123
Mreža občanske znanosti v Sloveniji
Slovenian Citizen Science Network 
Mitja Vovk Iskrić
Oddano: 16.10.2023 – Sprejeto: 28.3.2024
1.04 Strokovni članek 
1.04 Professional article
UDK 027:[001.891:316] 
DOI https:/ /doi.org/10.55741/knj.68.2-3.7
Izvleček
Občanska znanost je koncept znanstvenoraziskovalnega dela, ki spodbuja odprt dialog 
med znanstveno in širšo skupnostjo, s čimer usmerja tudi družbeni razvoj. V Sloveni­ ji je v zadnjem letu doživela pomemben razvoj, zlasti z vzpostavitvijo specializirane­ ga spletnega portala citizenscience.si in nastankom Mreže občanske znanosti. Tudi 
Evropska unija je prispevala k napredku in vidnosti občanske znanosti, zlasti s financi­ ranjem projektov. Poleg drugih organizacij, kot so muzeji in društva, ter posameznikov 
tudi univerze in raziskovalni inštituti prispevajo k razvoju občanske znanosti. Širijo in 
krepijo raziskovalne dejavnosti z vključevanjem javnosti in hkrati tudi izboljšujejo svoj 
družbeni položaj ter povečujejo zaupanje v znanost. Hkrati zagotavljajo infrastrukturo, 
znanje, veščine, etične in pravne okvire ter financiranje. V Sloveniji je vključevanje 
javnosti v znanost dolgoletna tradicija, ki je potekala pod različnimi imeni, dokler se ni 
utrdil izraz »občanska znanost« kot najprimernejši prevod. Centralna tehniška knjižni­ ca Univerze v Ljubljani (CTK) že od leta 2017 sodeluje pri promociji in razvoju občanske 
znanosti v Sloveniji, z organizacijo strokovnih srečanj in pozneje tudi neposredno s 
podporo projektu občanske znanosti. Sodeluje z drugimi organizacijami pri pripravi 
dogodkov za spodbujanje sodelovanja med raziskovalci in knjižnicami ter širšo skup­ nostjo in aktivno deluje v mednarodnih organizacijah. V članku so podrobno predstav­ ljeni vsebina portala citizenscience.si, ki ga je razvila Centralna tehniška knjižnica 
Univerze v Ljubljani, ter ustanovitev in delovanje Mreže občanske znanosti v Sloveniji.
Ključne besede: odprta znanost, občanska znanost, Slovenija, spletni portali, sodelo­ vanje
Podatkovni set: Vsebina prispevka ne temelji na raziskovalnih podatkih.

124 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
Abstract
Citizen science is a concept of scientific research that promotes an open dialogue be­ tween the scientific community and the broader public and thus also guides social 
development. In Slovenia, this concept has developed considerably over the past year, 
in particular through the establishment of the specialised portal citizenscience.si and 
the Citizen Science Network. The European Union has also contributed to the promo­ tion and visibility of citizen science mainly by funding. Along with other organiza­ tions as museums and societies, and individuals, universities and research institutes 
also make an important contribution to citizen science, not only by expanding and 
strengthening research activities through public engagement, but also by improving 
their social reputation and strengthening trust in science. In Slovenia, public partici­ pation in science has a long tradition, which went under various names until the term 
“občanska znanost” was established as the most appropriate translation. Since 2017 , 
the Central Technical Library of the University of Ljubljana (CTK) has been involved 
in the promotion and development of citizen science in Slovenia, first by organising 
the expert meetings and later by directly supporting a citizen science project. They 
work with other organisations to organise events to promote collaboration between 
researchers and libraries and the general public, and is active in international organi­ sations. The content of the citizenscience.si portal and an analysis of the published 
projects are presented in detail.
Keywords: open science, citizen science, Slovenia, citizen science platforms, coopera­ tion
Data set metadata: No research data are associated with this article.
1 Uvod
Občansko znanost lahko opredelimo kot neprofesionalno sodelovanje prosto­ voljcev v znanstvenem procesu (Haklay idr., 2021), običajno pri zbiranju podat­ kov, pa tudi v drugih fazah znanstvenega procesa, kot so zagotavljanje kakovo­ sti, analiza in razlaga podatkov, opredelitev problema ali razširjanje rezultatov. 
Največkrat je to v povezavi z varovanjem okolja, ker omogoča, da se z vključeva­ njem lokalnih skupnosti povečujejo ozaveščenost, znanje in sodelovanje (Fraisl 
idr., 2022).
Občanska znanost je koncept znanstvenoraziskovalnega dela. Spodbuja odprt 
dialog med znanstveno in širšo skupnostjo ter s tem usmerja družbeni razvoj. 
Z načeli občanske znanosti pri znanstvenih projektih se spodbuja znanstvena 
odličnost. Na drugi strani pa pomaga pri dvigovanju znanstvene pismenosti ce­ lotne družbe (Den Broeder idr., 2016). V LIBER Roadmap to Open Science (Ayris 
idr., 2018) je občanska znanost definirana kot povezovalna in bistvena za izva­ janje znanosti. 

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 125
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
Občanska znanost oziroma sodelovanje širše javnosti v znanstvenoraziskoval­ nem procesu je pomemben spodbujevalec povezovanja znanosti in družbe, zato 
je bistvenega pomena izvajanje odprte znanosti, ki lahko prispeva k inovacijam, 
prilagojenim potrebam družbe, vodi k vzajemnemu učenju ter spodbuja znan­ stveno kulturo in pismenost v celotni družbi.
Občanska znanost je torej del koncepta družbe znanja, za katero je značilno, da 
si prizadeva znanost in raziskovalno politiko odpreti družbi. Znanost ne sme 
biti ravnodušna do potreb družbe, občani sami pa lahko izvajajo dobro znanost 
(Irwin, 1995).
2 Občanska znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru 
(European Research Area - ERA)
Leta 2001 je Evropska komisija objavila akcijski načrt Science and Society (Eu­ ropean Commission, 2002), ki se je osredotočil na spodbujanje znanstvene in 
izobraževalne kulture v Evropi, približevanje znanstvene politike državljanom 
in postavljanje odgovorne znanosti v središče oblikovanja politik. Pozneje, 
leta 2008, se je v okviru sedmega okvirnega programa Evropske unije (FP7) začel 
program Science in Society (SiS),
1
 ki je imel za cilj premostiti vrzel med strokov­ njaki na področju znanosti in tistimi, ki nimajo formalne znanstvene izobrazbe, 
ter spodbujati zanimanje za znanstveno kulturo v širši javnosti. Nekatere pobu­ de so zato namenjene spodbujanju radovednosti mladih za znanost in krepitvi 
naravoslovnega izobraževanja na vseh ravneh.
Projekt Socientize (2012–2014), ki ga podpira Evropska komisija in koordinira 
Univerza v Zaragozi, skupaj z drugimi institucijami iz Španije, Portugalske, Av­ strije in Brazilije, je pomembno prispeval k promociji in vrednotenju raziskav 
občanske znanosti. Cilj projekta je bil uskladiti različne deležnike v občanski 
znanosti, da bi vzpostavili temelje za novo paradigmo odprte znanosti, kar je 
pomembno vplivalo na razvoj občanske znanosti v Evropi. Projekt je izdal zele­ no in belo knjigo o občanski znanosti v Evropi z uporabo odprtega, iterativnega 
in vključujočega pristopa. Zelena knjiga (European Commission, 2014) je pred­ stavila analizo projektov občanske znanosti, osvetlila programe in pobude ter 
poudarila pomen vključevanja raziskovalcev zunaj akademske sfere. Bela knjiga 
(European Commission, 2015) pa je predlagala dejavnosti in ukrepe za naslav­
ljanje izzivov na stičišču znanosti, družbe in politike, pri čemer je predlagala 
 1
 https://cordis.europa.eu/programme/id/FP7­ SIS

