liga, lil. Iiftaja rasen netfelj In pfssnibc« vsak dan ri@|3o!tisR. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enoslolpna petit-vrslica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust. ¥ SJublšanS, » petek 16. snals 181©. leto III. »U3B _-*a* el EP Bj Sum Glasilo jugoslov. socialno - demokratitne strank®. Posamezna Stav. afan« —— 40 vianrjev. — Naročnina: Po pošti al! z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 86 K, /a četrt leta 18 K, za mesec 6 If. Za Nemčijo celo lc-Lo 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste, Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8/L* Učiteljska tiskarna. TeBefenska št. 312. Proti imperializmu. Pismo iz Belgrada. 9. maja’. Na Jurjevo — 6. maja — so sklicali belgrajski trgovci in meščani zbor v proslavo Wilsona na velikem trgu pred hotelom^ Moskvo. Glavni govornik Je bil bivši minister Ojaja. Delavska socialistična stranka pa je sklicala v Narodni socialistični Dom velik shod, na katerem le nastopil kot glavni govornik so-tlrug Dragiša Lapčevič. Njegov govor je zelo zanimiv. Sodr. Dragiša Lapčevič le Izvajal : »Že predkapitalistična doba’ Je nosila znak imperialistične politike, samo da je bila različna od kapitalistične. V fevdalnem času so se vo-levale imperijalistične vojne voljo osvajanja zemlje, da se je zadovoljilo premnoge oblastnike in zaslužne vojskovodje, katerim Je podjarmljeno prebivalstvo hlapčevalo. To je bil imperijalizem fevdalizma. Temu fevdalizmu Je odzvonila francoska revolucija, ki Je proklamirala nov princip zmagovite buržoazije, t. J. princip nacionalne države. Ta princip Je buržoazija proklamirala samo radi svojih razrednih potreb in interesov In ne morda iz kake iskrenosti za svobodo in nacionalno samoodločbo. Buržoaziji se je šlo za to, da se reši konkurentov in si zagotovi takozvani nacionalni trg zase. Slično težnjo ima buržoazija tudi danes. To, kar se opaža na lokalnem trgu, se še lepše kaže na trgu cele države, na takozvanem nacionalnem trgu, kjer obstoje visoke carine, prometne tarife in drugo. Buržoazija hoče nacionalno državo za to, da more sama neovirano od zunanje konkurence, eksploatirati svoj lastni narod, producente in kon-sumente. Že mali buržoa z malim svojim kapitalom ne trpi v svojem kraju nobene konkurence. Ko si zasigura večji kapital, išče izven svojega kraja mesta, da tudi tam deluje s svojim kapitalom. Tako Je tudi z buržuazijo nacionalnega trga v nacionalni državi. Ko se utrdi, ii postane domači trg pretesen, premajhen, da konsumira vse produkte. Buržoazija ni več zadovoljna s političnimi in carinskimi melami in gleda za tem, da more produkte plasirati izven države. Potrebule internacionalnega trga. To je moment, ko postane buržoazija imperijalist.na. Na internacionalnem trgu se zaine Konkurenca. Vsak stremi za tern, da na svetovnem trsu že danes proda svoje fabrikate. jutri pa takoj že druge. Tako buržoazija buržta^iji pobija cene. Vsak pa tudi želi, da kupi kar največ surovin za svoje industrijske potrebe ln zato moralo nln polnoma uničila. Nekaj žrtev te gonje živi sedaj v Ameriki, nekJ v domovini, nekateri pa že spe v grobu in ni jim bilo sojeno, da dožive poraz avstrijske avtokracije. Avstrijska avtokracija ni marala izobraženih delavcev, kajti zavda-la se je, da najložje vlada neizobraženo ljudstvo. Takrat so bili i žki dnevi za pionirje ljudske uros .te. Težko uklenjene so vlačili pred od-tiike, Ce niso bili tako srečni, da so se umaknili v tujezemstvo, kjer jih ni dosegla roka avstrijske avtokracije. Sodniki so na povelje od z^o-raj obsojali te buditelje delavstva na težke kazni, v večletno jet.-iško kazen. Le malo časa so se naslajali nazadnjaki na svoji navidezni zmagi nad ljudstvom, ki je koprnuo po izobrazbi. Učitelji ljudstva so se deli za ietniškim zidovjem. Nemogoče It: pa bilo poslati v ječo stremljenje po širši izobrazbi, ki le živelo v duši ljudstva. Lahko se zapre in pribije na križ človeško telo, ne more si pa uničiti ideje, ki je pognala krepke korenike v ljudski duši. Vstali so drugi učitelji ljudstva in nadaljevali s pričetim delom Člani razpuščerlih delavskih naprsnih izobraževalnih društev so se združili v nove delavske organizacije ki so posvečale veliko pažnjo izobrazbi svojih članov. Izobraževalno delo je rodilo lepe sadove O) de so bile navade med delavci, prodno so delavska izobraževalna in strokovna društva pričela s svojim izobraževalnim delom. Vsled dolgega delovnega časa so bili de- Na žalost tudi ti banlkanski pri-tlikovci: Jugoslavija, Btilgarija, Grška, Rumuniia, vodijo imperialisti; čno politiko. Da bi paralelizirali ogroženost lastne eksistence, nočejo biti na račun svojih sosedov veliki in vsak od njih hoče vladati Ba1-kan. Ali niti ena od njih ne more doseči svoje želje. Tako vse skup j] služijo s svojim imperializmom interesom svetovnega imperializma ln si kopljejo skupen grob. Proletarski razred Je sovražen imeprializmu, ker Je imperializem izrodek kapitalizma. V interesu proletarskega razreda je. da se protivi vsakemu imperializmu. So slučaji, da še danes delavski razred ne ra ume, kaj je v njegovem interesu. Tako je bilo na Angleškem posebno koncem 18. in v prvi polovici 19. stoletja, ko je delavski razred dopuščal buržoaziji, da Je brezobzirno plenila po kolonijah, v nadi. da tudi njemu odpade kaka trohica od tega. Na Nemškem enako. Delavstvo je mislilo, da bo zanj bolle. če nemški kapitalizem zavlada svetovnemu trgu. Če bi Nemčija zmagala, bi nemško delavstvo doživelo prvo veliko razočaranje: Nemška buržoazija bi se z vso silo zagnala na svoje delavstvo. V enaki zmoti je večina francoskega delavstva. Teh nesrečnih zmot se mora rešiti proletarijat vseh dežel z razvijanjem in utrditvijo internacionalne razredne solidarnosti in z odločno borbo za socializem in to v toliko bolj, v kolikor takozvana mirovna konferenca v Versaillesu nima niti na mislih, da tudi samo omeji imperializem, ampak nasprotno gre za tem, da ga pusti triumfirati v polni meri. Če bi bila ta konferenca proti imperializmu, bi uspela vsaj v toliko, da se takoj osvobode kolonije, da se za cel svet proglasi neomejena svobodna trgovina in da se izvede najpopolnejša internacionalna zaščita delavstva. Ali na to pot ne krenejo eksponenti kapitalističnih razredov, ker prav dobro vedo. da bi se z osvo-bojenjem kolonij, s svobodno trgovino in internacionalno zaščito delavstva razvila industrija in delavnost tudi v krajih, v katerih je do-zdaj spala, da bi po celem svetu silno vzklile produktivne sile in da fr svobodna igra konkurence pospešila propast kapitalizma in se udejstvil socializem. Oni stoje na stališču: Vse prej, nego to! Liga narodov, ki se snuje v Pa rizu, ne bo imela naloge ščititi sla botne, ampak ravno nasprotno. To ne bo samo hegemonija, to bo absolutna, tiranska oblast velikih in razvitih naa slabšimi, nerazvitimi V grdi zmoti so oni. ki se zanašajo na 14-tero Wi!sonovih točk. Ničesar ni tako perfidnega kot le ta tablica Wilsonova. ki je zanjka za naivne in za romantike v kor>st ka- r.?tal>7ma .Wilson Je poslednji genialni ideolog kapitalističnega razreda. Kot tak je sestavil 14-tero točk. ki so salto narkoza sveta. Posebno mi, Balkanci in Podo navci se nimamo nadejati ničesar dobrega. Igrali bomo kot dosedaj vlogo magarcev, ki za tulo svatbo donašajo vodo in gredo za drugega v žerjavico po kostanj. Mi morama vstati proti vsakemu Imperializmu Naj se Grki, Italijani in Srbi nehajo prerekati za Albanijo, tako Srbi, Rumuni in Madžari za Voivodino, naj Balkan neha biti klavnica in naj se balkanski narod v federaciji bal; kanskih in podonavskih republik5 uredi gospodarsko in politično. Ne čakajmo, da nas pritisne Italija z Jadranskega morja, Angleška in Amerika s Soluna, Carigrada. Odese in Vrajle! Težko se bo potem estresti intrig Italije in rešiti se industrijske Jn financljske artiljerije Anglije in Amerike.« • Sodrug Lapčevič Je žel burno; odobravanje. V umislu njegovega govora se Je sprejela daljša reso« lucija. Brzojavne vesti. Jugoslavija. Položaj na severni aieli. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. t .m. ob 9. uri dopoldne iz uradnega vira: Sovražna artiljerija ie oddala nekaj strelov severno-vz-hodno od Slovenjega Gradca. Tekom včerajšnjega dneva se ni nikjer bojevala pehota. Položaj Je neizpre-menjen. Narodno predstavništvo. LDU. Bclgrad, 15. Včerajšnjo se* jo narodnega predstavništva Je otvoril podpredsednik dr. Kibar ob 16. uri. Predsednik Je naznanil, da so se sekcije konstituirale in izvolile člane v odbor za pregled zakonskega predloga o zaščiti dcce, polnoletnosti, izpremetnbi poslovnika in državljanstvu. Nato so prišli na dnevni red. Poročilo verifikacijskega odseka. Poslanec Sunarič govori rroti verifikaciji mandata Radoslava Baškoviča iz Črne Gore. Po kratki debati se sprejme z večino glasov predlog verifikacijskega odseka, da se Boškovičev mandat potrdi. Pri drugi točki odsekovega poročila, da naj se nc uverita mandata čnogor-sldh poslancev Semuviča in Rajče-viča, pride do daljše debate, ki se Je udeleže predvsem črnogorski poslanci sami. V tretji točki svojega noročila predlaga verifikacijski odsek, naj se razveljavijo mandav dr. Jojčiča, Ševiča in Gujiča iz Vojvodine. Radikalec Miletič se protivi temu predlogu. Podpirajo ga radikalni poslanci Kličin, Prodanovič, Scmo-vič in vojvodinski socialist Knježe-vič. Na demokratski strani sta govorila za predlog poslanca Tačič in dr. Corovič, ki povdarja nelojalno postopanje narodnih radikalcev. Med debato pride do burnih vAzo-rov in ostrih spopadov. Razprava ni bila dovršena, ker je podpredsednik dr. Ribar vsled poznega časa in pomanjkanja razsvetljave debato rre-kinil in sejo zaključil. Prihodnja seja se vrši danes ob 15. uri. V počastitev spomina dr. Skerllča. LDU. Belgrad, 14. Prijatelji In učenci voditelja in učitelja dr. Jovana Skerliča, vseučiliškega prefe-cnria. člana akademije znanosti in poslanca, priredijo povodom petletnice njegove smrti dne 17, t. m, slavnostno