21. številka. Ljubljana, vtorek 27. januarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izlitja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pnjcman za avstro-ogerske dežele za celo leto U> jrl., za pol leta 8 gl. zh *etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 pld. rO kr., za en mesec 1 pld tO kr. Za pošiljanje na dnu se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitroBt iznaša. — Za gospode učitelje M ljudskih šol h in ca dijake velja znižana trna in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. 60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gobi. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste <> kr., će se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Irankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Knlmanovcj hiši št. ti gledališka stolba". ©p ra v n i š t v o, na katero naj eti blagovolijo pošiljati nnročnine, reklamacije, oznanibi, t.j. administrativne stvari, je v „Nsirodnej tiskarni" v Kobmmnvoj hiši. Čolne obravnave z Nemčijo. Uže je minulo nekoliko mesecev, od kar je bil dunajsko glavno mesto se svojim pohodom počestil veljavni gost, najsilnejši državnik in naj ečji revolucijonar našega veka, knez Bi sin ar k sani. Okolo njegovega voza se je trlo lehkoživo in lehkomiselno dunajsko prebivalstvo, videti mo/a, ki je pred 13 leti s povsem drugimi numeni so bližal prestrašenoj cesar-j&kej stolici in krog njegovega hotela nij se ganila radovedna množica, emfatično pozdravljajoča onega, ki je nedavno hotel v „srce zadetiu staročestno našo državo. Ona čudna Bvojat pa, sestavljena iz semitičnih borzijancev, iz rabulističmh pravnikov, ter iz velikega krdela poluomikancev, ki slepo pri >egajo na proroštvo popačenega dunajskega novinarstva, ona koterija, za katero je nemški poštenjak Scbiiffle izna*>el pregnantni izraz: „Politischer pbbel in 6eidenlititen", nij znala kam? od golega vesela, kajti mojstra evropske diplomacije privabilo je v naše glavno mesto — nasprotje do Jtusij e! Tem glasneje pa so organi teh krogov, dunajski novinarji, Bismarkovo slavo prepevali, ker je obetal, da se bode Nemčija ne le V političnem, temveč tudi v gospodarstve-nem oziru sprijaznila ter zvezala z našim cesarstvom. Kajti tekom 1879. leta vršil se je vsled Bismarkovo finančne politike tako silen prevrat po sosednjej Nemčiji, da mu ga v no-vejšej povestma narodne ekonomije ne vemo /enakega, ne odpravljenje uvožuinskega davka za žito na Angleškem, niti ustanovitev nemške čolne zveze, niti ona sloveča trgovinska pogodba, ki se je leta 1861. mej Anglijo in Truncosko po uplivu Itich. Cobdena sklopila ise ne morejo glede zgodovinske važnosti primerjati novemu colnemu sistemu na Nemškem, Kar sta bila lUchelieu in Colbert francoskemu narodu, to skupaj v enej osobi Jboče Bismark biti svojim Nemcem. In kakor fie v političnih vprašanjih nij nikoli brigal za stara diploinatičua načela, tako se sedaj v ilnančmh zadevah ne briga za znanstvene teorije raznih ekonomičnih sol. Če tedaj tudi odločni zagovorniki „ varstva domačega dela" trdijo, da uvožninski davki ne smejo preseči 20 odstotkov vrednosti blaga, naložil je vendar Bismark tujim pridelkom tak davek, da je colnma sem ter tja podobna popolnej prepovedi tujega blaga. Če znanost načelo zagovarja, da mora biti uvaženje neobhodno potrebnih živežev povsem prosto davka, vpeljal je vendar tudi za žito coluino, ter pot zaprl amerikanskemu, ruskemu in ogerskemu žitu, dasravno po gorenjej Šleziji ljudje glada umirajo in dasiravno je cena rži od 12 na 18 markov poskočila. In če je v našej dobi v teoriji in praksi princip obveljal, da se pre-vozninski promet ne sme zadrževati in obtoževati s tranzitnimi davki, storila je tudi to gospodarska modrost Bismarkova, ter bode storila še v večjej meri, deloma po posebnih določbah (na pr. glede živine, trgovine s frišnini mesom), deloma po tarifnih postavkih nemških železnic. Povsem naravno je, da mora tako brez obzirna