80. številka. Ljubljana, v petek 10. aprila. XVIII. leto, 1885 »haja vsak dan sveder, izimši nedeljo In praznike, ter velja po pošti prejcman za a v stri j«k o-ogemke dežele za v»e leti) 15 jrld., za pol leta 8 tfld., za Četrt leta 4 ^ld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za Žetrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo, toliko več, kolikor poštnina mala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se ozna-ilo jedenkrat tiska, po 5 «r., če se dvakrat, in po 4 kr., ta se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvn^Trank^Vati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravništvo je v Frana Kolniana hiši, „GleilaliSka itolba*. U p ravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Prihodnji državni zbor. Ustavoverni listi že sedaj Štejejo in kažejo, kaj bodo dale letošnje volitve v državni zbor. Z re-Bultatom bodočim neso zadovoljni. Sami sebi pripovedujejo, da bodo klubi desnice dobili mnogo prirasti, levica pa da se povrne oslabljena v novi državni zbor. PreraČunili so, da bode desnica imela najmanj 193 glasov, tako da bode v vseh vprašanjih mogla odločevati tudi brez kluba Coroninijevega. To pa se bode doseglo s kompromisi v skupinah zemljanov (velikoposestnikov), v katerih so dosihdob bili voljeni le ustavoverni zemljani; tacih kompromisov je pričakovati na Nižjem Avstrijskem, na Moravskem in na Tirolskem. Č e s k ^ klub v državnem zboru bode po teh računih imel najmanj 70 poslancev, in sicer 58 poslancev s Češkega, a 12 z Moravskega. Tukaj bi torej bilo prirastka 11 narodnih mandatov in sicer tako, češka stranka, ki je zmagala v trgovskih zbornicah v Plzenski, v Budejoviški in Praški, dobode iz teh skupin 4 mandate. Po novi razdelitvi volil-skih okrajev zemljanskih (lex Zeithammer) dobi konservativno plemstvo 6 glasov, a na Mali Strani v Pragi bode zmagala narodna stranka; ta mandat je dosedaj imel dvorni svetnik dr. Alter. Vrhu tega morebiti Ćehi dobodo mandat dra. Hanischa (Lito-tomišl-PoliČka) in po tem tudi mandat za Budejo-vice ter za volilski okraj Prahatice-Vimperk. V Galiciji pripadeta baje Poljakom mandata, ki sta dosedaj bila v rokah dra. Sochora in Kallirja. V Dalmaciji preide mandat poslanca Ivanića iz kluba Coroninijevega na narodno stran. Na Nižjem Avstrijskem dobi konservativna stranka nekoliko glasov s kompromisom v skupini zemljanov in tako tuai na Kranjskem izgu-bodo UBtavaki svoja dosedanja 2 glasa. V Bukovini pride levica ob mandata, ki sta jih dosedaj imela poslanca TomašČuk in Wagner. Na Moravskem dobode narodna stranka dva, morebiti tri nove mandate. V Žlezi j i pa se smatra mandat Obratschai-jev izgubljenim in tako utegne levica izgubiti po jeden mandat tudi v Istri in v Gorici, Po vsem tem utegne biti v prihodnjem državnem zboru desnica tako-le zložena: S Češkega 58 poslancev, z Moravskega 12, iz Galicije 60, iz Dalmacije 9, iz Spodnje Avstrije 5, iz Gorenje Avstrije 10, s Štajerskega 8, s Kranjskega 10, iz Bukovine 7, iz Šlezije 1, iz Tirolov 10, iz Istrije 1, iz Gorice 1 in iz Trsta 1, — vsega vkupe torej 193 mandatov. Tukaj pa neso ušteti trije poslanci Lienba-cherjeve stranke, ki bodo sigurno zopet izvoljeni. — Klub grofa Coroninija bode štel baje le 12 do 15 poslancev, ker se zato baje ustvari nova srednja stranka, ki ima upanje za 15 glasov, a vrhu tega bode, kakor mislijo ustavaški računarji, tudi v novem zboru 4 „divjaki". če se pa le-ti prištejejo k gotovemu številu poslancev desnice, ima potem 227 glasov, in ker je vseh poslancev 353, imela bode torej opozična levica v najboljšem slučaji ISO poslancev, kar je toliko, kakor izguba 18—20 mandatov. Če bi tedaj klub Coroninijev, najnovejša srednja stranka, divjaki in antisemitje v nekaterih vprašanjih glasovali z levico, imela bode vender desnica (tako ustavaki računajo) svojo gotovo, samosvojo večino, vsaj absolutno; za večino dvetretjinsko pa je treba 235 glasov. Slovanskih poslancev bi po teh računih bilo 1G9, skoraj polovica torej; — naravno, da še vedno veliko premalo! Tako prorokujejo listi nemško-liberalni. — „Pokrok" v Pragi pa je sestavil tako-le razpregled-nico sedanjih in bodočih državnih poslancev z desnice in levice: Desnica Levica Sedaj V bodoče Sedaj V bodoče Češko 46 57 46 35 Moravsko 14 18 22 18 Šlezija — 1 10 9 Galicija 58 60 5 3 Bukovina 5 8 4 1 Spod. Avstrija 3 4 34 33 Gor. Avstrija 11 11 6 6 Solnograd 3 3 2 2 Tirolsko 10 12 8 6 Desnica Levica Sedaj V bodoče Sedaj V bodoče Predareljsko 2 2 11 Štajersko 8 9 15 14 Koroško — 1 9 8 Kranjsko 8 10 2 — Goriško 2 2 2 2 Trst 113 3 Istra 12 3 2 Dalmacija 8_9_1_— Vkupe 180 210 173 143 Češki konservativni list pravi k temu, da se utegne pri tem računu sem in tam kaj pokaziti, toda konečni resultat upa, da bode skoro gotovo vsaj toliko ugoden za avtonomistično stranko. S temi dobrimi prognostiki pa se desničarsko volilno gibanje nikakor motiti in zavirati ne sme! Sami ustavaški listi poslali so jih v dežel samo zategadelj, da bi slovanske narodnjake in nemške konservativce od dela odvrnili, češ, saj je itak vaša zmaga gotova. V to past se torej nobeden ne bo ujel. Zna-čajljivo pa je, da so v nasprotnem taboru slabe svoje pozicije pripoznava, še predno je protivnik postavil svojo agitacijo. Znamenje nam je to, da so nemški volilci sami siti levičarske politike in sicer tako na debelo, da celo sami matadorji te politike to Čutijo. „Matice Slovenske" XX. redni občni zbor. (Dalje.) Tudi zarad letošnjih društvenih knjig sta se že posvetovala odsek za izdavanje knjig in pa odbor. Sklenilo se je pred vsem, da Matica izda „Letopis", kolikor mogoče v istej obliki, toda obsežnejši kot lanski. Gradivo naj bi mu bilo slično lanskemu, vzeto iz različnih znanstvenih strok in gledalo naj bi se na mnogovrstnost. Tudi naj bi se vanj ne jemali predolgi spisi. Da se preskrbi s potrebnimi rokopisi za „Letopisu, objavil je odbor v ta namen tudi letos poziv do slovenskih pisateljev ter se nadeja, da dobi prav v kratkem zadostno število primernih rokopisov. Nekoliko jih ima že na razpolaganje, nekaj jih ima pa obljubljenih. Omenjeni naj bodo: a) Južnoavstrijske dežele za Časa Leopolda I. od g. prof. Kaira; „Ženitovanski obredi po Gorenjskem", od f Remca; Iz ilirsko-bistriškega dialekta, LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefebvre. Poslovenil # * g Stat nomiuis umbra.) Petnajsto poglavje Spomin na oddaljeno domovino. (Dalje.) Št. 5. Omenjenemu Lefcbvru, ker je nadražil svojega mladoletnega sina, da je v rečenem shodu prav uporniško govoril zoper častivrednega in nabornega g. Petita, vladnega kandidata: povabilo, naj pride pred rečeno sodišče kot začetnik, udelež-nik in pred vsem kot sodnijsko odgovoren za omenjeno hudodelstvo; s pridržkom vsega drugega. Kaj! Ali nemam pravice, zbrati svoje volilce, in ali ti nemajo pravice izvedeti, kaj misli njih zastopnik. Imajo vse pravice, dragi moj, odgovoril je brigadir, a zmeraj le s privoljenjem vlade. Lepa reč, ko bi v vojašnici smeli se vojščaki brez privoljenja zbirati in kričati! Mi vendar ne živimo v vojašnici? Neumnemu vprašanju se ne odgovarja, odvrnil je žandar. Vender, hočem se, državljan ponižati ter vašo veliko nevednost pojasniti. Vsak Francoz je rojen vojščak ter čaka le povelja. Čim bolj mu zapovedujejo, tem zadovoljniši je. Nikdo naj ne moti te pokorščine, ki mu toli veselja napravlja. Ko bi jaz bil vlada, obesil bi vse Čvekače, s pridržkom vsega druzega. Št. 6. Omenjenemu Lefebvru, ker je na zidovje nabijal ali dal nabijati nepomenljive in kažnjive nabit ke: item, ker je uredil ali dal urediti uporen sprevod ter pripravljal neredno vstajo, ki se bi bila brez previdnosti in paznosti zmeraj čuvajočega redarstva gotovo vnela; povabilo, naj pride pred rečeno sodišče poslušat, kako ga bodo obsodili v kazen, po zakonu določeno; s pridržkom vsega druzega. Za milost božjo! brigadir, vskliknil sem, za milost božjo, gospod žandar; žrtva sem pomote. V stari Evropi bil bi nedvomno velik hudodelnik, a mi smo v Ameriki, in tu sem nedolžen. Kar je v stari Evropi zločinstvo, to je pravica v Zjedinjenih državah. Ne nadlegujte me s svojimi tožbami, odvrnil je brezsrčni žandar, ter je iz žepa potegnil nekaj, kar je bilo žabicam (železju) na roke podobno. Kot zasobnik nesem brezčutnega srca, a ta trenutek sem le orodje zakona. Potem pa je zakon prava neumnost. Tiho, upornež; dovolj je čvekanja. Če bi vas poslušal, bili bi vsi sleparji nedolžni kot novorojeni otroci. Nedolžen ali ne, pek in, sumljiv si mi in zaradi varnosti in previdnosti ukleuem te. Pri teh besedah zgrabil me je s toliko močjo za roke, da sem bolesti glasno zakričal. Ta klic me je probudil. Hvala Bogu, le sanjal sem. Da bi si otresel to strahovito moro, prižgal sem plin. Strah in trepet! Za posteljo sem zapazil senco preteče roke in oni trioglati klobuk, oni kinč, pred katerim tudi najsrčnejši obledi. Otrpnen z močno bijočim srcem ostal sem pri miru kot zločinec, ki smrtne obsodbe pričakuje. T« trenutek zapel je petelin na leseni uri, petelin, ki preganja hude nočne duhove; obrnil sem se k zidu in---h kratu sem se jel smijati. Ona roka, ki me je toli prestrašila, bila je moja roka, oni trioglati klobuk bil je le senca nekaterih zmršenih mojih las; oni kinč bil je le gobica---- A z ozirom na sramežljive svoje čitateljice stavka nečem končati. Ugasnil sem luč ter se z nova vlegel, rekoč: dodatek slovensko-nemškemu slovarju, od gospoda prof. Žnidaršiča: „Slovenske vraže", od g Navratila; I. del „Kranjske statistike« od tajnika; „Iz Peharčevega dnevnika za časa francoskih vojska", od g. Tomšiča; isti gospod bo nadaljeval tudi „Slovensko bibliografijo-. Vrh tega ima odbor od družili spretnih gg. pisateljev zagotovila za manjšo ali večje doneske „Letopisir. Pri tej priliki naj omenjam, da je Matica kupila od g. Križnika jako marljivo Dabirano in zelo obsežno zbirko „Slovenska bibliografija odi. 1832— 1 b(J7. Ta zbirka, primerno predel;', na in porabljena bo jako zdaten donesek splošnoj „Slovenskoj bibliografiji", na katero se mora prej ali slej mi sliti, ker smo tacega repertorija v resnici Živo potrebni. Slovanski svet praznuja letos tisočnico po smrti sv. Metoda. Samo ob sebi razumljivo je, da mora „Matica Slovenska", kot prvo slovensko literarno društvo, v lej zadevi kaj primernega ukreniti. Odbor meni, da društvo ta praznik najprimernejše praznuje s tem, da seznani slovensko občinstvo s koristnim in vspešnim delovanjem tega slovanskega blagovest* nika, katero naj bi se podalo po strokovnjaku opi-sano in dostojno ocenjeno. Storil je zato že. potrebne korake, g. prof, dr. Kos mu je obljubil, da izvrši delo o pravem času, tako, da je bo Malica izdala, kacih 10—13 tiskovni^ pol obsežno letos kot posebno društveno knjigo. Matica hrani 8e več druzih rokopisov, mej katerimi naj bodo omenjeni sledeči: l. in 2. „Logika" in ..Ihišeslovjo". spisal tir. Križan; 3. „Laško-slo-venska slovnica", spisal Križman; 4. „Flora slovenskih dežel*, I. del spisal profesor Glovacki; 6. „Koča za vasijo", povest: iz poljskega poslovenil L. 1'od-goričan. itd. Jeden ali drttgi teh spisov se bo moral prej ali . y objaviti, posebno v. ozirom na to. ker je imela Matica zarad njih že manj ali več stroškov, kateri bi bili Bicer zgubljeni. Odbor je sicer prišel do prepričanja, da ne kaže za neizgotovljena dela izdajati denarjev in delati stroškov in je vsled tega sklenil, da se izplačujejo pisateljske nagrade za posamične spise še le tedaj, ko so dotični spi d že dotiskani in objavljeni. To stališče je odbor v zadnjem času prav dosledno zavzimal nasproti gg pisateljem. Iz naštet.h deloma že delj časa hranjenih, deloma v zadnjem času poslanih, deloma obljubljenih rokopisov je razvidno, da je Matica s književnim gradivom precej dobro preskrbljena. /a lansko leto jo plačalo Matici letniuo 1071) članov, tedaj v primeri s prejšnjim letom zelo isto števila. Naj mi ho dovoljeno, narediti v tem oziru nekoliko opazk. Precej zanesljivo merilo za napredek in pešanje kacega društva! je naraščanje ali padanje Števila njegovih udov. Resnica je, da nahajamo v imenikih družabnikov pri posamičnih Letopisih zaznamovanih v letih 1870—1880 po 1400 celo do 1900 letnikov. Toda ti letniki neso bili ob jednom vsi plačniki. Marsikdo se je za uda oglasil, plačal pa ni. Število tacih neplačujočih letnikov je v letu 1875. in 1876. znašalo po 700 in še čez. Zaosta-line in dolgovi na letninah so se bili vsled toga močno nakopičili. Le po velikem trudu in po obilem pisarenji se je odboru posrečilo jeden del teh za-ostalin iztirjati. Če uvažujemo te dejanske razmere in ne smatramo neplačujočih letnikov za ude, kar tudi po pravilih neso, pridemo do zaključka, da se matične razmere glede števila udov nikakor neso poslabšale. V zadnjih štirih letih ima še nasprotno Matica po 150—200 plačnikov več, kot jih je imela v letih 1878—1880, kadar število letnih plačnikov Se po 1000 ni zneslo. Sploh je pa imela Matica le jeden samkrat več kot 1500 udov letnikov, ki so v resnici letniuo tudi plačali. Ker Matica v zadnjih letih sprejema v imenik le plačnike in razpošilja društvene knjige le onim, ki so letniuo plačali, se je seveda število letnikov navidezno zmanjšalo; dohodki od letnine bo pa ostali isti. To v pojasnilo nasproti onim trditvam, ki merijo na pešanje društveno. Da Matica dospe do jako potrebnega in Žo zdavno zaželjenega reda, da se odstrani neredno uplačevanje matičine udnine in ž njim zavlačevanje natiska društvenih knjig, je odbor nadalje sklenil, naj se zanaprej pobira udnina prihodnjega leta takoj pri razpošiljanji knjig pretočenega leta, kot se godi to jednako, brez vsake ovire in z odobravanjem družabnikov sumih pri družbi sv. Mohora. Poslali so se pozivi v tem zrriislii do vseh poverjenikov. Tiska se v zadnjih letih le po nekaj malega več iztisov društvenih knjig, kot je družabnikov samih. Vsled tega so društvene knjige za 1882. in 1883. leto razen »Spomenika" popolnoma pošle, in je od lanskih društvenih knjig le še malo iztisov na razpolaganje. V poverjeništvii se je zgodilo vsled smrti ali pa vsled preselitve poverjenikov z dosedanjih bivališč dosti sprememb. Druge poverjenike dobili so okraji: Novomeški, Radovljiški, Ložki, in Kamniški v Ljubljanskoj; Broški, Laški in Ptujski v LaVan-tinskej; Koperski, »Sežanski, fužinski. Buzetski in Kaslavski v Tržaško-Kopevikej škofiji, Izpraznone so še začasna poverjeništva: Bistriško (vnovič), Trebanjsko, NovocefkviSko in Reško Neizprosni smrt je v za (njej dobi hudo in občutljivo posegla v matičino kroge. Matica je zgubila dva častna člana gg. biskupa Rajevskega in pesnika Vesela Koseškega. Zadnjemu položila je po Tržaškej čitalnici na rakov venec. Matica žaluje nad izgubo odličnih ustanovnikov: škofa dr. Zlatousta Pogačarja f 2'> jauuvarja 1884, deželnega in državnega poslanca Mihaela Hermana f 15. decembra 1883; kanonika in poverjenika jubilarja Žuže -j- 18. janu varja 1884, Škofom imenovanega kanonika dr. Ivana Oogale y 4. maja 1884, župnika Jurija Krašovica, zdravnika Al. Vaneaša, veleposestnika Al. Leneeka, trgovca Skodlarja, um župnika Luke llitija, um. c. kr. profesorja Mihaela Peternela, um. c. kr. višjega sodn. svetnika Frana viteza Oariboldija, kanonika Josipa Pavšlerja, deželnega poslanca viteza Schneida, dekana, pov. in jubilarja Josip Juvančiča, dekana in poverjenika Ivana Kovačiča, deželnega poslanca in grašeaka Dragotlna Rudeža, kanonika Frana Kramarja, dekana tn poverjenika Valentina Pušavica, poŠta rja, posestnika in poverjenika Ivana Debevca, dekana in poverjenika Ivana Urbančeka, trgovca Kapusa v Celji, vodjo Markoviča na Reki, posestnika in poverjenika J. Vilarja v Pudobu, dr. Antona Prusa, odvetnika v Konjicah i. dr. Hodi jim blag spomin. Več bralnih društev, čitalnic, knjižnic, ljudskih šol itd. prosilo je Matico, naj bi jim podarila knjig iz svoje zaloge. V svesti si, da se to sklada popolnoma z društvenimi pravili in nameni, uslišal je odbor vselej take in jednake prošnje ter jim poslal po jeden ali tudi več iztisov tacih knjig, kojih ima Matica v svoji zalogi še obilo na razpolaganje. (Dalje prih.) Politični raz&lcd, Udiranje dežele. V Ljubijan i 10. aprila. Kakor je sklenila skupna ministarska konferenca, predloži se še le jeseni nov carinski zakon državnemu zboru. S tem je tudi odločeno, da državni zbor ne hode več zboroval pred volitvami, ampak so bode samo zaključil. Te dni se bode mi-nisterski sovet posvetoval o prestolnoin govoru in o novih volitvah Kdaj se zbor zaključi, zavisno je le od tega, kdaj konča gospodska zbornica svoje delo. - Liberalni posestniki s Češkega imeli so shod v Pragi in se posvetovali o prihodnjih volitvah. Tega shoda se je udeležilo kakih &0 veleposestnikov. Kandidatov še neso postavili, pa tudi se še neso odločili, ali hi jih postavili v vseh volilnih skupinah, ali le v onih, kjer je kaj upanja za zmago. Že prej obstoječi centralni volilni odbor ustavoverne.i-a vcle-pos'-stva so zopet pooblastili, da stori vse potrebne agitacijske j riprave. „Nari dni Listv" poročajo, da misli vlada razpustiti nemški <.,ftHnu!vci,i'iii*\ II kratu bode pa tudi razpustila češko „Matico školsko", da se Nemci ne bodo mogli pritoževati; da se ž njimi strankarsko postopa. Nam se to ne zdi prav verjetno. IHji'Vataka stranka prava postavila je svojim kandidatom v Koprivnici posestnika iz Novega grada Frana PeValeka, narodna ali vladna stranka pd stotnika izvan službe Frana Poljaka. Lani je v tem okraji bil voljen znani vodja dr. David Starčevu- . kateri je pa odložil ta mandat, ker je bil še v dveh druzih krajih voljen. Kdo bode letos voljen, se še ne more domnevati. Obe stranki upata zmagati. — Ker deželni poslanci srbske narodnosti neso bili zadovoljni z budgetdm za bogncastje, sklenila je vlada preti&lnti ga in 2000 gld. več dovoliti za cerkvene potrebe pravoslavnih. Srbski poslanci so do sedaj bili dobra podpora vladi, zato je pa ustregla njih želji, kajti bala se je že, da se ne pridružijo opoziciji. Klanje države, Kakor so iz Rima poroča, je papež nekaj bolen, zagotavlja se, da bolezen ni nevarna, le malo prehlajenje. Vzlio<3cijeriiiueH j«ki generalni guverner, Krestović, pisni je turškej vladi, da ni resnično, da bi se uradniki v Vzhodnjej Humeliji udeleževali ma« nifcstaeij proti Turčiji ter tla je tamošnje prebivalstvo mirno. FruncoMki senat dovolil je s 211 proti 6 glasom 150 milijonov frankov za vojno v Tonkingu. Zbornica je prcilvčeraj volila predsednika, namesto Brissona ki je postal ministerski predsednik. Pri prvej volitvi dobil je bivši član Ferry-jevega mini-, sterstva, Fallieres, 1G5, radikalec Floiiuet 147 in : Philippoteaux 83 glasov. Ker ni nikdo imel nadpolo-! vične večine, bila je ožja volitev, pri kateri sta do-; bila Fallieres in Floquet po 184 glasov. Ker sta I oba imela jednako število glasov, bila je tretja volitev, pri kateri je Floquet dobil 179 in Fallieres 175 glasov. Privrženci prejšnje vlade trudili so se Žandar, junaški in zvesti vojščak, priprosto in bla-godušno srce, bolje od tebe nikdo ne zastopa javnega reda v narodu ki gosposko le v obšiti obleki pozna, mil1 pa le z mečem v roki! Ti si struh beraču in vlučugu, nadloga divjim lovcem, vest gostilničarjem in vinščekom, vera in nravitost državljanom, desnica gospodu županu, orodje gospodu namestniku ; o žandar, jaz te čislam in ljubim. A odpusti predrzni moji domišljavosti. Želel bi, da bi jedenkrat reva ne bila več zločin; želel bi, da bi redarstvo ne zabranjevalo dobrega, ki povsodi prevladuje, da bi le prestižih) hudobno, ki jele izjema; želel bi, da bi se svoboda povrnila vsem državljanom ter iz naših zakonov odpravila vsa hudodelstva, ki v resnici neso hudodelstva; želel bi na zadnje (o služabnik vladni, ne zmikaj z ramami!) želel bi, da bi ti sodniki jedini ukazovali in da bi tvoj maščevalski poklic le bil preganjati sleparje in zapirati po zakonih obdolžene zločince! Vem, brigadir, kako močno se boš smijal tej amerikanski izmišljotini (utopiji), a jaz jo izročam jedenindvaj-setemu stoletju kot zlato misel, ki bode neki dan še povečnila moje ime. Potem naj mi v rojstvenem mestu sredi prostora, kjer je sedaj moja hiša in moja ulica, postavijo spomenik na vodnjaku brez vode s sledečim napisom: Sanjarju, ki je leta 1862. zahteval, da le sodnik in samo na podlagi zakonske zatožbe ima pravico državljana zapreti. Hvaležni žandarji 14. julija 2089. Zadnjih pet frankov z obrestmi od obresti pa volim akademiji znanosti, da bode hebrejski, kop-tovski, sanskrtski in sirski izrazila misel, katere Francoz pri prirojeni svoji slabosti nikdar ni razumel in katere njegov jezik tudi izraziti ne more: Sub lege libertas. Šestnajsto poglavje. Volitev. — Sobota. Nazadnje je vender prišla ona imenitna sobota, 5. dne aprila, ki je Parižana iz ulice d' Antin imela preineniti v člana upravnega odbora v mestu Parizu v Massacluisettsu. Ob sedmih zjutraj pri najlepšem vremenu odprli so sredi svečanega miru sto in dvajset volilnih šaric. Pred durmi vsakega volilnega urada stali so v dveh dolgih vrstah volilci, ki so s pravo pravcato saksonsko potrpežljivostjo in odločnostjo pričakovali trenutka, ko bodo svoje vrhovno pravo izvrševali. Prepiri so bili nehali; nasprotniki od sinoči so se le še ljubeznjivo šalili in roke si stiskali. Pred izrekom večine uklanjal se je vsak že naprej ter je sklenil le konci leta se maščevati. Opoludno so bile volilne šarice izpraznjene in volitve proglašene. Green je dobil 116735 glasov, njegov nasprotnik Little pa 78G22. Iluinbug je dobil 14G327 glasov, njegov nasprotnik, nesrečni Fox pa le 18124; in nazadnje sem bil jaz, kljubu nekaterim volilnim listkom, po zavidnih volilnih pre-gledovalcih uničenim, izvoljen z 199099 glasovi. Nikdar še neso uličnega nadzornika izvolili s toliko večino glasov. Utis bil je velik v Massachusettsu, še veči pa v Angležih. Ker se je bil bombaž ravno podražil, proglasile so „Times", da so Yankeei sami divjaki, ki volijo s pištolami v rokah ter se streljajo; iz tega pa je sklepala, da se vlada nikjer ne more ohraniti. Stari Pa m se je v državnem zboru polastil te naloge; dokazoval je, da so Angleži prvi narod na svetu in da Jonathan že zaradi pomanjkanja dedinskega plemstva Johnu Bullu ne sega do kolena; in pošteui John Buli je to malo trdo resnico prebavil s svojo navadno skromnostjo ter je rad privolil svoj največji budget. (Dalje prih.) posebno, da bi bil izvoljen Fallieres, kajti s tem so hoteli dati nekako zaupnico prejšnjej vladi. Kakor se iz Skadra javlja, konci minolega meseca posrečilo se je Vatel paši hitro zatreti ustanek v Albaniji. S tiiiSkimi vojaki vzel je hitro 1'riz-ren. Potem je pa tja povabil ustaške vodje, da izjavijo svoje pritožbe. Ker so se Albanci najbolj pritoževali proti nmtesarifu in vojskinemu poveljniku, odposlal je ta dva-v Carigrad. — Da bi pa Turčija si ohranila vernost Tripolitancev, poslal je sultan tamošnjim velikašem razna darila. V Carigradu se namreč še vedno boje, da ne bi Italijani pridobili tamošnjega prebivalstva na svojo stran in potem prisvojili si te dežele. Več sudanskih šejkov je neki na potu v Carigrad, da izreče sultanu svojo vernost. Že včeraj je nam brzojav poročil, da so se v Aziji zaceli boji mej Rusi in Afgani. Iz toga se pa utegne razviti rusko-anglcilta vojna. Zategadelj pa sedaj razni časniki naštevajo, koliko vojakov ima že jedna, toliko druga država za boj priprav ljenih. Ruska kavkaska vojska broji neki 100.000 kombatantov ter ima mnogo topnicarstva in konji-Stva. Polovica teh čet sc pa bodli v kratkem spra vila k transkiispiškej železnici. Ta žolezni«*a bode v kratkem dodelana do Askabada, sedaj pa vozi samo do Kisel Ar vata. Ko bode vsa železnica dodelana, bodo ruske Rete potrebovale samo tri dni iz Titlisa v Askabadi Iz Askabada do bojišča je pa še nekaj sto vrst, Za ponmožonju železni škili vozov in transportnih parnikov je že vojno povHjništvo preskrbelo. Vse je že neki preskrbljeno, da se v Štirinajstih dneh 30.000 ruskih vojakov spravi na bojišče. Dokler pa ta ruska podkrepljenja ne fridejo tja, najbrž ne bode nikakih odločilnih bojev. Komisija, ki se bode posvetovala o neutrali-teti Siiešlu*;;« prekopa je pred dvema dnevoma zopet začela svoja posvetovanja, ki so se bila pretrgala vsled ministerske krize francoske. Trgovskim ladijam vseh držav bode ta komisija dovolila svobodno plovbo po prekopu. Vojnim ladijam se bode pa ob vojnem času določil obredi, kako dolgo smejo ostati v prekopu. Vojevanje se pa v prekopu in ob prekopu ne bode smelo vršiti, naj bi se tudi Tur-čija sama vojevala, izimši, ko bi šlo za varstvo Egipta. V poslednjem slučaji pa mora ona vlast na svoje stroške popraviti prekop, katera bi ga kaj poškodovala. Ob prekopu se ne I) de smelo napraviti nikake utrdbe. Nekatere vlasti bi rado, da bi se tudi ozemlje ob prekopu proglasilo za neutralno, kajti tako mislijo bi bila neutralnost prekopa naj-bo'je zagotovljena. Temu se bede pa ustavljala Anglija, ker bi se to ne ujemalo z angleško okupacijo Egipta. Angleška vlada se pogaja z italijansko, da bi italijanske čete zamenile angleške v Egiptu, ko bi se slednje morale poslati v Afganistan. Domače ari. — (Presvetli cesar i podaril je občini Dolenja vas v političnem okraji Kočevskem za razširjenje šole 200 gld. — (Naš presvetli cesar) podaril je, kakor se poroča iz Levova iz svojega lastnega premoženja 8000 gld. revnemu ljudstvu v Galiciji, katero trpi pomanjkanje vsled lanske slabe letine. — (Nadvojvoda Ivan Salvator) podaril je 500 gld. za zidanje „Zetskega doma" v Ce-tinji. — (Gosp. Fran Si a} er), zlatoklep, pri volilnem shodu III. volilnega razreda za bodoče volitve kandidatom postavljen, se je iz rodbinskih razmer kandidaturi odpovedal. Ker je težavno, sklicati nov volilni shod za III. razred, priporoča „narodni volilni odbor„ v soglasji z večiini volilci tega razreda za kandidata gosp. Dragutina Žagarja, hišnega posestnika v Krakovem. — (Slovensko gledališče.) Dramatično društvo priredi v nedeljo 12. t. m. na korist igralk gospodični D. V rt ni kove, Z. Zvon ar je ve in igralca gosp. C. Danila zadnjo predstavo v letošnji sezoni. Igrala se bode veseloigra „Banditje". Po Roderichu I3enedixu poslovenil Jauko Kalan. Začetek ob Va8. uri. — (Naš rojak g. Fr. Grbic) nastopil je preteklo sredo v Zagrebu kot „Faust" v Gounodovi operi. Občinstvo odlikovalo ga je pogostim in živahnim odobravanjem in časniki hvalijo njegov zvonki glas, premišljeno, gladko in pravilno igro, ter pišejo, da je njegov „Faust" v zgleden. — V isti dan pripeljal se je g. Fr. Ondriček v Zagreb. Vsi odborniki „Kola" pričakovali ia pozdravi'5 so ga na kolodvoru. — (V Ptuj i) služila se bode na belo nedeljo o 1.2. uri v slovenski cerkvi slovesna sv. maša na čast sv. Cirilu in Metodiju, Pri maši bodo peli čitalnični pevci Foersterjevo mašo za mešani zbor op. 15, kot ulogo pa dr. Fr. Listtovo himno ,,U čast sv. Cirila in Metoda". — (Kranjski odsek I. občnega uradniškega društva Av stro-Ogersk e) imel je letošnji redni zbor _?0. dan m. m. pri „ Malici S Zbora udeležilo se je 54 udov, predsedoval je c. k. deželni šolski nadzornik g. Jakob Sinolej. Iz poročila za minulo opravilno leto 1884 se razvidi, da je imel ta odsek koncem tega leta 402 društvenika. Tekom leta izstopilo je radi smrti,1 preselitve v druge kronovine ali prostovoljno 20, a v novo pristopilo 65 članov. Mej umrlimi je bivši odborov! načelnik šolski mulzornik g. 1'irker. Ranjki bil je kranjskega odseka odbornik od leta ISTO do leta 1884, od leta 1878 do leta 1884 odborovi načelnik. Trudil se je mnogo v korist društva. V spomin izgube načelnika izrekel je zbor sočutje in je stoječ častil njegove zasluge. Od omenjenih 40'2 udov je bilo za življenje zavarovanih 274 za 378.01G gold. Mej temi 91 in drugih 125, tedaj vkupe 216 udeleževalo se je tukajšnjega hranilnega in posojilnega uradniškega društva, 3 pa so samo letni donesek plačevali. Dedičem umrlih izplačalo so je 5.200 gl. Denarne podpore se je dalo 180 gid. Zanimive obravnave pri tem zboru so bile o znižanji letnih zavarovalnih doneskov. Po predlogu profesorja Rajča sklenil je zbor centralnemu oskrbništvu na Dunaj! naročiti, naj to vprašanje kmalu reši. Predsednik g. Smolej je poročal o delovanji in stanji občnega uradniškega društva Avstro-Ogerskc. Omenimo ob kratkem, da društvo vrlo napreduje. Pri dopolnilni volil vi za 1. 1885 bili so voljeni v odbor: Gustav Babi t, načelnik postoje južne železnice; Anton Raje, c. k. profesor realke; Lorenc Skofic, c. k. predstojnik plačilnici; Janez V on čina, magistratni svetovalec. Za namestnike: Fran K r e m i n g e r, c. k. profesor realke; Anton Lenaršič, c. kr. višji davkar v. p. in Janez Lisec, uradnik južne J železnice. Po prediogu g. profesorja dr. Ne jed lija j izrekla se je predsedniku gosp. dež. šolskemu nad- j zorniku Smoleju za trud v korist društva občna j zahvala. Potem se je začelo zborovanje hranilnega j in posojilnega uradniškega društva, katerega se je j 35 udov udeležilo. Zboru je predsedoval e. kr. višji ' davkarski nadzornik gosp. Janez Verderber. V let- i nem poročilu tega društva zanima, da je društvo koncem leta 1884 21t> udov imelo. Tekom leta jih j je izstopilo 20, a pristopilo 34. Uloge društvenikov so dorasle na 18.853 gld. 44 kr. Novih posojil se izplačalo 12.711 gld. 3 kr., v vsem skupaj pa je koncem leta 22.004 gld. 41 kr. posojenih ostalo, j Čistega dobička je bilo 1195 gld. 78 kr., iz kate- i rega se ima vsled zborovega sklepa 10O7 gld. 87 ! kr. na uloge izplačati, 90 gld. reservnemu zakladu dati, ostalih !)7 gld. 01 kr. pa se porabi za razne društvene potrebe. Odstotek na uloge iznaša 6 °/o in reservni zaklad je dorastel na 035 gld. 52 kr. O raznih zborovih določilih je omeniti, da se bode leta 1885, kakor dosihmal, za posojila 8 °'0 zahtevalo in da se bodejo uloge s 5 °/0 obrestovale. Najdaljši čas za povernitev posojila ne sme G mesečnih obrokov presezati. Koncem zborovanja vršila Be je nadomestna volitev za opravilno leto 1885. Voljeni so bili v odbor predstojuištva, gg.: Ludovik Ravnikar, c. kr. deželne sodnije svetnik, Lorenc Skofic, c. k. predstojnik plačilnici, Janez Ver-đerber, c. kr. višji davkarski nadzornik; za namestnike: Vilibald Bregar, c. kr. računski ofici-jal, Klemen Prof t, c. kr. profesor, Anton Sa-muda, c. kr. višji finančni komisar; v pregledov valni svet gg.; Viktor U o t'man, računski svetnik j pri deželnem odboru, Matevž Kreč, tajnik deželnega odbora; za namestnika: Janez Lisec, uradnik južne železnice in Jakob Smolej, c. kr. dež. šolski nadzornik. Po predlogu pregledovalnega sveta je zbor predstojništvu za minulo leto 1884 dal ab-solutorij in so predsedniku g. Verderberju zahvalil za trudapolno delovanje v korist društvu. Omenimo še, da je glavno oskerbništvo uradniškega društva na Dunaj i tajnika svojega gosp. dr. llo-niga k temu zboru odposlalo, ter da je ono zastopal. — (V Bazovici) imel je odbor „Edinosti" pretekli ponedeljek svojo sejo. Kljubu neugodnemu vremenu privrelo je toliko občinstva, da je bil g. Urbančiča veliki salon ves poln, isto tako tudi dvorišče in-vse sobe. Došlo je mej drugim 5 pevskih društev: „Zora" (nad liO pevcev, 28* pevkinj), „Zvon" iz Lonjera (86 pevcev), oddelek društva „Preširen" iz Trsta (14 pevcev), JSkftla" (blizu 70 pevcev Bazoviških, Padriških in Gropajskih) in pevski zbor iz Rienianj (22 pevcev). Vseh vkupe bilo je nad 180 pevcev in 28 pevkinj. Odbor „Edinosti" izvolil je 20 mož v lokalni volilni olbor za V. okraj Po seji improvizovala se je veselica, pri kate rej je občinstvo zlasti poslancu Nabergoju izražalo svoje neomejeno zaupanje. Mnogi govori, izborno petje in izvrsten red bili so dokaz, da je okolica Tržaška odločno narodna in tako zavedna, da se nakane la-honov ne bodo posrečile. — (Nevaren tat.) Tone Ropar iz Kopriv-Dika prijavil se je sam danes pri Ljubljanski policiji, da ga zapro. Izpovedal je, da je zvršil velike tatvine v Koprivniku in Jeličnera vrhu, kjer je po-kral mnogo denarja, oblačila iu perila. Zdaj so mu že dolgo ni nobena tatvina posrečila in ker je zvedel, da ga sodnija išče, ker je brez denarja bilo slabo življenje, delati ga pa ne veseli, se je sam prijavil. Izročili so ga deželni sodniji. — (Na vseučilišči v Zagrebu) bilo je v preteklem zimskem semestru 347 slušateljev, namreč 280 rednih, 102 izredna in 15 farmacevtov. — (Ptujska narodna čitalnica) priredi na belo nedeljo v svojih prostorih v .,Narodnem domu" gioilališuo predstavo. — Tičnik. Spevoigra v jednem dejanji. — Prosto poslovenil B. Rogački. Glasbo zložil dr. B, Ipavic. — Pred tem 86 igra: Kje je meja? Izvirna gluma v jednem dejanji. Spisal Josip Ogrinec. --- Mej obema igrama poje se: Bazzin-Uendl: „Križari na mori*. Veliki koralni spev za mešani zbor. - Ustopnina 80 kr. za osobo. — Začetek točno ob 8. tiri zvečer. — (»Spremembe v Lavantinski škofiji.) (J. kaplan Josip K os tanj ovc c premeščen je od Kapele pri Radgoni k sv. Mariji na Velki; g. Jan. Tomanič z Velke k sv. Martinu na Pnki. — (Razpisano) je mesto pristava za napravo novih zemljišnih knjig na Kranjskem. Prošnje do 26. t. ni. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 10. aprila. „Standard" piše: Angleška javila je Rusiji, da se naskokom na Pendžeb ruši nuj novejši dogovor, Af/ani neso ničesar Storili, kar bi opravičevalo ruski napad. Rusija naj čina Komarovljevega no pripozna ter zaukaže, da se ruske vojne čete povrnejo v prejšnje postojanke. To je neobhodno potrebno za pogajanja o meji. London D. aprila. V dolenjej zbornici pojasnjeval je. Gladstone dogodke na alganski meji. Gladstone izjavil je: Rusov ni nihče izzival in mi smo zahtevali od ruske vlade, da nam stvar pojasni. Giers izrekel je proti Thorntonu Upanje, da nesrečni dogodek ne bode oviral nadaljevanja pogajanj. Giers zagotovil je, da Rusi Pendžcba no bodo zaseli. Bruselj 9. aprila. Ko so se peljali člani kraljeve hiše v cerkev, skočil je neznan mož k vozu, v katerem so bili cesarjevič Rudolf, grof in grofica Flandernska, ter utrl stekla Napastnika, ki je versko zblaznel, deli so v zapor. lla&ue vesti. '"' (Vladarji kot književniki.) Knez Črnogorski Nikita I, angleška kraljica Viktorija, švedski kralj Oskar V., portugalski kralj don Ludovik, rumunska kraljica Elizabeta (Carmen Silva), bavarski kralj Ludovik, braziljanski cesar don Pedro II. in perzijski šah. — Člani vladajočih rodbin, ki se bavijo s pisateljstvom so: Cesarjevič Rudolf, soproga nemškega prestolonaslednika, sinovi velikega princa: Albert Viktor in Jurij in Lucijan Ilonaparte. * (Vojašk dvoboj.) V Šopronji bila sta ae b sablami 8. t, m. v vojaškem jahališči poročnik Rudolf ReilSfl in kadet 14. dragonskoga polka grof Ernesfc VVurnibrand. Oba dvobojnika sta teško ranjena. * (O če t o mor.) Veliki petek ustrelil je v Vranavu blizu Brna na Moravskem kupca Frana ttebeka njegov lastni 22 letni sin Eduvard Šebek, ga oropal, mu vzel 200 gld.. zlato uro in revolver ter pobegnil. Nečloveški morilec objavil se je v 8. dan t. m. sam c. kr. deželni sodniji v Brnu. * (Izdatna zavarovalnina.) Nedavno umrši ruski poslanik v llerolinu knez Orlov bil je zavarovan pri zavarovalnici „New-Yoik'< za 330.000 Vankov. — (N a j d e b e 1 e j š i mož na svetu.) Viktor de Clerck, najdebeleji mož na vesoljnem svetu, umrl je pred kratkim v svojem rojstnem kraji Pamel v Belgiji v 35. letu svoje dobe. Ranjki debeluh tehtal je 300 kgr., bil 1 m. 07 cm. visok in 2 m. širok. Njegov vedno strašno dober tek pripravil je sta-riše pokojnikove Čestokrat v veliko zadrego in v nemalo obupnost. Samo jedenkrat v svojem življenji ostavil je debeli mož domači svoj kr;ij in sicer tedaj, ko je moral v Bruselj k vojaškemu naboru. Ker ga pa neso mogli spraviti skozi duri v železnični vagon, naložili so ga na prav navadni leseni voz ter ga peljali v mesto. Da ga neso potrdili k vojakom, se ume samo ob sebi. Pogosto so mu ponujali marljivi podjetniki velike vsote, da bi se dal pa svetu javno kazati radovednemu občinstvu a Viktor ni maral, rajši je tičal vedno doma in še tedaj, ko so prišli kaki tujci v vas, skril se jim je navadno v klet ter se tako odmaknil občudovanju in radovednosti mnogobrojnih turistov, kateri so se morali vračati ne da bi bili videli gorostasnoga moža. Pokojnik čutil je le dva dni neke slabost in mrtvoud končal mu je tolsti njegov život. Narodne-gospodarske stvari. O osobnei veresiji. Spisaj Robert Bežek. (Dalje.') Mej tem ko se v dobi skrčene veresije množina denarja pri bankah na depots diskontujočih nikakor ne zmanjša, ker vsekakor (lepoti ostanejo navzlic skrčenemu odbitovanju. ter se zopet v svet podajo, kaderkoli se uložiteljim ljubi, tako da zamenja denar samo posestnika, seveda na veliko škodo onih, kateri se naslanjajo na veresijo; tako se tedaj pri zavodih za izdavanje bankovcev množina denarja tudi zmanjšuje. A tako pornšje ne uniči le veresije, temveč tudi eksistence naslanjajoče se na novo izdavanje denarjev. Vsled tega pa nastane občna beda; veresija preneha, v trgovskem svetu pak nastane občna nezaupljivost, katera prouzročuje zopet nova perušja. Prepozno prepovedajo vlade v taki dobi, naj se izdavanje denarja in bankovcev po privatnih zavodih ustavi, kajti jednaka sredstva ne spravijo veresije več na noge; bedarija pak je zahtevati, da naj bankini zavodi naslanjajoči se na ptuje denarje in goljufivo poslovanje, v jednacih stiskah s svojimi sredstvi pomagajo proizvodstvu in menjavi blaga. Vzemimo, da bi se jim hotela nalagati moralična obvezanost, in s tem deloma državni smoter; tak v tacih odnošajih tega ne zmorejo, ker se jim je boriti za lastni uzdržek. §. 6. Če prevdnrimo vse že omenjene in nedvomne nasledke prouzročene po meničnem privilegiji in diskontiranju menic, kateri se prikazivajo v človeškej družbi, tak ne moremo nabrojiti nasprotno toliko koristnih prikaznij, po katerih baje napreduje človeštvo naslanjajoče se na privilegirana dolžna pisma; boljše bi bilo tedaj, da se popolnem odpravi menični privilegij; kajti tako razrušilo bi se menične po velikem kapitalu ustanovljene banke. Nikakor se ne strinjamo tedaj s tistimi, kateri so le za omejeno odpravo meničnega privilegija, t. j. za to, da naj se nikdo več za menične dolgove ne pripre. Po takej napravi se ne zboljša čisto nič proizvodstvo in menjava blaga; k večem se zboljša nekoliko dolžnkov po'ožaj in še to nema nobenega pomena, dokler branijo dolžnika posebne porušne (bankerotne) postave. Še menj se navdušujemo za občno razširjenost meničnega prava, oziroma za misel, naj bi bil veljaven menični privilegij za vse Btanove človeške družbe, kjer ni bil poprej v navadi; tako bi se slehrni udeležil lebko meničnih dobrot, in menica ne bila več izključljiva predpra-vica kupca ali bankirja. — Razumljivo nasprotuje našemu prepričanju še bolj, če bi se z vršil ta privilegij na posebne stanove; a razmotri vaj oči da je menično pravo goljufiva ustanova, ker je v resnici le upniku na korist, ter da menični promet več škoduje nego koristi, tak ni u vid no, zakaj da bi razširili to ustanovo, in nikakor nesmo preverjeni, da napreduje po njej človeška družba; nasprotno, glasujemo za njeno odpravo. Če se dalje trdi, da bi navzlic odstranjenim eskomptnim bankam ostalo vse pri starem; ker nastopi mestu onih privatni eskompt, kateri bi proizvodstvo še hujše zlorabil, zlasti po visocih obrestih, tako da se vidijo eskomptne banke v resnici za dobrodelno ustanovo, tak se s to trditvijo še manj zadovoljujemo. Pred vsem namreč ne zabranijo eskomptni zavodi privatnega odbitovanja, ravno narobe: v malobrojnej bankokraciji združije si ves kapital, kateremu se mora posamičnik podvreči. Seveda se v ugodnih časih privatnim potom veče svote od-bitujejo, kakor v slabih; ali privatna odbitovanja ne škodujejo nikoli v takej meri, nego oni zavodi po krčečej in raztezujočej se veresiji. Pri bankah kopiči se namreč kakor denar tako tudi poželjivost in pohlepnost do bogastva: že zaradi uprave jednacih zavodov te tu posamičniku ne zaupa toliko, nego pri privatnih osobah, kateri ne razpolagajo s toliko denarno svoto in takimi sredstvi, ter tudi zmerom mnogo previdniše ravnajo. (Dalje prib.) (Ir Gorenje Avstrije.) Andorf. Jaz sem že dolgo o jedi •"-ii* ■ 1 veHke bolečine v želodci in sem luoal hrano is sebe, nobeno zdravilo mi ni pomagalo, k večjemu malo olajšalo bolečine, kar eo ae mi priporočale E. Brandta Švicarske pile (dobe ae Lkatljica po 70 kraje, v vseh lekarnah). Ko sem jih tri ledne rabil, sem pa popolnem ozdravil, Uto toplo pdporočam Švicarske pile vsem, ki bolehajo v želodci, in vsakemu zagotavljam, da se bode ž njimi radikalno ozdravel. V hvaležnosti udani Jan. MUlIeder. Pazi naj se na to da ima vsaka škatljica beli križ na rudecem polji in imenski pocrk R. Brandta. (68—1) Tujci: 9. aprila. Pri Slona: Ralusch t Dnnaja. — Ditrich iz Notrauj-gfcega. — Kaiser z Dunaja. — pl. Ruprecbt iz LJubljane. Kosenberger z Dunaja. Pri Ifnllei: Mencbar, Baumgartner z Dunaja. — Weiss iz Zagreb« r, Meteoroio&ično poročilo. 9 Q C: s opa-zovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v umi. j a * 7. /.jutra.j 2. pop. 9. zvečer ' lti*8ltmm. 717 60 mm. 722 37 mm. 28° C 7-l«C 5-8° C it ziih si. svz. si. zah. dež. dei. obl. 1 1 liOiii'i, dežja 1 Srednja temperatura 52°, za 3 H" pod norinalom. kr. ZDmnajslsa "borza dne 10. aprila t. 1. (Iivfrno talegrsfično poročilo.) Papirna renta..........81 gld. 40 Srebrna renta..........81 „ 60 „ Zlata renta...........105 „ 85 „ 5°/0 marčna renta.........97 „ 25 „ Akcije narodni banke.......8'^6 „ — „ Kreditne akcije......... 283 „30 „ London ............ 125 „45 , Srebro............. — „ — „ Napol ... ...... 9 „ 89 , C kr cekini . . ....... 5 „ 84 „ Nemške marke.......61 „ 25 „ 4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld 128 „ — , Državne srečke iz 1 1861 100 gld 171 „ 75 , 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . 105 „ 70 „ Ogrska zlata renta 6°/, ...... 95 „ 85 „ „ papirna renta 5% .... 90 „ 55 „ 5»/, Štajerske zemljiSč odvez oblig . 104 „ — „ Dunava reg srečke .*>•/» 100 gld 115 n — „ Zemlj obč avstr 41/,0/,, zlati zast listi . 123 „ 60 „ Prior oblig Elizabetino zapad železnice 113 „90 , Prior oblig Ferdiuandove sev. železnice 106 „ — Kreditne srečke.....100 gld 177 „ 50 , Rudolfov« srečko.....10 „ 19 B — „ Akcije ariKlo-h'-str banke . 120 „ ICO „50 „ TraminwHy društ. velj 170 gld a v.. . 214 „ 25 „ Prodaja vina. 250 hektolitrov (md-h belega in črnega vina izvrstne kakovosti, z leta 1S83 proda se pod najugodnejšimi in najboljšimi pogoji na škofijskem posestvu Tkalec p J" i Križevuci (nu Hrviiškom, Hreuz). Z 19. majem 1.1. odda ne v najem v v zvezi s kavarno in tobakarno v prostorih društva „Edinost" v Ajdovftčlni, na najlepšem prostoru, na državni cesti, s pi.iv ugoonimi pogoji. — Ponudlie itd. sprejema lastnik Filip Poljšak v Šmnri-Jah pri A, C/J m •g I ff^|ney|J^rifl |0 fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih mojega svaka Josipa pl. Cztke v Kiseku na Oger-skem je izvrstno desertnu vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želodce v ih boleznih, po-manjkanju krvi, oslabljenli, diarrhoe in reconvalescenoi z izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindevviese (Slezija) uporablja to vino že vefi kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekoDvsIescenct. Vino se ne sme piti mrzlo, ampak se mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44—7) MllMl lil. ledino zalogo za Kranjsko V IJ nI >lj: in i. Mostni t !•«£-. ■ Vsaka steklenica ima zaradi pristnosti varstveno marko in grb. H Velika steklenica velja 80 kr., 10 iteklenlo 7 gld. Prazne steklenice se nazaj vzemd. — Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic Izdatelj in odgovorni urednik: Ivin Žele/.ni k ar. LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne".