prinašajo rože, šopke in vence. Mrtvašnica je od ure do ure bolj okjrašena. Dobre roke jo izpreminjajo v vrt, poln težkega otožja. Sveče mirno plapolajo. Ničesar ne moti svete tišine v tem orostoru smrti.
S steno ločeni od Nikitina, Trkulje, 2u-aia in Koniga pa spe v sosednji sobi toliko izkušeni dobrovoljec, borzni senzal Anton Lušin, zraven njega pa učiteljica Ivanka Pillerjeva. Tudi ta del mrtvašnice je odet v črno. Med obema krstama je postavljen črn baldahin, pretkan s srebrnimi nitkami. Majhnemu prostoru dajejo oleandri in drugo umetno vzgojeno drevje poseben čar. Obe krsti sta obdani s svežim cvetjem, šopki in venci, ki so jih pokojnikoma položili tja najbližji dragi, sorodniki in prijatelji. Sleherni se pa mora zastr-meti v krasen venec iz belih dalij na Luši-novi krsti. Raz njega se vijejo ob krsti snežno beli trakovi. Zlate črke na njih govore: »Očku v slovo — Primož. Majda in Alenčica« —
Venec Lušinovih, njegovih otrofilčev. V tem vencu je izražena vsa otroška liube-zen do očeta, te bele dalije so nema priča mladih nedolžnih src, ki pridejo v življenje že s spoznanjem trpljenja. Kovinasta krsta se sveti. Od nekod pada nanjo rahal boječ solnčni žarek in jo zlati, zlati bele dalije, barva rdeče rože na drugih venrih, da so videti, kakor bi res zrasli iz svsi« krvi mučenika.
Tako se zdi, da je krsta učiteljice lerjeve kakor ožarjena oa rdečih pramenov Krasi jo velik venec iz rdečih nagelj ev te zelenih vejic. Na črnih trakovih se ziati napis: »Iskreno ljubljeni sestri«.
Sestra ji je na čudovit način izkazala svojo ljubezen in spoštovanje. Človeku Je ob pogledu na te krste zdaj blago, zdaj žalostno pri srcu. Blago zato, ker vidi tu vso globoko čuvstvenost našega človeka — žalostno, ker se poslavlja zadnjič od tistih, ki so vzljubili pesem jeklenih ptičev.
Poldne. Iz uradov in trgovin se vsipajo na ulice nove množice. Iz šol se vsipa mladina. Tudi njej — o, kako ne! — se pozna, da jo je nesreča zajela v vsej njeni strahoti in pomembnosti. Od najmlajšega do najstarejšega, vse se pomenkuje o zraku, o letalih, o nesreči.
A zvonovi so v tem opoldanskem vrvežu peli svojo monotono, žalostno pesem. Nad mestom so dolge pol ure iz vseh cerkva doneli zdaj mogočno, zdaj pojemajoče, klenkali mrtvim in živim in klicali duše v premišljevanje. V mrtvašnici so ljudje pokleknili in molili. Potem sta prišli Lušinovi hčerkici (fantek je ostal doma pri neutolažljivi mamici) in sta se solznih oči zazrli v krsto. Vsi, ki so prišli v mrtvašnico, so ju milovali in se nato globoko otožni vračali v mesto...
Tam v velikem Cekinovem gradu, obda-nem od starih drevoredov in zelenih trat, pa spi sedem in sedemdesetletni starček, gospodar gradu Ivan Kosler. V veliki, preprosti, nezagrnjeni sobi je bronasto se lesketajoča kovinasta krsta. Okrog in okrog nje in po stenah vise veliki venci. Verni voska se meša z vonjem cvetlic. Dalije, vrtnice in nagelji venejo ob njem, ki mu tudi ni bilo dano umreti v miru. Bil je mož še čil in svež, ki se ni bal kljub svojim lepim letom poleteti v sinje višave, da bri okusil tudi ta plod neutrudljivega človekovega duha. Ves teden se je veselil na polet k morju... Okna sobe niso zastrta. Jesenska solnčna luč prodira neovirano, kakor vse navadne dneve v sobo. v kateri trepečejo sveče, in pada na krsto gospodarja Cekinovega gradu.
Ljubljana se koplje v krasnem jesenskem solncu. Toda nič veselega ni v njej. Čutiti je mir, ki nastane tedaj, kadar se človek sprijazni z usodnostjo, ko se pomiri in se sj?et zastrmi v bodočnost, v svoje delo.
Ura je ena. Iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu neso na avto mestnega pogrebnega zavoda krsto Ivana Žuraja. Pred mrtvašnico je zbrana množica ljudi, steze pokopališča so polne ljudstva, prav tako pred vhodom na pokopališče. Vse je tiho. Le šumenje drevja, v katero se zdaj pa zdaj zažene veter, ki sunkoma prihaja z morja, pretrga lahno za nekaj trenutkov tišino.
Motor avtomobila brni. Krsta je že na njem. Ob nemem strmenju rastočih gruč mimoidočih je črni voz zdrvel proti Slovenski Bistrici, kjer pokopljejo pokojnika danes ob 16. uri na tamošnjem pokopališču.
Razen gospodarja Cekinovega gradu leži na mrtvaškem odru doma tudi najmlajša žrtev, cand. inž. Vladimir Bori« Strekelj. Po vsej hiši v Zvonarski ulici št. 11 vlada tog mir, kakor da je izumrla. Ob stenah veže in stopnišča stoje palme, oleandri in rože. V prvem nadstropju, med cvetjem, je zdajle poleg krste en sam človek: straža. — Kako tiha je tu žalost in predanost v usodo! Srebrno bela krsta je vsa pokrita z venci in šopki, in venci so po stenah in na tleh. Sveče gore med visokimi, cvetočimi oleandri. Pa ljudje prihajajo, o venomer! Po iskreno slovo. Se nekaj ur — in nesrečnega mladeniča, ki se je dneve in dneve veselil, da poleti na morje, da prejme zračni krst, položijo v zgodnji grob.
Vsem družinam ponesrečenih je gospod ban dr. Drago Marušič izrekel svoje sožalje. Na krsto svojega vojnega tovariša in do-brovoljca Antona Lušina pa je položil krasen vene«.
Anton Lušin
Vsesplošno ugledni in v Ljubljani močno priljubljeni g. Anton Lušin je bil doma iz Sodražice, kjer se je rodil 1. januarja 1889.
študiral je v Ljubljani gimnazijo, nato na Dunaju trgovsko akademijo. Podrobneje smo včeraj poročali kako se je v svetovni vojni boril za Jugoslavijo in kako tragično je usoda strla njegovo plodno življenje zdaj, ko si je kot trgovec in borzni senzal ustvaril ugledno pozicijo ter srečno družinsko gnezdeče.
"ii
TURNI PREGLED
Jan V. Lego, prijatelj našega naroda
V našem,.tisku ee često omenjajo Jubileji velikih mož tujih narodov, mož, ki nikoli niso imeli neposrednega stika_ z nami in ki morda niti vedeli niso za nas in za naše obupne napore v borbi za narodni obstoj. Tem umestneje je, da ne gre mimo nas neopažer na etota obletnica rojstva zavednega eina češkega naroda, gorečega slovanskega domrv liuba in iskrenega prijatelja Slovencev -
Jana V. Lega-	.
Jan V Lego, čigar življenje je bilo posvečeno izključno delu za probjdo speče narodne zavednosti med slovanskimi narodi je tudi lep del svoje delavnosti položil na oltar našega naroda, da so mu v Pragi vzdeli krasni pridevek »slovenskega konzula«. N, bilo Slovenca, ki bi ne bil poznal tega moža «-rPdnp srčne dobrote. Vse do njegove smrti 1 UI06. se ie k niemu zatekal vsak naš rojak ki ga je zaneslo v Prago in ki je potreboval posrednika in priprošnjika v kakršnikoli zadevi. Ker pa so bili to po pretežni večini diiaki. si ie Jan V. Lego tako zadolžil celo generacijo naše inteligence, ki te po-haiala visoke šole v Pragi.
Jan V. Lego se je rodil 14. septembra v Lhoti pri Zbiroln na Češkem. Ze njegov ded in njegov oče sta bila znana narodna buditelja v Zbirohu, kjer sta dolga leta
delovala kot učitelja, ki »ta svoje uSenee vzgajala v trdnem narodnem slovanskem duhu. Skoraj da ni nikako č-ido, da je i* te rodbine izšel tako idealen slovanski domoljub, kakor je bil pokojni Jan V. Lego- Po dovršenih gimnazijskih študijah v Plznju, kjer eo dijaka Jana potrdili v njegovem domoljubju Še profesorji Smetana, Desalda in Karlik, je vstopil Lego v službo rudarskega glavarstva v Zbirohu, kjer pa ni ostal dolgo. Usoda ga je 1. 1867. zanesla na naš jug v Kamnik. Tu ee je kot uradnik okrajnega glavarstva in sodišča eeznanil % našim narodom ter si mahoma prisvojil vse niego-ve težnje Čez leto dni ea je tedanji deželni predsednik kranjski grof Chorinsky premestil v Ljubljano, odtod pa je Lego odšel še dalje na fig. v Trst in v Pulj, v službo mornariške uprave.
Kakor rečeno, je Lego spoznal naš narod in njegove težnje za Saša službovanja v Kamniku in Ljubljani. Zlasti tu je prišel v etike s tedanjimi političnimi prvaki in pisatelji, n. pr. z Bleiweieom. Cesmarjem in Levstikom. Postal je prvi posrednik med Čehi in Slovenci, prvi pioniT vzajemnosti med obema narodoma. V tei dobi je napisal nebroj člankov o naših zadevah v različne češke liste, da bi v svoji domovini vzbudil smisel in zanimanje za manjšega brata na jugu, potapljajoče« »e v valovih nemštva in italijan-stva. Njegovo službovanje v naših krajih pa
Ivan Žuraj
Kakor smo že včeraj beležili, je smrt Ivana žuraja silno bolestno odjeknila v Slovenski Bistrici teir vseh našib gospodarskih in nacionalnih krogih, žuraj je bdi star šele 34 let, ves čal pa izredno delaven Sokol in član drugih narodnih društev, podjeten, mnogo obetajoč mož. živel je z
gospo Marijo iz ugledne Vrnovskove hiše v najlepši zakonski harmoniji in, je bal skrben oče trem otrokom, ki so vsi še izpod deset let. Na Sušaku nakla/Jajo njegov les delavci na ladjo. Zato se je hotel peljati tja doli, da bi se še isti dan vrnil, kajti čas mu je bil zelo drag. Na predvečer je še bil s tovariši v Valandovi gostilni v pomenku in je povedal, da se bo naslednje jutro peljal na Sušak. Pri tem je poudaril, da žena ne sme vedeti, da pojde z letalom, ker je imela črne slutnje. Toda žuraj je bil ves vnet za letalstvo, zlasti je deloval pri mariborskem Aeroklu-bu in si je pridobil lepe zasluge pri ureditvi njegovega hangarja, žal je nesreča hotela, da je tudi ta idealni mladi mož med pokojnimi. V Slovenski Bistrici ima veli-ko lesno podjetje s parno žago, kjer je trajno zaposlenih okrog 30 ljudi.
Viktor Nikitin in njegova družinica
Viktor Nikitin zapušča ženo 'n sina. Pilot je postal že med vojno v Rusiji, prijavil se je kot dobrovoljec in postal je poveljnik eskadrile. Zrušil je več sovražnih letal. Imel je solidno šolsko izobrazbo, po vojni pa je v inozemstvu dovršil še pilotske tečaje in je napravil tudi poseben prak-
tični kurz pilotiranja skozi meglo. Pilot našega Aeroputa je bil od začetka, torej vseh šest let, prej pa se je udejstvoval v našem vojnem letalstvu. Bil je zelo spreten mehanik in je veljal za enega najboljših poznavalcev avionskih- motorjev.
O njem kot človeku se da govoriti samo najboljše in najlepše. Živel je za svojo dru-žinico, za letalstvo in za državo, ki mu J« nudila gostoljubje. Zdrav, močan, vedno vo-der je s svojo pojavo pri potnikih takoj vzbudil občutek varnosti in zadovoljstva
V Zemunu je imel svojo hišico, ki je bila dovršena šele pred tremi meseci. Soproga na dan njegove tragične smrti dopoldne ni imela niti pojma o nesreči. Po opravkih je bila v Beogradu in šele okrog 13. se je vrnila domov. Edini sinko, ki je dijak šestega razreda gimnazije, je sedel na očetovi postelji in jokal.
—	Kaj se je zgodilo? ga je vpra&ala mati, začudena in prestrašena.
—	Tate ni več — je vzkliknil »in tal krčevito zaplakal.
Tedaj je'stopila v sobo sestra Nikitkvo-ve soproge, vsa objokana.
—	Viktor je umrl? — je vzkliknila t« hotela objeti svojo sestro, ki pa je po kratkem kriku groze onesveščena zdrknila na tla. Poklicali so zdravnika, ki se je dolgo
m
i Znamenita Nlcodemljeva drama
jScampoIo
V glavni vlogi
DOLLY HAAS

trudil, da je nesrečno ženo obudil k zavestL Ko je zagledala sina, ga je prižemala k sebi in vzkliknila:
—	Sedaj sva pa popolnoma sama!... Viktor Nikitin je imel v zadnjem času
nenavadno srečo in večkrat je govoril:
—	Tako smo srečni, da se kar bojim, da se ne bi naenkrat nekaj zgodilo, kar bo našo srečo uničilo...
Ko je zadnjič odhajal od doma, je bil najboljše volje, pobožal je sina in dejal:
—	Tudi ti boš nekoč piloti...
Nesrečna usoda mehanika Spira Trkulje
Spiro Trkulja, mehanik najboljše kvalifikacije, je bil Bosanec. Pred dvema mesecema se mu je, kakor smo beležili, po nesrečnem naključju ubil sin, ki je hodil v drugi
razred gimnazije, z malo flobertovko. Oče, ki je bil že prej nenavadno miren in skromen, je postal po tej nesreči še bolj tih in zamišljen. Prijateljem in znancem je nekajkrat dejal, da je sina ljubil bolj kakor vse na svetu.
Da bi razvedril svojo, tudi zelo potrto ženo, jo je poslal v Benetke. Na domu v Zemunu je ostala samo njegova hčerka, ki je stara 12 let in obiskuje IL razred gimnazije.
Ko so zvedeli za tragično nesrečo, so poslali Trkuljevi soprogi naslednjo brzojavko:
— Vrnite se takoj, Špiro težko ranjen.
Hčerki so nesrečo prikrivali dokler »o mogli, ona pa je slutila, da se je nekaj zgodilo in je še pred strašno vestjo ves čas jokala.
špiro Trkulja je odšel zadnjič od doma še bolj potrt in zamišljen, kakor je bil ves čas po tragični smrti svojega sina.
Novi upravnik ljubljanske splošne bolnišnice
Novi upravnik g. dr. Marko Radman je te dni prevzel vodstvo ljubljanske bolnišnice. Naš največji zdravstveni zavoa, ki
ima svoje težave in brige, je d >bil vzornega voditelja, v središču našega življa pa se je vselil naš stari in dobri prijatelj, kajti med uglednimi delavci slovenskega javnega
Sodelujejo: Carl Ludwig Diehl, Paul HSrbiger, Oskar Sima
Dopolnilo najnovejši Paramountov zvočni tednik
Predstav« ob 4, in %10 zvečer
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
življenja jih je cela vrsta, ki jih vele prijateljstvo še iz studijskih časov v Pragi na tega značaj nega narodnjaka in veselega družabnega moža. G. dr. Marko Radman prihaja k nam iz Kovina, kjer je letos maja slavil 301etnico neumornega narodnega in javnega delovanja ter 51etnico ravnateljstva na državni bolnišnici za duševne bolezni. Z isto iskrenostjo, kakor smo mu tedaj čestitali k jubileju, mu želimo sedaj dobrodošlico v prepričanju, da bo med nasnl deloval ne samo z uspehi, temveč tudi s veseljem, ki ga je kazal vedno, kadar J« prišel v stike s slovenskimi brati
Smrt uglednega Trnovčana
V torek popoldne je preminil po daljši bolezni g. Matej Soklič, trgovec, gostilničar in posestnik v trnovskem delu Ljubljane. Z njim je legel v prerani grob zgleden gospodar in mož blagega srca. Pokojnik se Je rodil na Bledu 22. septembra 1876 in so ga starši kot 141etnega fanta poslali na Koroško, da se je izučil v usnjarski stroki. Več let je delal kot pomočnik v Beljaku, Celovcu, v Dunajskem Novem mestu in na Dunaju. Leta 1900. je začel v Ljubljani malo trgovino usnja in mešanega blaga. Bil Je zelo priden in podjeten, da si je že v treh letih sezidal čedno enonadstropno hišo v Tr-
novem ter tam nadaljeval trgovino, prido bil pa si je tudi gostilniško koncesijo t« tako dobrj napredoval v korist svoje družine, kateri je posvetil vse svoje življenje Dobro je vzgojil in oskrbel svojih 9 otrok. Razven sina Lojzeta, ki je star 17 let in absolvent trgovske akademije, so že vsi dobro oskrbljeni. Blagega moža, ki si je pridobil mnogo prijateljev, bodo spremili k večnemu počitku danes ob 11.
Zvočni kino IDEAL
Danes poje slavni ruski basist in svetovno znani umetnik
Fjodor šaljapin
v veličastnem filmu po znamenitem
Cervantesovem romanu
Don Quichotte
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer.
ni dolgo trajalo, kajti že 1.1872. je bil upokojen zaradi bolezni, vendar je upravičena domneva, da je bilo prezgodnjo upokojitev
pripisati bolj njegovemu, avstrijski vladi ne-prijetnemj delovanju za poživljenje slovanske vzajemnosti med našim liudstvom.
Tri leta nato je stopil v službo pri češkem deželnem muzeju v Pragi in to mesto je bilo kakor ustvarjeno zanj. Kot skriptor muzej-
ske knjižnice ee je z neskončno pridnostjo lotil naloge, ki si jo je bil sam zadal: seznanjati svoje rojake e prilikami med Jugoslovani. Zopet so se njegovi sestavki pojavljali v neverjetni množini v češkem ti^ku m vsi ti članki so po večini obravnavali naše politične in kulturne zadeve, o katerih je bil poučen do najmanjših jjodrobnossti. Redno je tudi prirejal predavanja po Češkem, otvar-jal je brezplačne tečaje za pouk slovenščine in srbohrvaščine, obenem pa je pisal pomožne knjige za Čehe, ki 6o se hoteli priučiti našemu jeziku- Dal je Čehom slovnici slovenskega in erbohr. jezika, za j>oznavanje naših krajev je sestavil »Vodnika po Slovenskem« in »Slike s Kranjske«, lotil pa ©e ie tudi težjih nalog in izpod njegovega peresa je izšla »Karakteristika slovenskega naroda« ter knjiga »Slovenci«, v kateri je strnil vse svoje znanje o i.aših krajih in našem ljudstvu. Sodeloval je tudi pri obeh čeških enciklopedijah. Ottovi in Riegrovi. Prvi je priST>eval životopise odličnih Slovencev in gesli: Dolenjska, Gorenjska, v Rieg-rov leksikon pa je pisal piedvsem o pomorstvu.