akademijo. Po svetu. Llebknechtov proces. LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Vi Liebknechtovem procesu Je izdalo sodišče danes nastopno obsodbo? Otto Runge se obsodi radi prek ra-čenja oblasti, radi polzkušcnega' umora v zvezi % nevarno telesno poškodbo in zlorabe službenega orožja v 2 slučajih na 2 leti Ječe, 2 tedna zapora in na štiriletno izgubo, časti. Nadporočnik Kurt Vogel je bil obsojen radi prekoračenji oblasti, zlorabe službenega orožja in ^adi zatajitve pravega imena na 2 Lti 4 mesece ječe in odpustom iz službe. Rudolf Liesmann pa Je dobil radi neupravičenega prisvajanja povelje'* valne pravice 5 mesecev zapora. Smrtne obtožbe so ga oprostili. Vsi drugi obtoženci so bili oproščeni. Položai v Monakovem. LDU. Monakovo, 13. (DunKU.t Nocoj je bil aretiran vodja komunistov Niessen-Lewin. Ponesrečen atentat na Paderew-skega. LDU. Berlin, 14. (DanKU.l »Abend« poroča iz Oppelna: Uradno se Javlja iz Varšave, da je bil po-skušen na poljskega predsednika Pa-derevvskega atentat. Ko se je peljal Paderewski po Jeruzalemski cesti, ie nameril nanj neznan človek revolver. Atentat se Je izjalovil. Atentator se imenuje bale Žalski. Prost Izvoz Iz Franciie. LDU. Pariz, 14. (DunKU.) Vse izvozne omejitve, izvzemši one za potrebščine za vzpostavitev osvo-bojenega ozemlja, so odpravili. Mirovna konferenca. LDU. Versailles, 14. (DunKU.) Svet četvorice ie razpravljal včeraj Še nekatere podrobnosti mirovnih pogodb z Nemško Avstrijo in Ogrsko. Pričakovati Je tedaj, da bosta obe pogodbi tekom teh dni gotovi. Prihod nemško-avstriiskih ra- lavci popolnoma duševno ubili. \ delavnici, kjer je delalo delavcev več narodnosti, so se čule razne nsovke: kranjski pes, štajerski bik. deutscher Hund. sciavo. poiemar itd., dasiravno je avstrijska avto-kratična vlada enako držala k t!jn; vse delavce v interesu mogotcev: Tudi pogovori so bili navadne kvante ali so se pa sukali okrog pijače in žganja. Ob prostem času so posedali po gostilnah, tratili čas z neumnim kvartarnem, vmes so se čule vsakovrstne kletvine, pa tudi poboji so bili na dnevnem redu. Za v so !i, ii čas e za povzdigo svojega žalostnega položaja so se brigali toliko kot za sneg prejšnjega leta Za avstrijsko avtokracijo so bili zlati časi, kaiti hujskala je lahko narod proti narodu in izrabljala neuko ljudsko maso v svoje namene. Z ustanovitvijo delavskih izobraževalnih in strokovnih društe so pričele počasi ginevati stare na ..de med delavci, opustili so psovke, ker so spoznali, da služijo interesom avstrijske avtokracije, če se prepirajo in psujejo med seboi! Opuščati so pričeli gostilne in kvartanje, ~>1 prosti čas so porabili za čitanje časopisov, dobrih knjig in izlete v prosto naravo. Z izobrazbo Je prišlo vanje spo-znaje, da so delavci ljudje z vsemi pravk imi do udobnega in dostojnega življenja.Od tega časa vidimo delavce v nepretrganem boju z avstrijsko avtokracijo do dneva, dokier ni poginila v svojih lastnih zločinih in grehih. V Ameriki ima delavstvo veliko večjo priliko do izobrazbe kot * stari domovini. Tukaj imajo skoral v vseh srednjih in večjih mestih knjižnice, iz katerih si la ko delavci izposodijo knjige. Pozimi so odprte večerne šole, v katerih pod-učujejo razne elementarne predmete. ki služijo za podlago širJL izobrazbe. Mnogi slovenski delavci niso zmožni angleščine in za te Je treba skrbeti na drug način, da spopolnijo svojo izobrazbo. V mnogih sloven skih naselbinah so slovenski naseljenci zgradili svoje domove. V teh domovih lahko nastanijo svoje knjižnice, prirejajo predavanja .n gledališke predstave. S složnim delom kulturnih, podpornih in političnih društev v naselbini se dosežejo lepi uspehi na izobraževalnem 'lju. K delavski izobrazbi spada tudi čitanle časopisov, ki zastopajo delavske koristi. Za delavca le va'no, da je podučen o vseh dogodkih na svetu, ki se tičejo njegovih e-sov, ali ki učinkujejo na njegov položaj. Citati le treba z duhom in ne površno. Ce se zboljša delavski položaj v drugi državi, tedal zboHNnle učinkuje tudi na niegov položaj. Kako velike važnosti za delavca ie izobrazba, dokazuje sedanja poplava v centralnih evropskih ( ža-vah, ki je pogoltnila avtokratične mogotce v teh deželah. Če bi delavstvo ne bilo izobraženo, bi pr. državnem preobratu v Nemčiji in Av-stro-Ogrski mogoče tekla kri v potokih. Tako se je pa ta preobre . izvršil skoraj brez prelivanja človeška krvi. To je moč izobrazbe. 1 > -. učinkovala na vojaštvo, da ni hotofu streljati na ljudstvo v Berlinu, na Dunaiu in v drugih mestih. Stran 2. tov je določen na danes. Kakor, naročajo listi, se nastanijo vodilni delegati v paviljonu Henrika IV., ki ga je dal na razpolago amerikanski Rdeči križ. Drugi delegati, izvedenci, zastopniki časopisja in čl: ni tajništva bodo stanovali v 4 vilah v bližini omenjenega paviljona. Prav-tako kakor nemški delegatje v Versaillesu ne bodo smeli niti avstrijski delegati z zunanjim svetom obče^ vati. Zaporne odredbe so že izvršene. Prve dni se bodo bavili s pregledovanjem poverilnic. Mirovno pogodbo izroče delegatom začetkom prihodnjega tedna. *Echo de Pariš« namigava, da se radi negotovega položaja na Ogrskem ne more ničesar skleniti, ali pride ogrska delegacija na Francosko. LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Kakor se poroča iz Versaillesa, je svet desetorice snoči ratificiral sklepe glede novih mej Nemške Avstrije. WHson ni bil navzoč, zastopal ra ga }e njegov tajnik. Trgovska pogodba ined Italijo In Cehoslovaško. LDU. Praga, 14. (CTU.) Trgovsko ministrstvo razglaša: Italijanska vlada Je odobrila trgovsko la kompenzacijsko pogodbo čehoslova-ške republike. Italijansko vprašanje. LDU. Haag, 14. (DunKU.) »Hol-lands Nieuws Bureau« Javlja iz Pariza: »New York Sun« piše, da stoji italijansko vprašanje še vedno v istem štadiju. Polkovnik House Je posetil včeraj Sonnina in Orlanda, nato pa se je razgovarjal z VVilso-nom. Svet četvoriee Je poizk šal včeraj najti rešitev. Italijani trdijo, da obdrže sporno ozemlje v svoji posesti, ako se ne posreči WiIsonu, da se stvar mirno poravna Pri tern se vprašujejo, kdo neki bi jih Izgnal Iz zasedenega ozemlja. Kljub temu pa podpiše Italija mirovni pogodbi z Nemčijo in Nemško Avstrijo, ker meni, da se ti pogodbi ne tičeta še nerešenih vprašanj. Najvišji gospodarski svet v Parizu. LDU. Lyon. 15. (Brezžično,) Nat-v:š]i gospodarski svet se Je v svoji seji z dne 12. maja pod predsedstvom Cecila bavil z ekonomičnimi odredbami za primer, da bi Nemčija ne hotela podpisati mirovne pogodbe. Ob enem se Je četvoriea Izrekla za nadaljno blokado Ogrskt, dokler je tamošnji politični položaj negotov. Delavski nemiri v Avstraliji. LDU. Amsterdam, 15. (DunKU.) »Algemeen HandeJsblad« javlja po r2m^S|Ux’i ,a inia stavka moštva z ladij vlači/nfc v Southamptonu resne posledice. Dalje javlja »Alge- cn-ntn Hand^1!),ad<< iz isteKa vir;‘. da grozijo v Sidnevju v Avstraliji veliki delavski nemiri. Zveza nameščencev Viktorijske železnice je sprejela sklep v zmislu ruskega sovjetskega sistema. Splošne nemire delavstva pripisujejo temu, ker se zavlačuje sklep miru. Velik ciklon na Maršalskih otokih. LDU. Berlin, 14. (DunKU) »Abend« javlja iz Bruslja: Iz Londona se Poroča da je porušil ciklon i ,na Maršalskih otokih. — iz Las Palm asa se poroča, da Je bil na otoku Fuerteventura hud potres. Prebivalstvo beži. Preki sod. Presenetil nas je razglas o Dre-kem sodu. Vsa slovenska javnost, isla namreč, ki je objektivna in presoja stvarni položaj resno, se je začudeno spogledavala, ker se ta kega razglasa ni nadejala. Vsaj imamo vendar tudi nekaj upogleda v n a,r’’ K ?-,0 te!" se nam "iti sanjalo m, da bi bilo ob sedanjih razmerah mogoče seči po takih nasilnih pc>-mockih. Mi poznamo preki sod žs iz Avsti o-Ogrske. Kaj vse se je godilo pod protektoratom prekega soda, m treba ponavljati, zakaj ti-soče ^tev nedolžnih žrtev je po- m avstro-ogrs!ci preki sod. Ne bomo preiskovali, ali je pri nas po zakonih utemeljena razglasitev piekega soda ali ne, ker bi to utipi-io razhuriati kri. Ne motimo pa sc. ce trdimo, da je bi! preki sod !rt°oodK.iPn naS’ Čie Ka pres°iamo na podlagi v razglasu navedenih motivov, vsled popolnoma napačnih informacij od merodajnih strani. Ni bilo nemirov, ni bilo pobojev, ni bilo požigov in tudi ne obsežnejših akcii ah zarot proti novi državi. Vsega tega ni bilo; niti toliko ni bilo takih dogodkov kakor ob mirnem času, ln /e f ^Je z^odila taka ali taka nerodnost, je bila malenkostna ali pa so Jo celo povzročili Javni funkcionar s svoio nerazsodnostjo, Ni nam sicer znano, kje Je izvir tega razglasa, zato se tembolj čudimo, kdo je tako nasedel informacijam, da se Je končno odločil za preki sod. Ce pa že razmotrivamo o rre-kem sodu, potem moramo logično govoriti tudi o njegovem zunanjem in notranjem političnem vplivu. Slovensko ljudstvo sovraži stroge odredbe sploh. Narod je volian, spravljiv, toda mrzi iz dna srca vsakršno preziranje, brutalnost in neodkritosrčnost. To je narava slovenskega ljudstva. Ce pa se proglaša sedaj preki sod, ne da bi se ljudstvo zavedalo krivde, ali vsaj poznalo tehtne vzroke, o katerih ga ni nihče poučil in dejstev niti razglas ne navaja, potem mora to vpli/ati na ljudstvo demoralizatorično, zbu-jati v' njem nezaupanje in nenaklonjenost misli ujedinjenja. V notranjo' političnem oziru ta korak ne more prav nič prispevati državni misli, kakor baje nameravajo merodajni krogi. Utegne pa stvar imeti za vzrok še drugo eventualnost, ki Ima svoje politično ozadje. O tej bomo govorili pozneje. Ne smemo pa prezreti neki moment. Preki sod Je proglašen skoro nad vsemi večjimi industrijskimi kraji. Ali je to slučaj ali namen, ne vemo. Vemo pa, da se na primer v radovljiškem koraju ni zgodilo nič, kar bi dajalo povod prekemu sodu. Isto velja za druge kraje. Tudi to vprašanje Je važno, in bomo povedali o njem jasno besedo, ko bodo dognani podatki o postanku pre-kega soda. Se iz enega razloga Je danes preki sod nezmisel. Politične strasti na