Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta ^ S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št, 8, poleg »Katoliške Bukvarne".
M
Oznanila (inserati) se sprojomajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Someniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.
371.
v Ljubljani, v četrtek 26. novembra 1891.
Letni!* XIX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 25. novembra.
Plenerjev predlog]
gledč znižanja obrtnega davka zbudil je sinoči obširno razpravo, ki je trajala od 6. ure zvečer do polu ene čez polnoč. Na eni strani so stali levičarji in Mladočehi, Da drugi Poljaki in konservativci. Mladočehi so menda sprevideli, da so se s svojim predlogom prenaglili in da bi se morali v enaki meri ozirati na male kmečke in hišne posestnike. Prav do zadnjega trenutka, ko se je pričela seja, govorilo se je prav zanesljivo, da za Planerja glasujejo samo realisti drugi pa da se umaknejo glasovanju. Ker bi pa tako cepljenje slabo vplivalo na zunaj, premenili so svojo taktiko in sklenili glasovati z levičarji. Da bi se pa ob enem opravičili pred kmečkimi volilci uasvetoval je Djk resolucijo, katera vladi naroča, enako polajšavo dovoliti tudi malim kmečkim in hišnim posestnikom. Pomenljivo je bilo tudi to, da so levičarji zagovarjanje Plenerjevega predloga prepustili mladočeškim poslancem, izmed kterih so govorili Masaryk, Herold, Kaizl in Dyk; izmed levičarjev govorila sta samo Steinwender in Menger, ali za predlog potezal se je samo Menger, Steinveoder pa je naravnost priznaval, da nameravano polajšanje ni dosti vredno in da bi veliko bolj pomagali obrtnikom, ko bi odpravili agente, krošnjarstvo itd.
Stališče konservativnega kluba zagovarjal je grof Hohenwart sam z enakimi razlogi, kakor sem jih razvijal v zadnjem članku, v imenu poljskega kluba pa je govoril Jaworski in stavil predlog, da naj se predlog izroči davkarskemu odseku, ki naj ga ob enem pretresa z vladnim predlogom glede davčne preustroje. Prav krepko ga je podpiral poljski poslanec Abrahamovič. Tudi finančni minister Steinbah je bil poprijel besedo in zlasti omenjal, da si levičarji sami nasprotujejo, ker so še le pred nekimi dnevi v budgetnem odseku sklenili, da naj se vsi davčni predlogi obravnavajo
iu rešijo skupno. Ob enem je povdarjal, da bi bila velika krivica za male kmečke in hišne posestnike, ko bi se polajšanje dovolilo samo za male obrtnike, in da bi ta predlog jako zaviral splošno davčno preustrojo. Ako hočejo dovoliti polajšanje, naj skrbe za to, da se odpadek nadomesti z drugimi dohodki in da se večjim obrtnikom povekša pridobitni davek. Ker so večji obrtniki večinoma židje, poprijeti so se protisemitski poslanci te misli in dr. Pattai je stavil predlog, da naj se povikša pridobitni davek velikih obrtnikov ali tovarnarjev in sicer pri njih, ki plačujejo 105 do 210 gld. obrtnega davka za 50 odstotkov, od 210 do 525 gld. za 75 odstotkov in čez 525 gld. za 100 odstotkov.
V	konečni besedi je poročevalec dr. Plener grdo napadal nemške konservativce, češ, da so oDi 1. 1877. zabranili vpeljavo osebnega prihodniuskega davka. Po predlogu poslanca Heilsberga se je o predlogu Jaworskega glasovalo po imenih; ker so skoraj vsi Mladočehi glasovali z levičarji, bil je predlog odklonjen s 166 glasovi proti 126. S Poljaki in konservativci so glasovali Rusini in južni Tirolci, z levičarji so bili razun Mladočehov potegnili tudi Coroninijevci, katerim se je to tembolj zamerilo, ker je bil ravno včeraj poslancem razdeljen vladni predlog, ki zahteva polajšanje za hišni davek v Trstu,
V	današnji seji se je pokazalo, da Mladočehi niso imeli druzega namena, kakor Plenerju pripraviti poraz. Namen je bil dober, ali sredstvo bilo je jako slabo izbrano in pomenja ravno tako poraz Mladočehov samih, kakor poraz levičarjev. Danes je bila namreč posebna razprava o Plenerjevem predlogu. Zopet je bila vpisana cela vrsta govornikov, izmed katerih sta si splošno pohvalo in priznanje pridobila zlasti dva, namreč Pattai in Dipauli. Pattai je zagovarjal svoj predlog in kazal, kako potrebno je v vrejeni državi skrbeti za primeruo nadomestilo, ako državni dohodki pojemajo. Po njegovem predlogu dosegel bi se dvojni namen. Polajšalo bi se malim obrtnikom, ob enem pa bi se odpadek na-
domestil s povikšanjem davka pri velikih obrtnikih, ki v primeri z malimi plačujejo premalo. V zgled je omenjal tovarne za čevlje v Modlinguf ki izdeluje toliko blaga, da nadomestuje 500 čevljarskih mojstrov, ki bi plačevali nad 2500 gld. obrtnega davka. Tovarna sama pa plačuje samo 210 gld. Dipauli je pa izvrstno zavračal Plenerja, ki je včeraj klerikalcem očital, da so ouj 1. 1877. zabranili osebni prihoduiuski davek. Dipauli je dokazoval, da je ta trditev neresnična in da so liberalci sami to preprečili. Tedanja konservativna stranka ni bila proti osebnemu prihoduinskemu davku, pač pa proti načrtu, ki ga je bil predložil Pretiš in ki ne bi bil koristil malim ljudem, ampak zopet le bogatašem Grof F r i e s je stavil vnovič predlog, naj se Plenerjev predlog ob enem s Pattaijevim vrne davkarskemu odseku, ki naj ga proj ko mogoče vzame v pretres in zbornici poroča o njem. Plener se je protivil temu predlogu, s katerim se je strinjal Pattai. Po njegovem nasvetu glasovalo se je po imenih.
Friesov predlog je obveljal s 153 glasovi proti 127. Zanj so glasovali konservativci, Poljaki in nemški nacijonalci, proti njemu levičarji, Coroninijevci in Dekateri Mladočehi. Mnogo izmed njih pa ge je bilo umaknilo glasovanju, da bi tembolj gotovo propal Plener in njegova stranka. Vprašamo pa, ali bi se to ne bilo dalo doseči na kak drug pametnejši način?