Za njegovo plodonosno delovanje sta ga Kamnik in Ljubljana imenovala častnim meščanom. častno članstvo pa mu je podelilo kot ustanovitelju tudi Češkoslovensko društvo ter vsa slovenska akademska društva v Pragi. Tudi za časov svojega stalnega živ ljenja v Pragi ni nikoli izgubil stikov z našim kulturnim in političnim življenjem. Njegov dom je bil gostoljubno odprt zlasti našim dijakom v Pragi, ki so se v vsaki ootre-
bi obračali nanj kakor na svojega zastopnika. Ko je Jan V. Lego L 1906- zatisnil svoje trudne oči tri dni po svojem 71. rojstnem dnevu, je ostalo izpraznjeno mesto »slovenskega konzula v Pragi«. Ostala je za njim vrzel, ki ee ni dala izpolniti kljub temu, da je naše dijaštvo tudi poslej imelo med Čehi mnogo zaščitnikov in podpornikov. Moža, ki bi se bil tako popolnoma poevetil našim zadevam in ki bi e tako nesebično vnemo in vztrajno žilavostjo delal za naš narod po smrti Jana V. Lega ni bilo več.
Zato vršimo dolžnost globoke hvaležnosti, ako se ob stolenici njegovega rojstva spominjamo s priznanjem in iskrenim sjx>štova-njem tega vrlega slovanskega domoljuba, neumornega narodnega delavca in iskrenega prijatelja Slovencev.
Letno gledaiiiče v Celju
(Uprizoritev »Hermana Celjskega« ▼ mestnem parku.)
Celje. 12. septembra.
Po uspeli uprizoritvi Sbakespearejevega >Sna kresne noči« v letnem gledališču v mestnem parku v Celju se je Celjski sfcjdi> pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča lotil še težje naloge: uprizoritve Novačanove-ga »Hermana Celjskega«. To vsebinsko in tehnično mogočno zgrajeno od nek j delo iz velikega razdobja celjske zgodovine učinkuje v prosti naravi še bolj neposredno in globlje nego med štirimi 9tenami, na prostorna omejeni pozornici. Celjski studio je prire-
Domače vesti
♦ Odlikovanje. Z ukazom NJ. Vel. kralja in aa predlog prosvetnega ministra je odlikovan * redom »v. Save I. stopnje dr. Teodor Wiokerhauser, upokojeni profesor zagrebSke univerze.
♦	Iz finančne sluibe. Premeščeni so: h glavni carinarnici v Mariboru za v. d. upravnika carinarnice finančni sekretar 6. položajne skupine Mihajlovič Sv. Živko, po potrebi službe. Prelovec Hinko, geome-ter iz katastrske uprave Črnomelj v katastrsko upravo v Slovenjgradec na prošnjo; Dvoršak Rado, pomožni geometer Iz katastrske uprave Maribor v katastrsko upravo v Črnomelj po potrebi službe, Križaj Pavle, uradniški pripravnik pa iz katastrske upra/ve Ljubljana v katastrsko apravo v Mariboru.
♦	Nemški učenjak v 8f>iitu. I* Leipziga Je prispel v Split vseučiliščni prosesor dr. Griimpe, učenjak svetovnega slovesa. Dr. Grflmpe, ki Je prispel v spremstvu 25 dijakov, bo ob našem Jadranu že tretjič proučeval našo favno. Tatoj po prihodu ;e obiskal v Splitu ribarskega inšpektorja in predsed. oceanografskega instituta.
J. MAČEK
LJubljana, Aleksandrova e. 12
najugodnejši nakup oblek
površnikov in vseh športnih oblačil
♦	Prva članska skupščina Zveze absolventov kmetijskih šol se Je vršila proSlo nedeljo v Ljubljani. Kljub zelo slabemu vremenu ta dejstvu, da prošnja za znižano vožnjo ni bila rešena, Je bila udeležba na skupščini prav lepa, posebno, če se upošteva stiska za denar na kmetih. Skupščina Je potekla pod vodstvom predsednika Ov-senika v prav živahnem in tovariškem razpoloženju. Da se člani za svojo organizacijo zanimajo, je dokaz trudi to, ker so se v obilnem številu udeleževali debat o raznih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Iz poročil posnemamo: ZAKš šteje 215 članov, v teku so priprave za ustanovitev podružnic v posameznih okrajih, tekom leta pa je ZAKš priredila v posameznih krajih več lepo uspelih sestankov im poslala na pristojna mesta več resolucij. Zveza je prosila takoj po ustanovitvi razne naslove za podporo, in za dovolitev popusta njenih članov pri nakupu ter so se številne tvrdke in ustanove prošnjam tudi odzvale. Na skupščini je bilo sklenjeno, da ostane članarina za leto 1934. ista kot letos, to je 20 Din. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo vršila leta 1934. članska skupščina v Mariboru ob priliki »Mariborskega tedna«, na Grmu v št. Jurju pa zborovanje absolventov v času, ki se bo pokazal med letom kot primeren. Na skupščini je bila Izrečena zahvala uredništvom vseh časopisov, ki priobčujejo objave ZAKš brezplačno, ter vsem kmetijskim šolam.
Jutri tebi
zdravo, lepo in šted!£vo Lutz peč.
♦	Glavni odbor zveze krščanskih cerkva
je včerajšnji dan svoje konference v Novem Sadu posvetil cerkvenim razmeram v Nemčiji, za katere so se posebno zanimali ameriški, angleški in francoski delegati. Nemški delegati so podali obširna poročila, ki pa javnosti niso znana. Nadalje so bili na dnevnem redu socialni problemi, o katerih je poročal dr. Telaime, ki je tudi član urada dela pri Zvezi narodov. Na obedu so bili vsi delegati pri patriarhu Varnavi v Sremskih Karlovcih. Kakor smo že Javili, bo veliko število cerkvenih dostojanstvenikov in učenjakov danes obiskalo Beograd, nekateri pa bodo naravnost iz Novega Sada odpotovali domov.
♦	Zahvala. Vodstvo Družbe st. Cirila ln Metoda se ob završitvi nadvse lepo uspele 44. velike skupščine v Ptuju kar najiskre-neje zahvaljuje ondotnima CM podružnicama za. ves trud in izredno požrtvovalnost, ki sta Jo izkazali ob 25 letnici ptujskih dogodkov. Prav posebno pa se zahvaljujemo za prisrčen sprejem skupščinarjev g. predsedniku podružnice dr. Senčarju in mali deklici aa ganljivo dobrodošlico ter krasen šopek, izročen družbeni podpredsednici ge. Franji Tavčarjevi. Iskrena zahvala predsedniku ministrskega sveta g. dr. Srškiču in ministru g. dr. Kramerju, ki sta prevzela pcotektorat nad ptujsko proslavo. Zahvaljujemo se nadalje za počalfienje velike skupščine ministru g. Puclju, zastopniku bana prof g. Vrhovnlkn, dalje zastopniku prosvete direktorju g. dr Kom. ljancu, sreskemu načelniku <*r. Brattau, komandantu mesta podpolkovniku g. šara-cu, ptujskemu županu g. Jeršetn, ljubljanskemu županu g. dr. Pucu, mariborskemu županu g. Jr. Lipoldu, gg. senatorjem dr. PIoJu, dr. Ravniharju, dr. Rajarju in dr. Rožiču, dalje narodnim poslancem gg. Pe-tovarju, Pustoslemšku, Gajšku, Paherni-ku, Krejčiju in PrekoTŠku, dalje se zahvaljujemo zastopniku Sokolskega Saveza g. dr. Vašiču, zastopniku JUU g. škulju in dalje zastopnikom vseh društev, ki so se udeležili skupščine. Iskrena hvala vsem de.
legatom ln družbenim članom, ki se niso bali dolge poti, ter so s svojo prisotnostjo dokazali svojo ljubezen do Družbe. Prav topla zahvala ptujskim meščanom za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 44. velika skupščina tako veličastno izvršila. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani.
♦	Smrt uglednega tlakam a rja. V Zagrebu Je umrl lastnik ene od najstarejših tiskarn, Štefan Platzer. Rodil se je 1. 1867. v Varaž-dinu, kjer je vodil tiskarno, ki Ja imela velike zasluge za široko našo javnost z izdajanjem mnogih prosvetnih in poljudno znanstvenih knjig. Platzer sam je bil tiudi odličen organizator in pisatelj zanimivih člankov o zgodovini našega tiskarništva. Več let je bil tudi predsednik zveze tiskar-niških podjetij v Jugoslaviji.
♦	Spominska plošča na obali Bune. Po iniciativi hrvatskega, pevskega društva »Neven« bodo kulturna in prosvetna društva Bunjevcev na obali reke Bune v Hercegovini postavili spomenik s spominsko ploščo, ker so se Bunjevci najprej naselili ob reki Buni in potem razširili po dragih pokrajinah. Pevsko društvo >Neven< bo priredilo tudi po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, izvajajoč narodne pesmi Bunjevcev.
♦	Najhitrejši poštni ln potniški avion na zemunskem letališču. Na zemunsko letališče Je prispel v torek prvič najhitrejši avion za prevoz potnikov in pošte »Blltz«, ki je uveden na redni zračni progi Berlin-Diunaj-Zemun-Solun-Atene. Ta avion, ki je na videz zelo preprosto, a silno precizno zgrajen, nosi na krilih označko »D 3«, leti pa z brzino 325 do 36<5 km na uro. Navadno prenaša ekspresno pošto, po potrebi pa tudi potnike. Avion je last nemške Luft-Hanse, ima pa sedaj, kakor vsi nemški državni in privatni avioni, na repu Hitlerjev znak, kljukasti križ.
♦	Proučevanje naših starin. V Beograd Je prispel dr. L. H. Grondis, docent na univerzi v Ufcrastu, ki se bavi s proučevanjem bizantinske ta srednjeveške slovanske umetnosti. Holandski učenjak namerava obiskati pravoslavne samostane, da si ogleda naše starine. Grondis je ustanovitelj »Filozofske revije« na Holandskem, znan pisec znanstvenih ta literarnih knjig in člankov ter dipisnik mnogih holadnskih in tujih časopisov.
♦	Pri taksi v sklad Rdečega križa, ki je obvezna od 17. do 23. t. m. smo že poročali, so naslednje izjeme: Ta taksa se ne plača za časopise, tiskovine, vzorce, knjižne oglase, poslovne papirje, poštne nakaznice, čekovna pločila denarna pisma ln telefonske pogovore. Ravno tako se ta taksa ne plača za pisma, dopisnice, pakete in telj-grame, ki se po uredbi o oprostitvi od poštnih pristojbin, odnosno po zakonu o pošti telegrafu in telefonu, oproščeni plačila pristojbin. V mednarodnem prometu plačilo takse v korist Rdečega križa nI obvezno, ampak Je dano pošiljatelju na prosto, da takso plača, ali pa ne.
♦	O prodaji dr. Koroščevs hHto v Beogradu je v torek razpravljal beograjskt občinski odbor, kajti odbornik Momčilo Mitro-vifi je vprašal predsednika, zakaj Je občina leta 1930. kupila hišo bivšega ministrskega predsednika dr. Antona Korošča v Krušedolski nI. za 540.000 Din, dočim je r isti ulici kupila glično hišo, ki Je imela povrh še veliko stavbišče, za veliko manjši znesek od 200.000 Din. Oglasil se Je todi občinski odbornik Stojan Andjelkorič, ki Je bil član prejšnje občinske uprave, ter pripovedoval, da bivši občinski odbor tega nakupa ni nikdar odobril ta da se je kupčija sploh izvršila na nekam čuden način. Tudi on se je pridružil zahtevi, naj se zadeva te drage hišne kupčije preišče ta o tem poroča občinskemu odoru.
♦	Projekt novega mostu preko Dunava. Za novo zvezo med B anatom in Podmnav-jem je zamišljen velik most, ki naj bi bil zgrajen blizu Kovina, dobrih 30 km vzhodno od Zemuna. Po enem projektu bi se ta most zgradil v skupni dolžini 1200 sn ter bi odpadlo 700 im na premostitev reke, ostali deli mosta pa bi bili zgrajeni preko obrežja, ki Je pri večjem naraščanju vode vedno pod vodo. Po drugem projekta pa bi bil most zgrajen celo v dolžini 1800 m, da bi premostil še širši pas močvirnatega obrežja.
♦	Ustreljen, sežgan, pa i* vedno živ. V
vasi Platlčevo ilvl mož, ki se bo do koaca svojih dni % grozo spominjal na >to 1914. To Je čiro Mikša, nekdanji občinski tajnik, ki so ga Avstrijci leta 1914. ustrelili, sežgali in proglasili za mrtvega. O tem pripoveduje Mikša takole: Dne 6. septembra 1914. sem se s petimi tovariši kot dobro-voljec priključil srbski vojski. Nismo pa Imeli sreče ta smo bili vsi ie peti dan ujeti, četa avstrijskih vojakov, ki nes Je ujela, nam Je odredila strašno smrt vpričo vaščanov. V sobi občinskega urada so iz desk napravili visoko grmado, katero so polili s petrolejem, nas pa postavili ob steno za grmado. Iz razdalje 8 m so vojaki streljali na nas in takoj, ko »o sprožili, Je
dil v Idealnem letnem gledališču v mestnem parku štiri predstave: 7. in 9. t. m. zvečer ter 8. in 10. t. m. popoldne.
Rešiser g. Milan K o š i č je izvedel uprizoritev v velikem stilu in v posrečeni priredbi za letno gledališče. Igro je vsebinsko krepko zajel, izklesal posamezne tipe, pxl-črtal motive in dramatako stopnjevanje ter izoblikoval ustvarjajo«) igTalsko enoto z naravno realietiko. Osnutki učinkovite, moderne scenerije (obzidje celjskega grada z vrati, v ozadju Gornje Celje, notranjost celjskega gradu) so delo akad. slikarja Ivana Vav-pqtiča. Glasbeno spremljavo je napisal g. Karol S a n c i n, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, in obenem dirigiral orkester, ki je zvenel precizno, polno in enotno. Gosp. ravnatelj Sancin ee je e tem prvič predstavil javnosti kot skladatelj. Njegova glasba je moderna, originalna, pestra in prepletena s folklorističnimi motivi. Zelo učinkovita je uvertura in vmesna glasba s krepkim Her-manovim in nežnim Veronikinim motivom, ognjevito kolo ter slikanje trpljenja in stokanja grajskih jetnikov.
Mogočni lik neizprosnega samosilnika Hermana II. je podal g. Fedor Gradišnik v izvrstni maski z uprav elementarno igro. Izredno nadarjena in rutinirana igralka je tudi gdč. T u r k o v a. ki je igrala kraljico Barbaro z dostojanstvom, a tudi temperamentom. Gdč. Milheršičeva je obdala Veronike DeseniŠko z milobo in obenem z odločnostjo ter z močno tragiko. Krepko figuro ie ustvaril g. Adolf P f e i f e r kot Fride-rik. Virtjozno je igral komično karakterno
ulogo patra Melhior ja g. Milan K o š i 5. Dovršen in globoko občuten je bil tudi Jožt. Soteški g. R. Mikliča. Dobro se ie uveljavil g. C. Debeljak kot zid Aron. Tudi ostale ukr ge so bile posrečeno izvedene. Igra statistov je bila živahna, kostumi okusni, iluminacija bogata in učinkovita. Nekateri tehnični n»>-d o sta tki pri prvi predstavi so bili pri poznejših uprizoritvah odpravljeni.
Predstave so bile dobro obiskane. Mnog j je bilo obiskovalcev tudi iz oddaljenih krajev. Uprizoritev je videlo 5 do 6000 ljudi. Celjski studio je veliko nalogo rešil zelo častno in je doživel velik umetniški uspeh.
R. P.
Repertoar jugoslovenskih gledališč. V Beogradu imajo ta teden poleg drugega na programu Begovičevo komedijo »Ameriška jahta v splitski luki«. — Osijek dobi po več nego dveh letih spet stalno gledališko sezono, ki se otvori 15. oktobra. Prav zanimiv in dober je repertoarni načrt, ki obsega kakšnih 50 prvovrstnih, v Oeijeku večinoma še ne izvajanih del. Jugosloveni so zastopani z 18 deli, ostali Slovani s 5. Omenjamo Vojno-vičevo »Dubrovniško trilogijo«, »Glembaje-ve« in »Agonijo«, Krleže, Begovičevega »Pustolovca pred vrati« in »Brez tretjega«, Cankar je zastopan s »Pohujšanjem«, Nišič z dvema komendijama, Kulundžid z »Mašino vestjo«. Ivakič s »Plesom čarovnic«. Manoj-levič z dramo »Preko mrtvecev«, Petrovič z »Mačo«, Dragošič z »Zadnjim Zrinjskim«. Marušič s »Čarovnikom«, Gavrilovič z »Mi-ljenkom in Dobrilo«, Preradovič z delom
žalne plašče
in obleke za dame t največji Izberi ln po najnižjih cenah pri
F. LUKIČ, Stritarjeva
eden zažgal grmado. Mene je zadela krogla Y usta, izstopila pa na vratu, obstreljen sem bil bodi na rami in sem padel s tovariši vred na deske, ki so že gorele, ge predao so me zajeli plameni, sem zbral poslednje moči ta skočil skozi okno v koruzno polje, ki se Je raztezalo za občinskim poslopjem. Zaradi velike izgube krvi sem ležal nekaj časa brez zavesti, ko pa sem se osvestil, sem raztrgal srajco in s krpami ustavljal kri. Videl sem plamene občinske hiše ta slišal sem tudi obupne klice svojih rojakov, ki so Jih vojaki prignali pred občino, da bi prisostvovali strašni justifika-ciji. Ponoči sem se skozi gozdove priplazil v Rumo, kjer so me zajeli Avstrijci ter me vprašali, kdo sne Je ranil. Odgovoril sem jim, da so streljali na mene srbski vojaki, katerim sem komaj utekel. Dva vojaka sta me takoj odpremlla t bolnišnico, kjer sem ostal, seveda pod drugim imenom, do okrevanja. — Mikša se Je po vojni oženil ter Ima štiri otroke. Preživlja se kot delavec in se težko bori za obstanek.
Samo do 15. septembra
traja redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo v Liubljanl, Praža-kova 8-n.	8865
Uradna ure dnevno od 9.—U. in od
4.—6. ure. Posluiite se ugodnosti, ki Vam Jih nudimo v tem času.
