«8
                     Krivokljun.
avno vze se je naselila zima  v deželi.   Jesenski hlad postajal je od dno do dne rčznejši, da-si so bili jasni duevi.  A kmalu se je stemilo nebo, mrzli sever je zaljril o<t gora in sneženi kosmi6ki — srebrosvitlc zvezdicc — jeli; si> nas obletavati, kakor nagajive mužico v poletji.  Z vaaktra trenotkom so se valile v gostejftih triipah doli na zernljo in skoraj so pokrile polje in log z belo odejo.    0 kako čaroben jo pogled  na  la prazničen svet! Zrak je miren.   Tam na vzhodu   zažari rudečkast pa8 na jasno - sivoin nebu in naznanja jutro.   S krvavo-rudefSim žarotn zasveti solnec nad gorami in na belo zeinljo razlijc svoje žarke,  da so gozd  in  ravan zlesketa v milcin rož-natem svitu.
Miren je gozd; le tii in tam podi se okolo snežnili vrhor tolpa Jai"nih vran, po vejcvji pa se čujc tiho čivkanje drobnih senic in atrnadov. Sicer jc gozd izumrl — je-li res? Stoj! Kdo pa je ta vesela, razposajena družba, ki 80 kljnb zimi m mrzlemu vetru tako brezskrbno in vesfiio vrti po sueženih smrekovih vejah? Niti za trenotek ne mirnje. Jedni plezajo k viškii, drugi nizdolu; li jedo, oni se igrajo, še drugi cvrfe tiho raed sabo. To so papigc severnib gozdov — krivokljuni, ptice, katerih najbujfta zima ni preguala od drazega jim doma, prelepih smrekovih gozdov; katerib pctje tudi v najostrej^eni mrazu ne mnoJkne ia so najzvestejši prebivalci planinskih gozdov.
Krivokljuni se lehko spozaajo po svojih križem vzraščeuih kljunih. Glava je debela in močiia, vnit kratek — a telo jim greje gosti ter mehki pornati kožušček. Barva je razliCna pri sameu in aamici, različna v vrstah, v katere se razločujejo. OJavni vrsti — smrekovi krivokljun in borovi — se razlo<5ujeti največ po velikoati. Prvi je manjši in šibkejši od drugega. Samec je rujavo-rudečkaste, na perotih temnejše ia v repu^ svitlejše barve. Samiea je zolen-kaste barve z istimi izpremeinbami. — KrivokJjuni živ« v večjih družbah. V hrano jirn je smrekovo seme (borovo), ki ga luščijo iz storžev. Navadni (smre-kovi) krivokljun ne more trdib boro?ih storžev izlniiiti, a večji in mo&nejši borovi kvivokljun jih lebko izluSSi.
Pravljica nam pripoveduje o krivokljunih tndi sledete: Ko je božji Siu trpel na križi neznosue bolečine, ko je v neskončnih mukah izdihnil zadnjc besede: ,nioj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil?" ko je strepctala vsa narava r skrivnostnem, svetem strahu in jc tomi zakrila svetu grfizen prizor smrti Z7elii5arjeve, pribcžala je plaha ptičica in je žalostno čivkaje obletavala sv. križ. Sč sibkim svojim kljunom pulila je iz lesa žreblje, ki so toko neusmiljeno i ranili presveti roki in nogi. Ko je pa začel drobni kljnnček krvaveti in se jej je nagnil križem, povcsila jc žalostno glavico — a križa ni zapnstila. Zdajei prijezdi vojak na visokcm konji in z dolgo sulico prodere svcto stran, da so je kri polila po Zveličarjevih prsih. A drobna ptifica se zaleti z zadnjimi raoi-iui h krvavežej rani, da bi so srojimi drobnimi prsi zabrauila tok krvi iz, svete strani našega Odrešenika.                                                            J. M..