126 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
strategije za oblikovalce politik, financerje in izvajalce občanske znanosti (Rich­
ter idr., 2018).
Evropska unija je prevzela ključno vlogo pri spodbujanju občanske znanosti s 
ciljnim financiranjem raziskav in razvoja projektov, kar je prispevalo h krepitvi 
in širitvi občanske znanosti po državah Evropske unije in širše. Tako je omogo­ čila vzpostavitev in krepitev dejavnosti, ki so povezale občanske raziskovalce ter 
spodbudile medsebojno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks.
Evropska zveza za občansko znanost (European Citizen Science Association ­ 
ECSA) deluje kot krovna organizacija, ki združuje deležnike v občanski znanosti 
in podpira skupnost z zagotavljanjem platforme za diseminacijo dobrih praks, 
izvajanjem promocijskih dejavnosti in vzpostavljanjem povezav z drugimi med­ narodnimi mrežami. 
Evropska zveza za občansko znanost je bila leta 2012 uradno registrirana kot 
združenje v skladu z nemško zakonodajo, s sedmimi člani in s sedežem v Nara­ voslovnem muzeju (Museum für Naturkunde) v Berlinu, ki je še vedno njen gosti­ telj. Združenje je hitro raslo ter vključevalo posameznike in institucije; leta 2019 
je imelo 84 članov in deset zaposlenih, poleg tega pa še uradnike in študente s 
krajšim delovnim časom. Tak pravni status Evropski zvezi za občansko znanost 
omogoča kandidiranje za sredstva na evropski ravni in ji zagotavlja legitimen 
glas v zagovarjanju občanske znanosti v političnih krogih.
Zveza daje velik pomen izboljševanju kakovosti projektov občanske znanosti 
in je v ta namen pripravila deset načel, ki opisujejo, kdaj lahko projekt velja 
za projekt občanske znanosti (European Citizen Science Association, 2015). V 
letu 2022 je pripravila bolj natančne kriterije za ocenjevanje tega, ali so projekti 
občanske znanosti lahko del spletnih platform občanske znanosti (Haklay, 
2020).
Leta 2016 se je začel izvajati program »Science with and for Society« (SwafS). To 
je program Obzorja 2020, katerega namen je zgraditi učinkovito sodelovanje med 
znanostjo in družbo, zaposliti nove talente za znanost ter združiti znanstveno 
odličnost z družbeno zavestjo in odgovornostjo. Odgovorne raziskave in ino­ vacije (RRI) so temelj programa SwafS, ki vsem družbenim akterjem omogoča 
sodelovanje med celotnim raziskovalnim in inovacijskim procesom, da bolje 
uskladijo tako proces kot njegove rezultate z vrednotami, potrebami in priča­ kovanji družbe.
Projekt Doing It Together Science (DITOs; 2016–2019) predstavlja eno izmed ključ­ nih iniciativ za strukturiranje občanske znanosti na vseevropski ravni. Namen 

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 127
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
projekta je bil organizacija javnih dogodkov, ki so se osredotočali na občansko 
znanost znotraj znanstvenih področij biologije ter okolja in trajnostnega razvo­ ja. Evropska zveza za občansko znanost je v tem projektu odgovarjala za poli­ tično udejstvovanje, vključujoč interakcijo z odločevalci na lokalni, nacionalni 
in evropski ravni. Delo zveze je bilo usmerjeno v krepitev občanske znanosti v 
različnih dimenzijah. Projekt je zvezi omogočil financiranje osebja in dogodkov, 
kar je prispevalo k izboljšanju struktur in postopkov za upravljanje skupnosti. 
Ta pristop je temeljil na sodelovanju z občanskimi raziskovalci in znanostjo po 
načelu »naredi sam«. 
Evropska zveza za občansko znanost je prek projekta Doing It Together Science 
še dodatno krepila nastajajoče nacionalne pobude. Dogodki in okrogle mize so 
bili organizirani z namenom priprave smernic za podporo občanske znanosti na 
različnih upravljavskih ravneh. Zveza je v okviru projekta zagovarjala vključe­ vanje konceptov odgovornega raziskovanja in inovacij (RRI) ter odprte znanosti. 
Delovna skupina zveze je zbirala dobre prakse in priporočila za izboljšanje so­ delovanja in raziskovanja na tem področju. 
Sodelovanje in raziskovanje v okviru Doing It Together Science sta bila zasno­ vana z namenom povečanja pluralizma v občanski znanosti ter zagotavljanja 
raznolikosti govorcev in perspektiv. Ta pristop je bil ključen za vključevanje ob­ čanske znanosti v širše prestrukturiranje raziskovalnih politik Evropske unije. 
Projekt ostaja referenčna točka za prihodnje ocenjevanje občanske znanosti 
kot relevantnega pristopa k raziskovanju in komuniciranju znanosti (Vohland 
idr., 2021).
3 Občanska znanost na univerzah
Poleg drugih organizacij, kot so muzeji in društva, ter posameznikov tudi uni­ verze in raziskovalni inštituti pomembno prispevajo k uveljavitvi občanske zna­ nosti. Kot pravita Wyler in Haklay (2018), univerze igrajo ključno vlogo v okviru 
dejavnosti občanske znanosti, saj vključevanje splošne javnosti na to področje 
prispeva k razširitvi in krepitvi njihove raziskovalne dejavnosti, kar krepi njihov 
družbeni položaj in povečuje zaupanje v raziskovalni sektor. Z zagotavljanjem 
infrastrukture, strokovnega znanja, veščin ter etičnih in pravnih okvirov, izo­ braževalnih kapacitet za sedanje in bodoče občanske znanstvenike ter potreb­ nega financiranja univerze bistveno prispevajo k razvoju in podpori občanske 
znanosti. Kljub temu se univerze pri vključevanju v občansko znanost soočajo z 
različnimi izzivi, ki jih je mogoče premagati s skrbnim načrtovanjem projektov 
ter s podporo financerjev in oblikovalcev politik.

128 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
Občanska znanost je prepoznana kot eden izmed ključnih stebrov odprte zna­ nosti, kot to opredeljuje platforma za politiko odprte znanosti (OSPP) Evropske 
komisije, ki pripravlja priporočila za financerje, raziskovalce in podporne orga­ nizacije. Vključevanje občanske znanosti v definicijo odprte znanosti poudar­ ja njeno vlogo v vključevanju javnosti v znanstveno in tehnološko sfero, kar je 
ključno za napredek znanosti ter odpira nove možnosti za raziskovalce in organi­ zacije. Občanska znanost igra pomembno vlogo pri razvoju znanstveno pismene 
družbe, omogoča dostop do znanosti ljudem brez formalne znanstvene izobraz­ be in spodbuja predlaganje relevantnih raziskovalnih tem. Projekti, ki vklju­ čujejo javnost že v zgodnjih fazah in obveščajo o znanstvenem napredku, ne 
samo krepijo znanstvena prizadevanja z zbiranjem podatkov in ozaveščanjem, 
ampak tudi zadovoljujejo družbene potrebe s kreiranjem znanstvenih dokazov 
za podporo javnim odločitvam. Občanska znanost tako prispeva k izobraževa­ nju in povečanju znanstvene pismenosti ter razvija mrežo med strokovnjaki in 
amaterji, kar lahko pospeši znanstvena odkritja (Ignat in Ayris, 2020).
4 Začetki organiziranja občanske znanosti v Sloveniji
Vključevanje širše javnosti v znanstvena raziskovanja je v Sloveniji prisotno že 
dolgo časa. Dr. Marija Makarovič je bila ena prvih raziskovalk, ki je uporabljala 
načela občanske znanosti, in sicer v okviru Slovenskega etnografskega muzeja 
– zbirala in dokumentirala je predmetno, pisno, slikovno in ustno gradivo ter 
ga strokovno obdelovala skozi muzejske razstave (Makarovič in Modrej, 2013). 
Pomemben raziskovalec področja občanske znanosti je dr. Zdravko Mlinar. Pri 
knjigi Izzivi občanskega raziskovanja: Izkušnje in pričakovanja iz Žirov in od dru­ god (Mlinar, 2022) so bili v raziskovalno delo vključeni Žirovci in Nežirovci,
2
 