♦	Strašen zločin Iz pohlepa. Sodišče v PetrtaJI bo r prihodnjih tednih likvidiralo zagoneten zločin, ki je bil v začetku letošnjega leta izvršen v vasi Crnac ob Savi. V to vas se je na precej bogato posestvo priženil Stepan Jerkovič, kateremu pa ni šlo v račun, da Ima njegova žena mlajšega brata, kateremu Je pokojni oče pripisal večji del premoženja. Nekega dne pa je deček izginil ta je Jerkovič pripovedoval po vasi, da so ga najbrž ukradli cigani. OroSništvo Je poizvedovalo dolge tedne za dečkom ter naposled zaprlo Jerkoviča v sumničenju, da se Je on z umorom iznebtl neljubega solastnika posestva V petrinjskih zaporih je Jerkovič priznal, da je dečka zadavil In truplo vrgel v Savo. Pri tem priznanju Je ostal do glavne razprave, na kateri pa je začel tako uspešno igrati blazneža, da so ga odposlali v umobolnico v Stenjevac. V umobolnici se Je precej dolgo obnašal kot blaznež, naenkrat pa Je zdravnikom mirno razodel, da ima na vesti zločin, zaradi katerega Je že stal pred sodmi-jo. Odpeljali so ga seveda takoj nazaj v Petrlnjo, kjer pa se je spet še pred novo razpravo spremenil r norca. Ko so ga odvedli nazaj t umobolnico, so mu psihiatri posvečali največjo pozornost ta sedaj ugotovili, da je nevaren zločinski tip, ki pa Ima nenavadno vztrajnost pri simuliranju blaznosti.
♦	Obledele oblek« barva v različnih bar« vab in pliaira tovarna Joa. Reich.
♦	Nenavadna avtomobilska nesreča. Na
mostu v Draivogradu se je te dni pripetila čudna avtomobilska nesreča na ta način, da so se odprla vrata nekega, po mostu vozečega avtomobila ter zadela % vso silo pasanta, monterja g. Liškega, rodom Ceha. ki je zaposlen v novi tekstilni tovarni g. Omika v Dravogradu. Udarec Je bil tako močan, da se je g. Llškl s hudimi poškodbami na glavi takoj zrušil na tla in da se Je na avtomobilskih vratih razbila skoraj en centimeter debela šipa. Avtomobllist Je ponesrečenca takoj odpeljal ▼ slovenj-graško bolnišnico.
DENTIST PALOVEC
ne ordinira do 1« oktobra*
10156
NajokusnejSe toalete! Modni atelje M. ŠARC, Gajeva ulica. Od kraljeve banske uprave dovoljeno učilišče damskega kro-laštva za dom ln poklic. Prikrojevanie toalet._10168
Sivi lasje
dobe takoj svojo prvotno barvo s uporabo preparata »WIE VORHER«. Uporaba posebno enostavna, a učinek preseneča. — 1 steklenica Din 20 — S pošto pošilja Nobilior parfume-rija, Zagreb, Hica 34.	10016
»Ali se razumemo?«, med Slovani je zastopan Gogolj (»Revizor«), Andrejev, Romanov, Leczicki, Langer, Francozi z neoliko komedijami, med Angleži je omeniti Ben Jo neon a, Shawa (»Zdravnik na razpotju«, »Hiše gospoda Sartorija«), Co\vard, med Nemci Hauptmanna (»Pred sončnim zatonom«), Franka, Hasencleverja, Kaiserja, Joachimsona, Klambunda, med ostalimi več Madžarov (Bus - Fekete, Molnar, Indig, Zi-laby) in Sofokleja (»Edip«).
Literarna afera na Bolgarskem. Stari bolgarski književnik Stilijan Čilingirov je vrnil ministrstvu prosvete vsa odlikovanja in pismeno priznanje tega ministrstva, ki ga je prejel ob priliki svojega književnega jubileja. To je storil zaradi tega, ker ga je ministrstvo odstavilo kot člana komisije za mladinsko literatjro in postavilo na njegovo mesto ministrovega brata. Med drugim se je Čilingirov pritožil tudi nad tem, da mu ministrstvo ni izplačalo honorarja za njegovo delo »Zgodovina bolgarskih čitalnic«, na katerem je delal polnih 17 let, pač pa so neki uradniki ministrstva skušali dobiti od njega podkupnino za pomoč pri izplačilu tega honorarja. Prosvetni minister Bojadži-jev je izjavil, da je Čilingirova zaradi tega tožil, v bolgarski javnosti pa je vsa 6tvar vzbudila veliko pozornost.
Pristopajte k ..Jadranski straži"!
Iz LJubljane
m_ Podban se je vrnil. PomoCnfk bana
dr. Pirkmajer se je vrnil z dopusta ta Je spet nastopil službo.
u_ Odbor za sprejem poljaklh parlamentarcev, ki pridejo v LJubljano r torek, dne 19. t m. ob 9. dopoldne se Je včeraj konstituiral naslednje: dr. Novak Fran, podpredsednik senata, predsednik, člani: dr. Gustav Gregorin, senator, Ivan Mohorič, minister n. r. tn narodni poslanec, Milan Mravlje, narodni poslanec, dr. Dinko Puc, žujpan mesta LJubljane, Rasto Pustoslem-šek, nar. posl., dr. Stane Rape, nar. posl., dr. Vladimir Ravnihar, senator, dr. Valentin Rožič, senator in dr. Rudolf Mole, predsednik društva prijateljev Poljske.
u_ Tovariši dobrovoljci In rezervni oficirji. Neizprosna usoda nam Je iztrgala iz naših Trst tovariša Antona Lušina. Pokojnik je takoj po> Izbruhu svetovne vojne 1. 1914. z velikim delom svojega voda pobegnil k bratski srbski vojski in se je prijavil po prestani težki bolezni v dobrovolj-ce. Deloval je nekaj časa kot član Jugo-slovenskega odbora v Nišn in Jugosloven-skega omladinskega kluba v Beogradu. Udeležil se je albanske Golgote. Vse tovariše dobrovoljce in rez. oficirje poziva odbor, da se udeleže pogreba izpred mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu danes ob 15. uri.
u— Skupina bivših bojevnikov Ljubljana Trnovo poziva svoje člane k polmoštevilnl udeležbi pri pogrebu tragično premlnilega Antona Lušina, ki bo danes ob 15. izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištofu.
u— Ljubljanski Sokol naznanja, da je težka letalska nesreča zahtevala svojo žrtev tudi v njegovih vrstah. Med ponesrečenci je njegov član brat Vladimir Strekelj. Pokojnega brata bo spremilo društveno odposlanstvo na njegovi zadnji poti korpora-tivno v kroju danes ob 17. izpred hiše žalosti v Zvonarski ulici 11. Bratje in sestre, pridružite se tej deputaciji v mnogobroj-nem številu. Zbiramo se ob pol 17. pred Narodnim domom. — Ljubljanski Sokol nadalje vabi svoje članstvo, da se oddolži svetlemu spominu septembrskih žrtev bratov Adamiča, Lundra in Vindišarja s tem, da v mnogobrojnem številu prisostvuje spominskim svečanostim 17. t m.: odkritju spomenika na pokopališču pri Sv. Križu in odkritju spominske plošče na Pogačar-jevem trgu. Pri odkritju spomenika bo sodelovalo društvo po deputaciji, pri odkritju plošče pa korporativno; zato »e zbiramo v kroju ob 11. na vrtu Narodnega doma, kjer bodo izdana nadaljnja navodila. Naj ne izostane nihče, ki ima sokolski kroj; udeležba je častna dolžnost
»PAN« Viktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 244
u— Jadranašil Pevce ta ostale člane pozivamo, da se polnoštevilno udeleže pogreba premlnilega člana tov. Vladimira štreklja. Zbirališče članov danes ob pol 17. pred hišo žalosti, Zvoaarska ulica 11. Zbirališče pevcev pte bo ob pol 16. v prostorih Jadrana.
u— Klub Jugoslovenskih primorskih akademikov poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo pogreba člana kluba tov. Vladimira štreklja, danes ob 5. popoldne lz hiše žalosti Zvonarska ulica 11. Priljubljenemu tovarišu obranimo časten spomin!
u— Društvo Tabor vabi Bvoje Članstvo in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo pogreba našega tragično premlnilega ljubljenega tovariša Vladimira štreklja. Pogreb bo danes ob 17. izpred hiše žalosti v Zvonarski ulici 11. Pevci ta člani naj se zbero ob 16. na realki. Današnji članski sestanek odpade.
u— Sočanl! Udeležite se polnoStevlIno pogreba tragično preminilega VladimiTja Štreklja, sina našega rojaka in člana g. Josipa Štreklja, višjega sadjarskega ln vrtnarskega nadzornika, ki bo danes 14. t. m. ob 5. popoldne iz Zvonarske ulice 11 na pokopališče k Sv. Križu. Ugledni in težko prizadeti obitelji izrekamo najiskreneje so-žalje k nenadni in bridki izgubi dragega sina. Odbor.
u— Klub Primork vabi svoje članice, da se udeleže ob 17. pogreba pokojnega Vladimir j a, sina naše požrtvovallne čflanice gospe Angele štrekljeve. — Predsednica.
u_ Tehniki, pozivamo vas, da se v čim večjem številu udeležite pogreba tragično preminilega tovariša Vladimira štreklja, ki se bo vršil danes ob 17. iz hiše žalosti Zvonarska ulica 11. Zberemo se četrt ura pred pogrebom. Odbor ADJT.
n— »Poslednji dnevi Pompejev« kot ivoč-ni film. Po veličastnih velefilmih »Ben Hur« in »Quo vadiš« je izšel tudi monumentalni velefilm »Zadnji dnevi Pompejev« v zvočni izdaji. Nedvomno bo zanimalo našo filmsko publiko, če ob tej priliki opozorimo čitate-lje na nekatere posebnosti tega velikega dela filmske umetnosti. »Zadnji dnevi Pompejev« je bil najdražji film, ki je bil kdaj izdelan v dobi nemega filma. Stroški za njegovo izdelavo so znašali nad 180 milijonov dinarjev, kar je vsota, ki jo ne more investirati v en sam film nobena produkcij-
Dunaj odklanja Wernerja Krausa. Ko je
Werner Kraus, eden največjih nemških igralcev, gostoval pred nedavnim na Dunaju, se je uprava Burgtheatra pogodila ž njim za angažma za daljšo dobo. Vsi dunajski listi so tedaj pisali o tej pogodbi kot o velikem uspehu. Te dni pa priobčujejo vest, da ne bo ž njegovim nastopanjem na Dunaju nič, ker je po svojem povratku v Nemčijo zajadral tako očitno v narodno socialistične vode in začel proslavljati Hitlerja na takšen način, da mu dunajska publika tega ne bo nikoli odpustila. Pogodba se je razveljavila, kar pa Krausa po vsej priliki ne bo motilo, kajti hitlerjevski režim je milostno sprejel njegov preobrat in mu je določil v oficielni gledališki organizaciji vodilno mesto... — Drug »»konver-tit«, o katerem je nehitlerjevska Nemčija že dalj časa govorila, da ni ž njim vse v redu in ki vzbuja sedaj nemara še večje ogorčenje, pa je slavni dramatik in pesnik Gerhard Hauptmann. Te dni je oficialno prestopil v hitlerjevski tabor. Kako se to zlaga z ideologijo ustvaritelja »Tkalcev« in podobnih del, je vprašanje, na katero človek zaman išče odgovora.
Hitlerjevski režim ni zadovoljen s svojimi literarnimi slavilci. O tem nas prepričuje okrožnica pruskega državnega komisarja Hinkla, ki jo je poslal po Goringovem naročilu intendantom in. ravnatelem praških gledališč. Okrožnica se obrača proti uprizarjanju del. ki postavljajo hitlerjevske-ga junaka Horsta Wessela na oder. Njegovi sorodniki se branijo takšnih del na vee krip-
ska tvrdka. Za fiknanje so porabili nad 80 tisoč metrov negativa, za film sam pa so končno izbrali 3000 metrov filmskega traka. F^izori v areni, dekoracije in gradba palač so stale nad 40 milijonov dinarjev. Najtežji so bili prizori, ki so predstavljali gladiatorske borbe v prostorni areni. Edinstveni so prizori izbruha ognjenika Vezuva, in je v nekaj urah opustošil cvetoča mesta ob njegovem vznožju- Ves film v zvočni izdaji s slišnimi tonskimi efekti bo nedvomno napravil na gledalca ogromen efekt. Ta film si je izbrala ZKD za otvoritveni spored svoje nove filmske sezone. Predvajan bo v Elitnem kinu Matici v petek in soboto ob 14. pri najnižjih cenah ZKD, tako da si bo znamenito zgodovinsko delo v filmu lahko vsakdo oeledal.
u— Brzoturnlr Ljubljanskega šahovskega kluba. Jutri, v petek, ge bo vršil v kavarni »Evropi« brzoturnir »Ljubljanskega šahovskega kluba« za prvenstvo septembra. Prvi trije prejmejo vsak po lepo knjigo, k! jih Je podarila v ta namen založba Tiskovne zadruge. Zato naj se vsi člani turnirja udeleže polnoštevilno.
u— Brata Je obstrelil. Včeraj so pre-peljali v ljubljansko bolnico 351e<fcnega Poldeta Hribarja iz vasi Male Hribe nad Tuhinjem, ki ga je v torek zvečer lastni brat obstrelil s karabinko. Dostlej še ni znano, kako je prišlo do te hude nesreče. Krogla Je zadela Hribarja v glavo in je njegovo stanje precej resno.
u_ V živo apno jo padel. 14. letni pleskarski vajenec Karol Urbančič Je v torek zvečer na neki stavbi v Rožni dolini padel z odra v jamo živega apna ter se opekel po vsem telesu, zlasti pa po rokah in na levi nogi. Fanta so prepeljali v bolnišnico.
ČAJNO MASLO
najboljše kvalitete in po najnižji cenL De-likatesa V. A. JANEš, Aleksandrova cesta.
Gostilničarji, restavraterji, slaščičarne, prepričajte se! Telefon žt. 34-55.	10186
u— Smrtna nesreča. V nedeljo popoldne Je 351etna Ivana Gl&vanova z Rudnika v gozdu nabirala drva, med nabiranjem Ji Je pa spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da se je zakotalila po bregu nizdol. Zado-bila je hude notranje poškodbe in so Jo domači našli skoraj nezavestno. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ugotovili, da ima nalomljeno hrbtenico. Vsaka pomoč je bila zaman in Je v torek ponoči nesrečnica izdihnila. Pokojna je bila perica, bila je poročena ter žaluje za njo poleg moža tudi več otrok.
u_ Stanovanjske odpovedi. Od 1. avgusta do včeraj opoldne Je bilo podanih pri sreskem sodišču v LJubljani 162 stanovanjskih odpovedi, ki zadevajo večji del majhna stanovanja in 6 trgovskih, odnosno gostilniških lokalov. Od teh odpovedi se nanaša na novembrski selitveni rok 6S, na oktobrski 53 in septembrski 47, druge odpovedi pa že na december ta Januar prihodnjega leta odnosno na april. Mnogim najemnikom so bila stanovanja odpovedana, ker že dalj časa niso plačali najemnine. Državni zaklad je odpovedal dvema strankama stanovanje na Poljanskem nasipu št. 48.
u— Sodne taks®. Prav čedne vsote so stranke plačale pri sreskem sodišču ljubljanskem za razne sodne takse in koleke v mesecu avgustu. Bilo je plačano 151.928.60 Din, največ so pobrali civllnopravdni oddelki 'II. 19.886, HI. 9930 in IV. 11.35«, izvršilni oddelek Va 12.083.50, a največ zemljiška knjiga 57.942 Din.
u— Sadni trg je sedaj prav živahen. Velfke množine sadja pripeljejo dnevno na trg. Včeraj je bilo prav mnogo gob na 4 vrstah ob semenišču. Gobe so bile 8 Din ■merica, 8 Din Lg. Letos je prav dobra letina za hruške, kar Je opažati tudi na trgu, kjer Je na izbero najlepše blago. Hruške, bosanske ta štajerske, so bile 2 do 3 Din na debelo, na drobno 4 do 5 Din. Jabolk štajerskih in bosanskih je razmeroma še malo. Cene 2.50 do 3.50 Din na debelo. Bosanske slive so bile 2 do 3 Din, dalmatinsko In banaško grozdje na debelo 4.50 do 6, smederevsko na debelo 8 Din.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlaga r '/*■ smer ta brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine v man, 8. vrsta padavta. Temperatura: prve številke pomenijo aaj-Tišjo, druge najnižjo temperaturo. 13. septembra Ljubljana 7, 78.3, 15.0, 91, ENEl, 8, 0.0, dež LJubljana 13, 71.9, 20,6 82, W2, 9, _; Maribor 7, 761.0, 15.0, 90, mimo, 6, 0.1, deft; Zagreb 7, 762.6, 17.0, 80, SW!2, 9, Beograd 7, 762-6, 20.0, 50, mimo, 6, Sarajevo 7, 766.4, 12.0, 90, mirno, 8, _; Skoplje 765.5, 11.0, 70, mimo, 0, —, Split 7, 765.0, 19.0, SE4, 10, 1.0, dež; Kum-bor 7, 764.9, 19.0, 70, E2, 4, —, —; Rab 7, 764.9, 15.0, 80, SSB5, 10, 6.0, de«.
Temperatura: LJubljana —, 15.0; 21.0, — Maribor 20.6, 14.0; Zagreb 22.0, 15.0 Beograd 27.0, 17.0; Sarajevo 26.0, 9.0; Skoplje 27.0, 6.0; Split 28.0, 18.0; Kumbor —, 17.0; Rab _ 14.0.
lje, ker jih Je toliko, da jim je nemogoče pregledati vse in jih oceniti po njihovi vrednosti. »Horet Wessel nam pomeni preveč.« se zaključuje ta okrožnica, »da bi ga hoteli že danes gledati na kakšnem prizorišča. Pesnik njegovega življenja bo šele v bodočnosti ustvaril narodu delo, ki bo nam dalo doživljati njegovo usodo« itd. Skratka: Narodno - socialistično revolucijo se trudi proslaviti z vezano in nevezani besedo legijoa peres, niti enega pa ni med njimi, ki bi bilo sposobno postaviti na svet količkaj vredno delo- Značilno znamenje za duhovne podsta-ti nemikega »narodnega prevrata« . •.
Nove knjige
Dodatek spomenici kongrsa pravnika u Dubrovniku 19 8 2<. Izdal ta uredil stalni odbor kongresa. Prinaša zapisnlK o tem kongresu, razne referate, govore, poročila o ekskurziji itd.
Zahvala
Vsem, ki so ob priliki velike ptujske narodne manifestacije našim dragim gostom izkazali vse gostoljubje in pokazali brezmejno požrtvovalnost, ustrežljivost in uvidevnost in s tem pomagali premagati vse težkoče pri prehrani in nastanitvi tisočgla-ve množice, bodi izrečena iskrena zahvala.
Ptuj, dne 12. septembra 1933.	}
Mestni načelnik: Ladislav JerSe. 1
„Kaj M lovili pare, če lahko lovimo tisoče!"
pravijo sre6ni igralci državne razredne loterije, ki so si v pravkar končanem kolu pridobili kar čez noč tisočake in bili na mah postavljeni v brezskrbno blagostanje. Prav imajo! Za mal denar, kar stane srečka, se more vsakdo udeležiti igranja v državni razredni loteriji, treba si je le srečke za novo kolo takoj kupiti, ker bodo kmalu prodane. Žrebanje se bo vršilo že 8. in 9. oktobra Srečke so kupcem na razpolago v vseh podružnicah »Jutra« in pa v podpisani hranilnici.