Slovenskem so silno razvnete in prav v meščansko - birokratičnih krogih so politične strasti tako razvite, da so nekateri birokrati zmožni napravljati največje krivice. V Celju so aretirali Cobala in Klenovška, dasi sta ta dva šla v Velenje, da se tamkaj posvetujeta z delavstvom in dasta potrebna navodila glede na položaj. In tej nerazsodni birokraciji naj služi preki sod?! Pravtako neugodno, kakor vpliva preki sod na notranjepolitični položaj, mora vplivati na zunanjo politiko. Preki sod se utemeljuje s požigi, ropi, umori in hujskanjem pioti državi. Vse to pa ni resnično! In kaj poreko tam zunaj, ko čltajo ta razglas? Pisali bodo, kako se pri nas ropa, ubija, mori in požiga, ter da rovari štiri petine državljanov proti novi državi. Iz teh podatkov bodo potem popolnoma logično sklepali, da smo nekulturen narod, ki sami ne maramo ujedinjenja. Tek po naši zemlji bo rasel antanti in prav se ji bo zdelo, če se ta slovenski narod razkosa, ker še ni zrel, ker še ne čuti potrebe po osamosvojitvi, obenem se pa ustreže sosednjim imperijalistom, ko vsak dobi kos te zemlje. Preki sod je bila vsekakor nesrečna misel. A mi smo tudi načelni nasprotniki prekega soda. DovelJ razlogov smo navedli proti razglasitvi prekega soda, ne da bi svojo nejevoljo izrazili s primernimi besedami. Sodrugt in so-družice, prijatelji lahko razmišljajo o stvari sami in prepričani smo, da ne najdejo enega razloga, s katerim bi ga opravičili. Zato: proč z njimi Iz Slovenije. Št. .fanž pri Krmelju. V nedeljo 11 maja se je vršil pri nas prvi soc.-demokratični shod in sicer v šoli, čeravno Je župnik isti dan držal ljudi dalj časa v cerkvi kakor po navadi ter jih potem še povabil v dvorano, kjer Je imel ž njimi pogovor. Shod je bil kljub vsemu temu nepričakovano dobra obiskan. Otvoril ga je sodr. Pičinin. Ki mu je tudi predsedoval in podal k prvi točki dnevnega reda besedo s. Vehovcu iz Ljubljane. Ta je pojasnil program soc. dem. stranke ter pozval zborovalce na skupno zdiu* ženje kmeta in delavca, na skupno delo in izobrazbo za dosego Človeških pravic ter za skupni boj za naše ideje, za naše cilje in za končno zmago socializma. Govornik je žel burno odobravanje. Govorili so tudi sodr. Strgar, KiselJ in Kužnik. K drugi točki je sodr. Pičinin v kratkih besedah pojasnil, kako Je stara Avstrija zapravljala denar in pozval navzoče, naj stopijo v soc. dem. organizacijo. Ustanovila se je polurna organizacija. Izvoljeni so bili sledeči sodrugi: Mlinarič Anton, predsed- nik; Bec Alojzij, blagajničar; Pla-zar Martin, tajnik; Gorenc ALjzlj. Brekan Jožef, Veber Jožef, Kram žar Franc in Plazar Ivan odborniki. Po izvolitvi odbornikov se Je izrazila splošna želja, da te % kratkem NAPKBX vrši zopet shod in sicer pred cer-kvijo na prostem. Sklenilo se Je, da se vrši shod v nedeljo, dne 25. uaj-nika ob 7. uri zjutraj. Sodrugi ln so-družice so obljubili, da bodo razvili močno agitacijo za ta shod. Na delo torej vsi, pokažite meščanskim strankam, da ste zavedni. Vsi v soc dem. organizacijo, ker ta Je edina, ki zastopa koristi vsega ljudstva. .Zidani Most. Podpora za invalide. Nedavno Je šel neki invalid iz radeške občine zaradi invalidnine k okrajnemu glavarstvu v Krško. Tam so ga lepo potolažili s tem, da ni denarja, če pa hoče, naj toži cesarja Franca Jožefa ali pa Korlna, ker sta ga ta dva klicala v vojsko. Tukaj bi le vprašali gospodo, če ni tudi ona tista, ki je prej gonila ljudi s silo v vojsko? Gospoda, ki ima navado, da se plazi pred vsakomur po trebuhu, kdor jo plača, je pač tudi zmožna za take neslane opazke. Prav tako neprijazno so ravnali tudi že prej pri davkariji ob priliki izplačevanja preskrbnih podpor z ženskami. Duh avstrijski torej še vedno ni prenehal veti po marsikaterih pisarnah. — o — Celje. Dne 11. t. m. se je vršilo tukaj, v restavraciji »Belega vola« ustanovno zborovanje podružnice, diuštva trgovskih nastavljencev. Zborovanje Je bilo lepo obiskano. Kot glavni govornik je nastopil tovariš J. Kralj iz Ljubljane. Le-ta Je v svojim temperamentnem govoru naj-prvo pozdravil navzoče kot prvo podružnico nedavno na novo ustanovljenega društva, ter naslikal ne-vzdržljiv položaj trgovskih nastavljencev v zadnjem času. Izkoriščan bolj kot marsikateri. Marsikateri je primoran ; adati. Spoznal Je vsak, da tako ne more iti naprej, in da le zadnji čas, da se trgovski nastav-ijenec organizira, v svoji stanovski organizaciji. Opominjal je vse navzoče, da naj agitirajo, da bodo vsf trgovski nastavljenci organizirani, in da naj pazijo, da ne pridejo v društvo nepotrebni politični in narodnostni prepiri. Ker le zdrava organizacija Je zmožna bojevati »e proti nenasitnim izkoriščevalcem. H koncu Je še v kratkih besedah pojasnit delovanje bratske organizacije v Zagrebu, in naslikal uspehe, ki Jih le dosedaj izvojevala. Nato so pričeli voliti, in sicer so bili izvoljeni naslednji gg. in gdč.: Predsednik Sor-man; podpredsednik Pammer; tajnik V. Kokalj; blagajnik Bouha; odborniki gdč. Kčnig, g. Šiško; pregledniki gdč. Feigel, gg. Pušnik in Krell. Po končanih volitvah se je tovariš Sorman zahvalil v imenu vseh odbornikov za izkazano zaupanje in zaključil zborovanje. 8tev. 111. Še n^.kaj o aretaciji s. Čobala in Klenovška. Pretečeni teden, ko je polomija na Koroškem nemške tolpe dovedla v Slovenji Gradec, je izgubil tamošnji okrajni glavar glavo. Pribežal Je v Velenje in tamkaj s svojo brezglavnostjo povzročil celo zmešnjavo. Tamošnje orožništvo je spravilo svojo prtljago v zaboje in s svoje postaje snelo tablo orožniške postaje. Pri rudniku so se uradniki pripravljali na beg. Ponoči so poklicali kočijaže, da so naložili blagajno z denarjem od okoli 70.000 K; ta denar je bil namenjen za izplačanje nabavnega zneska delavcem. Medtem je nekdo delavce v rovu obvestil, da hočejo blagajnik in obra-tovodja uiti z denarjem. Delavci so pustili delo, ter šli iskati blagajno, da jim jo ne odnesejo. Ko pa pi idejo do blagajnika, ter ga vprašajo, kaj je z blagajno in denarjem, Je, namesto da bi Jim povedal resnico, da hočejo denar spraviti na varno pred nemškimi tolpami, rekel, da Je denar v pisarni .Ker so se delavci prepričali, da to ni res, Je nastalo še večje razburjenje. Konečno so rudarji v Ve-lenjah našli denar v nekem privatnem stanovanju, ter naročili da se mora denar odnesti zopet v rudniško blagajno. Ko pq so prenesli denar v pisarno, je prišel nek praporščak in bil, ker je hotel metati granate med rudarje, odnekoga obstreljen. Nato so pridrli vojaki s strojnicami ter začeli streljati. Seveda se je naenkrat raznesla vest, da so v pisarni že nemške tolpe, Blagajnik je bojda začel vpiti: Bežimo, bežimo, Nemci so tu! Zbežalo Je vse z blagajnikom v tamošnji gozd. Tu so pričeli izplačevati nabavni znesek s soglasjem blagajnika. To Je povzročilo še več drugih neredn osti. a izročena deželnemu sodišču, v — Ponesrečen vlom. 9. t. m. zju-.»aj ob 2. uri je prišlo k posesuiiku Svetek v Tomišlem pet mehkih Paje Hrvatov. Eden izmed njih je pušal priti skozi okno na hodnik, a J-e pil zasačen. Oblečeni so bili vsi v ®vjaške plašče in eden je imel celo °iaŠko puško. Ko so bili od tu predani, so beže streljali po Tomišlem. Tedenski izkaz nalezljivih Ofezni v ozemlju deželne vlade za fenijo od 27. aprila do 3. maja. ca r okr.ai: občina Šmarje ckoli-stn. /0sebi oboleli), Ljubljana, me-fr?.:,(l oseba obolela). Da vic a pJPhteria). Celjski okraj: občina Št. .eter na Medvedovem Selu ( 1 ose-i® obolela), Krški okraj: občina Št. rnej (i oseba obolela), Novomeški rvK?J,: občina Novo mesto (1 oseba Radovljiški okraj: občina adQvllica (l oseba obolela). Ra- dovljiški okraj: občina Lesce (1 oseba obolela). Trebušni tifus (Tvphus abdominalis). Brežiški okr.: občina Brežice (3 osebe obolele, 1 umrla). Osepnice (Variola) Brežiški okraj: občina Sv. Peter (1 ese-ba obolela), občina Kapele (1 oseba obolela, 1 umrla), Celjski okraj: občina Loka (1 oseba umrla). Sladka gora (1 oseba umrla), Trbovlje (8 oseb obolelo) (v seliščih: Loke in Retje), Kranjski okraj: občina Zmi-nec (1 oseba obolela), občina Stara Loka (1 oseba umrla), občina Žiri (1 oseba obolela), občina Škofja Loka (1 oseba obolela), občina Trata (1 oseba obolela, 1 umrla), Krški ekraj: občina Sv. Križ (1 oseba obolela), Kočevski okraj: občina Sela (6 oseb obolelo), občina Livold (1 oseba obolela), Ljubljana, mesto (1 oseba obolela), Ljubljana okolica, občina Tomišelj (3 osebe obolele), Ljubljanski okraj: občina Verbljenie (1 oseba obolela). Ljutomerski okraj: občina Veržej trg (1 oseba obolela), občina Radoslavci (1 oseba obolela), Ptujski okraj: občina Gereča vas (1 oseba obolela, 1 umrla), občina Runeč (1 oseba obolela, 2 umrli), občina Slatina okolica (2 osebi umrli), občina Slatina Pristava (1 oseba obolela), občina Strnišče (l oseba obolela), občina Zagorje (1 oseba obolela). Iz stranke. Politična šola na Jesenicah se prične v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. uri predpoldne. Sodruginje in sodrugi, ki so se vpisali, se naj obrnejo glede prostora na sodruga Gabrijela. Shodi v nedeljo, dne 18. maia 2919. Brezovica ob 15. uri pri »Velkovrhu«. poroča sodrug Kocmur iz Ljubljane. Ljutomer, poroča sodrug iz Maribora. Spodnje Jarše ob 15. url. poroča sodrug Perdan iz Ljubljane. Litiia, poroča sodrug M 1 h e' v c. Strokovno gibanje. Brivski In Iasničarski delavd imajo osmi skupni sestanek v nedeljo, 18. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih restavracije »Novi svet«, na Marije Terezije cesti. Nikdo naj ne izostane. Vplača se istotam. Vestnik »Svobode.* Trbovlje. Pri izobraževalnem del. društvu »Svoboda« se ustanovi žensko tamburaško društvo, katerega se bode začelo poučevati s 1. junijem. Sprejema se sodružice k naraščaju od 12.—16. leta; in ostale od 16. leta naprej. Katera želi pristopiti, naj se zglasi do konca tega meseca v pisarni Delavskega doma. Trbovlje. Podružnica »Svobode* priredi v nedeljo, dne 18. t. m. v dvorani gospe Forte F. S. Finžgar-jevo igro »Divji lovec«. Začetek ob 17. (5. uri popoldne). Sodeluje delavski Šramel pod vodstvom sodr. S. Kolenc. Predprodaja vstopnic pri sodružici Bravec v »Delavskem domu«. K obilni udeležbi vabi odbor. Pevska vaja je v torek, dne 20. t. m., ob 8. uri zvečer. Sodrugi pevci, udeležite se pevske vaje polnoštevilno. . Kolesarji se vabijo, da se zglasijo v nedeljo dopoldne v tajništvu »Svobode« na kratek razgovor. lelovadba se vrši v torek, dne 20. t. m., ob 7. url zvečer na učiteljišču, Resljeva cesta. Sprejmejo se še predtelovadci. Dramatična vaja Je danes ob pol 8. uri zvečer. Dramatična vaja za mladino Je vsak četrtek ob pol 8. uri zvečer v šelenburgovi ulici 6, II. nadstropje. Kdor ima veselje, osobito mladina, naj se javi, kajti le v izobrazbi je moč. Razmere v zasedenem Primorju. LDU. Reka, 12. V Miljah se je italijanskim oblastim uprlo okoli 30 mladeničev, Italijanov. Zbrali so se ter pričeli demonstrirati proti Italiji. Posredovale so oblasti in Jih kaznovale z dvema letoma temnice. To je zopet nov dokaz, kake simpatije uživa Italija pri istrskih Italijanih. — Iz Trsta prihajalo vesti, da so se Italijani povodom odhoda italijanske delegacije iz Pariza zelo ostudno obnašali. Pred ameriškim poslaništvom so demonstrirali in kričali proti Wil-sonu. Pravijo, da je drhal hotela sneti ameriško zastavo, medtem ko slikajo Wilsona z najostudnejšhni karikaturami in ga nazivajo »il filso apostolo«. Iz Pazina poročajo: Italijanske voiaške. oblasti so začele razvilati agitacijo za zbiranje prostovoljcev v svrho obrambe Istre in Reke proti jugoslovanski nevarnosti. V vsej srednji Istri pa se je javilo samo 7 mladeničev, in sicer iz Pazina 3, Iz VrsarJa 2 in iz Poreča 2. Naši ljudje so takoj umeli, zakaj gre, a Italijanom stvar ni po godu, kajti kadar je treba biti junak, znajo samo javkati. Iz srednje Istre so poslali italijanske čete proti mejam. Posadke v posameznih krajih so zelo majhne. V mnogih krajih so ostali samo ka-rabinieri. Iz Ilčiča, Veprlnca, Učke in okolice je odšla italijanska posadka. Občinske in druge urade so izročili domačim uradnikom, aprovizacijo oa policiji. Tega se prebivalstvo zelo veseli in komaj čaka, da bi lil! »osvoboditelji« zapustili za vedno. ♦ Na pomolu v Voioskem pregledajo italiiani vsakega potnika prav natančno; večkrat se morajo potniki v posebni hišici popolnoma sleči, celo po črevljih stikajo. Slovenskih časopisov se ne dobi. Prvo delo vsakogar, ki stopi zjutraj iz hiše je, da poizve, koga so ponoči zaprli. Sicer to ne more več dolgo trajati, ker so skoro že vse, ki niso pravočasno pobegnili, zaprli. Fo svoje žrtve prihajajo karabinjeri navadno od enajstih do dvanajstih ponoči ali tudi kasneje. včasih pa na vse zgodaj zjutraj. Hišo obkolijo, dva gresta notri in kogar iščejo, mora ž njimi. Skoro nobeden izmed mož ne spi doma. Po dnevi hodijo okoli, ker karabinjeri navadno nikogar ne aretirajo čez dan, ponoči pa se skrivajo pri znancih. Sicer so naši možje previdni in čim kdo sluti, da mu preti nevarnost, pobegne. Vendar je pa tudi tak beg v zadnjem času precej nevaren. Glavar v Voioskem, po:' vnik Pavoni, se je izrazil proti nekemu gospoda, da ve, da nihče ne spi doma in da jih veliko pobegne čez mejo, dostavil pa je, da bodo odslej Italiiani gosto za-stražili mejo in ne bo mogel nihče več uiti. Dr. Cuker in Pava sta pobegnila preoblečena kot železniška čuvaja. Prof. Crvarič je pobegnil kot pogrebnik, dr. Trinajstič pa kot kum otroka, ki so ga ravno nesli krstit. Preoblečen v kmeta z otrokom na rokah je šel čez mejo. Pred nekoliko dnevi se je posrečilo pobegniti tudi Buncu star., Senici z glavarstva, Smokvini, Večerini, vsem profesorjem in še mnogim drugim. Zadnje dni aprila meseca so zaprli zdravnika dr. Fabjaniča, Ga-vraniča, Lunačka, opatijskega šolskega ravnatelja Rajčiča in volo-škega Rajčiča. Dr. Fabjaniča so ti junaki izvabili na ta način iz hiše, da so prišli k njemu s pretvezo, da ie nekdo bolan in so ga potem v neki vili v Opatiji zaprli. Ostudna Je taka zavratnost. Ako so res v stanu komu dokazati kako krivdo, in ako mislijo, da so vsa ta nasilja upravičena, naj imajo pogum, da ljudi zapirajo podnevi, ne pa da na tolovajski način lovijo ljudi ponoči. Aretirance nato po dva in dva uklenjena skupaj odvedejo v Trst in jih potem baje spravljajo v Italijo. Pravnika Viranta, rezervnega častnika, so odpeljali uklenjenega skupaj z navadnim tatom. Ko je hote! notar Rajčič iz Pazina na dopust v Volosko, mu je rekel ondotni Italijanski general: »Kaj v Volosko, v ono nevarno gnezdo?!« Kakor so poprej Avstrijci mislili, da sta Opatija in Volosko nevarno središče zarot, tako tudi Italijani vidijo v teh krajih vse mogoče strahove. Izdajajo pa naše ljudi tukajšnji Italijani, ker Jih oni, ki so lz Italije dospeli semkaj, vendar ne poznajo. V Kastvu so zaprli Župana, bivšega župnika in skoro vse moške. Semkaj Je dospelo zopet precej italijanskega vojaštva s topovi, ki so lih postavili na opatijski pomol, Bojimo se, da bodo tudi tukaj še razsajale vojne grozote. Teh šest mesecev, odkar so Italijani tukaj, se zdi, kakor šest dolgih let. Ravno smo izvedeli, da so morali skoro vsi naši tudi iz Reke in Sušaka pobegniti, ker jih Italijani tudi tam prav pridno iščejo « LDU. Pulj, 12. Iz Štinjana poročajo, da je nekega dne dopoldne prišel italijanski učitelj v šolo ip pokazal našemu svoj dekret. Naš učitelj ie odšel, a za njim vsi šolski otroci, nevajoč: »Oj ti vilo Velebita«... Petnajst dni ni bilo niti enega otroka v šolo, nakar so pričeli karabinjeri loviti otroke po vasi ter popisovati starše z grožnjo, da bodo potovali v Sardinijo. Vsled tega pritiska so pričeli naši otroci zopet ho-diti v Solo. Kultura. Spored koncerta »Ljubljanskega Zvona« v petek ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«Jt 1. a). Q, Dev.; »C e J so tiste stazice«, b) »Dober večer iuba dakle« (Koroški narodni), c) A. Foerster: ^Razbita čaša«, moški zbor. 2. L. M. Škerjanc: Godalni kvartet v D~duru (Rokopis). 3. a) J. Prohžzka: »T a k’ s i 1 e p a«, b) J. Massenet: Arija iz opere \Ver~ ther. Samospevi s klavirjem. 4. a) M. Rožanc: »Mak žari«, b) Z. Prelovec: »Zapoj mi pesem dekle!« Moška osmerospeva. 3. P-S. Cajkovskij op. 11: Godalni kvartetvD-duru, 6, a) E. Adamič: »Zapuščena«, mešan zbor s sopranskim solom, b) St. St. Mo-kranjac: »Koza r«, šesteroglasen srbski mešan zbor, c) F. Gerbič: »Pomladni spev«, mešan zbor. Vstopnice se prodajalo v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. Kapnice za srca in možgane družini Slovencev, Hrvatov in Srbov za vporabo ob postnih dneh. Zapisal M. K. Gregov. Knjižica vsebuje nekaj sedanjemu času zelo primernih in zdravih rekov. Knjižico priporo čarno. Za naše meje. Dr. Dinkj Puc. Cena 1 K 50 vin. Komisijska založba L. Schvventner. Cisti dohodek je namenjen v podporo šolstva v zasedenem ozemlju. Brošura vsebuje govor poslanca dr. Puca v narodnem predstavništvu v adresni debati 23: marca t. 1., v katerem je orisal položaj na naših mejah. Izvleče* govora je bil natisnjen že v časnikih Mirovna pogodba z Nemčijo. (Dalje.) 12. Šlezvik. Nemško-danska meja bo določena v soglasju z željami prebivalstva. Na dosedaj nemškem ozemlju severno od črte, ki teče ob južnem obrežju zaliva Schlei, potem južno od mesta Schleswig, ob reki Rheidersu do mesta Hellingstadt, od tu do mesta Husum (tako, da sta obe mesti severno od črte), in nato ob južnem robu otokov NordstnnO, Sudfall in Suderoog, bo prebivalstvo glasovalo o svoji pripadnosti. Z ozirom na glasovanje se bodo morale nemške čete in oblasti tekom osmih dni umakniti s tega ozemlja, vojaški in delavski sveti bodo razpuščeni in vse ozemlje se bo neposredno podredilo oblasti posebne komisije, sestoječe iz peterih članov, med katerimi bodo trije zastopali poglavitne velesile. Norveško in švedsko vlado bosta naprosili, da določita vsaka po enega člana. V severnem delu gori opisanega ozemlja se bo vršilo ljudsko glasovanje tri tedne po odhodu nemških čet in oblasti. Če bo glasovanje izpadlo ugodno za povrnitev tega področja Danski, ga bo smela Danska takoj zasesti. V drugem delu ome-niega ozemlja, iužno od prvega, se bo glasovalo pet tednov potem, ko bo izvršen plebiscit v prvem delu. Rezultat se bo določil po občinah. V tretjem delu, ki tvori južni rob omenjene pokrajine se bo vršilo glasovanje 14 dni po plebiscitu v drugem delu in na enak način. Komisija sedmih članov, od katerih Jih bodo pet imenovale poglavitne velesile, enega Danska in enega Nemčija, bo določila mejo na licu mesta. Do trenotka, ko bo meja končnove-liavno določena, bodo merodajne velesile določile provizorno mejo na temelju glasovanja in predlogov, ki jih bo stavila omenjenn mednarod na komisija. Danska in Nemčija bosta smeli zasesti ozemlje severno, oziroma južno od te provizorne meje. Vsi prebivalci ozemlja, ki pripade zopet Danski, bodo mogli pridobiti dansko državljanstvo. Osebe, ki so se nastanile tod po 1. oktobru 1919, morajo v ta namen izposlovati osebno privoljenje danske vlade. Tekom dveh let bo imela vsaka oseba, rojena na ozemlju, ki se povrne Danski, ako se prišteva k nemški narodnosti in ni pristojna v tej pokrajini, priliko odločiti se za pripadnost k danski državi. Vsaka oseba, ki Je tu pristojna, bo n.ogla cptirati za Nemčijo. — V posebni pogodbi se bo določilo, v kaki izmeri bo morala Danska prevzeti obveznosti Nemčije. 13? Helgoland. Nemška vlada mora na lastne stroške pod nadzorstvom zaveznikov porušiti vse utrdbe. vojaške zgradbe in pristanišča ter jih ne sme zgraditi nikoli več. 14. Rusija. Nemčija priznava brezpogojno in spoštuje neizpremen-ljivo neodvisnost vseh pokrajin, ki so pripadale nekdaj bivšemu ruskemu carstvu. Nemčija priznava definitivno razveljavljenje mirovne po-godbe, sklenjene v Brestlitovsku. kakor tudi vsakršnih drugih pogo-deb in dogovorov, ki jih je sklenila z rusko boljševiško vlado. Aliirane in asociirane vlade pridržujejo for-melno vse pravice Rusiji, da doseže O.d Nemčile. vsakršna mvmitev- ali c-u:-. odruo, ki izvira iz načel t« p