trgovinska politika tudi naAvstrijo močno u plivati, katera je s sosedno Nemčijo v neprestanoj dotiki. Vendar naša državna polovica pri vsem tem menj škode trpi nego ogerska, ki je s svojimi natornimi pridelki, s svojimi surovinami deloma na nemški eksport navezana. Vidi se nam tedaj skoraj kakor neka zaslužena pravična kazen, da baš oni Mag j ari kateri se iz mrženja do Slovanstva in Rusije tako neizmerno vesele nemškega prijateljstva, uže sedaj po svojih enkvetah glasno jadikajo, da je njih cvetoča trgovina z vinom in lesom, z žitom, živino, usnjem itd. po novej colnej tarifi na Nemškem skoro uničena in zadušena. Sedaj nastane pitanje, v koliko da se bodo te razmere predrugačile po novih obravnavah, ki se imajo pričeti mej našo in nemško vlado. Začasna trgovinska pogodba od 16. dec. 1878 se je sicer z nekimi važnimi spremen-bami podaljšala do 30. jun. 1880 da bi se do-tičnej vladi mej tem sporazumeli o novej pogodbi. Ali oziraje se na pretirane nemške terjatve in na nestrpljivost naših sosedov, oziraje se dalje na splošno reakcijo v narodnem gospodarstvu, ki trgovinskim nugodbam sploh nij ugodna, ter na naravno nasprotje, katero v gospodarstvenih zadevah obstoji mej našo in oger-sko polovico, dvomimo užo sedaj prav odločno, da bi se pogajalcem pri obravnavah posrečila poravnava obstoječih nasprotij. Trav verjetno je, da se kljubu nadejam ministra vnanjih zadev sprorajnimtfenje ne bode doseglo ter da na zadnje mej novima političnima zaveznikoma nastane gospodarstvena borba čolni boj (zollkrieg). Samo po sebi pa se razume, da mej državami, ki se srdito bojujeti na gospodarstvenom polji, mej narodi, ki le na to mislijo kako bi jeden drugemu škodovali v gmotnem oziru — tudi odkritosrčna in s t a n o v i t n a p o-1 iti fina zveza nij m o g o č a. Preverjeni smo tedaj, da bode tako realno nasprotje gmotnih koristij skoraj uničilo on fantom nemškega zavezništva, kateri se je rodil v inožjanih magjarskega ministra Andrassvja, kateremu je bila žalibog predolgo izročena osoda našega carstva. Kar se tedaj tiče novih čolnih obravnav z Nemčijo, moramo tudi mi ločiti materijalno in politično stran. Oziraje se na materijalne koristi, zdi se nam, da je avstrijska obrtnost v prvej vrsti navezana na iztok, ter da mora na balkanskem poluotoku si pridobiti gotovo in lepo trgovino, ako se avstrijskemu fabrikantu le nc bode Upiral avstrijski diplomat z nerodno, S1 ova no m sovražno politiko. V političnem oziru pa zvez c z Ne mčij o nikdar ne bodemo odobravali. Zametamo jo kot Slovani, ker znamo, da je obrnena proti slovanskej Rusiji, naravnej našej zaveznici, ter proti Slovanstvu sploh; zametamo jo nadalje, ker dobro čutimo, da bi zveza s preširno Nemčijo prejo ali kasneje tudi pri nas zopet vlado izročila onej nemškej stranki katera, je od 1. 18GI skoraj neprestano kakor mora tlačila in davila slovanske rodove v Avstriji. Ali tudi iz avstrijskega rodoljubjA odločno odbijamo prijateljstvo z državo, katera se je razvila v ved-nem nasprotji doAvstrije, ter sovraštvo do našedomovine imela za svoje prvo načelo. O tem nam jasno spričuje po-vestnica dolgih 130 let, počenši od 1. 1740, ko je Frederik II. na krivični način, upora-bivši zadrego Marije Terezije, prisvojil si bogato Šlezijo, do osodnega 1. 186fi, ko so se pri Kraljevem Gradci v krvavih valovili Labe vtap-ljale pred pruskimi falangami bežeče avstrijske čete. In ker tudi nijsmo tako slabega spomin.", da si ne bi domislili žalostnih nasledkov nesrečne zveze 1. 1864, si pač ne želimo, da bi se Bismarku še enkrat posrečilo uloviti našo carstvo v goste mreže svoje politike ter Avstrijo spraviti do tega, da bi zopet igrala hlapčevsko ulogo, delati na korist Prusom, „tra-vailler pour le roi de Prusse!" Iz tega dvojnega uzroka mi Slovenci gotovo ne bodemo žalovali, ako prihodnje čolne obravnave v Nemčijo ne obrodd sprave in sporazumljenja. F. S. Od Francozov se učimo umno gospodariti. vi Slovenci, ustanovimo si napredovalne šole za našo mladino. (Daljo. •) Največjo pozornost moramo imeti na dobro izučenje in izurjen jo v matematiki, ker nij gotovej šega in cenejšega sredstva za razvoj razuma in volje. Skušnja dokaže, da je s pravilnim in sistematičnim mišljenjem večjidel tudi pravilno, namenu primerno, dosledno dejanje v zvezi. Neki Anglež vpraša svojega prijatelja: Kateremu izmej sinov naj predam posestvo ? On mu odgovori: Tistemu, ki zna najbolj računiti, kajti, kdor dobro raču-niti zna, zna tudi dobro gospodariti. — Zakaj ? „Ker se je pri računstvu navadil v metodi, v presojevanji, natančnosti, razločevanji in dolo- *) Glej št. 17. „Slov. .Naroda". * (O k rad en fajmošter.) Po noči 10 t. m. so vlomili tatovi v stanovanje fajmoštra Kajetana Slama v Knezdobu na Moravskem in mu vzeli ves denar, njegov in cerkveni, km obligacije in gotovino v znesku nad 10.000 ^1 Do/daj neinajo še nič sledii z;t tatovi. Iifcslilii njenih šte\ ilk o|»r»vni<4t>u. (J. A. K. v I*. Ouie .Slovenskega Naroda" nemamo več. roditi »s«>. Dramatičnega društva odbor ulj mino vabi tiste gospode, gospo in gospodi čine, ki imajo veselje pri društvenih gletlaliških predstavah sodelavati kot igralci ali igralke, oziroma kot pevci ali pevke, naj blagovoli Oglasiti se do konca tekočega meseca v društvenoj pisarni (Čitalnica, I. nadstropje) mej 2. in 3. uro popoludne. V Ljubljani 17. januarja 1S80. Pri Klonu : iS I Mina ja. Pri Malici x iz Grade«. T«J«i. 23. januarja: Lenschner iz Brna. — Skalitzer 0 Ori ob, I.aad h Dunaja. — Čvič D.naner ir Celja I i#iic rnie v Ljubljani 24. januarja t. 1. Pšenica hektoliter 10 gld. r»(J kr. rež 6 ghi 6b kr.; — ječmen 5 gld. :0 kr ; — oves H gld. ;5 kr.; ajda 6 gld. 9 kr ; — prosč 4 gld. 87 kr.; — koruza 6 gld. 18 kr.; — krompir 100 kilogramov 8 gld 05 kr.; — fižol hektoliter H gld. kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 70 kr.; — apen frišen — gld. -^2 kr.; špeh povojen — gld. 60 kr.; — jajce po .'1 kr.; — mloka liter H kr.; — govednine kilogram f>8 kr.; - teletnin.i 58 kr.; - svinjsko naeso 18 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr.; i— slame 1 gld. ^9 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8- gld. — kr.; — mehka 5 g!d. — kr Dunajska borza 24. januarja. Knotni drž. dolg v bankovcih . . E'iotrn drž. dolg v srebru . . . Zlata renta. ........ 1 80 dri. i os .j |.»......1 Akcije narodne banke Kreditu« akcijo..... London ........ Napol......... (3. kr. cekini .... »ria v i.o marke ..... 70 gld. 71 , t . 1 ti 70 BO . 4 4 Ki I kr. Dva velika travnika, skupaj 10 oralov, v ljubljanskem mestnem logu, z zavarovano šupo za seno, prodasta se iz proste volje. Natančneje v F. Miillerjevem Annoncen-Bureau. (38) Zahvala in spričevalo. ltlagorodncmu g. O. Kordeku v Slovenjem Gradci! ('asi mi je naznanjati, da je v a A železni slr-u-p, katerega sam dovolila rabiti svojima 2 deklama proti bledici, obema izvrstno pomagal. No nune m si kaj, tla no bi se vam za prirejevanje tega izvrstnega zdravila zahvalila in jo vsakemu priporočila zoper jednako bolezni. Na Uršinej1 gori dne 4. decembra 1879. Ana Plesinčnik. Prijetno je podpisanemu potrditi g. O. Kordeku, lekarjii v Slovenjem (Jradci, da jo njegov železni eir-va.p, kateri sem prireja, mojej soprogi vrlo koristil, ko jo trpela za brezkrvnostjo. Tri sklenieo je porabila in popolnem ozdravela l'riporoćam tedaj toplo vsem ta železn.1 sir-u.p. V Marenborgu dne 8. decembra 1879. Fran Steiner, trgovec. 1 skleni on velja M 11 alti. a v. v. Zaloge imajo: V Ljubljani: bratje Kriaper; t Mariboru: J. 0. Bankalari, lekar; v Slovenjem Crndci: 0. Kordek, lekar. (34—1) Obrtno čndo. verižica za uro v pravem ameriškem christoru. 1'rinierjati se more samo z zlatom vsled finega deli in vrlosti kovini-, ki so nigdar no premeni. Ta dragocena verižica, kat« ro želimo naznaniti in pri \ sem občinstvu upeljati, je gotovo nad 2 gold. vredna. Prodaja se vam pa po našem zastopniku po naj ni ž jej in res snu-šnej ceni od eo nove, zato, da iina ves svet priliko, narediti dobiček in stvar presoditi. Nadalje dobi vsakdo, kdor kupi to verižico, 2. 