Zadružna hranilnica r. z. * o. zM Ljubljana, Sv, Petra c. 19
Iz Maribora
a__Slava naših rezervnih častnikov in
bojevnikov. Krajevni odbor Udruženja rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru bo slaviil svojo slavo, združeno s para-stosom za padle junake, ki so položili svoje življenje na oltar domovine ob priliki proboja solunske fronte, jutri 15. t. m. Spominska svečanost bo ob 10.30 uri do-Doldne na Trgu svobode, v primeru slabega vremena pa na verandi restavracije »Union«. K proslavi so vabljeni vsi rezervni častniki in bojevniki ter vse prebivalstvo Maribora.
a__Zveza Maistrovih borcev vabi svoje
člane, da se polnoštevilno udeleže jutrišnje krstne slave TJdruženja rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbora v Mariboru ob pol 11. dopoldne na Trgu svobode.
a— Aeroklub »NaSa krila« v Mariboru
prosi svoje člane, da izkažejo v čim večjem številu zadnjo čast ustanovnemu članu in zaslužnemu sodelavcu pri zgraditvi hcngarja trgovcu Ivanu Zuraju, M je iz ljubezni in zvestobe do naše aviacije žrtvoval tudi svoje dragoceno, upa polno živ* ljenje pri tragični nesreči v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 16. v Slovenski Bistrici. V primeru zadostnega števila prijav bo na razpolago avtobus. Prijavite se do pol 11. pri blagajniku ali v pisarni pri »Putniku«, telefon 2122. Sicer bo odhod z vlakom ob 14.19 ali pa s celjskim avtobusom.
a__Stalni gledališki abonma, »četrtek«.
Več gledaliških posetnikov je izrazilo željo, da bi se zanje uvedel stalen dan v tednu in da bi svoje abonentske predstave prejemali izključno na ta dan. Zato razpisuje gledališka uprava stalni gledališki abonma »četrtek« in se naj blagovolijo interesenti za ta stalni abonma čimprej orijaviti pri gledališki blagajni. (Telefon štev. 23-82.
Knijigarna Tiskov, zadruge
v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13 ima v zalogi
šolske knjige
za vse šole
ln veliko izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni!
a— Prijave za abonente radijske postaje.
Mestuo načelstvo razglaša: Naročniki radijske postaje v Mariboru se v smislu razpisa ljubljanske radio-postaje sprejemajo samo še do petka 15. t m. Da bi se združil Maribor z ljubljansko postajo, je potrebno, da se do tega roka prijavi večje število abonentov. Ker je Izvedba tega načrta velike važnosti za naše mesto, apelira občina na vse občane, da se pravočasno javijo. Prijave sprejemajo vsi poštni uradi.
a— Zelena bratovščina se širi. Preteklo nedeljo je bil pri Zgornji Sv. Kungoti ustanovni občni zbor 6. sekcije mariborske podružnice SLD. Občnemu zboru sta prisostvovala za mariborsko podružnico SLD med drugimi tudi podpredsednik dr. Flu-dernik in ravnatelj Leban. Po izčrpnem dnevnem redu je bil pri volitvah izvoljen za predsednika Stanko Terčelj, za podpredsednika Franc Vaupotič in za tajnika Ivan Lovrenčič, v odboru pa so zastopniki vseh občin, ki spadajo v delokrog novo ustanovljene sekcije. Po volitvah se je razvila obširna debata o raznih aktualnih lovskih vprašanjih.
a— Nov tednik v Mariboru. Včeraj Je iršla prva številka novega tednika »Občina«, ki ga uirejuje urednik »Slovenskega Gospodarja« g. Januš Goleč. List bo izhajal vsak četrtek, bavil pa se bo samo * vprašanji komunalne politike.
a— Zopet žalosten konec veselice. Na neki veselici, ki je bila na praznik S. t. m. pri gostilničarju Francu Goltesu v Ko-šakih, je nastal okrog 21. ure med neko fantovsko družbo prepir in pretep. Razburjene duhove je hotel pomiriti železniški zvaničnik Konrad Forstnarič iz KoSakov, vendar pa se mu to njegovo mirovno poslanstvo ni obneslo, ker ga Je že v naslednjem trenutku napadel neki Anton Jluzek, mesarski pomočnik s Tezna in ga daril z desko s tako silo po glavi, da se je zgrudil Forstnarič s prebito lobanjo na temenu ln z nevarno poškodovanim le* vim očesom nezavesten in ves kravav na tla. Prepeljati so ga morali z reševalnim avtomobilom v mariborsko bolnišnico, kjer so ga morali zdravniki po doflgotrajnem naporu šele zjutraj spraviti k zavesti. Mu-zek se izgovarja, da je udaril Forstnari-ča zato, ker je bil mnenja, da tudi on pretepa njegovega prijatelja Martina Lici ja, ki so ga razburjeni fantje vrgli na tla hi pretepali. Zdravstveno stanje poškodovanega Forstnariča se je v bolnišnici po skrbni negi močno popravilo in Je ranjenec že Izven nevarnosti.
a— V zvezi z nedavnim velikim ropom na Kobanskem je bil aretiran 261etni delavec Josip p. iz Remšniika, ki ga sedaj orožniki podrobno zaslišujejo. Zaenkrat se drže vse podrobnosti v strogi tajnosti.
PAUL ABRAHAMOVA OPERETA
HAVAJSKA ROŽA
MARTA EGGERTH
SVETISLAV PETROVIČ
Iz Celja
e— Brezposelnost. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 78 brezposelnih (56 moških in 22 žensk), posredovanj pa je bilo 43 (za 18 moških in 25 žensk). Dne 10. tega meseca je ostalo v evidenci 286 brezposelnih (270 moških in 16 žensk) napram 252 (233 moškim in 19 ženskam) dne 31. avgusta.
e_ Komemoracijski večer za bazoviške
žrtve bo priredila celjska Soča danes ob 20. v svojih prostorih v Narodnem domu. Na sporedu je predavanje o Bazovici.
e— Županstvo občine Celje — okolica poziva vse posestnike, ki imajo v svojih vinogradih ali na drugih zemljiščih v območju občine Celje — okolica zasajeno Jmarnico, da prijavijo najpozneje do sTe-de 20. t. m. občinskemu uradu na Bregu število šmarničnih trsov in plačajo predpisano banovinsko davščino, ki znaša po 15 par na vsak trs šmarnice. Onim, ki ne bi hoteli podati prijave, se bo odmerila davščina na podlagi uradnih poizvedb z 10 odst. pribitkom in se bo izterjala z zamudnimi obrestmi na stroške posameznika. Županstvo okoliške občine poziva tudi vse lastnike konj, voz in bicikljev. ki so pripeljali svoja vozila letos k vojaškemu pregledu na Glazijo, da dvignejo stočne vojaške liste takoj med uradnimi urami dopoldne v občinskem uradu na Bregu
e— Prijatelji tuje lastnine. Te dni je bil aretiran 25 letni brezposelni, že kaznovani delavec Edvard L. iz Celja, ker je 8. t. m. v neki celjski gostilni izmaknil posestniku Podbregarju s Polzele 700 Din. L. je odšel iz Celja v Laško, kjer so ga orožniki prijeli. Oddali so ga v zapore okrajnega sodišča v Celju. K mesarju g. Horvatu, stanujočemu na Dečkovi cesti 18 v Ga-berju, je prišel pred dnevi neki moški, ki se je izdajal za tkalskega mojstra Josipa Uršnika, in najel pri njem stanovanje. V noči na nedeljo se je splazil v spalnico g. Horvata, mu izmaknil iz denarnice 1700 dinarjev, iz blagajne pa 300 Din, in nato pobegnil. Možak se je izdajal tud' drugod pod raznimi tujimi imeni in navajal različne poklice. Njegovo pravo ime je Josip Stumpf, rodil se je 1. 1900. na Dunaju in je jugoslovenski državljan. Za Stumpfom je Izdana tiralica. Ko se je M irtin Ferlež iz Celja v ponedeljek 11. t. m. kopal v Savinji, mu je nekdo ukradel 100 Din vredne rjave čevlje. Delavka L. Z. je te dni
ukradla neki sostanovalki na Lavi pri Celju 100 Din in izginila.
e— Originalen slepar je 20 letni slaščičar Štefan Kovaček iz Djurdjevca. Ko je srečal včeraj dopoldne na ulici 60 letno kuharico Antonijo R. iz Celja, se je pred njo nenadoma sklonil k tlom in fingiral, da je ravnokar pobral navidezno zlat prstan. Rekel je kuharici, da sta oba najditelja in da zato obema pripada najdenina, ker pa ni nihče opazil najdbe, naj ona obdrži prstan in mu izroči 40 Din, t j. polovioo naj-denine. Kuharica je Kovačku gladko vse verjela in mu izročila 40 Din. Kovaček je z istim trikom ogoljufal tudi ženo nekega železničarja, ki mu je tudi plačala polovico »najdenine«, in sicer 10 Din. Ženski sta nesli oba »zlata« prstana k zlatarju, kjer sta izvedeli, da je tak prstan vreden komaj 2 Din. Kovačka so kmalu izsledili. Pri njem so našli še 28 takih prstanov brez vrednosti. Sedaj premišljuje v zaporih okrajnega sodišča o svojih »najdbah«.
e— Za učence celjske realne gimnazije je bila otvoritvena služba božja v torek zjutraj v Marijini cerkvi, včeraj pa se je pričel redni pouk. Za drž. dvorazredno trgovsko šolo v Celju bo otvoritvena služba božja jutri ob 8. v župni cerkvi, redni pouk pa se bo pričel v soboto zjutraj.
e— Kino Union. Danes ob 20.30 zvočna komedija »Ljubezen — diktator« (»13 pri mizi«) in zvočni žurnaL
Iz Živlietija na dežel*
KOSTRIVNIOA PRI ROGAŠKI SLATINI. Neprijetna gospodarska tišina, povzročena po tesavriranju denarnih sredstev, sili vsako za napredek vneto društvo k intenzivnejšemu delovanju, k povečanju števila prireditev. Tozadevni njihovi računi o prireditvenih dohodkih so, v kolikor se tičejo društvenih potreb, samo po sebi umljivi, nudijo pa zlasti v denarni krizi sicer bolj skrit, vendar pa izrazit regulator, ki vpliva blažilno na sodobni gospodarski zastoj, ker izvabi marsikateri bankovec iz skrivališča k povratku v vrvež gospodarskega organizma. Tako je tudi Ko-strivnica dejanski pokazala, koliko je dorasla ožjemu in širšemu pojmo.anju društvenega delovanja. Če omenimo, da je njeno mlado gasilno društvo opravilo dne 8. septembra Šele prvo svojo prireditev, moramo toliko bolj podčrtati, da je s solidno organizacijo, požrtvovalnostjo ter zdravo disciplino doseglo nekaj nad 2800 dinarjev čistega donosa, to je dohodka, katerega dandanes marsikateri večji društveni aparati ne zmorejo. Uspeh bi bil Se večji, če bi priskočile na pomoč, kakor Rogaška Slatina in Mestinje, vsaj deputa-cije sosednih društev. Naloga gasilnega društva pač ni čisto lokalnega pomena in mlada organizacija je še prav posebno potrebna moralne podpore Drugače je potekla prireditev na sicer preprosto urejenem, a okusno okrašenem vrtu Bratuše v najlepši harmoniji. Naravnost za zgled_ še omenimo dejstvo, da je zvišalo omenjeno društvo v zadnjih treh mesecih svoje vloge pri poštni hranilnici in s tem svoje premoženje od 4700 na 13.087 Din Mladim gasilcem, njihovemu načelniku g. Butu V. in poveljniku g. Kupniku H. želimo še več tako krepkih uspehov.
Gospodarstvo
Trgovinski sporazum z Nemčijo
Kakor znano smo z Nemčijo po večmesečnem brezpogodbenem stanju v juliju sklenili za 4 mesece trgovinski provizorij na podlagi medsebojnega priznavanja klavzule o največjih ugodnostih. Ta provizorij je stopil v veljavo 1. avgusta. Med tem je Nemčija precej povišala carino na češplje, kar je dalo naši vladi takoj povod, da je stopila z Nemčijo v nova pogajanja.
V torek so bila ta pogajanja, ki jih Je vodil za našo državo načelnik trgovinskega ministrstva dr. Milan Lazarevič, v BerMnu zaključena. Po doseženem sporazumu je Nemčija pristala, da se za 800 vagonov ju-goslovenskih »uhih češpelj zniža carina od 30 na 10 mark za 100 kg. Suhe češplje, ki jih uvaža nemška industrija marmelade pa so oproščene od plačila, uvozne carine. S tem sporazumom je v pohiti meri zasjgu-ran jugoslovenski izvoz suhih češpelij v Nemčijo, zakaj kontingent od 800 vagonov j« znaten v primeri z našim dosedanjim rzvozom. Zadnja leta se je naš izvoz suhih češpelj (etuviranjh in neetuviranih) v Nemčijo gibal takole:
v vagonih 76 236 637
230
Kakor kažejo gornje številke, so se pričele jugoslovenske suhe češplje v konkurenci z amerišimi uveljavljati na nemškem trgu, kjer nas je Amerika prej skoro že docela izpodrinila.
1900
1931
1932 I. poli 1933
v mil. Din
6.4
7.5 19.3
6.3
Nadalje je s sporazumom urejeno tudi vprašanje našega izvoza jajc v Nemčijo. Določen je pogodbeni kontingent od 120 vagonov jajc do konca tekočega leta. Namesto dosedanje carine od 80 mark bo za ta kontingent jugoslovenskih jajc, ki morajo ustrezati nemškim kvalitetnim predpisom, veljala nižja carina, in sicer s septembrom 40 mark, od 1. oktobra do konca leta pa 30 mark.
Jajca spadajo kakor znano poleg bakra in jabolk med najvažnejše predmete našega izvoza v Nemčijo. Zadnja leta je ta izvoz hudo popustil, kakor je razvidno iz naslednjih izvoznih podatkov:
vagonov
869 697 287 366
mM). Din
146 J 107.5 33.0 36.3
1930
1931
1932
I. poli 1933
Tudi kontingent od 120 vagonov jajc do konca t 1. (za dobro četrtletje) nj ugoden, če upoštevamo dosedanji izvoz.
Končno Je Nemčija v sporazumu še znižala carino na uvoz jugoslovenskih krapov od sedanjih 80 oda. 60 na 30 mark. Kot protikoncesijo Je Jugoslavija dal« le pristanek na to, da veljavnost trgovinskega provizorija, ki Je 1. avgusta stopJ v veljivo, podaljša do 1. aprila prihodnjega leta, tako da ne ho veljal samo 4 mesece temveč 8 mesecev. Dodatni sporazum bo te dni podpisan in bo potem v najkrajšem času stopil v veljavo.
Nemški valutni dumping
Izkušnje zadnje dobe so nam pokazale, da imajo na mednarodnem tržišču znatne ugodnosti one države, ki so dopustile devalvacijo svoje valute, ker lahko v zlati valuti računano svoje izvozne proizvode ponujajo ceneje nego države, ki so ohranile zlato valuto. To konkurenco držav z devalvirano valuto občutijo posebno države zlatega bloka, ki vedno težje vzdržujejo konkurenco zaradi takega valutnega dumpinga. To se j« pokazalo zlasti letos, ko je mnogim državam z devalvirano valuto uspelo celo dvigniti svoj izvoz nasproti lanskemu letu, dočim je izvoz držav zlatega bloka ponovno zdrknil navzdol.
V zadnjem času pa je tudi Nemčija začela izvajati nekak valutni dumping, čeprav se nemška marka, kakor znano, drži na zlati pariteti. Kakor v mnogih drugih državah, obstojajo tudi v Nemčiji tako zvane vezane marke, zlasti odkar je Nemčija uvedla transferni moratorij za 50 odst obresti zunanjih posojil. Te vezane marke se lahko v inozemstvu kupijo mnogo pod pariteto, in sicer za 22 do 34 odst Uporabo teh na korist inozemskih upnikov v Nemčiji ležečih dobroimetij v vezanih markah dopušča sedaj Nemčija v vedno večji meri v svrhe dodatnega izvoza, s
čemer ustvarja omenjeni valutni dumping, zakaj če tudi nemški izvoznik ponudi inozemskemu kupcu svoje blago po normalni ceni v markah, je vendar ta cena za inozemskega kupca mnogo nižja, če more blago plačati v teh vezanih markah, ki se dobe mnogo ceneje. Zlasti mnogo se danes v Inozemstvu trguje z vezanimi markami, ki so nastale v zvezi * delnim transfernim moratorijem za obresti nemških zunanjih dolgov. Berlinska konverzijska blagajna daje inozemskim upnikom za netransferi-rano polovico zapadlih obresti potrdila na vezane marke, ki se danes prodajajo z znatnim disažijem. Ce bo Nemčija vezane marke dovolila, da se tudi te marke v večji meri porabijo za plačilo dodatnega izvoza, potem bo lahko v velikem obsegu uživala koristi valutnega dumpinga, ne da bi bilo istočasno potrebno dopustiti, da prosta marka pade pod pariteto. Na ta način bo Nemčiji uspelo precej dvigniti svoj izvoz, pri čemer bo nosilo breme izvozne premije inozemstvo (namreč oni inozemci, ki bodo prodali svoja vezana dobroimetja v Nemčiji po tečaju, ki leži pod pariteto. Zaradi te najnovejše politike forsiranja izvoza z uporabo vezanih mark vlada v gospodarskih krogih držav zlatega bloka že hudo vznemirjenje.
X
ENGLEBERT
f IZDELUJE GUME PRVOVRST-*	NE KAKOVOSTI
Obrnite se na
ENGLEBERT
podružnica LJubljana, Tavčarjeva ul. 1 in 4
Telefon 30-01.
10081
i—m
Valutne olajšave za izvoz hmelja
Žalec, 13. septembra. Na hmeljskem trgu je bilo danes večje povpraševanje po cenab 70—75 Din in izjemno tudi več. Včeraj in danes je bilo kupljenih okrog 500 metrskih stotov. Doslej je prodana že 9koro polovica letine, to je okrog 5000 metrskih stotov. Dovoz v Žalec je danes znašal kakih 250 baL
Po telefonskem obvestilu, ki ga je prejelo hmeljarsko društvo od Narodne banke, je finančni minister danes podpisal odlok, da se dovoli onim državam, ki niso z nami t kliringu, nabava 50 '/• vezanih Din za nakup hmelja, drago polovico potrebnih plačilnih sredstev pa si bodo morali kupci nabaviti v devizah.
Žatec, 13. septembra. Pri mirnem nakupovanju 9e giblje cena od 2100—2500 Kč za 50 kg (92.50 — 110 Din za kg).
Gospodarske vesti
= Konkurz je razglašen o imovini tvrdke »Inž. Gustav Zemanek & Ko., družba z o. z., podjetje za projektiranje in gradbo vodovodov ter centralnih kurjav« v Ljubljani, Aleksandrova 4 (upravnik mase dr. Viktor Moro, odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri okrož. sod v Ljubljani 23. sept ob 11., prijavni rok do 1. nov., ugotovitveni narok 11. nov.).
