URN_NBN_SI_DOC-94BVIGVT

SPLO ŠN O IZO BRA ŽEV A LN E K N JIŽ N IC E V ZA SA V JU IN PRO BLEM I N JIH O V E ORG A N IZIRA N O STI Mari j a Vu če t ič K njižnice pred prvo svetovno vojno P rv i p o d atk i o d elo v an ju ja v n ih knjižnic v Z asavju segajo v drugo polovico p rejšn jeg a sto letja: tako je le ta 1885 v L itiji L u k a Svetec ustan o v il braln o dru štv o in pevsko d ru štv o L itija. N a D olu p ri H rastn ik u , ki je b il v jav n em živ ljen ju vedno tesno povezan s H rastnikom , so leta 1892 najzav ed n ejši Slovenci ustan o v ili braln o društvo, k i je organiziralo razne igre in dru g e p rired itv e. V d ru ­ štv u so im eli tu d i knjižnico in so k n jige posojali članom tega d ru ­ štva. O p ra v ih knjižnicah, k i so se v Z asav ju pojavile, p a lahko go­ vorim o v zvezi z u stan a v lja n jem razn ih p ro svetno-delavskih d ru ­ štev v začetku 20. stoletja. Tako so v H rastn ik u v letih p red p rv o svetovno vojno n aro d ­ no zavedni delavci u stan o v ili d ru štv o Sloga, ki je za delavce organiziralo razn a p red av an ja. T a k ra t se je k u ltu rn a dejav nost razširila zlasti n a d ram atiko. V d ru štv u je uspešno delovala tu d i knjižnica. O koli le ta 1906 je b ila v H ra stn ik u u stan o v ljen a N arodna či­ talnica, ki jo je ustan o v il in vodil učitelj M ilan Roš, 2. decem bra 1908 pa v T rb o v ljah O bčinska ju b ile jn a knjižnica. V Z ag o rju pa so im eli delavci v svoji organizaciji U nija knjižnico, ki je štela okrog 250 zb ran ih knjig. V L itiji je o b stajala v tem času O k rajn a u č iteljsk a knjižnica. K njižnice med obema vojnama Po p rv i svetovni vojni se je zlasti delavska m lad in a v re v irjih zd ruževala v k u ltu rn e m d ru štv u V esna. K njižnice v o k v iru teh