3. 4. 5. C. 7. stvurij (95-8) skrinjico, v knterei je 7 dragocenih 1. 1 posrebren nnprstnik, 1 par gumb za manšete, t par uhanov, 1 etui z iglami, 1 prstan, 1 verižico za okolo vratu. I križec ali medaljon. Ume se, da morajo naši zastopniki to skrinjico vsakemu podariti, kdor kupi verižico. 1'roduja se v judovskih nlieah poeg „Li|ie". Ker ostanem tukaj samo še kratek cas, prosim si. občinstvo, naj se blagovoli o cenosti samo prepričati. Vnanjo i aročbo so izvršuj «> točno proti odposlan j u 66 novo. _ Skoraj zastonj! Zavoljo nedavno na ni-' ršl-- velike fabrike za britanija-srebro, <•< <^ie s* sledečih 42 komadov, iaiedito dobi h rec. od britanlja-srebra s mu za gld. 6.75, koi jedva četrti de, troškov iz-tlo.miuj.,, (■ i Lij skoraj zastonj, .n s.cer: 6 kom. vrlo dobrih uamlzuih nožev, z roČnikom od bnranija-srebra, s pravo angleškimi srehrno-jekienimi ostrinami. 6 „ jako finih vilic, hr>tanija-srobrO, iz jednega kosa. 8 „ teških »lle ih Jedi od britanija-srebra. 6 „ »lic ih k»yo od britani j a-srebra, najboljše kvantet.i. 1 niHKi> ni zujeaialee m mleko od britanija-srebra. 1 leski /,»Jemalec za Juliu ml britanija-srubra. ti i»o«lKtn> kov /u noše od brnanija-srobra. ti kom. Vik torija-poUNluvkov, fino cizelirani. 2 krasti., um uiizna sw ruil.a od britani ja-srobra. 1 salonski namizni zvonček od biitamja-srebr* srebrnega gUsu 1 procejevaliiik za eaj od bntanija-srebra, l i očkom ali vih.ilu ... w on re "J «° ".3 r £ . B « 3 H (M .5 2 > * "* 1 - -a* iS .n _ 3. g m 3'* g a 42 kom. Vseh n-h 42 reči j je izdelano iz najfinejšega britamja-srobra, ki jo na celeui »votu jedinu kovina, katera ostane večno bela, in ao od pravega sr«-hra tutli po 2()ietnom rabljonju ne more razločiti, z» kar ne Kuraitluje. ,f,4, Hj Naslov in jedml kraj za naročila v c. kr. avsrro-ogerskib provineijab: General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: lfilaio *V liaiiiii^ Wien, 1. £li»abetliNtrasse Nr. 0. Potilja so prot i ost i t mu povzetju. — Fostnma za vsi h 42 k.mdov znaša 'M ki. v vse kr-je Avatro-Og«rske Ure za zvonike in gradove izdelane po najboljših iznajdbah od e.sa ustanov, ljenja tovarn«- leta 1842., ud ne ulitega železa razen mednih tečajev, priporoča s poroštvom no najnižjej ceni Ivan Pogačnik, roiiimrt- Kropa na Gorenjakem. Popravljajo so tu tudi stare ure v Bvonlkib. — Da se pa nove laglje preskrbe, dovoljujem plačevanje na obroke. — Cenilnike pošiljam na zahte-VHtije zastonj._i -JI— i) Ljubljanski Severni-Pol. Denes: predgorje-Vr^ajciifc.a.- (36) _1^ pittin. Izdatelj in urednik Mak&o Arinic. C3 iS > O g ."So % >^ U « JS rsj iti H o • i—i - a a g g a a = o "IT .S N ^ |Q o, i&la ^ O O — —»j« ja ^> S S © o ,2.6 a rQ 'fl Severno-nemški Lloyd (Nt) dileutsclier I,lov il) v avstrijskej državi koncesijonirana parobrodna družbaj Direktna redna poštna parobrodna vožnja mej Bremenom in Ameriko. Poleg najnižje oene prevožnji m najsolidnejšega ravnanja s potniki, priporoča se za natančnejša po.asoda uradno potrjeno Glavno zastopstvo severno-nemškega Llojfla za Kranjsko l It. Raiizlngr^r. (39 1) sped.teur juž. železnice, na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. tlQF~ Sjirejino se zanesljivi a.fg&nti m okraje na Kranjskem. "*^| giht in revmatizem, • da so z njim namaže, ji! mnogostransko skušeno zdravilo 5 ces. kralj, izklj. |»riv. W i 1 h c J111 u v rastlinski sedativ ^ „BASS0HIN" od Fran VVilhelma, lekarja v Neunkirchenu, jedino, katero je visok c. kr zdravstveni urad prciskal in potem od-ličilo nj. veliča,stvo cesar Fran Josip 1. z izključi vini privilegijem. To siedstvo je priredek, kateri, ako se i njim natnaže čini pomilovalno, dobro, olajšujoče v slabosti na živcih, bolečinah na živcih ž včnih bolesnih, telesnej slabosti, revmatičnem živčnem trganji in» u.bli, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečine v mišicah ioner bolečine na obrazu in po udih, giht, revmati/.em, glavobol, omotico, šumenje po ušesih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojak .m, gozdarjem, zoper zbadanje ob straneh nervozne bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel rev niatizem. Jedna bučica z zdravniškim navodom stane 1 tri. a v Za kolek in zavoj 20 kr. posčbe. Prodajo tudi: (526—6) V Ljubljani: Peter Lasralk, La&uuiiu. in tisk „iNarudae tiskarne". piše iz rulja in za njim potrjuje tržaški list „11* Independente" sledočo novico, ki kaže, d;» „irredentovei" delajo. Tukaj — piše on list - zasadila je policija tri kot dudlarje (dudel-sakpfeifer) preoblečene italijanske oficirje, koji so prehodili kot „irrcdentovski" ogleduhi vso Istro, rolieija je baje pri njih našla načrte vseh julijskih utrjenj. — Boljega komentara k slavnoznancmu laškemu prijateljstvu do Avstrije menda treba nij Ali mi primorski Slovenci zopet kličemo in vpijemo: Koliko tacih slučajev in dokazov, kam tira italijančenje si ovan ske obale adri-janskoga morja je se treba, prodno se bode z dejanjem pokazalo, da se v visocih krofih ne odobrava sistema, ki je dozdaj nas zvesto avstrijske primorske Slovane tlačila pa itali-jansk birokratizem zoper nas podpirala! Kako dolgo bomo se to spraševali V Iz IffotMiltft 22. jnnnarjn. flzv. dop.| (Ciga as k o gledališče.) Prve dni letošnjega novega leta so prišli sem ljudje z malo cenjenim imenom in pridevkom, katere leliko vsak pozna, ker od vasi do vasi popotujejo in ljudi za klobase, slanino, mleko i. t. d. nadlegujejo. Ti ljudje so predstavljali nekake ciganske gledal i IS O 6 igre, iz nemščine v nekako slovensko mešanico prevedene, tako da je bilo le za kosmata ušesa: Vendar radovedne mladine je bilo več, kakor dosti. Tako je bila soba natlačena, da se še človek ogniti nij mogel. Jaz sem vodju dejal, da naj bi Ri boljših slovenskih iger omislil. Ali on je dejal, da niti ne ume slovenski čitati. — Videč to gledališko prikazen, mislil sem: kako je to, da se ne nnredi domača gledališka trupa, ki bi si omislila dobre in čisto slovenske igrice prav za kmete, pa bi lehko potovala celo leto po Slovenskem od trga in do trga. Ko bi se našel tak podjetnik, dramatično društvo bi ga gotovo podpiralo. Vidite, še ciganje so pametni in vedo kaj ljudje radi imajo. Domače stvari. — („ Z u r G e s c h i e h t e e i n e r I n -terpellati on u.) Pod tem naslovom prinaša tukajšnji oficijalni organ ka/.inske Kaltenegger-Dežmanove stranke, „Laib. Taghlatt", v listu od sobote članek, v katerem se predrzne trditi, da v interpelaciji kneza "VVindischgratza zarad Idrije navedene stvari nijso resnične! Če se pomisli, da so interpelacijo naredili kranjski poslanci na podlagi pisanih dokumentov, ki so jih v rokah imeli, če se pomisli, da so jo podpisali vsi, tudi ustavo-verni kranjski poslanec baron TauiToror. a drugi ustavoverni zastopnik velieega posestva kranjskega, baron Selnvegel, daje izrekoma obžaloval, da nij imel prilike tudi podpisati jo: rekli bi, da je vendar jasna in evidentna nesramnost organa ljubljanske kazine tolikim, od volilcev večjidel z jedno glasno volitvijo odlikovanim zaupnim možem direktno očitati, da so lagali! In to očitati sopodpisnneniu poslancu svoje lastne stranke, baronu Taullorerju, to je tudi breztaktno. Pač 8e vidi, kako nemško ustavoverstvo pri nas pada v svoj nič celo po svojej lastnej neumnosti, .lednega samega svojega poslanca imajo, pa še tega javno na laž stavijo! — (Ljubljanski mostni zbor) ima 30. t. m. ob 5. uri zvečer sejo. Na dnevnem redu je mej drugim tudi ustanovljenje provizo-rične klavnice. — (Misijonar Fran Pire), kateri je zadnji četrtek tukaj umrl, narodil se je v Kameniku 1785. leta 20. novembra. Dosegel ie tedaj izredno starost nad 05 let Ko je bil za mašnika posvečen, pastiroval je mnogo let na raznih krajih kranjske dežele, zadnjič v Podhrezji blizu Todnarta na Gorenjskem mnogo let