— Oddaja pleskanja ielemega mostu pri Kotoribi se bo vršila potom pismenih ponudb, ki jih' je vložiti do 19 t. m. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Borze
13. septembra
Na ljubljanski borzi je deviza NevrTork po večdnevni čvrsti tendenci nekoliko popustila; vzporedno je nazadovala tidi deviza London. Avstrijski šiling ee je trgoval nespremenjeno po 8-80 (v Zagrebu po 8.59, v Beogradu po 8.62 in 8 60). Grški boni so bili na zagrebški borzi zaključeni po 40.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala nespremenjeno po 241 in 243, za december pa po 245 in 246. V osta-Uh vrednotah ni bilo zaključkov
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2818.74 — 2825-10, Berlin 1365.14—1375.94, Bruselj 799.9« do 803.90, Curih 1108.35—1113.85, London 183.36—184.96, Newyork ček 3991.60 do 4019.86, Pariz 224.40—225.52, Praga 169.90 do 170.76, Trst 301.46—303.86 (premija 28.5%) Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.80.
Zagreb. Amsterdam 2313.74 — 2325-10, Berlin 1365.14 _ 1375.94, Bruselj 799.94 do 803.90, London 183-36—184.96, Milan 301.40 do 303.86, Newyork kabel 4013.60—4041-86, ček 3991.60 — 4019.86, Pariz 22440l_225.52, Praga 169.90 — 170.76, Curih 1108.25 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.2425, London 16.52, New-york 361, Bruselj 72.075, Milan 27-25, Madrid 43.25, Amsrterdam 208-60. Berlin 123.35, Dunaj 57.55, Stockholm 85.20, Oslo 83, Koben-havn 73.80. Praga 15.33, Varšava 57.95, Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. klirinsru.) Beograd 1111.55. London 29.12, Milan 47.88, Newvork 632.36, Pariz 35-55, Praga 25.35, Curih 175.59, 100 S v zlatu 128 S ,yapir.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 241 den., 7*/« investicijsko 50 _ 53, 7*/o Blair 32.5o — 33.50. 8% Blair 35 — 37, 7<Vo Drž. hipotekama banka 48 — 50, 4°/o agrarne 26 — 28. 6V» begluške 36.50 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
242 — 243, za oktober 243 — 245, za november 242 den., za december 244 — 246, 4Vo agrarne 27 den-, 7% Blair 32.50 — 33-50, 8% Blair 35.25 _ 36.50, 6"/o begluške 36.50 do 88; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 226 — 231; industrijske vrednote: Šečera-na Osijek 145 den-, Trbovlje 125 bi.
Beograd. Vojna škoda 243, 242 zaklj., ra december 245 — 245.50, 7«/» investicijsko 68. 52 zaklj., 4% agrarne 28 — 30, 6°/o begluSre 37 50 — 37.60, 8°/o Blair 36-25 zaklj., TU Blair 34-25 bi., 7% Drž. hipotekama hanka 50 den., Narodna banka 3600 _ 3750. Priv. agrarna banka 231 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-JadTan 13, Trboveljska 12.80, Alpine - Montan. 12.15.
Blagovna tržiiča
ŽITO.
+ Chlcago, 13. septembra. Začetni tečaji: Pšeniea: za december 88.25, sa maj 92.50; koruza: za september 46.25, za december 51, za maj 56.50; ri: za december 63-50, za maj 79.75.
+ Winnipeg, 13. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: m december 71.825, za marc 76.50.
+ Novosadska blagovna boria (13. t. m.) Tendenca mirna. Promet 54 vagonov. Plenica (78 kg): baška, okpl. Novi Sad, »rednje-baška in gornjebanatska 106 — 108; baška okol. Sombor 104 — 106; gornjebaška, baška potiska in baška ladja Tisa 110 — 112; sremska 103 — 105; baška ladia Dunav ali Begej 105 — 107; južnobanatska 97.50 — 100; slavonska 104 — 106. Oves: baški, slavonski in sremski 52.50 — 55. Ječmen: baški in sremski 64-65 kg 62.50 — 65. Koruza: baška 62 — 64; baška okol. Sombor, banatska, sremska 63-65; slavonska 65-67; baška ladja Sava 65-67; ladja Begej 66 — 68; ladja Dunav 67 — 69. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 205 — 225; »2« 185 — 205; »5« 165 — 185; »6« 125 — 135: »7« 95
—	105; »8« 52.50 — 55; sremska in slavonska »Og« in »Ogg« 195 — 210; »2« 175 — 190; »5« 155 — 170; »6« 120 — 130; »7« 90
—	100; »8« 52.50 — 55 Otrobi: baški, sremski 44 — 45; banatski 42 — 44. Fižol: baški sremski 115.50 — 117.50.
Vsem gasilcem
8 prve seje starešinstva gasilske zveze kraljevine
Jugoslavije
5J. Vel- kralj je podpisal 15. julija 1933 zakon o organizaciji gasilstva, ki je stopil tudi tega dne v veljavo. Ta pomembni dogodek bo našel velik odmev v vrstah naših mnogoštevilnih društev in organizacij, ki željno čakajo na izvedbo zakona, ki bo edina direktiva za vse naše bodoče delo. Datum 15. julij 1933 bo zapisan s zlatimi črkami v analih našega gasilstva. Ta datam so lfko let po osvoboditvi in zedinjenju pričakovali. Pri ustvarjanju zakona so sodelovali najboljši voditelji našega gasilstva.
In tako je jugoslovenski gasilstvo doživelo dan, ko so mu priznane vse pravice za obstanek in delo. Težko in naporno delo od najmlajšega gasilca do najvišjega starešine je kronano z uspeh>m. Zakon o gasilstvu nam je zavaroval veliko materijalno pomoč in mnoge druge privilegije, a dano nam je veliko moralno zadovoljstvo — velika in častna vloga — delo na nacionalnem, kulturnem in prosvetnem polju. Z zakonom je gasilstvu priznana ona velika važnost, ki mu pripada kot stanovski in nacionalni organizaciji. Gasilstvo prestaja biti organizacija lokalnega značaja, z lastnim zakonom je dobilo večje in širše naloge. Ono prevzema težke in nove dolžnosti, ko poleg svojega stanovskega delovanja pristopa tjdi k delu na nacionalnem, gospodarskem in prosvetnem polju, za kulturni in gospodarski razvoj našega naroda, zlasti naših kmečkih občin. Odslej bo nosilo zastavo jugoslovenstva in bo vidni primer pri širjenju ljubezni in bratstva v našem narodu in tudi vidni čini-telj našega kulturnega in državnega življenja- Gasilstvu ie z zakonom poverjena, kakor dragim velikim organizacijam, vzgoja mladine, kar ie dokaz, da se ne dvomi v sposobnost naše organizacije, temveč se nam daje prilika, da učimo in uvajamo naše stare in mlade generacije v prvi vrsti k disciplini in redu, da bi jih mogli usposobiti za požrtvovalnost v obrambi prad vsakršnimi sovražniki, bodisi elementarnimi ali katerimikoli drugimi.
Ko se je sestalo celokupno starešinstvo gasilskega saveza v Beogradu, imenovano po zaupanju ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Lavoslava Hanžeka k svoji prvi seji, ae je začelo pravo delo saveza. S te prve
svoje seje pošilja starešinstvo vsem gasilcem Jugoslavije bratske pozdrave in »počenja svoje delo z upanjem, da bodo kakor doslej tudi odslej naša draga gasilska vojska, naši hrabri in nesebični jiuroslovenSki gasilci, nadaljevali svoje dolgoletno delo v splošni blagor in korist. Niti trenutek ne dvomimo, da naše gasilstvo ne bi pristopilo s svojim vodstvom navdušeno k uresničenju tega obsežnega programa v okviru zakona o gasilstvu. Mi bomo potrebovali za uresničenje tega našega obsežnega programa mn> go novih sil. Mi bomo pri vsaki priliki apelirali na našo cenjeno narodno inteligenco, da nam priskoči na pomoč, kako bi mogli izvojevati si ono mesto, ki nam že danes pripada po naši Številčni sili. Nai ee v naših vrstah še naprej širi velika ideja člove-čanstva, ld prešinja vsakega pravega in poštenega človeka, namreč ljubezen do bližnjega, dika vsakega gasilca. Naj se. širi v naših vrstah to veliko bratstvo in prijateljstvo, da bi izginilo vsako nesoglasje in razdvojenost tako osebno kakor i drugo. Naj naša organizacija postane velika narodna organizacija, ki naj absorbira celokupno narodno, kulturno in prosvetno delovanje med našim narodom.
Vse to so ob začetku delovanja tople Želje starešinstva gasilskega saveza, ki bo po očetovsko skrbel za vse podrejene gasilske edinice. Imelo bo vedno pred očmi napredek gasilstva v vsej državi. Z vztrajnim delom bo stremelo za tem, da izvede organizacijo in reorganizacijo celotnega gasilstva v sklada z zakonom na splošno zadovoljstvo.
Z vero v Boga in z vztrajnim in požrtvovalnim bratskim sodelovanjem vseh gasilcev. z geslom za kralja in Jugoslavijo se oddolžimo, kakor zahtevata od nas naš kralj in naš narod-
V tem imenu pozdravljamo vse gasilske edinice z našim lepim narodnim pozdravom Pomozi Bogi Starešinstvo gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije.
Starešina Radoslav Georgijevič. I. podstarešina Josip Turk 1. r., generalni sekretar Petar Lekič 1. r., vrhovni inšpektor Ilija Pintar L r.
\

Iz življenja in sveta
Hitrost _
svetlobnega žarka
nI enakomerna
Kakor smo na kratko že poročali, je Američan prof. Michelson izvedel velikopotezne poskuse za ugotovitev točne brzine svetlobnih žarkov.
Odkar je danski astronom Olaf Romer kot prvi določil to brzino na približno
300.000 sek/km,
ni manjkalo poskusov za dosego točnih številk. Romer je izmeril svetlobno brzino z opazovanjem Jupitrovih trabantov, dočim so izvedli poznejši raziskovalci svoje poskuse v laboratoriju ali vsaj na razmeroma kratkih progah. Po svojih eksperimentih z nihalom znani francoski fizik Foncault je n. pr. s pomočjo zrcal, ki so svetlobni žarek odbiiali sem in tja v laboratoriju, dobil približno
isti iznos
kakor Romer.
Vse stare merilne metode je izpopolnil prof. Michelson. Šlo mu je v prvi vrsti za odločitev v starem sporu, da li ima gibanje zemeljske krogle v svetovnem prostoru kakšen vpliv na hitrost svetlobe. Ker so smatrali svetlobo kot valovno gibanje hipotetičnega etra in se je zemlja sama po
starem naziranju
gibala skozi eterski ocean, je nastalo vprašanje, da-li ne nastane pri tem njenem gibanju nekakšen eterski orkan. Pritrdilni odgovor bi dobili, če bi ugotovili, da je hitrost svetlobe v smeri gibanja tega orkana večja, v nasprotni smeri pa manjša. Michelsonove merilne metode so pokazale, da takšne razlike v svetlobni hitrosti ni,
iz česar je sledilo,
da tudi ni nobenega eterskega orkana. Ta dognanja so imela potem veliko vlogo v
Začetek novega dela
■mmm
: H
Mac Bonald in sir Samuel Hoare gresta na prvo vladno sejo po parlamentarnih počitnicah
Marabu z umetno nogo
V	živalskem vrtu v Lipskern imajo nenavadnega marabuja. V zadnji zimi mu je zmrznila noga, ki se mu je pred nekoliko tedni odlomila.
Ptici, ki ji samo lajiki pripisujejo lastnost, da po cele ure strmi filozofsko v daljavo, stoječ na eni sami nogi, to ni bilo bog ve kako ugodno in je z veseljem sprejela domislico svojih rediteljev^ umetno nogo iz aluminija z gibljivim stopalom, ki jo je izdelal neki ortopedski strokovnjak. Sedaj stoji modri marabu že po vseh pravilih na dveh nogah, čudno pa je, da ga drugi marabuji v istem živalskem vrtu zaradi njegove umetne noge ne štejejo več med polnovrednega člana svoje družbe in ga zavračajo. Uprava vrta mu je morala odkazati nov prostor med drugimi vodnimi pticami, ki so se ga spočetka bale, a so se ž njim sedaj že spoprijateljile.
-O«
Smrtni skok s padalom
V	Tangermiindeju v Nemčiji so ob priliki njegove tisočlefcnice priredili letalsko tekmo, pri kateri se je zgodila velika nesreča. Pilot Haster iz Berlina se je po skoku iz svojega letala raztreščil na tleh, ker se mu padalo ni pravočasno odprlo.
Einsteinovi relativnostni teoriji in v vsej moderni fiziki.
Pri tem pa je prišel Michelson tudi do vse zanesljivejših rezultatov glede prave svetlobne brzine. Že pri svojih prvih poskusih se je z gradnjo dolgih brezzračnih predorov izognil vsakemu
nezaželjenemu vpliva
zemeljskega ozračja. V teh predorih so »poskusni žarki« brzeli med vrtečimi se zrcali sem in tja. Bilo je jasno, da bodo rezultati tem Močnejši, čim daljši more biti predor za te eksperimente. Tako je Michelson za zadnja opazovanja zgradil celo ameriško miljo dolg brezzračni tunel.
Kot mojstrovino fizikalne eksperimentalne tehnike
je označiti, da je zračni tlak ▼ tem tako dolgem tunelu znašal komaj dva milimetra.
Važna sta dva izsledka, ki jih je prof. Michelson dobil s temi pripravami. Predvsem je ugotovil, kolikor se da razbrati iz časopisnih vesti, da svetlobna hitrost nikakor ni konstantna (stalna), temveč da se
periodično spreminja
V vsakem primeru pa znaša v primeri s prejšnjimi meritvami nekoliko tisoč kilometrov manj. Domneva, da postaja svetlobna brzina čedalje manjša, kar so sklepali iz tega, da so dobivali proti Romer-jevim izsledkom stalno manjše število kilometrov, pa
se ni izkazala za pravilno.
Prejšnje merilne metode so bile le toliko nepopolne, da so dajale večje zneske, nego bi morale.
Delo za vojno v Nemčiji
Oficialni predstavniki Hitlerjeve Nemčije večkrat na ves glas poudarjajo, da skuša sedanja vlada preskrbeti brezposelnim kruha le zato, da se odpravi nadloga brezposelnosti. Toda v praksi izgleda zaposlovanje brezposelnih čisto drugače, kakor govorijo režimski eksponenti. Referent za delo Stellbrecht je izjavil o zaposlenju brezposelnih:
Predor pod Gibraltarjem
Pariški listi poročajo, da je komisija, ki bi morala preiskati tehnične pogoje za zgradbo predora pod Gibraltarjem, v glavnem že končala svoje delo, in sicer z ugotovitvijo, da je ta načrt tehnično izvedljiv.
Tla Gibraltarske morske ožine je preiskala z izzivanjem umetnih potresov z eksplozijami in je ugotovila, da so v vsakem oziru pripravna za zgradbo predora, ki bi vezal evropsko in afriško celino.
Osnovati bi se pa morala družba z angleškim, francoskim in španskim kapitalom, ki bi zgradila še železniško zvezo skozi predor med obema celinama. Vloženi kapital bi se sijajno obrestoval.
Na poti so samo politični pomisleki — kakor pri načrtu zgradbe podmorskega tunela v Rokavskem prelivu. Tako se — Italija vznemirja, da bi Francija uporabila novi predor za prevažanje vojaških čet v Afriko. Zdi se pa, da bodo tudi te po-miisleike premagali. (Pravkar iaišla številka ilustrovane tedenske revije »življenje in svet« priobčuje daljši članek s slikami o tem važnem vprašanju.)
Hitler si osvaja nemško vojsko
Na zadnjih manevrih državne brambe se je pojavil v vojaški kapi. Vodstvo nemške vojske, kakor znano, ni posebno naklonjeno državnemu kancelarju in se je celo uprlo nameri, da bi dobil v njej kakšen višji čin nego ga ima, namreč čin — korporala. Za-i to pa se Hitler laska armadi na vse mogoče načine — tudi z izbero svojih pokrival
»Važno vprašanje za reševanje brezposelnosti je tudi zaposlovanje brezposelnih pri gradnji utrdb in zaščitnih prostorov proti plinskim napadom Kolikor so brezposelni porabni za takšna dela. naj se nastavijo. Vsak vojak ve, kaj pomeni betonski jarek, ki 3čiti pred izstrelki lahkega »n srednjega kaiibra Strojnica, ki je s par možmi v takšnem prostoru prestala bobneče obstreljevanje s topovi, je bila odločilnega pomena za obrano pred naskokom pehote, kolikor je segalo območje mitralje-za. Slično vlogo bo v bodoče imel top za obrambo pred plinskimi napadi. V betonl-ranem prostoru bo takšno orožje ostalo nepoškodovano.
Kakšnega pomena pa so jarki proti plinskim napadom za civilno prebivalstvo, to bo pokazala bodoča vojna, ki bo nastopila tem prej, čim manj bomo pripravljeni nanjo...«
Gosli iz vžigalic
Amaterski izdelovalec gosli Edvin Jo-hansson v Stockholmu je te dni dovršil svojevrstne gosli. Sestoje iz samih vžigalic, ki jih je rabil 3966. Moral je zlepiti vsako posebe. Godalo ima velikost običajnih gosli in je sestavljeno iz dveh plasti zlepljenih vžigalic. Baje ima izredno lep ton in neki Američan je izdelovalcu že ponudil veliko vsoto zanj.
»Hipnotizirana morilka"
Nov moment v preiskavi proti mladi zastrupljevalki
Zločinsko dejanje 171etne Violette No-zi&re, ki je zastrupila svojega očeta ln poskusila zastrupiti tudi mater, po svojih motivih še ni pojasnjeno, zdi se celo, da si ga hočejo preiskovalne oblasti še bolj zamotati.
V	zadnjih dneh so zdravniki ugotovili med drugim, da je mogoče mladoletno morilko zelo lahko hipnotizirati in da je bila tudi čestokrat hipnotizirana. V zvezi s to ugotovitvijo je vstala domneva, da je svoj zločin storila morda v hipnotičnem stanju kot voljno orodje v rokah še neznanega zločinca.
Njen prijatelj Jean Dabln, ld mu Je često dala manjše in večje vsote denarja, kot pobudnik k zločinu na vsak način ne pride v poštev, ker je mogel dokazati, da ga tiste dni ni bilo v Parizu. A kdo je potem pravi storilec? To je tisto vprašanj«, s katerim si pariški kriminalisti belijo glave in ki mu ne morejo do živega, ker Violette nanj ne da nobenega odgovora, kvečjemu da teorijo o pomočniku pri zločinu odločno zavrača.
V	ostalem bi to ne bil prvi primer t francoski kriminalni zgodovini, da je Ženska pod hipnotičnim vplivom izvršila umor.
Pred nekottiko meseci je umrla neka Gabriele Gompard, ki so jo 1. 1890. obsodili na 20-letno ječo pod obtožbo, da je v
»Naravna smrt" dveh gangsterjev
Ustrelili so ju njuni tovariši v neki kavarni v St. Louisu (Kentucky)
zvezi s svojim ljubljencem umorila nekega sodnega uradnika, ga stlačila v kov-čeg in ga oddala po železnici.