profesionalci in laiki, temu pa so se posvetili prostovoljno. Gre za kolektivno delo 
in vsebuje neprofesionalno raziskovanje občanov različnih starosti (od otrok do 
upokojencev), različnih stopenj in vrst izobrazbe (od osnovne šole do akademije 
znanosti), interesov in poklicev. Pomembno je bilo, da se vključi kar največje 
število ljudi, ki so znanstvenikom v pomoč.
Termin citizen science se je v slovenščino prevajal zelo različno, od participa­ tivne, ljubiteljske do skupnostne znanosti. Pogosto se uporablja brez prevoda 
ali pa se uporabi izraz v obeh jezikih. Evropska zveza za občansko znanost je 
aprila 2015 objavila deset načel »participativne« znanosti (European Citizen 
 2
 Kot je zapisal dr. Mlinar.

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 129
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
Science Association, 2015), kot jih je prevedel Zavod Kersnikova. Terminološka 
sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je leta 2017 v svo­ ji Terminološki svetovalnici citizen science prevedla kot »ljubiteljska znanost« 
(Ljubiteljska znanost, 2017).
 
Pri tem so citirali poročilo projekta (Štebe, 2012), 
kjer je bil uporabljen izraz »ljudska oz. državljanska znanost«. Primož Presetnik 
(2019) je uporabil izraz »ljudska znanost«. Mag. Miro Pušnik, direktor Centralne 
tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK), pa je uporabljal izraz »skupnostna 
znanost« (Pušnik, 2021).
V svojem članku »Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/Citi­ zen Science? Uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja« je 
dr. Mlinar (2021, str. 35) izpeljal sledeči zaključek:
Po pregledu vseh kandidatov smo sklenili, da je vsebinsko najustreznejši 
izraz v slovenščini občanska znanost (in pripadajoče ji občansko raziskova­ nje), ki hkrati vključuje mnoštvo elementov drugih terminov in še posebej 
upošteva tako individualno kot kolektivno raven obravnavanja raziskovalne 
dejavnosti. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika književna raba besede 
občan pomeni pripadnika človeške skupnosti in tako daleč presega zameji­ tev na upravno­ politično razumevanje občine. Prav takšno širše označevanje 
tudi v Sloveniji odpira pota uveljavljanja novih prizadevanj in gibanja.
5 Aktivnosti Centralne tehniške knjižnice v povezavi z občansko 
znanostjo
Centralna tehniška knjižnica je leta 2017 v skupni organizaciji z Narodno in uni­ verzitetno knjižnico, Univerzitetno knjižnico v Mariboru, Univerzo na Primor­ skem, Scientific Knowledge Services, založno University College London (UCL 
Press) in Zvezo evropskih raziskovalnih knjižnic (Ligue des Bibliothèques Eu­ ropéennes de Recherche – LIBER) izvedla strokovno srečanje »Focus on Open 
Science«, ki je vključevalo tematiko Odprta znanost za vsakogar (t. i. Citizen 
Science).
3
 Prvo aktivno sodelovanje Centralne tehniške knjižnice v projektu ob­ čanske znanosti je izhajalo iz priprave seznama organizacij, s katerimi bi lahko 
sodelovala pri projektih občanske znanosti, ki so ga v knjižnici začeli pripravljati 
v letu 2020. Namen tega pristopa je bil vzpodbuditi povezovanje in vključeva­ nje različnih skupin uporabnikov Centralne tehniške knjižnice, kot so študenti, 
 3
 https://knowledge.services/events/2017­ ljubljana/

130 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
dijaki in upokojenci, v znanstveno in raziskovalno delo, tudi z uporabo ustvar­ jalnega prostora, t. i. Ustvarjalnice.
V procesu vzpostavljanja partnerstev je Centralna tehniška knjižnica prišla v stik 
z odgovornimi za projekt »covid.si«.
4
 Knjižnica je po srečanju s sodelujočimi, 
kjer so razpravljali o tem, kaj najbolj nujno potrebujejo in kaj jim lahko knjižnica 
omogoči, ponudila pomoč pri vzpostavitvi spletne strani in promociji projekta. 
Tako je v marcu 2020 postavila prvo spletno stran projekta.
5
 Spletno mesto so 
prevedli v angleščino. Projekt je bil kmalu objavljen tudi na Radioteleviziji Slo­ venija, kjer je dosegel velik odziv. Centralna tehniška knjižnica je prispevala 
računalniške kapacitete za distribuirano računanje ter svoje tridimenzionalne 
tiskalnike za izdelavo »wuhobrana« (traku za lažje nošenje zaščitnih mask).
Sodelovanje se je nadaljevalo, ko je Centralna tehniška knjižnica prejela pova­ bilo za predstavitev svojih dejavnosti na spletnem seminarju Združenja za ob­ čansko znanost (Citizen Science Association (CSA)) z naslovom »Citizen Science 
and Serious Games Tackle Covid­ 19«. Predstavitev je v aprilu 2020 izvedel vodja 
projekta dr. Črtomir Podlipnik (2020) Projekt se nadaljuje kot SiDock@home,
6
 
mednarodni projekt prostovoljnega računalništva, katerega cilj je odkrivanje 
zdravil.
V letu 2020 so v Centralni tehniški knjižnici začeli aktivno promocijo občanske 
znanosti z organizacijo vrste dogodkov. V maju 2020 je knjižnica organizirala 
spletno srečanje z uporabniki za promocijo občanske znanosti, ki jo je takrat 
imenovala še »skupnostna znanost«. Novembra 2020 je knjižnica v okviru serije 
»Focus on Open Science« organizirala strokovno srečanje »Skupnostna znanost: 
most med raziskovalci in širšo skupnostjo«.
7
 Na to temo so pripravili tudi pod­ kast (Podcast A­ Ž, b. d.)
Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 
(2023), ki jo je Državni zbor sprejel v marcu 2022, v sklopu Odprte znanosti 
vključuje Ukrep 6.2.5: Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje 
javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost. Na podlagi te resolucije je Vlada 
Republike Slovenije začela pripravljati Akcijski načrt za odprto znanost (Akcij­ ski …, 2023), v katerem je bolj podrobno razdelila načrtovanje razvoja občanske 
znanosti v Sloveniji. Akcijski načrt, ki je bil sprejet konec maja 2023, je pripravlja­ la delovna skupina Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za področje 
 4
 covid.si
 5
 https://koronavirus.ctk.uni­ lj.si/skupnostna­ znanost/
 6
 https://www.sidock.si/sidock/
 7
 http://odprta­ knjiznica.si/pogled­ na­ odprto­ znanost/

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 131
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
odprte znanosti. Ministrstvo je pri pripravi načrta sodelovalo s Centralno teh­ niško knjižnico, ki je že v preteklosti raziskovala področje občanskega razisko­ vanja in ga promovirala v obliki predstavitev v sklopu Odprte akademije, serije 
izobraževalnih video vsebin.
Akcijski načrt predvideva naslednje aktivnosti, povezane z občansko znanostjo:
 – vzpostavitev in delovanje nacionalnega observatorija občanske znanosti;
 – povezovanje nacionalnega observatorija z drugimi sorodnimi evropskimi in 
mednarodnimi observatoriji občanske znanosti (citizen observatory – CO);
 – vključevanje nacionalnega observatorija v evropske projekte in sodelovanje v 
njih ali zagotavljanje podpore za sodelovanje drugih akterjev občanske zna­ nosti v evropskih projektih (npr. Obzorje Evropa);
 – vzpostavitev in delovanje mreže občanske znanosti v Sloveniji – citizensci­ ence.si;
 – popis obstoječih projektov, iniciativ, praks in raziskovalne infrastrukture (RI) 
na področju občanske znanosti v Republiki Sloveniji;
 – promocija občanske znanosti v znanstvenoraziskovalni skupnosti (med jav­ nimi raziskovalnimi organizacijami (JRO), zlasti med doktorskimi kandidati 
in v širši družbi);
 – oblikovanje, objava in diseminacija smernic oz. uporabniškega priročnika 
občanske znanosti ter izvedba usposabljanj za izvajalce na terenu;
 – zasnova in organizacija letnega dogodka občanske znanosti, ki povezuje na­ cionalne akterje, omogoča prenos dobrih praks iz drugih držav ter krepi so­ delovanje nacionalne mreže z drugimi akterji v Evropi in svetu.
Nosilec teh aktivnosti je postala Centralna tehniška knjižnica in za njihovo iz­ vedbo prejela finančna sredstva. Večina naštetih aktivnosti že poteka, nekaj jih 
je že končanih.
Šesto mednarodno enodnevno strokovno posvetovanje »Knjižnica, srce me­ sta: občanska znanost«
8
 je leta 2023 organizirala Mestna knjižnica Ljubljana v 
sodelovanju s Centralno tehniško knjižnico. Omeniti moramo, da so predstav­ niki knjižnice sodelovali s svojimi prispevki na posvetu »Izzivi občanskega 
raziskovanja«,
9
 ki ga je organiziral Svet za razvoj pri SAZU, ter na strokovnem 
posvetu »Položaj občanske znanosti in umestitev v okvir financiranja znanstve­ noraziskovalne dejavnosti«,
10
 ki ga je organizirala Javna agencija za znanstve­ noraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
 8
 https://www.mklj.si/novice/posvetovanje­ knjiznica­ srce­ mesta­ 2023­ obcanska­ znanost/
 9
 https://www.sazu.si/events/6411d10fbbc1956960a75580
 10
 https://www.aris­ rs.si/sl/obvestila/23/strokovni­ posvet­ obcanska­ znanost.asp

132 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
5.1 Centralna tehniška knjižnica kot članica mednarodnih organizacij, 
povezanih z občansko znanostjo
Centralna tehniška knjižnica je že vrsto let članica Zveze evropskih raziskoval­ nih knjižnic (Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche – LIBER). Po 
konferenci v Dublinu leta 2019 se je oblikovala delovna skupina LIBER za občan­ sko znanost,
11
 v kateri je že od začetka sodeloval predstavnik Centralne tehniške 
knjižnice.
Zveza evropskih raziskovalnih knjižnic je z ustanovitvijo delovne skupine pre­ vzela vodilno vlogo pri oblikovanju podpornih storitev za občansko znanost na 
ravni visokošolskih knjižnic. Delovna skupina je začela pripravljati priročnik 
za vodenje občanske znanosti v knjižnicah. Prvi del priročnika (LIBER Citizen 
Science Working Group, 2021) vsebuje informacije o načrtovanju projektov in ko­ munikaciji z vsemi deležniki ter priporočila o ravnanju z raziskovalnimi podatki. 
Drugi del (LIBER Citizen Science Working Group, 2023) pa opisuje nove načine 
uporabe obstoječih orodij in infrastruktur, predvsem institucionalnih repozito­ rijev, bodisi za publikacije ali za podatke. Prikazuje, kako se lahko upravljanje 
raziskovalnih podatkov in dobra praksa ustvarjanja metapodatkov povežeta s 
projekti občanske znanosti.
Centralna tehniška knjižnica se je v letu 2020 pridružila tudi Evropski zvezi za 
občansko znanost. Zaposleni v knjižnici so se zaradi pandemije covida­ 19 kon­ ference zveze leta 2020 v Trstu udeležili na daljavo. Predstavnik knjižnice pa je 
od takrat član delovne skupine za mreže, kjer se raziskuje vzpostavljanje naci­ onalnih mrež po Evropi.
6 Portal citizenscience.si
Platforme za občansko znanost imajo potencial, da delujejo kot katalizatorji za 
razvoj občanske znanosti v posameznih državah. Z združevanjem raznolikih in 
razpršenih iniciativ lahko te platforme ustvarijo sinergije in spodbudijo širšo 
skupnost k zagonu lastnih projektov občanske znanosti. Razvoj in implementa­ cija platform za občansko znanost sta ključna za spodbujanje sodelovanja med 
različnimi deležniki in za širjenje občanske znanosti kot pristopa k raziskovanju. 
Njihova vloga pri povezovanju obstoječih iniciativ in pri navdihovanju novih 
projektov lahko znatno prispeva k rasti in raznolikosti praks občanske znanosti. 
 11
 https://libereurope.eu/working­ group/liber­ citizen­ science­ working­ group/

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 133
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
Nadaljnji razvoj teh platform je ključen za utrditev njihove vloge v podpori in 
širjenju občanske znanosti (Liu, 2021).
V evropskem kontekstu se v zadnjih letih uveljavlja trend ustanavljanja nacio­ nalnih platform za občansko znanost. Te platforme, ki jih pogosto vzpostavlja­ jo ali gostijo nacionalne mreže za občansko znanost, imajo cilj spodbujati in 
razširjati prakse znotraj posameznih držav. Predstavljajo konglomerat različnih 
projektov in aktivnosti, pri čemer se osredotočajo na komunikacijo s široko sku­ pino zainteresiranih strani, vključno z vsemi prebivalci, splošno javnostjo, vodji 
projektov občanske znanosti, institucijami, mediji in političnimi odločevalci. Te 
platforme delujejo kot sredstvo za predstavitev projektov ter ponujajo splošne in­ formacije, orodja in smernice, ki so ključni za uspešno izvajanje in razumevanje 
občanske znanosti (Vohland idr., 2021).
Z naraščajočim zanimanjem za občansko znanost se je povečevala potreba po 
ustrezni infrastrukturi, ki bi omogočala podporo njenim dejavnostim. V ta na­ men je bilo razvitih več digitalnih infrastruktur, ki olajšujejo interakcijo med 
občani in znanstveniki. Objavljeni so bili številni viri, smernice in priročniki, ki 
obravnavajo upravljanje podatkov in metapodatkov, vzpostavljanje standardov, 
zagotavljanje kakovosti podatkov ter etično ravnanje s podatki. Ta razvoj kaže na 
vse večje zahteve, ki jih postavlja infrastruktura občanske znanosti, pri čemer 
igrajo ključno vlogo platforme za občansko znanost (Liu, 2021).
Slika 1: Zaslonska slika portala (Vir: https:/ /citizenscience.si, 2023)

134 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
Centralna tehniška knjižnica je konec leta 2022 začela s pripravami na vzposta­ vitev nacionalnega portala občanske znanosti. V ta namen je zaposlila novega 
sodelavca, ki se ukvarja s področjem občanske znanosti, po potrebi pa mu po­ maga še ekipa drugih sodelavcev. Oblikovanje in vzpostavitev portala je izvedla 
brez zunanjih sodelavcev. 
Vsebine portala je določila na podlagi primerov dobrih praks iz tujine, predvsem 
avstrijske platforme Österreich forscht.
12
 Ker je bil terminološki problem sloven­ skega prevoda izraza Citizen science razrešen šele pred kratkim (Mlinar, 2021), 
se je knjižnica odločila, da bo za spletni naslov portala uporabljala angleški 
izraz, ki je v mednarodnem okolju bolj prisoten kot lokalni prevodi (poleg prej 
omenjenega avstrijskega tudi nemški
13
, švicarski
14
 in češki
15
 portal uporabljajo 
angleški izraz).
Knjižnica je načrtovala portal kot spletno orodje za spodbujanje občanskih 
raziskav, za promocijo različnih praks, za prikaz dostopne infrastrukture, za 
obveščanje javnosti ter kot knjižnico pomembnih dokumentov in orodij. Pri obli­ kovanju portala so se osredotočili na ciljne skupine. Primarna ciljna skupina je 
splošna javnost (od otrok do starejših občanov), pomemben segment pa so tudi 
raziskovalci ter vsi, ki aktivno izvajajo projekte občanske znanosti.
6.1 Pregled vsebine
Na portalu citizenscience.si je dostopnih veliko osnovnih informacij o občanski 
znanosti, kar vključuje kratko predstavitev zgodovine, razlago termina občanska 
znanost, deset načel občanske znanosti Evropske zveze za občansko znanost, 
politike v evropskem raziskovalnem prostoru in svetu, povezave na sorodne por­ tale, razpise ter kratke informacije o tem, kako začeti projekt občanske znanosti.
Pomemben vidik portala je promocija občanske znanosti v obliki aktualnih no­ vic na začetni strani. Objavljene novice so namenjene splošni javnosti. Poseb­ na pozornost se namenja poljudnoznanstvenim predavanjem raziskovalcev, ki 
predstavljajo svoja področja. S tem se skuša doseči izboljšanje znanstvenega 
opismenjevanja širše družbe. Za lažjo in hitrejšo komunikacijo s splošno jav­ nostjo je Centralna tehniška knjižnica odprla račune na družabnih medijih, kot 
 12
 https://www.citizen­ science.at/
 13
 https://www.citizen­ science­ germany.de
 14
 https://www.citizenscience.uzh.ch
 15
 https://www.citizenscience.cz

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 135
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
so Facebook,
16
 X/Twitter,
17
 LinkedIn
18
 ter Mastodon
19
. V decembru 2023 je bilo 
že več kot 400 sledilcev po vseh omrežjih. Na družabnih omrežjih se objavljajo 
novice in dogodki ter ponovno objavljajo zanimive objave na temo občanske 
znanosti. Vse novice se zberejo in pošljejo na e­ poštni seznam, ki je bil ustvar­ jen za potrebe komunikacije v Mreži občanske znanosti. Objavljen je koledar, 
ki vključuje predstavitve različnih projektov in druge dogodke, povezane z ob­ čanskim raziskovanjem, na primer poljudnoznanstvena predavanja, namenjena 
širši javnosti. Del ozaveščanja javnosti pa so usposabljanja, ki jih je izvajala Cen­ tralna tehniška knjižnica. Potekala so na daljavo in na lokacijah raziskovalnih 
organizacij, ki jih je zanimala izvedba izobraževanja za svoje zaposlene.
Osrednja vsebina portala je katalog slovenskih projektov občanske znanosti. Tu­ kaj je knjižnica sprejela najširšo definicijo občanske znanosti, saj je hotela zajeti 
kar največ projektov, ki se izvajajo v Sloveniji. Zaradi poslanstva knjižnice, ki 
podpira izobraževalno in raziskovalno delo na Univerzi v Ljubljani in raziskoval­ nih zavodih, v drugih slovenskih visokošolskih ustanovah ter samostojnih razi­ skovalnih organizacijah, so bili prvi objavljeni projekti večinoma iz teh ustanov. 
Prvi dodani projekt je bil »Skupnostna znanost in boj proti korona virusu«, kjer 
je knjižnica sodelovala že od leta 2020. Potem so se dodali projekti, ki so potekali 
že več let in so bili najbolj znani v javnosti. Kmalu po objavi portala pa so druge 
organizacije, ki v Sloveniji delujejo na tem področju, začele pošiljati predloge za 
vključitev njihovih projektov. Objavljena so navodila o tem, kako dodati projekt 
z naštetimi potrebnimi informacijami. 
Knjižnica partnerjem svetuje pri objavi projektov na evropskem portalu Evrop­ ske unije­ Citizen.Science
20
, ki je postal osrednja točka evropskih projektov.
Pomemben del portala je razvoj kataloga odprtih raziskovalnih infrastruktur, 
ki zajema različne naprave, inštrumente, storitve in prostore, ki jih ponujajo or­ ganizacije za izvajanje projektov občanske znanosti. To so na primer različni 
merilni inštrumenti, ki si jih je možno izposoditi, laboratorij in delavnice, kjer je 
mogoče izvajati delo na projektu, prostori za sestanke in predstavitve, dostop do 
literature, programske opreme in različna svetovanja.
21
 Spodbujanje organizacij, 
da ponudijo svojo infrastrukturo, je potekalo na predlog Centralne tehniške 
 16
 https://www.facebook.com/obcanskaznanost
 17
 https://twitter.com/obcanskaznanost
 18
 https://www.linkedin.com/company/obcanskaznanost/
 19
 https://mastodon.social/@obcanskaznanost
 20
 https://eu­ citizen.science
 21
 https://citizenscience.si/mreza/katalog­ infrastruktur/

136 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
knjižnice, ki je kot zgled predstavila svoje storitve, ki jih ponuja projektom ob­ čanske znanosti. To so:
 – brezplačna članarina,
 – informacijski viri in svetovanje,
 – bibliografska podpora,
 – storitve Digitalnega repozitorija raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS) 
ter storitev v okviru tega repozitorija za pomoč raziskovalcem v zvezi z ravna­ njem z raziskovalnimi podatki DiRROS Data,
 – ustvarjalni prostor,
 – knjižnica stvari,
 – prostor za sestanke.
Tudi druge organizacije v Mreži občanske znanosti so se po zgledu Centralne 
tehniške knjižnice odločile ponujati svojo infrastrukturo za projekte občanske 
znanosti.
Zadnji razdelek na portalu je digitalna knjižnica, ki vsebuje različne spletne vire, 
ki lahko pomagajo pri ustvarjanju in izvajanju projektov občanske znanosti: 
informacijski viri, publikacije, videoposnetki, orodja in pripomočki ter odprti 
izobraževalni viri. Vsaki povezavi sta dodana zaslonska slika cilja in kratek opis.
7 Mreža občanske znanosti v Sloveniji
V obdobju tranzicije od nastajanja do uveljavljanja določene prakse se pogosto 
pojavi potreba po ustanovitvi članskih združenj, ki so namenjena kodifikaciji, 
obravnavanju skupnih izzivov in spodbujanju mreženja med izvajalci (Storks­
dieck idr., 2016). Mreže občanske znanosti prevzemajo vodilno vlogo pri ozave­ ščanju in izobraževanju različnih deležnikov (akademskih raziskovalcev, obliko­ valcev politik in širše javnosti) o pomenu in potencialu občanske znanosti. S tem 
ustvarjajo identiteto in ugled področja ter določajo agendo za globalne razprave 
o njegovi vrednosti in prispevku k reševanju širših družbenih problematik. Poleg 
tega lahko mreže predstavljajo institucionalno hrbtenico za občansko znanost 
kot akademsko disciplino, usmerjajo razvoj raziskovalnih programov in zagotav­
ljajo podporo za mednarodne raziskave. Pri tem priznavajo lokalno specifične 
elemente, kot so kulturne razlike, razpoložljivost financiranja in strukture od­ ločanja, ki oblikujejo prakso na terenu.
Mnogo evropskih držav ima nacionalne mreže občanske znanosti, ki vzdržujejo 
spletne platforme. Takšne mreže lahko vzpodbujajo nove povezave za projekte 
občanske znanosti, ker vključujejo projekte zelo različnih organizacij in tako tudi 

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 137
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
promovirajo raznolikost občanske znanosti (Vohland idr., 2021). V okviru razvoja 
mrež občanske znanosti, ki so usmerjene v angažiranje širokega spektra ciljnih 
skupin, se te mreže pogosto uveljavljajo kot nacionalna informacijska središča. Te 
platforme zagotavljajo obsežne in diferencirane informacije o občanski znanosti, 
ki so prilagojene raznolikim interesom in predznanjem uporabnikov. Mreže ob­ čanske znanosti so zasnovane tako, da integrirajo različne znanstvene discipline, 
s čimer se usmerjajo k raznolikim ciljem. Prvi cilj je povečanje prepoznavnosti 
občanske znanosti, kjer igrajo ključno vlogo pri dvigovanju zavedanja o občanski 
znanosti tako v znanstveni skupnosti kot v širši družbi. S transdisciplinarnim 
delom, ki presega znanost in družbo, mreže spodbujajo družbene spremembe in 
zagovarjanje znanstvenih odkritij ter tako ustvarjajo pomemben vpliv v družbi. 
S podporo mrež občanske znanosti se odpirajo novi kanali za sodelovanje med 
različnimi deležniki in se tako vzpostavljajo nove priložnosti za sodelovanje. Mre­ že kot platforme za izmenjavo znanja in vzajemno učenje omogočajo distribucijo 
znanja ter spodbujajo izmenjavo dobrih praks med izvajalci in udeleženci. 
Tako mreže občanske znanosti predstavljajo multidimenzionalne entitete, ki 
presegajo klasične akademske strukture in ponujajo inovativne pristope k razi­ skovanju in reševanju kompleksnih družbenih izzivov (Vohland idr., 2021).
7.1 Ustanovitev in delovanje
Oblikovanje Mreže občanske znanosti je bilo ena od glavnih aktivnosti Central­ ne tehniške knjižnice, opisanih v Akcijskem načrtu za odprto znanost (2023), in 
tako eden izmed temeljnih ciljev delovanja na tem področju. Knjižnica je v prvem 
koraku evidentirala vse deležnike občanske znanosti. Iskanje potencialnih par­ tnerjev je potekalo v štirih glavnih skupinah: civilna družba, javni sektor, izo­ braževanje in zasebni sektor. Knjižnica se je tako najprej usmerila v sodelovanje 
s splošnimi knjižnicami, ki so zaradi dobro razvite mreže blizu lokalnemu prebi­ valstvu in tako lahko postanejo most med prebivalci in raziskovalnimi projekti 
raziskovalnih organizacij. Na drugi strani se je knjižnica usmerila k svojim part­
nerjem, najprej Univerzi v Ljubljani ter drugim visokošolskim in raziskovalnim 
ustanovam. Za lažje pridobivanje partnerjev je bilo pomembno poudarjati, da 
gre za prostovoljno sodelovanje brez finančnih posledic in formalne organiza­ cije. Bistveno je, da se vse morebitne odločitve Mreže dosežejo s soglasjem vseh 
partnerjev, zato se je ob vsakem dodajanju novega projekta na portal citizen­ science.si kontaktiralo organizacije, ki so bile odgovorne za projekt, ter se jih 
povabilo k sodelovanju kot partnerke v Mreži. 
Na začetku je bilo sodelovanje omejeno na lažjo in hitrejšo izmenjavo novic. Za 
poenostavitev komuniciranja med člani Mreže je knjižnica ustvarila e­ poštni 

138 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
seznam, za krepitev sodelovanja pa organizirala srečanje članov mreže občan­ ske znanosti. Prvo srečanje je potekalo v prostorih knjižnice in na daljavo (po 
ZOOM­ u) 20. julija 2023. Srečanja so se udeležili predstavniki 13 organizacij. Na 
predlog Mestne knjižnice Ljubljana se je soglasno določilo koordinatorko Mre­ že. Ta Mrežo zastopa, predstavlja operativno in tesnejšo povezavo med Mrežo 
in Centralno tehniško knjižnico ter organizira nadaljnje delovanje Mreže. Pri 
tem ji Centralna tehniška knjižnica daje vso tehnično podporo. Prvo srečanje je 
sovpadalo z razpisom za ambasadorko občanske znanosti, ki je bil objavljen v 
okviru projekta European Citizen Science (ECS).
22
 Projekt vodi Evropska zveza 
za občansko znanost v konzorciju z univerzami in drugimi ustanovami. Razpis 
je namenjen ustvarjanju mreže 28 ambasadorjev občanske znanosti v Evropi. Ti 
bodo podpirali izgradnjo skupnosti in aktivnosti za vključevanje novih članov 
na nacionalni in lokalni ravni ter promovirali platformo European Citizen Sci­ ence.
23
 Na predlog Centralne tehniške knjižnice so člani Mreže soglasno podprli 
kandidatko, ki se je predstavila na srečanju.
Mreža nima formalnih zavez, statuta in pravil delovanja, njen namen je sodelo­ vanje ter širjenje informacij o projektih in delovanju. Včlanijo se lahko organiza­ cije in posamezniki. Ohlapni način delovanja pušča veliko prostora za različne 
ideje. Delovanje Mreže temelji na delovnih skupinah.
24
Mreža je ustanovila delovno skupino za pripravo nacionalnih dogodkov. Mreža 
občanske znanosti je tako s tehnično podporo Centralne tehniške knjižnice or­ ganizirala prvi nacionalni dogodek, »Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: dan Občanske 
znanosti«,
25
 ki se je zgodil 15. novembra 2023 kot del konference »Dan
2
 odprte 
znanost 2023«, ki je potekala v okviru Arnesove konference »Mreža znanja«. Na 
dogodku so sodelovali ugledni gosti iz tujine, predstavilo pa se je šest primerov 
dobre prakse. Za dogodek se je pripravila zloženka z osnovnimi informacijami s 
portala Mreže. Dogodek je bil zelo dobro obiskan, veliko je bilo ogledov na sple­ tu, zelo zanimive pa so bile poglobljene razprave po koncu vsake predstavitve.
26
Ustanovila je tudi delovno skupino za pripravo priročnika o občanski znanosti, 
ki se osredotoča na pregled in optimizacijo vsebine priročnika, ki bo objavljen 
s sodelovanjem celotne Mreže. Priročnik je namenjen vsem zainteresiranim za 
občansko znanost, še posebej tistim brez preteklih izkušenj. V njem so pred­ stavljeni koraki za načrtovanje in izvedbo projektov. Oblikovale so se še druge 
 22
 https://eu­ citizen.science/call_ambassadors/
 23
 http://eu­ citizen.science
 24
 https://citizenscience.si/mreza/delovne­ skupine/
 25
 https://citizenscience.si/mreza/nacionalni­ dogodek/
 26
 https://video.arnes.si/watch/playlist/t2wpzcw25cxs/video/g69y3l36r454

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 139
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
delovne skupine: za sodelovanje knjižnic, oblikovanje strategije razvoja in pro­ mocijo. Februarja 2023 je imela mreža 29 članov.
7.2 Cilji v letu 2024
Eden od ključnih korakov Mreže občanske znanosti v Sloveniji je vzpostavitev 
in izvedba celovitega programa usposabljanja, namenjenega vsem, ki želijo so­ delovati v občanskem raziskovanju, s čimer želi okrepiti njihove raziskovalne 
veščine in znanje. Predviden je tisk priročnika za občansko raziskovanje, ki je 
praktično orodje in vodnik za udeležence v teh projektih.
Načrtovane so intenzivne promocijske dejavnosti. Te vključujejo razstave, ki 
bodo predstavljale projekte občanskega raziskovanja, objavo posebne »pregle­ dne revije« (angl. overlay journal), ki bo informirala in ozaveščala o pomenu 
in dosežkih občanskega raziskovanja, izdajo novičnika, ki bo redno poročal o 
novostih in napredku, ter izdelavo raznovrstnega promocijskega materiala, ki 
bo namenjen širjenju zavedanja o občanskem raziskovanju.
Prav tako je predvidena sistematična naslovitev ključnih ciljnih skupin, ki so 
pomembne za uspeh in razširjenost občanskega raziskovanja. Univerze bodo 
vključene prek Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS), raziskoval­ ni inštituti prek Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije 
(KOSRIS), lokalne skupnosti pa prek Skupnosti občin Slovenije. K sodelovanju 
bodo pozvali še druge organizacije, ki delujejo na področju občanske znanosti, 
kot je Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS).
8 Zaključek
Z ustanovitvijo Mreže občanske znanosti v Sloveniji leta 2022 se je izkazalo, da 
je to področje, ki ima v Sloveniji bogato zgodovino in veliko aktivnosti. Za raz­ cvet področja je bila potrebna le osrednja točka, kjer se lahko združujejo ideje 
in prakse ter načrtuje prihodnost. Portal citizenscience.si je najprej kot mesto 
za osnovne informacije in potem kot domača spletna stran Mreže postal stiči­ šče vseh, ki si želijo napredka občanske znanosti v Sloveniji. Mreža se je začela 
širiti zelo hitro, partnerji so se z veseljem odzvali na povabila k sodelovanju. 
Mreža občanske znanosti v Sloveniji je že v prvem letu delovanja dosegla ve­ lik uspeh. Pridružilo se je veliko uglednih organizacij z različnih področij zna­ nosti ter različnih velikosti in vrst. Tudi posamezniki so dobrodošli. Centralna 
tehniška knjižnica z edinstvenim položajem med raziskovalci na eni strani ter 

140 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
splošno javnostjo na drugi dovolj dobro pozna področje, da je lahko uspešno 
gradila mostove med različnimi deležniki. Kljub temu pa se moramo zavedati, 
da Mreža še ni popolna. Eden od pomembnih partnerjev so zasebna podjetja. V 
tujini veliko zasebnih podjetij omogoča tehnično podporo in so specializirana 
za sodelovanje v občanskih raziskavah. Še en pomemben partner pa je lokalna 
skupnost. Predvsem občine imajo lahko korist od sodelovanja pri projektih ali 
celo organiziranja projektov občanske znanosti, kjer občani sodelujejo v vseh 
fazah, od načrtovanja, izvajanja meritev do odločanja. Dober primer tega je iz­ biranje trase nove ceste v kraju. Podatke o tem, ali se cesta sploh potrebuje, kje 
so območja, ki jih je treba zaščititi, in kakšno onesnaženje prinaša ali zmanjšuje, 
lahko hitro in enostavno zberemo v okviru projekta občanske znanosti. Primer 
se da razširiti na vso državo, kjer so lahko nosilci ministrstva ali organi v njihovi 
sestavi. Po drugi strani pa imajo profesionalni raziskovalci veliko možnosti, da 
s sodelovanjem lokalnih oblasti opravljajo boljše raziskave. Pri vsem gre seve­ da za izboljšanje življenja vseh ljudi. Pri povezovanju z občinami bodo igrale 
pomembno vlogo ravno splošne knjižnice s svojo razvejano mrežo enot, zato je 
bistveno še globlje sodelovanje med različnimi vrstami knjižnic, visokošolskimi 
in univerzitetnimi ter splošnimi in specialnimi. Tukaj pridejo v poštev knjižnice 
muzejev in knjižnice na ministrstvih.
Obstaja še veliko prostora za širjenje projektov tudi v regionalna in mednarodna 
okolja. Centralna tehniška knjižnica s svojo vpletenostjo v mednarodne organi­ zacije ponuja možnost za nadgradnjo obstoječih projektov na mednarodni nivo 
ter lažje prevzemanje dobrih praks iz tujine, kjer imajo že izkušnje z velikimi 
mednarodnimi projekti.
Potrebna je pozornost na ovire pri razvoju občanske znanosti. Namensko finan­ ciranje tega področja sicer vsaj v evropskem raziskovalnem prostoru sploh ni več 
aktualno, saj je občanska znanost postala običajen del mehanizmov financira­ nja; vendar pa je raziskovanje, tisto, ki se začne na pobudo občanov in društev 
z minimalnimi sredstvi, vseeno koristno financirati ali pa vsaj omogočiti sode­ lovanje pri drugače financiranih raziskavah raziskovalnih institucij. S tem se 
omogočijo tudi nepričakovane raziskave. 
Pomemben vidik je dvigovanje znanstvene pismenosti v javnosti. S sodelova­ njem javnosti v znanstvenih raziskavah in zavedanjem javnosti o možnostih so­ delovanja pri raziskavah lahko občanska znanost v današnjem času rasti lažnih 
in zavajajočih informacij pripomore k boljši družbi.

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 141
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
Navedeni viri
Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje 
kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenorazisko­ valni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30). (2023). Vlada Republike Slovenije. 
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVZI/Znanost/Dokumenti/AN_VG_5.docx
Ayris, P., Bernal, I., Cavalli, V., Dorch, B., Frey, J., Hallik, M., Hormia­ Poutanen, K., La­ bastida, I., MacColl, J., Ponsati Obiols, A., Sacchi, S., Scholze, F., Schmidt, B., Smit, A., 
Sofronijevic, A., Stojanovski, J., Svoboda, M., Tsakonas, G., van Otegem, M., … Horst­ mann, W. (2018). LIBER Open Science Roadmap. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zeno­ do.1303002
Centralna tehniška knjižnica (b. d.) Podcast A – Ž. https://www.ctk.uni­ lj.si/podcast­ a­ ­ do­z/
Citizen science skilling for library staff researchers and the public. (2021). LIBER Citizen 
Science Working Group. https://doi.org/10.25815/hf0m­ 2a57
Den Broeder, L., Devilee, J., Van Oers, H., Schuit, A. J., in Wagemakers, A. (2018). Citizen 
Science for public health. Health Promotion International, 33(3), 505–514. https://doi.
org/10.1093/heapro/daw086
European Citizen Science Association. (2015). ECSA Ten Principles of Citizen Science. Ze­ nodo. https://doi.org/10.17605/OSF.IO/XPR2N
European Commission. Directorate General for Research. (2002). Science and society: 
Action plan. Office for Official Publications of the European Communities.
European Comission. (2002). Science and Society: Action Plan. Office for Official Publica­ tions of the European Communities. https://books.google.si/books?id=QFEwAAAAYAAJ
European Commission. (2014). Green Paper on Citizen Science: Citizen Science for Europe 
Towards a better society of empowered citizens and enhanced research. https:/ /ec.europa.
eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=4122 
European Commission. (2015). White paper on citizen science for Europe. https://
ec.europa.eu/futurium/en/system/files/ged/socientize_white_paper_on_citizen_scien­ ce.pdf
Fraisl, D., Hager, G., Bedessem, B., Gold, M., Hsing, P.­ Y., Danielsen, F., Hitchcock, C. B., 
Hulbert, J. M., Piera, J., Spiers, H., Thiel, M., in Haklay, M. (2022). Citizen science in envi­ ronmental and ecological sciences. Nature Reviews Methods Primers, 2(1), 1–20. https://
doi.org/10.1038/s43586­ 022­ 00144­ 4
Haklay, M., Dörler, D., Heigl, F., Manzoni, M., Hecker, S., in Vohland, K. (2021). What Is 
Citizen Science? The Challenges of Definition. V K. Vohland, A. Land­ Zandstra, L. Cecca­ roni, R. Lemmens, J. Perelló, M. Ponti, R. Samson in K. Wagenknecht (ur.), The science of 
citizen science (str. 13–33). Springer Nature. https://doi.org/10.1007/978­ 3­ 030­ 58278­ 4_2
Haklay, M., Motion, A., Balázs, B., Kieslinger, B., Greshake Tzovaras, B., Nold, C., Dör­ ler, D., Fraisl, D., Riemenschneider, D., Heigl, F., Brounéus, F., Hager, G., Heuer, K., 
Wagenknecht, K., Vohland, K., Shanley, L., Deveaux, L., Ceccaroni, L., Weißpflug, 

142 Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143
Mitja Vovk Iskrić   
M., … Wehn, U. (2020). ECSA’s Characteristics of Citizen Science. Zenodo. https://doi.
org/10.5281/zenodo.3758668
Ignat, T., in Ayris, P. (2020). Built to last! Embedding open science principles and prac­ tice into European universities. Insights: The UKSG Journal, 33(1), 9, 1–19. https://doi.
org/10.1629/uksg.501
Irwin, A. (1995). Citizen science: A study of people, expertise, and sustainable deve­ lopment. Routledge.
LIBER Citizen Science Working Group (2021). Citizen Science Skilling for Library Staff, 
Researchers, and the Public. https://cs4rl.github.io/skills/#/
LIBER Citizen Science Working Group (2023). Library Infrastructures & Citizen Science. 
https://cs4rl.github.io/infrastructure/
Library Infrastructures & Citizen Science. (2023). LIBER Citizen Science Working Group. 
https://doi.org/10.25815/tz0x­ m353
Liu, H.­ Y., Dörler, D., Heigl, F., in Grossberndt, S. (2021). Citizen Science Platforms. V K. 
Vohland, A. Land­ Zandstra, L. Ceccaroni, R. Lemmens, J. Perelló, M. Ponti, R. Samson 
in K. Wagenknecht (ur.). The science of citizen science (str. 439–459). Springer Nature. 
https://doi.org/10.1007/978­ 3­ 030­ 58278­ 4_22
Ljubiteljska znanost. (2017). https://isjfr.zrc­ sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/ljubi­ teljska­ znanost
Makarovič, M., in Modrej, I. (2013). Črna in Črnjani: Narodopisna podoba koroškega delav­
skega naselja do druge svetovne vojne. Občina Črna na Koroškem. 
Mlinar, Z. (2021). Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/citizen 
science?: Uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Časopis 
za kritiko znanosti, 44 [49] (282), 23–63. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.
php?id=13828&lang=slv
Mlinar, Z. (ur.). (2022). Izzivi občanskega raziskovanja: Izkušnje in pričakovanja iz Žirov 
in od drugod (Let. 28). Muzejsko društvo. https://ipegaz.si/epub/izzivi1/, https://ipegaz.
si/epub/izzivi2/
Podlipnik, Č. (2020). Citizen science project tto fight against SARS­ COV­ 2 by distributed 
computing. https://youtu.be/OX36TJQfaIA?t=2450 
Presetnik, P. (2019). V imenu ljudstva – ljudska znanost. Trdoživ 8(1), 10.
Pušnik, M. (2021). Skupnostna znanost (Citizen Science) kot steber odprte in sodelovalne 
znanosti. Časopis za kritiko znanosti, 44 [49](282), 87–100. http://dirros.openscience.si/
IzpisGradiva.php?id=13832&lang=slv
Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (2023). Uradni 
list RS, št. 49/22. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO133
Richter, A., Dörler, D., Hecker, S., Heigl, F., Pettibone, L., Sanz, F. S., Vohland, K., in 
Bonn, A. (2018). Capacity building in citizen science. V S. Hecker, A. Bonn, M. Haklay, A. 
Bowser, Z. Makuch in J. Vogel (ur.), Citizen Science: Innovation in Open Science, Society 
and Policy (str. 269–283). UCL Press. https://doi.org/10.14324/111.9781787352339

Knjižnica, 2024, 68(2–3), 123–143 143
Mreža občanske znanosti v Sloveniji   
Robinson, J. A. (2022). User experience evaluation of novel air quality sensing techno­ logies for citizen engagement in environmental health studies: Doctoral dissertation = 
Ocena uporabniške izkušnje prostovoljcev v okoljsko­ zdravstvenih študijah pri uporabi 
senzorskih tehnologij za spremljanje kakovosti zraka. [J. A. Robinson]. https://portal.ijs.
si/nextcloud/s/HgxD9HDKW3pYkKw#pdfviewer
Storksdieck, M., Shirk, J. L., Cappadonna, J. L., Domroese, M., Göbel, C., Haklay, M., … 
Vohland, K. (2016). Associations for Citizen Science: Regional Knowledge, Global Colla­ boration. Citizen Science: Theory and Practice, 1(2), 10. https://doi.org/10.5334/cstp.55
Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. (2023). 
Uradni list RS, št 59/23. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8793
Vodopivec, D. (2019). Uporaba pametnega telefona v analizni kemiji [Diplomsko delo, Fa­ kulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo]. [D. Vodopivec.] https://repozitorij.uni­ lj.si/
IzpisGradiva.php?lang=eng&id=113451
Vohland, K., Göbel, C., Balázs, B., Butkevičienė, E., Daskolia, M., Duží, B., Hecker, S., 
Manzoni, M., in Schade, S. (2021). Citizen Science in Europe. V K. Vohland, A. Land­ Zan­ dstra, L. Ceccaroni, R. Lemmens, J. Perelló, M. Ponti, R. Samson in K. Wagenknecht (ur.), 
The Science of Citizen Science (str. 35–53). Springer Nature. https://doi.org/10.1007/978­
3­ 030­ 58278­ 4_3
Wyler, D., in Haklay, M. (2018). Integrating citizen science into university. V M. Ha­ klay, S. Hecker, A. Bowser, Z. Makuch, J. Vogel, in A. Bonn (ur.), Citizen Science: In­ novation in Open Science, Society and Policy (str. 168–182). UCL Press. https://doi.
org/10.14324/111.9781787352339
Mitja Vovk Iskrić
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 1000 Ljubljana
e­ pošta: mitja.vovk­ iskric@ctk.uni­ lj.si