kot župnik. Tu je pokojnik jako mnogo storil za povzdigo sadjereje in mnogo spisal o tej zadevi za stare „Novice", kakor tudi izdal posebne spise, s katerimi je navduševal Gorenjce za umno sadjerejo. C. kr. kmetijska družba kranjska ga je imenovala zarad teb mnogih njegovih zaslug častnim članom svojim. V svoiem 44. letu je pustil fajmošterstvo v Podbrezji in šel na poziv našega slavnega slovenskega rojaka Friderika Barage v Saut de Ste. Marie, Ilaut Michigan, v južno Ameriko, kot misijonar k Indijancem. Pire sam v knjižici, izdanoj leta 1874., svojim Jjubeznjivim Podbrezenčanom" pripoveduje, da je pri njih na Gorenjskem prav zadovoljen in vesel prebival, zato si je mislil, kakor dalje pravi: „Meni se tuknj vse predobro godi; moram si drug bolj trd pot izvoliti, da si bom bolj nebesa zaslužil". Odpotoval je v Ameriko in tam deloval kot misijonar nad 40 let. Bival je v kraji Lakroix mej Indijanci, kjer je imenoval prvo faro kot faro sv. križa PodhreJianom v spomin. Kaj je starček tam pretrpel in delal, rad je pripovedoval znanim in neznanim, ki so z njim v dotiko prišli, od koder je pred kakimi šestimi leti star in onemogel v svojo slovensko domovino vrnil se. V Ljubljano pri-šlemu se starčku od kraja nij kaj dobro godilo, ker on nij prej gledal na mamon; potem mu je bilo dobro, ko mu je duhovščina ljubljanska segla pod ramo in mu v farovži sv. Miklavža priredila sobo in skrbela za to, da je starec prav popolnem brez materijalnih skrbij živel. Bil je ran j ki Tire zmirom dobrega zdravja in dobre volje, vsak dan v cerkvi in dva dni pred smrtjo še dobro na nogah. Leta 1874. je izdal prej omenjene „Nektere pesmi", ki so bile tiskane pri Kleinu in Kovaču in katere so spravile ubozega starca, ki nij vedel, da je knjižna kolportaža prepovedana, še — v konflikt se sodnijo, ker je njegov sluga protipostavno te pesnice okolo prodajal po jako slepej ceni. Sodniku se je smilil, ali ker ga je zarad objekta obsoditi moral, iskal je najnižje mogoče kazni. V soboto popoludne so spremili blagega moža k večnemu počitku. Kmetijska družba je položila svojemu častnemu članu krasen venec s trakovi na rakev. Časti -telj njegov in podpornik njega starih let, g. Zamejic, je bil dal natisniti in razposlati parte - list. (O umrlem grofu Gustavu A u-erspergu) — graščaku velike graščine Mo-knške v fari Velikoj Doli nskej se nam piše, da je bil sicer privrženec ustavoverne stranke, sicer pa miren in velik prijatelj šolstva in v mnogom oziru ljudstva. Zadel ga je 23. t. m. zjutraj ob 8. uri mrtiid, tako da je nenadoma umrl. — — (Umrl) je v Trstu vrhovni poštni vodja Karel Bauer, pod čegar oblastje so spadale dežele Trst z okolico, Primorje in Kranjsko. — (Pr u s k o -n e m š k o društvo v Ljubljani.) Piše se nam: ,, Luibacher Turnvcrein" je zdaj menda zadnja enklava nemškega prusonianstva na Kranjskem. Pri zadnjoj volitvi odbora, ki se je vršila pretočeni teden, bil je izvoljen: za predsednika P r u s Rttting, za namestnika Prus Drelse in za zapisnikarja Prus Diirr. Celo ljubljanski nemško misleči udje „Turnvereina" zaradi te volitve zabavljajo. Ti tujci se pač povsod naprej silijo, kakor judje. — (Ljubljansko d e 1 a v s k o i z o b r a-ževalno društvo) priredi dne 8. februarja v hotelu „Evropau plesno veselico. Začetek ob 7 uri zvečev. Vstopnina: preje kupljene karte 40 kr.; — pri vstopu vzete 50 kr. Vstopnice so dobiti v glavnej prodajalnici tobaka na glavnem trgu in v prodajalnici tobaka v Čitalničnem poslopji. Cisti dohodek je namenjen izobraževalnim sredstvom društva. — (Z Dolenjskega) se nam piše: Tako silnega mraza, kakoršen je letos, uže veliko let nij bilo. Sava je zavoljo tega na nekaterih krajih prek in prek zamrzla. — (Iz ilirske 11 i s tri ce) se nam piše 23. jan.: Naša čitalnica napravi 2. febr. veliko „besedo" v spomin Valentina Vodnika s sledečim programom: 1. Pri zibelki. (Mašek) 2. Deklamacija. (Toman) 3. Večerna. (llaertel) 4. Govor. 5. Zvonovi. G. Gluh mora biti burka v enem dejanju. 7. Tiha noč. 8. Loterija. !). Ples. Pri plesu svira kvartet čeških godcev. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za posameznike 1 gld., za družine 2 gl. Večji zneski se s posebno hvaležnostjo sprejmejo. Ker je čisti dohodek te veselice namenjen v prid stradajočih Istranov, nadejamo se od blizu in daleč obilo udeležbe, h katerej najuljudneje vabimo. — (Iz Ljutomera) se nam piše 25. januarja: Ljutomerska čitalnica bode imela tudi letos kakor pretekla leta na svečnico t. j. 2. februarja občni zbor v gostilni g. Vavpotiča ob 3. uri popoludne, h kateremu uljudno vabi vse ude in prijatelje, se sledečim dnevnim redom : 1. predsednikov nagovor; 2. tajnikovo poročilo; :i. blagajnikovo poročilo; 4. pogovarjanje o bodočem delovanji; 5. razni predlogi; 6. volitev novega odbora. Ob 7. zvečer zabava. — (Smrt mej cvetjem) Goriška „Soča" poroča: France Grion 14'/a letni sin Antona in Elizabete, delavcev pri gosp. baronu B anebi-ju v Bubijah, je vtorek, kakor po navadi, pomagal pri delu graščinskemu vrtnarju. Zvečer spije z nekim tovarišem za nekoliko krajcarjev žganja, pride domov, kder ga je oče zaradi tega precej ostro oštel, in ko povečerja in pomoli z družino večerno molitev, gre iz hi>e in naravnost na graščinski vrt, tam se v dobro zakurjenem cvetllčnjaku vleže k počitku. Doma ga ne pogrešajo, ker je včasih spal na sosedovem senu. Drugo jutro mu prinose mati zajuterk na graščinski vrt misle, da je uže tam na delu Ker ga nikjer ne vidi, prala vrtnarja po njem. Ta ga hoče v cvetlič-njaku poiskat, a cvetličnjak je zaprt od znotraj in nihče se v njem no oglasi. Ko pogledajo sko'i okno, vidijo, da leži notri fant na tleh, in da se ne giba. Mati neskončno opla-šoua pobije okno, prodore v cvetličnjak — in o groza ! najde fanta mrtvega. Po noči ga je mej nežnim cvetjem objela mrzla smrt. Vse poskušnje mlado življenje zopet obuditi, bile so zastonj. Ker je v peči zvečer še gorelo, ko je vrtnar zaprl cev, je skoro gotovo ogle-nik kriv nenadne smrti. Ra/aie vesti. * (Poštna pristojbina za 11 os no.) Državno vojno ministerstvo je dovolilo, da se smejo od dne 1. februarja letošnjega leta v Bosno in ven pošiljati zavitki teški največ do 10 kilo (doslej samo 3 k. . Pošta bode sprejemala tudi razni živež, sploh tudi take stvari, ki se mej potom lehko pokvarijo. To velja za čevanji razmer, v cenjenji." Uže star pregovor pravi: Pomlere, monsura et numero deus omnia ifit. Schmalfeld pravi, da se „pravilnost in red v mišljenji, govorjenji in dejanji po nobe-nej vedi tako lehko in gotovo ne vadi, kakor po matematiki. (Matematika je predmet, ki se ne da obširno in površno učiti). Če se zahteva tudi strogo in čisto risanje geometričnih podob, vzbudi geometrija tudi mišljenje in čuvstvo za red in lepoto, ki je odvisna od pravilnosti in čistosti. Vsak v računih po verjetnosti (\Vahr-sclieinlichkeitsreebnung) izurjen kmet bo tako previden, da bo nesel denar rajši v zavaroval-nico zoper Ogenj, kakor v loterijo. Sploh nij mogočnejšega sredstva, po katerem bi moglo mišljenje in dejanje Slovenca značaj francoskega racijonalizma dobiti, da bi mislil vselej le na gotovo in zanesljivo, da bi ne storil ničesar brez namena, da bi umno gospodaril s časom, kakor Angleži, z veseljem in trudom, kakor Francozi. — Previden gospodar spravi hitreje in z manjšim trudom dvakrat več in Živi pri manjših troških boljši, ugodniši, spo-štljivejši in veselejši , ter najde pri svojih opravilih še zmirom toliko časa, da prebira koristne knjige in časnike. Če se razvije v mladosti po računstvu razumnost, se po tem tudi praktična modrost v življenji, ki je za gospodarstvo tako potrebna, gotovo razvije. — Da se to tudi doseže, naj se vzamejo v šo 1 i za vaj e tež k i in zamotani računi, s o s c b n o iz gospodarskega življenja, da bodo vadili um. — Za učenca je stokrat več vreden trud, kakor nasledek truda. Koliko koristi vsacemu rokodelcu geometrični poduk, mi nij treba razkladati. Računska izurjenost pa je tudi slovenskim deklicam ravno tako potrebna, kakor mladeničem. Tudi gospodinjstvo in živinoreja zahteva metodo, natančnost, red, štedljivost, mero in zmožnost, vsako priliko o pravem času porabiti. Da bi izgubile s tem naše Slovenke svoj ženski značaj se nij treba bati. Pustimo torej gaslo liberalnih Nemcev: Razširjanje natoro/nanstva moj ljudstvo, da bi pospeševalo brezverstvo in napuh, naše gaslo naj bode: razvoj uma in volje po matematiki Vendar ne more matematični poduk sam' vsega tega storiti, kar sem zgoraj navedel, ampak le v zvezi z drugimi predmeti, sosebno s krščanskim naukom, s higijajno in umnim gospodarstvom. Nekateri nemški liberalci (n. pr. Virehovv) trdijo, da je vera za odgojo nepotrebna Do sedaj še skušnje tega nijso dokazale, negotove eksperimente pa pustimo Nemcem na Pruskem. M» Slovenci pa mislimo le na gotovost in zanesljivost. Liberalci imejmo vero za najboljšega žandarma in odgojevalca, druga pa za najbolje sredstvo za zveličanje. Gospodarski vspeh bo isti. Kdor iztrga iz srca naše mladine vseh sedem glavnih grehov in vcepi mesto njih vanj štiri glavne čednosti (modrost, zmernost, pravičnost in srčnost), nij le storil ve liko za zveličanje duš, ampak tud za umno gospodarstvo, kojega na sledek bo bogastvo in visoka civilizacija malega slovenskega naroda Proč torej z verskimi prepiri, ki ne hasnejo nič! Da pa ima luteranska vera, katerej je dejanje nebistvena reč, res slab upljiv na odgojo, pripoznam rad. Da bo pa krščanski nauk za zveličanje in za gospodarstvo tudi dejanski vspeh imel, naj se ne razlaga teoretično in sistematično samo po poglavjih kakega katekizma; naj s e k o n c e n t r i r a s p o sebnim o z i r o m na praktične potrebe v krščanske j pravici, ki je v naših katekizmih z a p o p a d e k petega poglavja. Naj 8e bližnji in daljni nasledki vsacega greha preiskujejo in po izgledih poj as nuje j o. Čut do poštenost se naj na vsak mogočen način porablja. (Daljo prih.) Politični razgled. \o(r«'!«*. V L j u bij a n i 20. januarja. V soboto je državni zbor obravnaval o vladne) predlogi glede* uravnave zemljiškega davka, Govoril je knez L ob k o vic in izvrstno pojasnil stališče večine, ki zahteva, naj se predlog še enkrat odseku vrne. V istem smislu je govoril Groholski. Donos bode konec debate in sklep. O celej debati hočemo več poročati v prihodnjem listu. Vii*• ii !«• dr//ire. Pruska lUcničlIa je prva začela z občno vojaško dolžnostjo. S tem jo naložila tudi sosednjim državam potrebo, vzdržavati tako silno drage velike vojske. Nemški narod je torej kriv. da denes taka strašna davkov s k a bremena zarad militarizma tero vso Evropo. In čeravno vse toži, da je to stanje neznosno, spet Nemčija ravno zdaj naznanja, da hoče svojo vojsko še povišati za 100.000 mož, in za enkratno povišanje državnih izdatkov za 2G milijonov, potlej pa za vsako leto 17 milijonov več. terjati. Slab izgled je dan. zdaj bodo še druge države poviševale! — Nemški „bundesrath" namreč predlaga, naj od dne 1 aprila t. 1. bode štela nemška armada, ki ima uže nad 1 l/i milijon vojakov, še 11 peskih polkov s 33 bataljoni, 1 artiljerijski polk z 8 baterij in 32 novih artiljerijskih polkov več.. Nemška armada bode tela za 35.000 mož in 240 kationov v miru več nego doslej in zdanjih 18 armadnih korov se bode namnoMlo na 20. Ali ker se bode vojna armada namnožila, povekšalo se bode tudi število roservnih in (dopolnilnih vojakov ter deželna hramba. Skoraj 10O.0H0 mož bode nemška vojska več štela. — Z opravičenjem angleške „Daily New;." pravijo, da to pomnože-vanje izvira le iz s 1 ave-lakoninosti nemške. Nemška vlada pa se v izdanih motivih izgovarja, da iej nevarnost preti od Francoske in od Rusije. Tudi Reuterjev bureau potrjuje, da je vest, da bi bili IIiimI pri Čikišljaru tepeni. zlagana, kor tam nij Turkmenov. Isto tako nij res, da bi bil brzojav pretrgan mej Či-kišijarom in Teheranom. *»rl>*l