Henri Geraud, zagovornik mlade zastrup-Ijevalke
Njen zagovornik je trdil, da Je storila »roje dejanje pod hipnotičnim vplivam svojega ljubimca. Znameniti zdravnik za živčne bolezni prof. Bernheim iz Nancyja se je kot izvedenec izjavil za to verzijo, ki jo je pa isto tako znameniti prof. Char-cot odločno pobijal, češ da je nemogoče vplivati s hipnozo na človeka tako, da izvrši težak zločin.
Gordijski vozel teh nasprotujočih si stališč je presekalo sodišče končno tako, da je ljubimca za vsak slučaj obsodilo na smrt pod giljotino, Gompardovo pa na 20 let ječe.
Gospodom za jesen
nudi izvrstna oblačila, zlasti površnike, trenchcoate, raglane ter veliko izbero blaga za obleke, kakor tudi že izgotovljene obleke in po meri najceneje
DRAGO S C H W A B
Aleksandrova cesta
Skrivnostna smrt iraškega kralja
Neznana lepotica zastrupila vladarja? — Kaj pravi kraljevi telesni zdravnik?
Smrt iraškega kralja Fejsala, ki je pro-šli teden nenadoma preminul v Bernu, kjer je iskal zdravniške pomoči pri nekem specialistu za srčne bolezni, je presenetila vse iraške državljane. Po smrti so vladarjevo truplo balzamirali in ga prenesli v mrtvaško kapelico Patološkega zavoda, nato pa so ga odpravili v domovino.
Preden pa je bila smrt kralja Iraka pro-tokolarično ugotovljena, ter so dolgoletni telesni zdravnik pokojnika Hasan paša ter švicarska zdravnika prof. Wegelin in Ko-cher podpisali izjavo, da je smrt nastopila zaradi kapi, ki je bila posledica arterioskleroze, je zahtevalo kraljevo spremstvo, ki je prišlo z njim v Švico, naj se
truplo raztelesi
in natančno preišče. Zakaj? Raznesli so se bili glasovi, da kralj ni umrl naravne smrti, marveč da je bil zastrupljen. Zato je bila obdukcija dovoljena in izvedena. Truplo kralja Fejsala so prenesli v Patološki zavod, kjer so ga raztelesili. Proceduro je izvršil prof. Rechet, ki je po obdukciji potrdil to, kar so ugotovili zdravniki v protokolu o smrti.
Kljub temu pa se je v Fejsalovem spremstvu trdovratno vzdrževala vest, da je pokojni vladar postal
žrtev zločina.
Stvar je postala še sumljivejša, ker je trt ure po Fejsalovi smrti nenadoma umrl tudi ravnatelj hotela, v katerem se je bil nastanil iraški kralj. Istočasno pa je izginila neka neznana »lepotica«, ki je spremljala kralja. Nihče ne ve, kdo je bila ta skrivnostna ženska, odkod je prišla in s čin. se je prikupila pokojnemu kralju. Splošno pa se širijo glasovi, da je imela prav ta neznanka važno vlogo pri kriljcvi smrti. Menijo namreč, da je bil kri j Fejsal
zastrupljen
z digitalinom ali kakšnim drugim strupom. V Orientu namreč poznajo strupe, ki povzročijo smrt. ne da bi sc po smrti dala dokazati njih eksistenca v organizmu žrtve
Tem govoricam sicer odločno ugovarja kraljevi telesni zdravnik Hasai. paša, ki pravi, da je krali pač v zadnjem času jemal precejšnje količine broma, ki pa so mu ga bili predpisali zdravniki. Vsa ta zdravila je kralju podal on Hasan paša, pred uporabo pa jih je skrbne preiskal. Po Hasanovi sodbi je nastopila
kraljeva smrt
zaradi prevelike utrujenosti. Hasan je ved dni pred smrtjo kralju nujno svetoval, naj
21-letni sin pokojnega kralja Fejsala Emir Ghazi, ki je bil kronan za iraškega kralja
samo počiva, ker se sicer utegne njegovo zdravstveno stanje poslabšati. Toda Fejsal ni ubogal.
V Carigradu je napravila vest o Fejsalovi smrti porazen vtis. Tam biva namreč del krajjeve rodbine. Tem večji je bil vtis, ker se je kraljeva sestra, princesa Sara pro-šli ponedeljek na skrivaj omožila z nekim legacijskim svetnikom iraškega poslaništva v Londonu. Kralj Fejsal je bil o tej stvari obveščen po pošti, ki so mu jo bili prinesli tik pred smrtjo. Baje je to sporočilo kralja močno razburilo, ker je bil pokojni vladar namenil svojo sestro za ženo egiptskemu kralju Fuadu.
Letala za zlatokope
Redna zračna zveza med Londonom in Labradorjem
V bližnjem času odleti iz Londona pet velikih letal s skupino geologov in inže-njerjev ter različnim materialom proti novim zlatim poljanam v Labradorju. Teh pet letal bo osnovalo redno zračno zvezo v to ozemlje, ki nima s svetom nobenih drugih vezi.
Kakor poročajo iz Novega Fundlanda, se širijo zlate poljane preko stotin kvadratnih milj in se lahko po bogastvu merijo s Klondvkom. Ta čas ga preiskuje kakšnih 4000 iskalcev zlata, a v Londonu je bilo že več konferenc, ki so obravnavale vprašanje, kakšen vpliv bo imelo novo zlato na zlato politiko britskega imperija. Vsekako bi to bogastvo že izkoriščali, da ni ozemlje
tako nedostopno. Z letalom ga je mogoče doseči od baze ob Hamiltonskem jezeru v nekoliko urah. Cena za vožnjo tja bo znašala 50 funtov, iz Londona in nazaj pa 200 funtov.
Bodoči iskalci zlata bodo imeli na vsak način več udobnosti celo pri delu v zale-denelih ozemljih. Na potovanjih v ta ozemlja jim bo prihranjen pogled, kakršen se je prožil možem na zloglasni »veliki sledi« proti Klondvku. ki je bila posejana s tisoči zmrzlih teles in po kateri je stopal vsakovrsten izmeček človeštva bolj z namenom. da bi ropal med iskalci zlata nego da bi zlato sam iskal.
Švedski vlaki na angleških progah
švedske državne železnice se pogajajo z angleškimi za osnovanje velikega bro-dovnega obrata, ki bi prevažal švedske vlake iz Varberga na švedskem do Su-ninnghama na Angleškem in nazaj. Brod bi lahko spravil v svojo notranjost vlak s 55 vagoni, ki bi potem nadaljeval svojo pot na angleškem železniškem omrežju.
Proga bi bila največja te vrste na svetu in bi znatno izboljšala trgovinske zveze med obema državama. Brod bi veljal 3.3 milijone švedskih kron in bi ga gnali trije Dieslovi motorji po 8 cilindrov z brzino 17 morskih milj na uro.
Jesenska moda
Dva elegantna pariška modela
DOBRO JE, ČE VES..;
da je v Zagajonu na Bolgarskem žena nekega brezposelnega delavca že v drugo porodila trojčke. Pred dvema letoma je rodila tri deklice, topot pa dve deklici in enega dečka;
da so nemški režimovci razpisali na glavo učenjaka Einsteina 1000 mark nagrade, o čemur je obvestila belgijska vlada prizadetega že pred petimi tedni. Einstein spi odtlej vsako noč v drugem hotelu;
da priobčuje tedenska revija »življenje in svet« poJeg poljud.-znanstvenega gradiva tudi zabavno štivo z mnogimi slikami in da stane posamezna številka samo 2 dinarja;
da je nemška vlada sklenila hišne posestnike, ki ne sprejemajo strank v stanovanje zaradi otrok, deportirati v koncentracijska taborišča;
KARIKATURA
NOVA ŠPANSKA VLADA Novi ministrski predsednik Lerroux
ANEKDOTA
Minister Gobbels se vozi po Berlinu z avtotaksijem, da si ogleda mesto, koliko je že očiščeno in koliko je treba še izdatnih protižidovskib ukrepov. Po polurni vožnji se šofer obrne k njemu:
»Gospod, zdaj vas pa ne morem več voziti.«
»Zakaj ne?«
»Danes govori Gobbels ln namenil sem se na njegov shod. Veste, saj je že sramota, da ga nisem še niti videl niti slišal.«
Ministru Gobbeisu zašije obraz od neizmerne radosti. Takoj izstopi in plača šoferju namestu dolžnih deset mark kar dvajset mark. šofer vrže nežen pogled na bankovec, potem na Gobbelsa in pravi;
»Vedno sem trdil, da so židje fini ljudje. Gospod, kar voziva se dalje, požvižgam se na tega Gobbelsa.«
VSAK DAN ENA
»Tu so bila prej tri jabolka in zdaj jt le še eno Kako je to?« »V temi tretjega nisem niti videl!«
J. H.:	22
Jezero ljubezni
Roman
Vse skrbi so bile kakor odpihnjene. Ellen Je bila tu.
A kad, ko m smel misliti na nič drugega kakor na svoje delo, na izpite in na to, da zasluži denarja in pomaga bolni prijateljici. Kje na<j vzame moč za vse to, če bo ljubezen izpodrinila v njem vsa druga čuvstva?
»Ali kadite?« je Ellen prekinila molk.
»Ne,« je odvrnil s čudno jezo, ki pa ni veljala njenemu vprašanju, ampak burji v njegovi lastni notranjosti — »prav za prav da,« je popravil in pri tem spet zardel kakor deček.
Ce si je hotel ohraniti ie trohico oblasti nad sefoctj, ji ni smel pogledati v oči.
».Dijaška samopomoč' me je poslala semkaj, miss Black, češ, da iščete ...« je negotovo začel.
Hotel sem najti koga, ki bi me vodi'1 po Beogradu,« je rekla mirno.
»Ne vem, miss Black, ali sem zelo pripraven za to.«
»Zakaj ne? Dovolite mi, da sem čisto drugačnega mnenja. Ali morda že spet ne marate?«
»Ne maram?« Krištof Vilhar jo je pogledal. »Za to ne gre. Kogar priporoči,Dijaška samopomoč', tisti je, kakor veste, obupno potreben zaslužka. Jaz sem ga potreben tako, da bi sprejel vsako delo. Samo tegale rajši ne bi hotel.« »Zakaj ne?«
»Zato, ker temu poslu nisem kos. Vse, kar zanima tujca, mi je
premailo znano. In pred vsem, miss Black, sem za to preoeokreten. Moje življenje in življenje modih prijateljev je težko. Kdor se mora boriti z bedo, je malokdaj dober družabnik.«
»Odkod pa veste, da iščem dobrega družabnika? Morda hočem spoznati baš tiste razmere, ki govorite o njih.«
»To življenje ni teipo, miss Black.«
»Za to ne gre. — Sicer vas pa ne potrebujem samo zase,« je hitro dodala, kakor da bi hotela zavrniti nadaljnje ugovore. »Moja prijateljica bo zmerom z menoj. Torej — velja?«
Krištof Vilhar se je oddahnil. Kakor hitro mu je bila povedala, da ne bo z njo sam, se je nehal bati svoje ljubezni.
»Ce hočete res poizkusiti z menoj?« je obotavlja1 je se vprašal.
Njena hladna roka mu je ležala v desnici. »In zdaj,« je rekla in vstala, »pokličem svojo prijateljico Sybdlo Asihbeyevo. Napravili bova takoj načrt, kaj bi rada vse videli.«
Krištof Vilhar je hodil kakor v sanjah. Ves svet se mu je zdel izpremenjen. Pred duhom mu je spet in spet vstajal lepi obraz njegove skrivne oboževanke, kako se je sklanjala nad spiskom, ki ji ga je bil napravil za njen »delovni načrt«. Sybil se je vneto udeleževala posvetovanj.
Krištof Vilhar je bil rfjene navzočnosti vesel. Kadar je bil z Eli eno sam, ni mogel nikoli popolnoma premagati zadrege; njegovo skrito nagnenje ga je delalo plašnega in nerodnega. Šele Sybilino prostodušno in naravno vedenje je pregnalo poslednji ostanek bo-ječnosti, ki ga je morila. Nazadnje so sedeli vsi trije kakor dobri, stari prijatelji v Ellenini prijazni dnevni sobii in vneto rešetali posamezne točke svojega sporeda. Krištof je moral mladi Američanki na tihem prositi oproščertja, ko se je prepričal o njunem korenitem, utrjenem znanju in njunih mnogostranskih zanimanjih.
Sybil kot bodoča arhitektka je hotela videti nove stanovanjske
zgradbe, med tem ko so zanimala EHen pred vsem socialna vprašanja. Bilo ji je do tega, da bi najprej spoznala življenjske pogoje
tukajšnje učeče se mladine.
2e v Ameriki se je bila ukvarjala s temi vprašanji^ m pri v nazorno je pripovedovala o svojih opazovanjih na ameriških vseučiliščih. Krištof jo je napeto poslušal. Seveda je bil že marska. bral o tem, a kaj je bila knjižna modrost v primeri s temi izvajanj:, polnimi resničnega človečanstva?
V nasprotju s svojo navado se je bil tudi sam otajal in pedal dekletoma nazorno sliko bede učeče se mladine v Jugoslaviji, ki jo je iz svoje izkušnje tako dobro poznail.
»Ne morete si predstaviti,« je strastno vzkliknil na koncu, »kako strašna je dandanes gmotna stiska siromašnega dijaka in kako okrutno tlači človeku duha! Namestu da bi rabili svoje moči za delo, se izmozgavamo v bortri za vsakdanji kruh. Kaj pomeni imeti jasno glavo za učenje in biti prost skrbi za jutrišnja dan — kako malo jih je med mojimi tovariši, ki bi to vedeli!«
Prestrašen je zdajoi umolknil. Ali to ni bilo podobno pritajenemu klicu na pomoč? Njegovo tenkočutje se je upiralo misli, de naj bi tu igral prošnjika, in le premočna želja, izpovedati se vsaj enkrat čutečim človeškim srcem, mu je bila položila te besede n* jezik.
Vznemirjeno je pogledal Elleno, a v njenih dobrotnih očeh ni bilo videti ničesar razen sočutja, in tudi Sybilin obraz se je bil čudno
zresnil. —	.
Na vse to je mislil Krištof Vilhar, ko je stopal po Terazijah. Bil je eden tistih blagih poletnih dni, kakršni so v Beogradu tako redki. Solnce je toplo sijalo, a mehki zrak je že napovedoval bližnjo jesen. V žepu je nosil važen, skrbno spravljen list papirja: nakazilo za eno največjih beograjskih bank. Rahločutna Ellen je bila uredila vprašanje honorarja tako, da mu je prihranila ponižanje._
KVAS nove nckartelirane tvorniie fll. Kanta v Mengšu si osva,a "s
s kvaliteto in ceno
SPOR T
Nedeljski gost Ljubljane bo sarajevska Slavija
Po daljšem presledku, brez večjih domačih nogometnih senzacij bo v nedeljo igri&če Primorja spet prizorišče tisočev navdušenih prijateljev lepe borbene igre
Nedeljska zmaga Primorja v Novem Sadu je krepko odjeknila v športnem svetu države in dvignila do našega ligaša »junaka dneva« kakor ga je po beograjskem »Vremenu« nazvalo »Jutro«, nemalo respek-ta. Jasno je, da je bilo nedeljsko srečanje — kljub izgovorom Vojvodine — poslednji poskus, za katerega se je, po pisanju novosadskih listov, najskrbneje pripravila, nele da se revanžira za visoki poraz v Ljubljani, temveč da se že enkrat izmota iz zelo neprijetnega položaja v prvenstveni tabeli. Vsi nadaljnji komentarji beograjskih listov so si edini v zaključkih, da je bila zmaga Primorja v Novem Sadu izvojevana zasluženo, v krepkem, izredno borbenem stilu, polnem poleta in odločnih napadalnih akcij ter so mnenja, da so izgledi slovenskega predstavnika za uspešni plasman v ligi zelo lepi, treba je Ie v sedanjem poletu krepko in vztrajno navzgor.
V nedeljo bomo videli našega ligaša na delt' v Ljubljani. Po prepričevalni zmagi ■nad zagrebškim Gradjanskim bo po sedem-tedenskem odmoru nedeljsko srečanje spet prilika, da se ljubljanski in podeželski športniki udeleže prvovrstne prvenstvene borbe dveh izredno borbenih in hitrih enai-storic za čim lepši uspeh, čim izdatneišo zmago. Naš gost — sarajevska Slavija ima
nsmpevm
Kako so postali Vaši zobje bolj beli za 3 stopinje in v treh dneh?
VI Imate lahko zobe kot dva niza biserov. — Vzemite en centimeter KOLYNOSA na suhi Sčetkici, iju-traj in zvečer tri dni zapored, pa boste videli razliko. K.OLYNOS odpravi grde rumene madeže, ozdravi usta, ojačl dlesni, dela dih vonjiv. Ni običajne uporabe ščetke. ki bi mogla povzročiti slično spremembo. »KOLYNOS« pasta Je najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. 340-3
antiseptično sredstvo,
■ajisdaitoejie »redsto* m oegom. »ob. En oemm^at«. ladcetmje. J
PENZIONAT V VILI
po švicarskem vzorcu B. FREYLEES NACHF. A. METZGER \Vien XIII., Maxinggasse 6. Tel. R S5-2-75
(nasproti schonbrunnskemu grajsk. parku) z vsemi šolskimi tipi (ljudska-glavna šola, gimnazija), nadaljevalna šola za izobrazbo, glasba, jeziki, priprava za državne izpite, vse vrste športa, prospekti, reference.
vzrokov dovolj, da se bo skušala Primorju revanžirati za pomladni poraz sredi Sarajeva. Sar a j li je so s svojim drž. reprezentativnim branilcem Zagorcem na čelu odporno, fizično krepko moštvo, ki je bilo večini tekmecev prav trd oreh. Primorje pa, ki je na svojih tleh izgubilo bitko edinole proti BSK, bo zaigralo — pričakujemo — tako, da bo ponovno v najizdatnejši meri potrdilo svoj dobri sloves in navdušilo tisoče športnikov. Zato naj bo nedeljska tekma spet enkrat ena izmed velikih, v Ljubljani tako redkih manifestacij športnikov iz Ljubljane in z dežele, ki se bodo ponovno navduševali v enotni volji in zahtevi, da naj dobi Ljubljana in ž njo ves slovenski šport ono mesto, ki jima v jugoslovenskem nogometu pripada.
V nedeljo tedaj na svidenje!
Z dežele
V Zagorju
SK Zagorje : SK Retje (Trbovlje) 8:2. Gostje so pokazali malo znanja pa več nediscipline, zaradi česar je moral sodnik 25 minut pred koncem zaključiti igro. — Zmaga domačih je bila zaslužena.
SK Amater : SK Svoboda 7:2 (3:2). Premoč je pravilno izražena v številkah. To pa velja samo za drugi polčas. Svobo-daši so v prvi polovici zaigrali tako, da bi bil tudi neodločen rezultat na mestu. V tem deflu igre so si sami zabili dva goda. V reprizi pa je dominiral napadalni kvintet gostov, ki ima svojo največjo oporo v Cibeju. Kljub pravilu, da je najboljša obramba napad, so domači do zadnjega moža stopili v obrambo. — V predtekmi sta se pomerili rezer"i. Domači so izgubili z 0:10 zaradi nemogočega vratarja Kosa. — SK Zagorje se pogaja z Grafiko iz LJubljane, ki pride v nedeljo v goste.
V Novem mestu se Je v nedeljo odigrala na Loki nog. tekma med Elanom in Korotanom iz Kranja. Domači so igro odločili v svojo korist s 3:1 (2:1) in so bili tudi ves čas igre res v izdatni premoči. Pokazali so nekaj lepih kombinacij, ki pa jih niso znali izrabiti. Izvrstno se je to pot izkazal vratar, ki je ubranil par sigurnih golov. Gostje so se odlikovali le po hitri igri. Imali so nekaj lepih prilik, da potresejo nasprotnikovo mrežo, ostale pa so neizkoriščene. Udelež ba je bila za naše mesto mnogo premajh na. Igro je sodil inž. J. Medic zadovoljivo.
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Začetek ob 20. Četrtek, 14-: Komedija zmešnjav. Veseloigra. Otvoritvena predstava. Izven. Petek, 15.: Zaprto.
Sobota, 16.: V agoniji. Premiera. Izven. Nedelja, 17.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski. Izven.
*
Ljubljanska drama otvori novo sezijo 1933./84. z znano Shakeepearejevo veseloigro »Komedija zmešnjav«. Delo v aovem Zupančičevem prevodu je naštudiral prof. Šest. Zasedba posameznih ulog je: Opatica vEfezu, Medvedova; Adrijana Nablocka; Lucijama, njena sestra Vida Juvanova; krčma-rica Viranda Gabrijelčičeva; vojvoda efeški Solimus Debevec; Egon, trgovec iz Sirakuze Potokar; njegova 6inova Skrbinšek in Jerman; služabnika Antifolova Zeleznik in San* cin. Trgovce predstavljajo Drenovec, Brati-
ASK Primorje. Predsedstvo. Pozivamo celokupno članstvo, da se udeleži pogreba tragično preminulega tovariša Vladimirja Borisa štreklja. čas ln mesto pogreba je razvidno iz dnevnega časopisja. Predsednik. — Nogometna sekcija. Drevi od 21 strogo obvezen sestanek pri Slamiču za igralce: Starec, Hasl, Bertoncelj I in II, ZemSjak, Slamič, Boncelj, šlamberger, Erman, Jež, Zemljič, Pišek I to H, Svetic Vili. — Lahkoatletska sekcija. Danes od 16.30 naprej obvezen trening, ob 20.30 sestanek pri Mikliču za naslednje: Kovačič Alfonz, 2orga Fric in Aleks, Gašperšič Stane in putinja Herman. Strogo, točno in obvezno! Predsednik.
2SK Hermes. Seja centralnega odbora bo drevi točno ob 20. pri »Beliču. Prosi se poHnoštevilno!
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 18. dalje strogo obvezen trening vseh igralcev. Rezerva igra v nedeljo Panoniji. — Uprava igrišča. Drevi ob 20 seja odbora uprave igrišča pri Beliču.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je nenadoma umrl naš dobri soprog, oče, stari oče in brat, gospod
Matevž 8 in ode
posestnik: v Sp. Polskavi
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 14. septembra, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Sp. Polskavi.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 15. septembra, zjutraj v farni cerkvi.
Sp. Polskava—Jesenice—Maribor, dne 13. septembra 1933. 10167	Žalujoča soproga z otroci.
SK Ilirija (old-boys). V nedeljo dne 17. t. m. igramo v Litiji. Danes ob 17. naj bodo na igrišču: Betetto, Oman, Lado Zupančič, Miklavčič I in H, Pevalek I in H, Weibl,' Mahkovec, Jenko. Igramo na dva gola!
SK Svoboda, Vič vabi vse odbornike, da se zaradi važnosti sigurno udeleže odborove seje, ki bo drevi ob 20. v prostorih Delavske zbornice, istočasno poziva vse svoje igralce, da se sigurno udeleže današnjega treninga od 16 dalje na igrišču Primorja. Opremo prinesite s seboj. Vsi in točno!
TKD Atena. V petek ob 18. obvezen sestanek vseh članic. S seboj Je prinesti vso opremo. Posebno se pozivajo članice: Kaiserjeva, Mirtičeva, Lenščakova in Pe-tričeva, da oddajo opremo.
Repertoar
PARKETNE DEŠČICE
na in Lipah. Zlatar Angelo je Gregorin, zagovornik Ščip Kralj, ječar Murgelj, sluga Adrijane Breziger. Veseloigra ima pet dejanj. Nove cene za izven predstave eo nižje kakor lani.
Prihodnja premiera drame bo v soboto drama Krleže »V agoniji« v režiji dr. Branka Gavelle, v nedeljo pa brez dvoma naj-odličnejše Cankarjevo odrsko delo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji prof-Šesta. Vsi štirje razpisani abonmaji Imajo dramske predstave prihodnji teden od ponedeljka do sobote.
Iv! Cankarjevo »Pohujšanje t dolini šentflorjanski« se ponovno vprizori na našem odru v režiji prof šesta. V vlogi Jaciute bo nastopila gdč. Kikčeva.
Opozarjamo, da se od četrtka dalje sprejemajo priglasi za gledališki aboneuiein v pisarni blagajne Narodnega eledališčča v dramskem gledališču- Vbod v ozadju poslop fa, iz Gradišča.
*
Priglasite se za mariborski gledališki abonma! Uprava gledališča razpisuje za sezijo 1933-34 gledališki abonma, ki obsega 12 dramskih in 8 glasbenih predstav ter se plačuje v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, ki so za ložne sedeže 58, 38, 31 in 24 Din, za uradnike 49, 32, 27 in 20 Din; za parterne sedeže 48, 38, 31 Din, za uradnike 41, 38, 29 Ddn; za bal-
hrastove in bukove dobavlja in polaga najceneje
JOS. R. PUH
Ljubljana, Gradaška ul. 22. Zahtevajte ponudbe!
konske sedeže 48, 38, 29, 22 Din, za uradnike 41, 32, 24, 18 Din; za galerijske sedeže 24, 19, 13 Din, za uradnike 19, 14, 9 Din. Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah. Uprava ni kljub temu, da mora od vsake vstopnice plačati takso za igralski penzijski fond, zvišala cen abonmaju, kar bodo abonenti gotovo pozdravili. Vabimo stare in nove abonenite, da se čimprej prijavijo pri blagajni dnevno od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. (Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne.)
Naš dobri in nepozabni soprog, oče, tast in ded
iKerin
r udara Gi uradnife
je po dolgi bolezni preminul danes ob 9.% uri dopoldne v 61. letu svoje starosti.
To za nas žalostno vest javljamo prijateljem. Pogreb dragega nam pokojnika se Je vršil dne 9. septembra qb 11. uri dopoldne.	10152
V Knjaževcu, v septembru 1933. leta.
Žalujoči ostali: FRANČIŠKA, soproga; FANI, hči; KARLO, zet; HEDI, KARLO, HLLDA, VERA, vnuk in vnukinje.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega Iskreno ljubljenega sina in brata, gospoda
Alojzifa firata
podnarednika-djaka pilota
ki se je smrtno ponesrečil v Divuljah pri Splitu, izrekamo vsem onim, ki so nam skušali lajšati ta težki udarec, našo najiskrenejšo zahvalo. Predvsem pa smo dolžni zahvaliti se komandi zrakoplovne postaje in šole v Divuljah, ki mu je priredila svečan pogreb v Splitu ter preskrbela za prevoz v domači kraj, nadalje gg. častnikom, podčastnikom in mornarjem za udeležbo pri pogrebu, kapetanu g. Saksu in pokojnikovemu kolegi g. Bartu za poslovilna govora.
Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so pokojnika v domačem kraju spremili v njegov prezgodnji grob. Posebno pa naj velja naša zahvala čč. duhovščini, vojaški godbi, gg. podčastnikom, gasilnemu društvu, domačim fantom in dekletom ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvalo naj sprejmejo tudi vsi darovalci številnih vencev in cvetja, s katerim so obsuli njegovo gomilo.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin!
šamotiranje nad in pod pečico (Bratrohr). Pečica, ki se da izvleči. Nezlomljiv okvir iz kovanega železa dobite samo pri
„ELITE" in „EVA" štedilnikih
Izdelek:
»Zephir«, tovarna peči d. d., Subotica.
Prodajalne:
V	LJUBLJANI: Venceslav Breznik, Fran Golob, Jos. Zalta & Co, Bogdan žilič.
V	CELJU: D. Rakusch,
V	MARIBORU: Carl Lotz.
Zahtevajte brezplačne prospekte!
Ves eie&ttamatetijaC
kakor lestence, namizne svetiljke, žarnice, likalnike, kuhalne plošče, električne stroje za striženje las, ma-sažne aparate kupite najceneje pri
CIV. ING. M. A. ŠTEBI
zastopstvo škodovih tovarn
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4
v pasaži palače Viktorija
Opozarjamo Vas posebno na našo veliko zalogo elektromotorjev ln avtomatičnih sesalk, katere prodajamo tudi na hranilne knjižice.	10132
Škofljica pri Ljubljani, dne 13. septembra 1933.
10169
Žalujoča rodbina Grat.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje ljubljene soproge
Marije Pauie
roj. Kaus
se ne morem vsakemu posebej zahvaliti za izraze sočutja, poklonitev cvetja in vencev. Vsem skupaj najiskrenejša zahvala.
Ljubljana, dne 13. septembra 1933.
Matija Panič,
10155	soprog.
Cene malim oglasom Zenitve bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2*— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiče tashdka ali službe, plača za						vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vssko besedo, znaša Din 3.—. NaJmanJSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, Je Din 10.—•, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dui 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma Jih Je vposlati v pismu obenem z naročilom.
		ii/fi/j		r/fjTfj		
	Za odgovor %		t Din	v znamkah		
Potniki
Kd*w išče mesto potnik«, plač* ta vsako bwe<lo 50 par; n dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. — Kd«r sprejema potnik«, pla ča besedo po 1 Din; t« dajanje na-sl-ov« ali za Šifro pa 5 Din. (5)
Natakarico
fci ma tudi vsa hišne dela, aprejme takoj gostiln« »Hausenbnchler« v Žalcu.
SSoOl-1
Pomnik
rerziran t špeeeriji im deželnih pridelkih, ma rljirv, dobi stalno mesto. Obširne ponudbe pod šifro »Pike« va oglaeni oddelek Jutra.
35482-5
Uosoda 1 Din; za dajanje naslova ali so Šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tastrukcij«, plačaj« vsako besed® 50 parj za šifro ali za da-ja.ni« naslov« 3 Din. (4)
Francoščino
in klavir
poučuje učit«! ji««, diplomiran« v Parizu. A. Potočnik. Wolfova al. 10/11. Prijave dnevno mrf 10. in 6. aro.	85295-4
Diplom, učiteljica
angleščine in nemščine — »prejema učence. Pouk posamezen ali v tečajih. — Prijave od 11.—14. in od IS,—20. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2734.2-4
Pia Menardi
diplomirana učiteljica klavirja, »prejema učence. — Prijave dnevno od 11. dio 14. im od 18.—20. Tr nba.r jeva ulica 2/1 (pri mostu sv. Je.ko.ba).	26841-4
Dekliški penzijonat
Sehlose Hubertu«. Amtstet-ten, Avstrija: gospodinj-s vo. dunajska fin« kuhinja š vanj«, vrtnarij«, reja pe rutnine, jeziki, umetna obrt, glasba, pie«, temi«, jahanje, sabljanj«, zimski i.|«>rt. Meseino: aveu. šili ngov 200.	28747-4
Gosli poučuje
bivši učitelj konserva torija. Studentoveka al. 9/1.
25777 4
Profesor glasbe
poučuje klavir. Informacije cvetličarna Bajt. šelenburgova ulica.
25571-4
Sluibodobi
Vsaka beseda 50 par;
za dajanje * naslov« ali za šifro pa S Din. (1)
Kontoristinjo
■ Klanjem italijanščine ter vsaj deloma knjigo vodS'tTa sprejme lesna industrija izven Ljubljane. Ponudbe s curricalum vi-tae ter zahtevki glede plače n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Kontorieti-nja«.	35001-1
Prodajalko
za trgovino v Ljubljani sprejme tovarna dežnikov im nogavic Josip Vidmar, L ubljana. Pred škofijo 19 35478-1
Pletilje
dobro kurjene sprejme tovarna Josip Kune & 0"mp. L;-ubljana, Poljanski nasip »t. 40.	35482-1
Postrežnico
srednjih let, pošteno te pri<taio, iščem za ce4 dara.
150 Dim in hrama. Naslon pove ogla«, oddelek »Jutra«.	35555-1
Šivilja za plašče
8 strojem, dobi stalno mesto. Naslov v ogabnem oddelku »Jutra«. 35562-1
Šiviljo za pletenine
veščo likanja — sprejme Roška r, Ižanska cesta 34.
35564-1
Pri boljši šivilji
iščem mesto vaj etike. Naši or po<ve oglasni oddelek »Jutra«.	35507-44
Modist. vajenko
sprejme takoj salon »-La temine Chic«, Šelenburgo-v« ulica 6, X. nadstropje.
35531-44
Prodam
Oglasi tog. značaja po 1 Din beseda; za da janj« naslov« ali t« šifro 8 Din. — Ogla« socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslov« ali za šifno p* 3 Din. (6)
Poštna pomočnica
išče mesto pomočnice pn poštf ali privatni ftvrdki, m takoj, brezplačno. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra, pomoč«.	35503-2
Fotograf, pomočnik
dober retušer in operater, popolnoma samostojen, išče kjerkoli mesto. Ce<nj. ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod »Prvovrsten fotograf«.	35398-2
Orožniški
stražmojster
v pokoja, 48 let star, zmožen slovenSčine, nemščine in italijanščine, gre kot vratar. skladiščnik, h gostilni, ali kaj slionega, z« skromno plačo, v mesto ali na deželo. Ponudbe na ogles. oddelek »Jutra« pod značko »Nezadovoljen zakon«.	35533-2
Mesto postrežnice
išče zanesljivo dekle. Po nudbe na ogla.^ni oddelek »Jutra« pod značko »Zelo pridna«.	35586-2
Vsaka beseda 1 Din: i« dajanj« naslov« al)
z« šifro pa 5 Din. (10)
Nove drap čevlje
St. 36, ta polovično ceno prodani. Naslov v ogl< oddeik-u »Jutra«, 35329-6
Termofor
za istosmerni tok, dobro ohranjem, naprodaj v Ljubljeni, Dalmatinoma. nI. 7/HI 38536-6
Voziček za punčko
rabljen, naprodaj na Er-jarrčefvi oesti 21/11, desno.
85237-6
Kopalno banjo
sa 250 Din prodam. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra«.	85570-6
Samo kratek čas!
Hišni gramofon 250 Di.n; alpaoca sladkorne doz« 30 Din, šestdelni karfindlji 30 Din, čisto platneni namizni prti — 6 servijet — 70 Din, alpaoca jedilni pribor za oseb 230 Din. »Omnia«, Tvršerra cesta 36 »5672-6
Pisalno mizo
lepo, dobro ohranjeno, ta trdega lesa, poceni proda Kranj« An«, Maribor, Tržaška cesta štev. 18.
35597-6
Službe išče
Vsak* beseda 50 par; z« dajem je naslova ali
za šifro p« t Din. (2)
Za nenaporno delo
nudim stanovanje, hrano ;m mesečno plačo. Ponudbe n,q, oglasni oddelek »Jutra< ped »Potrebno 20.000 Din« 3&4&1-1
Gospodinjo
starejšo, popolnoma samostojno. pošteno in pridno, ki zna dobro kuhati, sprejmem takoj k 2 osebama. — Predstaviti se j« samo dopoldne med 10. In Vi 12. uro na naslov, ki g.? pove oglasni oddelek »Jutra«.	3544-3-1
Krojača (ico)
spretnega, iščem za ircde-lovanje ženskih površnikov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moderna fazona«. 35494-1
1000 Din dobi takoj
tisti, ki mi preskrbi stalno siužbo hišnika, sluge, nočnega čuvaja aii kaj si i čnega, sa tak-oi aH e 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35310-2
Damsko konfekcijo
sprejme v Izdelavo Izurjena šivilja na dom. CenJ. dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Jesenska 6ezlja«.
85116-2
Inteligentna gdč.
bi šl« v oporo gospodinji. Bilo je ie zaposlena v tem svo^stvu. Oenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »S. D.«	35511-2
Gospodična
vajeni« tudi neg® dojenčka išče mesto k do 6 let- staremu otroku. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubiteljica otrok«.	35510-2
šivilja
z« obleke, plašče, kostim«, ter za obleke« za dečke in deklice, se priporoča cenj. damam ven ali na dom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 35580-2
G Th. Rn»man:
Nove prigode pospoda Kczamiiimika

mssahmun.
74.
Ko je umetnik končal delo, mu je gospod Kozamurnik ponudil, da ga na svojem motornem kolesu popelje nazaj; njemu bo to prijeten izlet, brivec si pa prihrani potne stroške. >Velja!< je rekel brl. vec, in kmalu so ju videli, kako sta puhtela po veliki cesti.
Avtopodjetje
dobro ldoče, v živem Industrijskem kraju, s 3 vozili se proda po povoljnl ceni ln ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
35232.10
Limuzino
dobro ohranjen 5—6sede-len a.vto — pripraven za avtotaksi, kupim s hranilno knjižico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35302-10
Motorno kolo
dobro ohranjeno, kupim proti takojšnjemu .plačnMu v gotovini. Prednost imajo samo boljše znamke, dobro ohranjeni im n« več od 350 kubikov. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutre« pod »Bohinjec« 35498-10
»Ford«
Mmuiziin« f? vrata) Typa 929-Tudor, šfciri&edežna, 40 Ks. 4 cilidri — ter
»Chevrolet«
odprt, Typa 929, štirise-dežni, 46Ks, 6 cylindrtw, oba v popolnoma dobrem stanju prodamo, samo za gotovino. tColinska. tovarna, d. d. v Ljubljani.
35592-10
Kolesa
Ona odo. Oglasi 90-ctjalnega enačaja po 90 jnr besed*. Za da
janj« naslonra	m
šifro S Din, oziroma 5 Dim.	(M)
Kolo
pooeni naiprodaj v Dvof«-k<m n!i«i 3/1, levo.
35526-1(1
Rabljeno kolo
prodam. — Poisve se pri hiSnioi na Poljanski cesti St. 13.	35545-11
Kupim
Ogiaei trg. značaja po 1 Din besed«; t« dajanj« nasdov« aii u šifro 6 Din. — Oglasi socialnega značaj« vsa k« beseda 60 par; za dajanj« naslov« aii za ttfro pa 3 Din. (7)
Kupujem
steklenice, cunje, krojaške odpadke in cimkasto pločevino. — Zavrl Anton, Poljanske oesta Štev. 45.