Današnja seja trajala je do štirih popoldne. Med peticijami, ki so bile danes naznanjene, bila je j tudi po g, Povšetu izročena peticija kranjske kme-• tijske družbe za zuižanje solne cene. Peticijo dobi I v rešitev kmetijski odsek, ki je pa prav te dni zbornici že izročil v tej zadevi svoje poročilo, katero i vladi priporoča, naj po 5 gld. prepusti 500.000 kvin-| talov soli, ki naj se po številu glav razdeli med | kmetovalce.
Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri dopoldne. K besedi prido poslanec Pfeifer, ki govori o davčnih razmerah na Kranjskem.
-** "T s; i t
Družba sv. Mohorja 1.1891.
(Konec.)
Najbolj izvestno vsakega veseli, ko vidi, kako družba sv. Mohorja vstrajno, in glede na tamošnje žalostne razmere dosti hitro napreduje v tužnem Korotanu, kjer šteje letos 2 42 udov več, nego lani. To nam kaže, da koroški Slovenci niso pozabili opominov in naukov svojega rajnega probuditelja in očeta A. Einspielerja, ki si je za ustanovitev in razširjanje Mohorjeve družbe stekel neminljivih zaslug. Vkupe šteje Koroška 4362 udov, zadosti znatno število, ako pomislimo, kako na slabem so koroški Slovenci še vedno glede ljudskih šol. Število to uam pa d»je tudi upanje, da narodno-siovenska stvar i v Korotanu ni propala, da bodo tudi tužnim bratom korotanskim vremena se zjasnila! Bog daj!
Lep napredek opazujemo tudi v tržaško - ko-perski škofiji in onostran morja v daljni Ameriki, kar kaže, da se floveuski izseljenci tudi v daljni tujini fe zavedajo svoje slovenske krvi!
Dosmrtnih udov šteje družba 775; in
sicer jih je na novo pristopilo: 106 (št. 842.-947.) starih umrlo 10 (št. 142,—151.).
Dohodkov je imela družba od 1. avg. 1890. do 1. avgusta 1891. leta vkupe 58.566 gld. 87 kr.; stroškov pa 58.535 gld. 57 kr.; tako da je ostalo gotovine 31 gld. .30 kr. — Družb i ni matici je prirastlo 1602 gld. v gotovini; vsa glavnica znaša zdaj 21.251 gld. v gotovini in 200 gld. v obligacijah.
Družba sv. Mohorja izdala je letos po navadi šest knjig; namreč:
1.	„ Ž i v I j e n j e preblažene Device iu Matere Marije in njenega prečistega ža-nina svetega Jožefa. Popisal Janez Volčič, f duhoven ljubljanske škofije. X. snopič. — 4°. Str. 145.—272. — Obsega 33 životopisov častilcev Matere božje in sv. Jožefa ter životopis t Jan. Volčiča. Životopise lepšajo podobice. Tudi Volčič-evemu životopisu je pridejana slika tega odličnega pisatelja in uuetega čestilca blažene Device Marije med Slovenci. — S tem X. snopičem je končano obširno delo, s katerim se |e rajni g. Volčič gotovo omilil vsakemu udu Mohorjeve družbe.
2.	„ Gospod, teci mi pomagati" Molitvene bukve. Bolnikom spisal Jak. Puregrin pavlič, knez in škof krški. Za Slovence priredil iu z na-
vadnimi molitvami pomnožil duhovnik krške škofije. — Mal. 8°. 332 stranij. — Obsega: a) Predgovor; b) Priprava na vreden vsprejein sv. zakramentov za umirajoče; c) Priprava ua krščansko trpljenje in srečno smrt; d) Različni opomini za bolnika, kedar se mu bliža smrtna ura; c) Dodatek navadnih molitev s posebnim ozirom na srečno smrt.
3.	„Občna zgodovina za slov. ljudstvo". Spisal Josip Stare, kr. profesor višje realke v Zagrebu. — XV. snopič. 8°. stran 401.— 576. — Obsega najnovejše zgodovinske dogodke od leta 1848 do naših dnij in poseben „Zairovor". — S tem snopičem je končana „Občna zgodoviu»." Stare-tova. Prvi snopič izšel je pred 19. leti.
4.	„ Fizik a ali nauk o prirodi »posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu." Spisal Ilenrik Schreiuer, c. kr. ravnatelj. II. knjiga. O kemiji, s slikami. 8°. 192 str.
5.	»Slovenske Večernice za pouk in kratek čas". 45. zvezek. 8°. 144 dtr. Obsegajo, kakor navadno: povesti, pesni, poučne sestavke itd.
6.	„Koledar družbe sv. Mohorja za p res to p n o leto 1 892 ". 4°. Obsega na 144 straneh navadno koledarsko tvarino in imenik udov; na 96 straneh pa različne sestavke poučne in pripovedne vsebine: „Razgled po katoliških mHijouih"
ljudske šole.
Govor poslanca Prana SuklfoJ* V drisviMP »boru dne 14. novembfii 1891.
(Konec.)
Njegova ekscelenca je pa r*bll fid drugo besedo, in ta je jedina, kateri pritrjujem. GoVOfH je o premišljenem postopanju ? naše strani. V tem otirn mu popolnoma pritrjujem, v našem	k ms-
šim sorojakom n« lofoifcem feadeffl« ?lt llfez tU* ločka premišljeno postopali. (Dobro! Dobro! na desnici.)
Ni naša krivda, temveč krivda onih je, kateri odrekajo koroškim Slovencem njih pravice, če smo v tem vprašanju jednih mislij, če nas druži zavest, da se potegujemo za pravice naše narodnosti, postopamo in delujemo v zmislu ustave, one ustave, na katero je prisegel njega ekscelenca, o kateri smo pa malo čutili v njegovem včerajšnjem govoru, (Odobravanje s strani somišljenikov.)
Gospoda moja! Kmalu bodem pri koncu z izbiranjem. Rekel bi: cinki se kmalu pobero s slabe juhe. (Veselost na desaici.)
Izpregovoriti moram še o vodilni misli, ki se je omenjala v končui opazki. To vodilo je precej splošno prftnana resnica, če se nekoliko omeji in reducira ua pravo vrednost.
V obliki, kakor jo je včerai navel gospod učni minister, je seveda pretiranje. Minister je govoril o ouem znauju nemščine, ki je za vsakega omikanca v Avstriji neobhodno potrebno.,
Jaz sem pripravljen, v tem obsegu to tudi priznati. Jaz, moji somišljeniki in moji rojaki stojimo na tem stališču. Mi nismo sovražniki nemščine, mi celo hočemo, da se more vsak omikanec v nemščini ustno in pismeno izrazi i. (Tako je! s strani somišljenikov.)
Toda, gospoda moja, kaj pa ima to opraviti z organizacijo ljudskih šol na Koioškem? Morda gospod učni minister zastopa stališče, da vsakdo, ki je dovršil koroško ljudsko šolo, mora biti dobro vešč nemščini, morda misli, da kmet, ki daleč v planinah svojo zemljo obdeluje, ne bode mogel shajati brez onih nemških mrvic, ki so mu jih v glavo vtepli v šoli?
Zdi se mi, da gospod učni minister prezira pravo nalogo ljudske šole. Tako važno napravo hoče ponižati v šolo, kjer se uči le jezik. (Tako je! s strani govornikovih somišljenikov.) On pozablja, kako vzvišena naloga je ljudski šoli predpisana v § 1. ljudskega šolskega zakona, naloga, ki se dd s tem povedati, da ima šola namen, versko - nravno vzgojevati otroke, izobraževati jih, okrepčevati njih versko in nravno zavest, razvijati njih duševne zmožnosti, z jedno besedo, mladino izrejati v ljudi in dobre državljane.
Ce na vse to pomislim, vprašam Vas, kako je to mogoče doseči v jeziku, ki je otrokom tuj, od katerega besed otrok nima druzega, kakor zvok, ki mu bije na ušesa, ne da bi s tem mogel združiti kak pojem, kako jasno predstavo.
Želel bi bil, da bi njega ekscelenca bil ta argument prepustil častitemu gospodu poslancu s Koroškega, ki bode govoril za menoj. Jako mi je bilo
(spisal dr. Iv. Križanič), »Razgled po svetu" (sestavil vrednik P. Haderlap) itd. Razne sestavke di-čijo primerne iu dokaj lepe podobe.
Vse te knjige obsegajo vkupe 76 tiskovnih pol. Vkupe se bode med člane družbe razdelilo 310.962 knjig ali 3,948.832 tiskovnih pol!
To je kratko poročilo o delovanju in stanju Mohorjeve družbe. — Toda kaj je z bodočnostjo? Smo li dosegli že vrhunec, število, ki se ne da več prekoračiti? — Mislimo, da nikakor ne! Še ui stanje naše družbe povsod jednako ugodno, še so kraji, kjer je bilo dozdaj pač malo zanimanja za družbo, kjer se tedaj more in mora obrniti na bolje. Še premnogo krajev šteje doslej primeroma veliko premajhno, nedostatno število udov; treba tedaj gledati, da se zbuja na takih mestih za družbo pravo zanimanje. Paziti bode se moralo pa tudi na to, da se družba sv. Mohorja v onih krajih, kjer je že zdaj tako rekoč dosegla vrhunec, ohrani na tem ugodnem stališču. Zato naj skrbe blagi poverjeniki, družbi pravi stebri, za to naj se trudi sleherni domoljub slovenski! »Zakaj, še le ono ljudstvo, ki marljivo prebira dobre slovenske knjige in spise, postane in tudi ostane v resnici naše zavedno slovensko ljudstvo!"	Ras t i si a v.
zopergo, da je načelnik učne uprave, kateremu je •vgtfijiko prebivalstvo zaupalo svoje učilnice, take moUfa Vplel v debato. (Živahno odobravanje n« dMliitl.)
S nemnogiml stvarnimi opazkami sem pri kraju, dOvalii« mi še kratek političen pregled. Neka posebna osoda je s to Avstrijo, in mi Slovenci sedaj čutimo vplivanje njeno, Ko so se letos spomladi odprli pfOltori t« »bornice, je nas cesar in gospod pozdravil z govorom, v katerem je na* pozval, da pustimo vsakoršne separatistične težnje in posvetimo svoje sile velikim skupnim nalogam.
Stovenski poslanci so se— nikdo, kdor je pravičen, jim tega ne bo odrekel — postavili na to stališče, in v brezpogojni domovinski udanosti udali se željam cesarjevim. Čudno tihi smo bili poslednji čas. Jaz ne včm, kako je z nočnim pokojem gosp. ministerskega predsednika, nadejam se pa, da dobro; priznali pa bodete, da mu Slovencev nadlegovanje poslednje mesece ni motilo dosti ur spanja. (Prav dobro ! na desnici.)
Mi nismo z lahkim srcem molčali, kajti mi smo v težkem boju. Gospodu naučnemu ministru morda ui znani',• da mi igramo našo bolj zdržljivo, bolj pasivno vlogo v tej zbornici na troške svoje popularnosti, da bijemo neizrečeno trd boj proti javnemu mnenju, ki vedno z večjo odločnostjo zahteva, da prestopimo v tabor Mladočehov. (Prav dobro! Živahno pritrjevanje na desnici.)
Dosedaj smo se branili proti vsem tem napadom. Naše postopanje to dokazuje. In sedaj zaslišimo včeraj tak govor z ministerske klopi. Ta govor dal je naravnost pravo onemu pritiskanju in delovanju, od katerega moramo toliko trpeti zadnji čas, trditvam, da od sedanje vlade nimamo ničesar pričakovati (Tako je I na desnici) in da Slovenci ne smejo drugje sedeti, nego na strani skrajne brezpogojne opozicije.
Njega ekscelenca gospod učni minister — nadejam se, da bode dobil životopisca (Jako dobro in veselost na desnici) in zdi se mi, da ta životopisec ne bode pregledal neke okolnosti — ima poleg drugih zaslug, katere mu rad priznam, tudi zaslugo, na katero jaz posebno opozarjam, to je zasluga, da zna skrajne stranke čudovito pospeševati in oživljati. (Prav dobro in veselost na desnici.) Poglejmo le, kako so se stvari razvile na Češkem. Gospodje s Češkega mi ne bodo zamerili, kajti meni so jako ljubi tovariši. Jaz jako cenim obilnost njih izrednih talentov, posebno pa čudovito delavnost, katero kaže ta stranka; ali prikrivati pa ne morem, da se s to stranko ne strinjam, da njenih nazorov ne odobravam. Vendar moram nekaj naglašati: ta stvar se ne sme kar tako soditi, ta stranka s svojimi močnimi impulsi, in včasih malo osornim glasom, ima korenine v javnem mnenju naroda in vlada dandanes javno mnenje. (Odobravanje s strani Mladočehov.)
Kako pa je prišlo do tega, gospSda moja? Kdor je pazno sledil, kako so se stvari razvijale na Češkem, mi ne bode mogel odrekati, da se staročeške stranke propad začenja z onim nesrečnim dislokacijskim ukazom.
Nevolja, ki jo je vzbudila ta naredba, vzgojila je v češkem narodu mišljenje, katerega posledica so mladočeške volitve. Vprašam njega ekscelenco učnega ministra, ali mu ta sicer nezaželeni vspeh še ne zadošča, hoče li imeti še vsekako poleg nepo-voljnih mu Mladočehov še Mladoslovence namesto nas zmernejših slovenskih poslancev — obžalujem, da to moram povedati — ki smo se obrabili v službi za ta sistem (Veselost) in so tla nam od včerajšnjega govora preveč se razgrela pod nogami?
Skromne terjatve koroških Slovencev, katere je tukaj včeraj razvil gospod poslanec Klun, so njega ekscelenco gospoda učnega ministra tako razburile; kaj bode začel, če bodo naši nasledniki s teh klopij stavili zahteve, ki se bodo opirale na program jugoslovanskega prava? (Ugovarjanje na levici. — Klici na desnici: Že še pride!) ;Mi tega ne bodemo storili, o tem ste lahko prepričani, ali za nami prišli bodo drugi, ki bodo to storili.
In gospdda moja, našemu narodu se ne bode moglo zameriti, če bode po včerajšnjem govoru se v vseh naših krogih razlegalo: Kaj imate še iskati na strani vlade? Zakaj se ne postavite na stališče, na katerem bi uaše težnje lahko vse drugače in mnogo določneje razvili? Sedanji položaj je za -nas, zame posebno mučen, jaz imam le jedno tolažbo, da ga mi nesmo zakrivili.
V tem oziru ne kličem vse zbornice na pričo, kajM pričevanje levičarjev bilo hj mulo objektivno, vsaj po izjavah listov ipdjti, ki §9 Wer^Rjj govor njega ekscelence vsprejeli s tako ljubeznjj»d§tjo in navduienostjo. Obračam se pa do starih zaveznikov na desnici. Pri tej priložnost! p|j opozorim na besede, katere je pred malo meseci izustil odličen &Un poljske delegacije gospod dr. pl. Midejski. Častiti gospod poslanec mi bode ie dovoli), da navedem nekatere besede njegove. Bil je tako prijazen, da se je pečal z mojo malenkostjo in našimi zadevami. Rekel je (čita): „Z zadoščenjem bem poslušal, ko je pregovoril zastopnik Jugoslovanov. Gospod profesor stoji, kakor ni bilo drugače pričakovati od njega, na stališču popolnega zaupanja Poljakom. Prav ima: Simpatije in antipatije mej narodi neso toliko podlaga za politična prijateljstva, kakor oziri na politiko samo in zlasti na državne koristi. Po j našem mnenju je v interesu avstrijske države, da i je bivanje za južne Slovane v tej državi zadovoljivo, j to je tako, da jih veže na to državo."
Zadovoljujem se s tem, da te državniške besede jednega najveljavnejših članov te zbornice postavim nasproti besedam, katere smo včeraj slišali z vladne klopi. In, gospoda moja, sedaj sem pri koncu.
Vi veste, da mi teh izjav ne moremo samo na j znanje vzeti, ne da bi izvajali posledice. Posledice | se bodo izvajale v tem ali drugem zmislu. Brez i v-speha včerajšnji govor ne bode. Mi ne vemo, v koliko je vlada pripravljena nazore gospoda nauč-nega ministra braniti s svojo avtoriteto. Mogoče je j pa, da se nam boj vsili in mi se ga ne bodemo I ustrašili. (Dobro! Dobro! na desnici.) Začeli bo-j demo boj brez lahkomišljenosti, pa tudi brez vsa-' cega strahu in malodušnosti. (Odobravanje na des-j niči.) Domislil sem se besede, katero je velik španj-j ski pesnik Calderon položil jednemu svojih junakov : v usta, besede, katera mora biti vodilo posamez-j nikom in celim narodom. Glasi se: »Čast je svetost j duše, in duši gospod je Bog." Dobro, gospoda ; moja, slovenski poslanci bodemo tako delali — in i ves naš narod bode za nami — delali bodemo tako, j kakor n8m veleva narodna čast. Drugo pustimo ; Bogu, ki ne bode pustil, nadejam se, da bi naše i vrlo ljudstvo poginilo. (Burno, dolgotrajno odobra-| vanje in ploskanje na desnici.)
t ———— i——
• j| ■ ., , ■> ;.)(flM ... ,
Politični pregled.
i
V Ljubljani, 26. novembra. lotraMjo dežel®.
JDelegacije končale bodo gvoje zborovanje i baje dn^ 3. decembra. Odseki ogerske delegacije so že končali delo, avstrijske delegacije budgetni odsek pa še ni rešil vojnega in pomorskega budgeta. Skupne seje delegacij bodo itak kratke, ker se po navadi v teh sejah jako malo govori, temveč le glasuje.
Staročthi. »Plz. Listy" priporočajo, da Staročehi odlože svoje mandate. Sedaj so zavezani, potegovati se za dunajske punktacije, katere narod tako sovraži. To pa le škoduje njih ugledu. Ce odloži mandate, odlože tudi odgovornost. Pri novih volitvah res ne bodo voljeni vsi Staročehi, ali nič ne dene. Še bolje je, če Mladočehi dobe večino. Nekaj Staročehov bode že prišlo v zbor, in ti bodo osnovali novo konservativno stranko. Potrebo take stranke spoznavajo pa celo Mladočehi.
Plenerjev predlog je izročen davčnemu odseku. Mi vemo, da bodo nekaterniki sedaj tudi pri nas zagnali hrup in očitali našim poslancem, da ničesa ne store za nižje obrtnike. To je pa ie pesek v oči. Takih obrtnikov, katerim bi Plenerjev predlog pomagal, je pri nas jako malo. Odpisale bi se jim tudi le neznatne svote, s katerimi bi jim ne bilo dosti pomagano. Tudi je treba vedeti, da bi te olajšave bili obrtniki deležni le jedno leto, ker je Plener predlagal, da se le letošnji prebitek porabi v ta namen. Drugo leto, ko bi tega prebitka ue bilo, pa bi morali obrtniki plačati vse prejšnje pri-klade. Obrtnikom 8e more jedino pomagati s pametno davčuo reformo, s katero se bi naložili večji davki bogatinom. Baš to je pa Plener nameraval preprečiti s svojim predlogom. Levičarjem sedanji minister Steinbach ne ugaja, ker se je že večkrat javno izrekel, da treba bogatine bolje obdačiti, ne-imovite stanove pa razbremeniti. S tem bi bili hudo zadeti posebno židovski milijonarji, kateri so glavna podpora levičarjev. Plener je 8 svojim predlogom mislil vreči Steiubacha in tako preprečiti vso nameravano davčno reformo. Odličen poljski poslanec se je izrekel, ko bi bil Plener zmagal s svojim predlogom, bil bi iz vodje zjedinjene levice postal vo,dja vse zbornici? in finančni minister. Iz povedanega bode pač vsakdo lahko sklepal, kdo je večji prijatelj obrtnikov, tisti, ki ie bil za Plenerjev predlog, ali tisti, ki je proti temu predlogu. Iz včera|šnjega
glasovanja so se pa levičarji lahko preverili, da nemajo dosti upanja, da bi dobili zase večino.
Ogersko. Na Ogerskem tndi mislijo premeniti kazenski zakon. Mej pregreške bodo uvrstili tudi razširjenje lažujivih vesti, katera imajo namen povišati ali pa ponižati kurze na borzi. Za ta pregre-šek se bode določil zapor do jednega leta in pa denarno kazen do 2000 gld. Podobne določbe bi bile morda potrebne tudi v tostranski državni poloviei.
T nanj« države,
Turčija in Bolgarija. Mej Turčijo in Bol-
farijo 8e ,|e sklenila pogodba o izročitvi zločincev, a pogodba ni brez politične važnosti, ker je mar-sikak zločinec dosedaj pobegnil iz Bolgarije v Turčijo, kjer se je čutil varnega. Tako se je Turčija branila izročiti dve osobi, ki sta bili sumljivi umora miuistra Belčeva. To se sedaj ne bode več zgodilo. Tudi roparji so iz Bolgarije uhajali v Turčijo in iz Turčije v Bolgarijo in se tako odtegavali pravici. Da je Turčija sklenila to pogodbo, je pač dokaz, da so v Carigradu precej naklonjeni Bolgarom in da ondi nikakor še ni odločilen meki vpliv.
Rusija. Od 15.000 Cehov, ki so se naselili v Volhiniji, jih je že 9000 prestopilo k pravoslavju. V kratkem se bodo povsem potujčili, kajti v njih šolah se poučuje vse le v ruščini.
Nemčija in Rusija. Državni kancelar Ca-privi dal je banket na čast ruskega ministra vna-njih stvarij. K temu banketu bili so mej drugimi povabljeni veleposlanik grof Šuvalov, veleposlaniški svetnik grof Muravjev, knez Radzivvil, minister pl. Wedell, državni tajnik baron Marschal, generala pl. "Werder in grof Wedel. — Vsprejera Giersov pri cesarju je bil jako priprost in je trajal dvajset mi-nut. Nemški listi ne pripisujejo posebne važnosti prihodu Giersovemu v Berolin.
Brazilija. Ko je odstopil predsednik, sestavilo se je tudi novo ministerstvo. Vojni minister je Jos<5 Simeao, pomorski minister admiral Oustodio Jose de Mello, finančni minister dr. Francisco Paulo Rodriques Alves, pravosodni minister iu minister notranjih zadev dr. Jose Hygino Duarte Pereirs, kmetijski minister dr. Ani,as de Faria iu minister vnanjih zadev dr. Constantiuo Luiz Palleta.
izvirni dopisi.
Izpod Nanosa, 24. novembra. Čudim se, da Vaš navadni dopisuik prav nič ne omenja veselice, ki se je prejšnjo nedeljo 15. nov. vršila v Ajdovščini v društvenih prostorih „Edinosti." Saj se je vse tako dično iu gladko izvršilo, da pač zasluži ocene v Vašem listu. Vzemimo te tri mešane zbore. Precej prvi Sattnerjev spev »Na planine" z bariton solo je tako ugajal muogobrojnemu občinstvu, da so ga •morali ponavljati. B I je pa mešini zbor ta večer tako močan, kakor ga do sedaj še nismo videli. ■Kakih 25 grl je v harmonično celoto zlivalo svoje ubrane glasove. In kaj naj rečem o Nedvedovi „Nazaj v planinski raj ?u Splošno se sodi, da to je najlepši slovenski zbor za mešane glasove. In tako navdušeno, ob enem tako ljubeznjivo so vabili glasovi nazaj na hribovje, da smo bili kar očarani. Ce so nam tudi pesem ponovili, naslišali se je še vendar nismo, ke-■dar prihodnjič nastopijo, želimo prav iz srca še čuti proseče vzdihljeje »Nazaj, nazaj v planinski raj 1"
Med štirimi moškimi zbori naj omenjam le Vilharjevega »Naša zvezda." Tenorist je bil tu na svojem mestu. Tako gladko, a ob enem navdušeno je klical našo zvezdo, da bi bila gotovo prišla, ko bi ne bila mrtva stvar. Ko se je skladba že drugič odpela, odmevala je burna pohvala po obširni dvorani.
Kaj pa Kržičeva igra: „Pravda?u Da enakih iger nam primanjkuje 1 Kako smešna, a ob enem kako pouMiiva je! Pravdarja »Orehar" in Lesnikar" se po dolgi sedemletni tožbi sprijaznita v ječi brez advokatov. Dobra prijatelja in postrežljiva soseda hočeta biti v prihodnje, če tudi sta že zagovornikoma plačala na stroških dvakrat toliko, kolikor je jez vreden. Sploh si slišal le en glas, da take zabave so za naše ljudstvo razvedrilne iu ob enem pouč-Ijive. Pravijo, da pevsko društvo v Sturji predpustom zopet napravi enako veselico, a mi jim kličemo: Na zdar! Takrat se zopet vidimo! Na svidenje!
—n
Z Vrhnike, dnd 24. novembra. V naši pratik sta letos dva dneva posebno podčrtana. Dn^ 13. septembra so obiskali spotoma prevzvišeni g. knezo-škof našo podružnično cerkev, preteklo nedeljo, dn^ 22. novembra, pa so naš prečast. gosp. dekan slovesno blagoslovili nov stranski oltar Matere Božje. Oltar je izklesal kamnosek iz Radovljice, g. Vurnik. Menza in nastavek oltarjev je iz sivega marmorja, stebriči in friz pa iz rudečega in marogastega. Ka-•pitelji so korintski, iz belega marmorja, z zlatimi
pašami, in dolbina je okrašena z zlatimi arabeskami. Stranski podobi predstavljati sv. Jedert kot opatico in sv. Barbaro kot devico-mučenico. Na zgornjem delu oltarja sed4 amoreti in pred glavno podobo Matere Bi>žje t Jezuškom v naročju, držečim svet v roki, klečita dva kerubiLa. Arhitektonični del oltarja je dobro izveden, dasi malo prejednoličen; podobe, vzlasti obrazi, pa so premalo dovršeni. Ves oltar je dala napraviti znana tukajšnja dobrotnica, kateri bodi srčna zahvala, plačilo pa od Boga!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. novembra.
(Presvetli cesar) je podaril 800 gld. posestnikom na Dholici na Koroškem, katerimje toča naredila mnogo škode.
(Kat. tiskovnemu društvu) je kot dobrotnik pristopil ter dotično 6voto v družbine namene poklonil preč. g. kanonik msgr. L. Je ran. Odbor mu kliče: Bog povrni!
(V karmeličanskem samostanu) na Selu pod Ljubljano je včeraj zjutraj preč. kanonik in stolni župnik Janez F lis blagoslovil mavzolej, kamor so že včeraj prepeljali iz rakve pri sv. Krištofu truplo umrle predstojnice baronice Morsey.
(Umrl) je dnč 20. t. m. pri Sv. Andražu v Slov. Goricah nadučitelj g. Frančišek Zadravec v 29. letu svoje dobe za mrtvoudom. Kakor se nam poroča, bil je ranjki obče priljubljen, vrl narodnjak in podpredsednik tamošnjega »Bralnega društva". Zapustil je vdovo iu dva nedorasla otroka. N. v m. p.!
(V pokoj) je stopil dvorni svetovalec pri tržaškem namestništvu vitez R e y a pl. Castelletto.
(Ne graškem vseučilišču) je bil včeraj promo • viran doktorjem prava g. Rudolf T h o m a n n , av-skultant pri tukajšnjem deželnem sodišču.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 15. do 21. t. m.: Rodilo se jih je 20, umrlo 23, in sicer so umrli 4 za jetiko, 1 za davico, 18 za raznimi bolezuimi. Med umrlimi je bilo 10 tujcev, 11 v zavodih. Zbolelo je v tem času 21 oseb, in sicer 14 za ošpicami, 4 za tifusom, 2 za škrla-tico, 1 za vratno.
(Rimski Katolik), tretjega tečaja 11 zvezk je izšel ter prinaša naslednjo vsebino: Beseda in vabilo našim mladim somišljenikom po Slovenskem. — Platonska ljubezen. — Pisma brezvercu o najvaž-nižih filozofijskih in verskih vprašanjih XI. — Revolucionarno gibanje na Ruskem. — Nihilizem. — Raznoterosti: Poljski list o »R. Kat." Vprašanja „Nove Soče." Poziv »duhovniku" v „Novi Soči." Predrznost, ki vse presega! Zaupnica. Na znanje. Izvestnost človeškega spoznanja. Priloge.
(Tržaški mestni svčt) je imel v torek zvečer sejo, v kateri je znani dr. Angeli interpeloval župana, ali mu je znano, da je neki okoličanski podjetnik in mestni svetovalec pretil svojemu delavcu, da ga odpusti iz službe, ako ne premesti svojih otr6k iz italijanske v slovensko šolo, in ali mu je znano, da je duhovni pomočnik v Skednju, gospod R. Logar, v neki propovedi žalil italijansko narodnost? — Zupan odgovori, da se otroci ne smejo premestiti, ker se je oče izjavil za italijansko šolo. V drugem slučaju pa se je naznanilo šolskemu vodstvu v Skednju, da g. Logar ne sme dalje učiti krščanskega nauka v šoli. Ob jednem se je vložila ovadba pri državnem pravdništvu in poročilo na tržaško namestništvo. Državno pravdništvo pa je odgovorilo, da nema povoda za kazensko postopanje, in namestništvo je odgovorilo, da mestna občina ni imela pravice, vtikati se v to stvar. G. Logar torej še poučuje krščanski nauk, dr. Angeli pa je pogorel.
(Mlad ubijalec.) V torek zjutraj sta se sprla v delavnici mizarskega mojstra Vagaje v Stanešičah pri Medvodah učenca Jos. Schweizer, star 15 let, in Fr. Žleb ni k, star 19 let. Schvveizer zgrabi vijakov precep ter Žlebuika udari po glavi s tako silo, da je ta še isti dan umrl.
Zoper ponarejevanje vina.) Trgovinskemu ministerstvu se je poročalo, da se prodajejo velike množine pijač pod imenom „vina", kar pa druzega ni, nego neka mešanica z moštom in konjakom. Preiskava je tudi potrdila ta faktum. V tem oziru je zaukazano pristojnim oblastvom, naj čuvajo, da se ne bode prodajalo tako vino, in naj se v nasprotnem slučaju postopa kazensko. Tudi v Ljubljani se je gostilničarjev zadruga pritožila pri c kr.
deželni vladi, prosdč, naj zapreči po krčmah ponarejanje in „krščevanje" vina in preišče vinotoče. — Na Kranjskem, ki broji 11.631 hektarov vinogradov, je po izvestju trgovinskega miuisterstva ta leto 1890 okuženih po trtni uši 6024 hektarov, to je 53 odstotkov. Ogerski vinotržci so letos pokupili na Vloavskem in Goriškem mnogo novega vina, in na Vipavskem je neka ogerska tvrdka pokupila za 120.000 gld. letošnjega vina, liter po 20 do 24 kr. Dolenjska pridelala je vina samo za svojo potrebo. Slabi pogledi v bodočnost za vinarje!
(Frančišek Ondriček) bode jutri koucertoval v Gradcu. Povodom dvornega koncerta na Dunaju minoli petek je bil Ondriček predstavljen saskemu kralju, kraljici in našemu cesarju, ter je prejel za svoje čarobno sviraoje na gosli prekrasno darilo.
(Imenska prememba poštnega in brzojavnega urada.) Vsled trgovinskega ministerstva naredbe imel bode odslej na progi južne železnice Pragarsko-Zidani Most v Št. Juriju obstoječi poštni in brzojavni urad naslov: »St. Jurij ob južni železnici", a ne »Št. Jurij pri Celju".
(Dedščini) Za leto dnij se mora pri okrajnem sodišču v Nemškem Brodu (Češko) zglasiti za ded-ščino V. Lipold po svoji materi Mariji Lipoldovi, umrši dnč 17. februvarija leta 1891 v Jiskovem (okraj hotjeborski). — Pri mestnem deleg. sodišču v Ljubljani pa Janez Papež, bivši sodar v Ljubljani, ker je sestra njegova, Frančiška Papež, kuharica v Ljubljani, umrla dn6 17. oktobra leta 1890 brez oporoke.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti Vrh in okolico) bode imela v ponedeljek, dnd 30. novembra t. 1., ob 2. uri popoldne v gostilni gospe Marije Ehleitner pri Fari svoj II. letni občni zbor po tem-le dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Slavnostni govor. 3. Petje. 4. Vpisovanje novih udov in vplačevanje starih udov. 5. Razni govori in nasvet'. Po zborovanju petje in prosta zabava. Častiti govorniki, udje te podružnice in vsi rodoljubi so k temu zboru prav prijazno vabljeni in prošeni, da bi ga v obilnem številu počastili.	ODBOR.
(Slovanska čitaluica v Trstu) vabi k slavnostnemu koncertu, kateri priredi dnč 29. novembra t. I. s prijaznim sodelovanjem gospe Li|cile Podpornik - Tolornej, gspdč. Bogomile Valenčič in čve-terospeva »Glasbene Matice" iz Ljubljane. Začetek bode točno ob polu 9. uri zvečer. — Razpored: 1. Nedved: „Moj dom", pojo gg. R. Branke, A. Dečman, A. Lilek in I. Paušek. 2. Anastazijevic: Fantaise de concert »Na te mislim", svira na glaso-viru gospa Lucila Podgornik-Tolomej. 3. Eisenhut: »Moja ljubav", pojo gg. R. Branke, A. Dečman, A. Lilek in I. Paušek. 4. Gisehder: »Spomlad ljubezni", svira na citrah gospodičina Bogomila Valenčič. 5 »Pred slovesom", pojo gg. R. Branke, A. Dečman, A. Lilek in I. Paušek. 6. Beethoven : »Concert Es-dur-Adagio" in „Finale", svira gospa Lucila Podgornik-Tolomej s spremljanjem g. Dra-gotina. 7. Lisinski: »Stanak moj", pojo gg. R. Branke, A. Dečman, A. Lilek in I. Paušek.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Umrl je dnd 23. t. m, č. g. dr. Fr. Žagar, vpoko-jeni veroučitelj na mariborski gimnaziji, v 66. letu svoje dobe. — Premeščeni so čč. gg.: M. Tomažič od Sv. Ilja v Konjice, M. Strakl od Sv. Petra pri Radgoni k Sv. Ilju, A. Zavadil od Sv. Martina pri Slov. Gradcu v Makole.
(Živinska bolezen na gobcih in parkljih) sicer pojema, vendar pa je ua Hrvaškem razširjena v 37 okrajih, na Štajerskem v 33 občinah in posameznih vaseh, na Koroškem v 40 občinah in na Primorskem v 7 občinah.
(»Na Slovinsku.") Potopisni obrazci iz Kranjske in Koroške, spisala Ana fteh&kova — sl6ve knjižica, koja je na svetlo izšla v češčini v Velikem Meziriči (Mor.); cena 36 kr. — S tem spisom je gledd notranje vsebine dokaj pomnožena češka potopisna kujiževnost, baš v tej smeri še precej zanemarjena. Dasi imamo z brati Cehi skupne težnje iu dotike, vendar se je doslej o domovini naši le skromuo pisalo. Znamenite stvari lepe $ri-rode je pisateljica dobro opisala in mično pogodila, zlasti pokrajine, ljudske običaje, povesti, kakoršne se nahajajo v naši narodni poeziji, vse to obseza spis lehkim načinom iu zabavno. Sicer |e pa pisateljica poznata v potopisnem slovstvu in jo hvalijo češki časopisi.
Telegrami.
Dunaj, 25. novembra. Budgetni odsek avstrijske delegacije je rešil danes vojaški ekstra-ordinarij, pričel obravnave o ordina-riju ter stavil več interpelacij, mej drugimi delegat Šuklje o pomanjkljivem znanju deželnega jezika, osobito pri četah na Kranjskem.
Dunaj 26. novembra. Nadvojvoda Henrik je nevarno zbolel; zdravniki trdijo, da so znamenja plučnice. — V včerajšnji seji budgetnega odseka avstrijske delegacije se je vojni minister gledč na polkovni jezik skliceval na določbe o povišanju častnikov, po katerih se vsak častnik prezre pri povišanju, če se v treh letih toliko ne nauči pol-kovnega jezika, da more v tem jeziku poučevati moštvo. Ta določba se tudi primerno uporablja. Z ozirom na priporočilo, naj bi se pospeševale narodne posebnosti in tako zvišala sposobnost čet, opozarja minister na službovnik, ki z lepimi besedami to izrecno ukazuje polkovnikom, in obljubi,-da bode to znova priporočal. Na vprašanje o večerji odgovori minister, da bi večerja za vso armado stala na leto nad 4 milijone goldinarjev, kar pa se ne more staviti v proračun. Dvaletna služba pešcev bi zadoščala, vendar treba počakati, katere vspehe bode imel ta poskus v Nemčiji. Izbori vojaških konj se bodo naj-prvo ustanovili v Galiciji, ko se bodo dovolila denarna sredstva.
Budimpešta, 25. novembra. V občini Gyorok so zasledili strašno zločinstvo. Pred letom je zginila 141etna hčerka sodarja Tiizes-a, ko se je mej tem preselil v Budimpešto. Nedavno so v kleti našli truplo zakopane deklice in danes je Tiizes priznal, da je s pomočjo svoje žene deklico živo zakopal.
Oldenburg, 25. novembra. Nocoj je tukajšnje gledališče popolnem pogorelo.
Piccoli-jeva tinktura za želodec H
3S<£~ je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "gTK 3SJT bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "Ž2S
kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona ats" steklenici 10 kr.	(300—2431 -£»
Tujci.
24. novembra.
Pri Maliču: MandI, German, Clarenbach, Sečansky, Rubin, A al T ure« k, Crachl, Gerstenberg, Baruch, Lischtiak,
trgovci, z Dunaja. — Ruda, zasebnik; Bossi, trgovec z lesom, iz Trsta. — Arko iz Ribnico. — Jamšek iz Tridenta. — Stokmeir, suplent, iz Ljubljane. — Zorzenon iz Bistre. — Dimnik, potovalec, z Reke. — Baron Lazarini, zasebnik, iz Gradca. — Rauch, trgovecf, is Verbovskega. -r Steiner in Sehwarz, trgovca, iz Budimpešte.
Pri Slona : Miindel vitez Schartenburg, nadporočnik; Bergl; Doctor, trgovec; Biichler, potovalec, z Dunaja. — Rogie s soprogo iz Št. Jurja. — Kapus iz Krope, — Ziffer, trgoveo, iz Trsta. — Rudolf, kapelan, iz Trnovega.
Pri avstrijskem caru: Drešar, posestnik, |iz Komende.
Pri Juinem kolodvoru: Razlak, potovalec, z Dunaja. — Maicen iz Mokronoga, — Razlak, železniški uradnik, iz Kresnic. — Elincič iz Tomina. — Batič iz Gorice. — Sehroder, trgovec, iz Crefelda. — Kumer iz Zagorja. — Franc, Valentin in Marija Vizjan iz Savelj.
Umrli ho:
22.	novembra. Pavla Jerančič, posestnikov* hči, 22 let, Karlovska cesta 8, jetika. — Prane Peteln, delavec, 19 let, Tržaška cesta 39, vitium cordis.
23.	novembra. Franc Filipič, 29 let, Gesta na južno železnico 1, vsled slučajne telesne poškodbe. — Marija Pavšek, sprevodnikova hči, 16 let, Ressljeva cesta 25, jetika. — Ivan Vodnik, kamnosek, 74 let, Kravja dolina 4, marasmus.
24.	novembra. Franc Lampič, kajžarjev sin, 4 mesece, Ilovca 7, božjast.
V b olnišnici:
19.	novembra. Jožef Glašič, delavec, 69 let, bronehiti«
chron.
20.	novembra. Anton Branke, pisar, 36 let, pleuritični eksudat.
21.	novembra. Jožef Mahoriž, delavec, 43 let, jetika. — Frano Sever, gostač, 73 let, vsled raka v želodcu.
Največja zaloga
šivalnih strojev
I JAN. JAX, i
LJUBLJMA,
Najnižje cene.
Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-20)
Zamenjuje stare stroje.
Voprave vršč se točno trajno in ceno.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i3d3) 22 zobozdravnik	^
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
Trem enako sporočilo.
Cm
opazovanja
24
7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee.
Stanje
Erakomera t mm
TSO~
732	9
733	0
toplomera p. Celzija
TFP 7-4 7-0
Veier
si. szapad
Vrem e
dež
>
a
a g
37-80 dež
Srednja temperatura 6 7°, za 4-1" nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 25. novembra.
PSeni"*. hktl. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda. r Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, Maslo. Mast,
Špeh svež.
ker.
gl-lkr.			gl-	Ki.
8	80	Špeh povojen, kgr. .	_	62
6	80	Surovo maslo, ,.	—	68
4	56	Jajce, jedno „	—	3
3	9	Mleko, liter ....	_	8
5	36	Goveje meso, kjer. .	—	62
4	55	Telečje	—	56
5	30	Svinjsko „ .	—	54
2	50	Koštrunovo ,. , .	_	40
11	—	Pišanec.....	_	40
10	—	Golob ....	_	15
10	—	Seno. iuO k*rr. .	1	87
—	84	Slama, r	1	96
—	66	Drva trda. 4 □ mtr.	7	_
—	54	„ mehka, „	5	
Izšla jev slovenskem prevodu knjižica:
Okrožnica
sv. Očeta Leona XIII.
Preložil Andrej Kalan,
vrednik „Domoljuba".
Gena posameznim izvodom 10 kr. Pri večjih naročilih za razdelitev mej ljudstvo po dogovoru cenejša.
Dobiva se v
,;Katol. Bukvami" v Ljubljani.
Licitacija.
Da se zagotovi
dobava hrane in priprege za odgonce
pri odgonski postaji v Igubljani za 1892. 1., vršila se bode v torek
dne 1. decembra l^Ol. 1.
od 10. do 12. ure dopoldne pri magistratu minuendna licitacija.	(U? l
\
Tovarna cerkvcue oprave.
Premovana	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Z a s t o p u i k : Franc B r ii c k n e r.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.,
pa tudi	(26—22)
cel a masna bleka v najpravilnejši obliki.
/
d
3
®
rt-
O

Cerkveni parainenti.
\

Dunajska borza,
Dne 26. novembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 16 ) gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100
. 90 gld.	50	kr.
JO „ . 107 ,.	70	
• 101 „	75	
. 1000 „	—	
. 269 „	50	
117 „	95	
9 „	35	
5 „	60	
• 57 „	90	tt
Dn6 25. novembra.
Ogerska zlata renta 4%.......101 gld. 90 kr.
A""""1" ' ' " '	~ 35 „'
75 „
Ogerska papirna renta 5%.....
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5 °!o državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld, . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 >
Zastavna pisma „ „ Kreditne srečke, 100 gld. St. Genois sročke, 40 gld.
4 */,*
100 133 145 179 96 100 183 61
50 25
Ljubljanske srečke, 20 gld.....
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
Windischgraezove srečke, 20 gld. . . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2757 Akcije južne železnico, 200 gld. sr. Papirni rubelj Laških lir 100
20	gld. 50 kr.
16	,, 50 „
19	„ 50 ..
59	. — „
51	. 75
143	» i
2757	„ 50
79	, 50 „
1	.i 11 'i „
	„ 50 „
fmenjarnična delniška ■ jli.a.j_ijlav/uit družba na Dunaju,
t	I., vvollzeile stev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem stu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
o*" Razna naročila izvršč se linjtočncje. Izdajatelj: Dr. Ivan lanežič.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoljske zadolžnioe. zastavna pisma peštanske ogerske komer-oijonalne banke. 4"3% komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
fl®t>#®® goldinarjev
se moro dobiti s
promeso iz 1864.1.,
ki velja cela 4' gld., polovica 2*/, gld in BO kr. kolek.
Žrebanje dne I. decembra! -ssar;