33916-7
Vodovodnih cevi
pocinkanih — pol ali tri četrt cole, približno 300 m kupi Foto Jug, Kranj.
26838-7
Hranilne knjižice
kapa j« » prodaj«
M. Jankole
komand, dražb«. Ljubljena
Aleksandrova c. 4'II
'palaia »Vikw>nja«). Tele ton 3052.	26921 -16
Hranilne knjižice
kupit«, prodaste, tombar tirate posojila najkulant oeje pn: Poslov n; zavod i. d.. Zagreb, praška al $t. 6/T1 Za odgovor pri ložiti jnamko ta 3 Din 232
Gospodična
iišče mesto dniž-abnlce pri starejši dami. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Družabnica« 35512-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice v Celju, z vlogo 16.000 Din, več ali manj, kupim proti takojšnjemu plači'u v gotovini. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »F. L.«	35495-17
Kontokorent
100.000 Din
pri Zadružni gospodarski banki, Maribor — prodam proti gotovini. Hitra vprašanja in ponudbe na naslov: Martin, hotel »Orel«, Maribor.	35596-16
Vrednote
-a k a Oeseda 1 Din: ia dajanje naslova ali sa Šifro na 5 Din. (35)
Vsakovrstno zlato
kapnje po najvišjih eenab
CERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Vsaka beseda 1 Din; i« dajanje naslov« ali za šifro p« 5 Din. (19)
Hišico
v dobrem stanju, k upAm v okolici Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »G-ooovin« ta.koj«.
35538-20
Novozidano hišo
prodani. Pobrežje-Maribor, Staniko Vrazova uli^-a 13 35598-20
Petstanovanj. vila
komfortna, v Ljubljani n« prodaj. Naslov pove ogl oddelek »Jutra-«. 35704-20
Posestvo
v dobrem stanju, v solnč ni legi., blizu Šmarne gore (Medno) proda Fa.ni Jenko, poštno ležeče, Ljubljana.
35534-20
Prehran (i
K. dor nudi prehran« plača za vsako besedo 1 Din: kdor iČ6« pre hrano pa za bem>d« 50 pa.r; u dajanje naslova aii Šifro 3 Din. oziroma 5 Din. H 4) Trgovski oglasi 1 Din
Abonente
opozarjamo na dobro ta
oe.no hrano v restavraciji »Pod ekalco«, Meseni trg št. 1.1 — Cigiič. 35541-14
Na dobro
- domačo hrano
v bližini drame sprejmem abonente. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35578 14
Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (15)
Trgovski lokal
lep, vogalni, takoj oddam n-a Kongresnem trgu št. 8 Vprašati med 14. in 16. uro pri Kirbisehu, stara hiša, I. nadstropje.
35559-19
Lokal za buffet
oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »1200«.	35561-19
Vsaka beseda 1 Din; u dajanj« t»»ova ali za Šifro pa 5 Din. (17)
Restavracijo
oddamo v najem v Sokolskem domu v Slovenj-gradcu. — Pojasnila daje Sokoisko društvo Slovenj-gradec.	35502-17
PrtmiM
Vsaka beseda 1 Din. 2« dajanje naslov« aH z« šifro na 5 Din. (33)
Slamo
v škopnilkih, rženo ta premično, vagonske količine prompt.no dobavlja najceneje tvrdka F ran jo Soper, Hrastnik.	35483-33
Vgeka beeeda 1 Din; i« dajanj« naslova ali
za Sitr« pa 5 Din. (20)
Stanovanjsko vilo
visoko rentabilno, komfortni trisobni stanova n ji, deset minut od glavnega centra prodam. Posredovalci Izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra »od lifro »Severna Ljubljana 475.000«. 35346 20
Omaro za obleko
in perilo, divan ali fotelj ta posteljo kupim, ali zamenjam za fotograf, aparat, otroški kino in nov veliik papineki Artus lonec Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*.	35544-7
Hladilno omaro
mlekarno, kupi J. Gabrijelo«, St. !Pe*ra e. 8.
55568-7
Staro pohištvo
postelje, madrace ta obleko kupuje Golob Marij«, Gallusov o nabreij« št. 29.
35602-7
Starinske ure
m«jolike, porcelan, brušene kozarce, slike in vse druge starinske stvari kupuje Marija Golob, Gallusovo nabrežje Itev. 29.
35601-7
Kapital
Vseka beeed* 1 Dio: (• dajanje metov« ali u Kfro p« B Dto. (16)
Družabnika
sprejmem v svrho ra-zžar-jenja dobro vpeljan« trgovin« in obrti. Eksistenca gotovi jena. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina in obrt«.
85546-16
Parcele
od 800—400 m1, v najlepšem in najbolj zdravem delu Ljubljane, po nhfclh cenah naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35594-20
Mizarji pozor!
Najcenejše vezane plošče: jelševe
bukove, okume in panel, v velikosti 220/122, 200/132. po najnižjih cenah. Tvorniško skladišče v Ljubljani, Dunajska cesta 91. 246-15
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 pv; za dajanje naslov« aii za žifr« 3 Din. (22)
2 mlajši dijakinji
ali »nega mlajšega dijaka sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutre«.	26904-28
2 mlajši dijakinji
sprejme boljša rodbine v fino. prvovrstno oskrbo in vzgojo po 500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3545222
Dijaka (injo)
(miSješoloa) v fino oskrbo t vzornim nadzorstvom sprejme v komfortno stanovanj« s klavirjem skrbne rodbina poleg dramskega gledališča Pomoč pri študiju. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 35377-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje, event. e hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35308 22
Dijakinji
ugodno oddam sobtoo I oskrbo. Sare, Gejevi HI.
35519-23
3 dijake (inje)
sprejmem na stanovanje hi brano blizu dolenjskega kolodvora, v lepo sobo z električno razsvetljava. — »Učiteljica.«, Orlova ulica št. 21/n.	35514-22
Dijaka
sprejmem ne stanovanje t zajtrkom aii brea. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«.
35520-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo, ali samo z zajtrkom. Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tra«.	35505-22
Profesor
v ered-lini mesta, sprejme dijake v oelotno oskrbo. Pomoč pri učenju. Klavir n« razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35579-22
1—2 dijaka
sprejmem za 600 Din v sredini mesta v celotno vestno oskrbo. — Velika, svetli« in soLnčm« soba ter dobra hrana. Naslov pov« og as n i oddelek » J u,t,ra «.
35528 22
2 dijakinji aH gdč.
sprejmem takoj v lepo sobo v sredini mesta, z vso ofkrbo. Cena zmerna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35550-CE
Učiteljska družina
sprejme dijake v vso oskrbo. — Pomo? pri učenju, (vemter, poceni. Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra« 35556-22
Dijake
sprejme učiteljska druHma. Strogo nadzorstvo, pomoč
■pri učenju, center mesta, pocenil. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 35557-22
Dijaka
sprejmem po nizki oeo4. Pomioč pri študiju, tudi za osmošolce brezplačno. — Nemški pouk od bivše učiteljice na Berliitiz - šoli v Niici. — Verstovšek, Stari trg St. 26/111. 35564-22
10—15 dijakov
sprejmem na izdatno preprosto brano. Kosilo in večerja skupaj 5 Din dnevno. Naslov v oglas oddelku »Ju.tra«. 35565-22
1 ali 2 dijaka
sprejmem v centra mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	85566-22
Dijaku
oddam sobico z vso dobro oskrbo v sredini mesta po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35571-22
2—3 dijake
sprejmem po ugodni ceni v lepo in solnčno sobo v Verstorškovd ulici št. 25.
85573-22
Dijaka
sprejmem v centru mest«, event. tudi e hrano. Miklošičeva cesta 4/1, levo.
35575-2?
1—2 dijaka (inji)
sprejmem v lepo sobo, z dobro oskrbo. Klavir ta kopalnica. Istotam oddam
opremljeno sobo
d-vema gospodičnama. Naslov pove oglesmi oddelek »Jutra«.	35567-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v popolno oskrbo. Cena po dogovoru. Naslov r oglasnem oddelku »Jutre«.	35590-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem po nizki ceni ▼ centru mest« z vso oskrbo v lepo ta iračno sobo. — K o m a n, Cankarjevo nabrežje 7/n.	35583-22
Več dijakov
sprejmem ne stanovanje — tudi i vso oskrbo, po nizki čemi. Klavir n« razpolago. Nunska ulica št. 3.
35577-22
Dva dijaka
sprejmem n« stanovanje t vso dobro oskrbo. Rimska cesta 24/1.	35593-22
Dve dijakinji
sprejmem z veo oskrbo t lepo ta iračno eobo. Klavir. N osl-ov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35600-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem enega proti 1o-struikoiji, drugega pa proti ijločiliu 100 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35548-22
Stanovanje
Vsaka beeed* 1 Din: m dajanje naeiov« aH sa šifro p« 5 Din. (31)
Pristopajte
DruMvu stanovanjskih
najemnikov Gajev* ulice. Nebotičnik m. 373 21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, solnčno, * pod pritličju tU«, t eeetro mesta oddam tako). Vpr» šatt v R na f! je vi ultoi 18 II oad8.tr.	26565.2H
odste;
hoste tudi (01
ceftefe Rn3.p®-@mKt
Poslužite se kataloga Kastner & Ohler-ja. Katalog prinaša na 154 straneh originalne slike od več kot tisoč vrst blaga. Tega kataloga se poslužuje cca. 80.000 kupcev. Zadovoljstvo teh krogov smo pridobili s pošteno in korektno postrežbo. Jamčimo za vsako poedi-no blago. Vrnemo denar, ako blago ne bi ugajalo.
Zatorej:
Ako si želite nabaviti velemestno blago ceneje kot doslej, pišite nam z dopisnico po katalog, ki vam ga pošljemo takoj in brez-
plačno.
10043
Ilica 4:
Zagreb*
Ilica 4
Največja trgovska in odpremna tvrdka v Jugoslaviji.
Štiri sob. stanovanje
komfortno, e eentral. kur-javo. kopalnico, plinom itd.
in 2 trg. lokala
« stranskimi prostori oddamo. Poiave «e v opravil palače Grafike, IV. oadstr. Masarykova ulica St. 14 26663 21
Dvosob. stanovanje
pa.rketiira.no, oddam boljši manjši družiinii. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 35530-21
Trisob. stanovanje
e kopalnico oddam v vili ne Opekarski cesti št. 18, s 1. oktobrom event. 1 novembrom 1933. Poizve s« v stavbni pisarni na Rimski cesti štev. 2/1.
35518-2)1
Štirisob. stanovanje
visok opri t-Liča o, « kopalnico, phnom in vsemi pri-tiklimaimi oddam e 1. novembrom. Pojasnila v §u-bičevi ulici 3/1. 35552-21
Stanovanje
2 pa rketi ranih sob, oddam s 1. oktobrom 2 zakoncema v Rožni ulici štev. 27 (Šentjakobski okraj).
35548-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico, kuhinjo in predsobo oddam s 1. oktobrom. Vprašati med 14. in 16. uro pri Kirbisehu, Gledališka stol-ba 8/1.	35558-21
2 stanovanji
dvo- ta peteobno, komfortni, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutjec.	35603-21
Trisob. stanovanje
komfortno, e kopalnico takoj oddem. Pojasnile daje hišnik t Fu-egnerjevi (Škofji) uilici itev. 12.
35599-21
Stanovanja
Vsake beseda 60 par , ■a dajanj« Dtatovm aii M UlM S Din. (21-«)
Stanovanje
2 »ob in kuhinj«, iščem ▼ prometni ulici. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Sttti o »Modni salon«.
85331-21/a
F.nosob. stanovanje
event. s kabin«itom, iščem Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod *t>ve osebi«.
35506-2!l/a
Dvosob. stanovanje
čisto, srečno ki eolnčno, če le mogoče a kopalnico, v centru ali v neposredna bližini, iščem ze takoj ali kasneje. Pri zmerni najemnini enoletno plačilo v naprej. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prijetno«.	35574-21/a
Sobo odda
Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo
dajte mu
ZA KREPITEV KRVI, ŽIVCEV IN TEKA
»ENERGLN« krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po
1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pollitersklh steklenicah po Din 35.—. S pošto razpošilja Laboratorij »ALGA« na Su-šaku. 3 steklenice »Energina« Din 110.—, 6 steklenic »Enei> gina« Din 220.— in 1 zastonj, 12 steklenic »Energina« Din
440.— bi 2 zastonj. Odobreno po Min. «oel politik« ln nar zdravja S Br. 4787. 23./ni. 1935
Vseka besede 60 par: m dajanj« mri o*« aii
m Hfre 8 Din. (28)
Pisarna
v sredini mesta, dve bo. bi pritličje. Ponudbe pod »Pisarna« na ogl. odd. »Jutra«.
35217-23
Sobo
e posebnim vbodom, s brano aii brea tek o j oddam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra«.
85425-23
Sobo
v sredini mesta takoj oddem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3&4d4-23
Lepo sobo
parketiraiTvo. s elektriko In souporabo kopalnice, nedaleč od eentre, Da željo z di etično hrano oddam. Rožna ulice štev. 27/1.
85385 28
Prazno sobo
z vhodom iz veže, oddam blizu Tabora, Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35509-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddem. Naslov pove oglasni oddelek »Juitre«.
35506-23
Solnčno sobo
8 posebnim vhodom, event. z diveana posteljama oddam v Gradaški ulici S/I.
35522 23
Krasno sobo
solnčno. v centru mesta oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35525-23
Sobo
oddem gospodični na Jurčičevem trgu 2/1 — levo.
35523-23
Sobico
presno ali opremljemo takoj oddem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35532-23
Solidnemu gospodu
oddam lepo sobo e posebnim vhodom, v v i 1 i na Domobranski cesti št. 25.
35524-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35504-23
Opremljeno sobo
elegantno, s poeebniim vhodom, oddam 2 boljšima gospodoma na Bregu 14{U 35553-23
Solnčno sobo
takoj oddam 2 osebama e hrano aii brez. Sprejmem
tudi dijake
t Vnhov&evi ulioi št. 8/TI.
35576-23
Lepo sobo
e kopalnico ta eventualno klavirjem oddam 2 osebama z vso oaikrbo za 750 Din mesečno. Gajeva ul. št. 3/V (nad Putoikom) dvigalo.	85560-28
Opremljeno sobo
s prostim vhodom, oddam 1 ali 2 osebama — tudi dijakoma. Mestni trg 17/H vrat« 8.	85568-28
Separirano sobo
v centru mesta oddem 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35579 23
Na Taboru
oddam sobico s poeebniim vhodom in elektriko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	35588-23
Sobo
lepo opremljeno, e posebnim vhodom, v enodružinski vili za 300 Dim takoj oddam v Pruilab — Sredina 5.	85582-23
Sobo
s poseb. vhodom ta elektriko oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35585-23
Opremljeno sobo
mirno in čisto, takoj oddam po znižani ceni, v bližini sv. Petra. Krflp.fl, Jegliičeva M. 85587-23
Sobo
talpo opremljeno, oddam mirna gioepodični ne Sv. Petra cesti št. 40 — 1«to.
85605-23
Dve lepi sobi
opremljeni, rezani, s posebnim vhodom s stnpnjic. skupno ali posamezno oddam ne Napoleonovem trgu št. 6/H. Ogledati med 2. ta 8. uro. 35581-23
m
Sostanovalca
sprejmem ze 150 Din. —
Dva kabineta
p« poceni oddam na Mestnem trgu 5/U. 35589 23
Vsaka beseda 90 par: » dajanj« naslov« ali s« šifro 3 Din. (23-a)
Opremljeno sobo
e strogo separiramim vhodom s stopnjišča. iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Boljši gospod«.	35517-23/a
Separirano sobico
s kopalnico, iščem v bližini sv. Krištofa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. oktober«.
35535 23/a
rl)l
Vsaka beseda 2 Din; zs dajanje naslova aii šifre pa 5 Din. (S4)
»Sladki spomini«
Sanjarit o svidenju — sem zgubila pogum. 35496-24
»Prva ljubezen«
Dvignite pismo — sosed.
35499-."4
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« nasl-ov« aii za Šifro p« 6 Din. (26)
Manjši pisalni stroj
rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Cenen«. 35521-29
Šivalni stroj
pogrezljinr, ugodno naprodaj v Droreiovi ulici 8/1 levo.	35527-2»
Vsaka beseda 1 Dinj ta. dajanje naslova aii
za Kfro pa 5 Din. (30)
Kratek klavir
Eoffman, angleške mehanike, proda Cigiič, Ljubljana, Mestni trg štev. 11 Ogledati med 14. in 18. uro.	35540-26
Živali
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aii
za šifro pa 5 Din. (27)
Jazbečar-brak
častokrven, eno leto star, naprodaj. Ivan Rus. Grosuplje.	45492-27
Vsaka beseda 1 Dim: te dajanj« naslova ali
za šiiro pa 5 Din. (29)
Pekovski mojstri!
Stroj za razdelitev testa na 25 delov, skoraj popolnoma nov, se proda po prav ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	35104.29
Pisalni stroj
(najraje portabl) dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe z navedbo znamke in ee-ne na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Za pisarno«.
35344-29
Krznarstvo Kenk
2idovska ulica. Izdelava in moderniziranje po dunajskih in pariških krojih Popravile hitro in poeeni.
35367-30
Moderniziranje damskih klobukov
po najnovejših modelih. — Preoblikovanje 25 Din. Salon »La fesnm« Chic«., lemburgova ulica 6, I. nadstropje.	' 3C515-S0
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28)
Zlato damsko
zapestno uro
wm izgubila od Wolfove ulice do Vodnikovega trga Pošten najditelj naj »to proti nagradi odda pri Turka v Gosposki ulic! 3.
3546Ž-28
Vaaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (37)
Dobrosrčne dame!
Katera bi odstopila ponosen o obleko ali čevlje mladi gospe, ki je brez denarja in mož brez zaslužka. Cenj. dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro '»NajboJj hvaležna«.
85537-37
na upojni plin ozir. Bieslov
z učinkom vsaj 8 do 10 KS, po možnosti z neposredno gnanim generatorjem za isto-smerni tok, se kupi. Ponudbe s točnim opisom in navedbo cene na Konzorcij za zgradbo smučarskega doma »Ljubljana«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 14.
. -s.".-.s •<* jj^J^M-vssc^.v	-i-.-V:


Kdaj je fepota popotna ?
Vsaka žena neguje danes ne samo obraz temveč tudi svoje telo. Prava lepota sa mora odražati v liniji, ki jo zvišujejo lepe grudi — ponos vsake žene.
Z uporabo eliksira EAU de LAHORE je mogoče dati prsim mladostno obliko. Uporaba je zelo enostavna, a učinek siguren. Eau de Lahore je zanesljivo in počen' sredstvo za negovanje ženskih grudi. —• Steklenica z navodilom Din 40.—.
Prodaja in razpošilja po pošti: Nobilior parfumeri ja, Zagreb, Ilica 34, Jelačičev trg 15.
urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoLf Ribnika: Za Naroano tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani