43. številka.
Ljubljana, petek 23. februarja.
X. leto, 1877.
bhaja vsak dan, izvzouiši ponedeljke :n dneve po praznicih, tur veiju po poŠti prejeuian za avitro-o<ersku dežele za celo leto 1H gld., za pol leta 8 gld.. M četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano  brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., ta. četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje n-i dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Solnh in za-dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Zaoznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. ee se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št, 3 „giedališka stolha". Opravni štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kohuanovej hiSL
Nagodba
je mej ogerskimi in našimi ministri tedaj gotova. Treba samo, da jo potrdita dunajski in peštanski zbor. Štirnajst meseeev je trajalo dogovarjanje, lep denar bi imel užo tisti, ki bi v žep spravil le to, kar so ministri za vožnjo mej Dunajem in Pešto potrosili.
Po tej novej nagodbi bodemo torej za one reci, ki se uvažajo, večji eol plačevali, a tudi Ogri večjega. Najglavnejši stvar pak je novo urejenje banke, ki je toliko preglavice delalo. Na vse zadnje so se pogodili tako, da bode dosedanja nacijonalna banka likvidirala, a namesto nje se bode ustanovila enotna avstro-ogerska banka, za note priviligirana na deset let.
Ta banka bode z dosedanjim kapitalom nacijonalne banke, s takim pokritjem, kakor dozdaj izdajala nemško in magjarsko natiskane banknote po deset, sto in tisoč goldinarjev. Dozdanji ti bankovci se bodo iz prometa nazaj potegnili. Vseh teh not filijale oger-skega kraljestva najmenj 51 milijonov, katere upravlja posebna direkcija v Pešti, popolno enakopravna z dunajsko direkcijo.
Generalno svetovalstvo banko pak ima 14 udov. Guvernerja imenuje na nasvet obeh finančnih ministrov cesar in dva podguvernerja, dalje imenuje na ternopredlog ogerske direkcije, dva in na ternopredlog avstrijske direkcije zopet dva generalna svetovalca, druzih osem pa se voli brez razločka, ali so ogerski ali avstrijski državljaui. Generalni svet ima pravico direktorjema prepoved dati  pri da-
janji kredita, določuje obrestno višino, imenuje gen. sekretarja.
„Nalog obeh parlamentov bode — piše se iz Pešte — da se potrdi nagodba, ki sti jo obe vladi sklenili. Naj Kasandrini glasovi ta in onkraj Litve tudi o tej priliki nikogar ne motijo: nagodba se bode tu in tam sprejela. Vendar parlamenta v svojem glasovanji nijsta bila enaka; kajti tukaj v Pešti so vedeli, kaj hočejo in to še denes vedo; tukaj je bil cilj, po katerem so težili in kateri so končno dosegli, pozitiven: pariteta; tam (na Dunaji) so le vedeli, kaj nečejo, cilj je bil negativ en: niti navidezna pariteta ne. Človek bi mislil, da tako odločna nasprotja ne mogo nagoditi se. Da pa so se vendar, dokazuje to le oslabelost ouega dela, ki nij imel zadosta moči, da bi svojemu prepričanju, katero je enkrat izrekel, pomagal do zmage, ali pa da bi padel. A po pravici se sme vprašati : je-li v Avstriji ouo nagodbi sovražno držanje bilo naravno ali umeteljnoV Vspeh obravnavanj to ući. Kajti, ali so tam z velikimi načeli lehkomiselno se igrali, ali pa so jih zato žrtvovali, da bi oblast obdržali v rokah. Ali dr. Ilerbst, ta „avstrijski Deak", potreb svoje domovine takrat nij prav cenil, ko je izdal geslo „niti navidezno paritete" ali pa je denes no pozna, ko bo — o tem ne dvomimo — svoj precej velik upliv vrgel na tehtnico, da nagodbi pripomore do zmage."
Tako porogljivo govori glas iz Translej-I tanije.   Mi nemamo na to odgovarjati, usta
Ivoverci naj. Sicer pa, če se prav res ta nagodba sklene, v banki se bodo drgnili Magjari
in Cislejtanci in mini ne bode. Čas bode le učil, da je treba z marsičem „tabula rasa" napraviti, kakor je Senyey dejal, da je treba marsikatero iluzijo popustiti. Magjari ne bodo nič vet kredita imeli, če prav za 51 milijonov papirjev v filijale dobodo, ker kredit se ravna le pa gospodarstvenem cvetu dežele.
Slovenske knjige razširjujmo!
Pod tem naslovom piše vrli „Slovenski učitelj":
„Narod brez svoje literature ne more obstati, ne more si svoje narodnosti ohraniti, a še manj omikovati se. To nas zgodovina uči. Koliko časa je bila omika Nemcev na zelo niz-kej stopinji! (Vsaj se nemško kmetsko in prosto ljudstvo še dandenes v omiki le malo ali nič, na pr. od našega slovenskega ne razločuje.) Dokler se nemški literati in učenjaki nijso narodnega jezika posluževali in so latinski pisarili, se njih literatura kar nij mogla utemeljiti mej narodom, so ve da. Ali pa poglejmo k drugim narodom, na pr. k našim bratom Hrvatom. Dokler se je v njih šolah in v uradnijah latinščina, nemščina in inagjar-ščina rabila, tako dolgo nij bilo čuti o nika-koršnem napredku na 1 lrvatskem, o nilcakor-šnej hrvatskoj literaturi. Kaj dandenes, ko se hrvatski jezik v šolah in uradnijah rabi! Kako veliko je hrvatsko slovstvo dandenes uže! Vse panoge znanstva so uže v hrvatski literaturi kolikor toliko zastopane. Mi Slovenci, zlasti omikauci bi se naposled lehko za svoje izobraženje kar hrvatskih knjig uže posluževali. Todaza prosto ljudstvo in za šolsko
Prižigalec.
(Roman, v angloskeui spisala Miss M. Cummins, poalovonil J.)
Sedemnajsto poglavje.
(Dalje.)
„Tebi mi nij treba povedati, da mi je gospica Emilija tako dobra in prijazna kot vselej, ker vsak, ki jo tako dobro pozna, kakor ti, mora priznati, da je najboljša in nnj-ljubeznjivejša gospica na svetu. Nikdar ne •morem le na pol toliko storiti, da bi jej povrnila vse mi skazaue dobrote, a vendar jej mala darilca tako zelo dopadajo in je tako hvaležna za vsako majheno pazljivost, da se mi zdi, kot da bi vsak lehko jej kaj storil in jo osrečil. Včeraj sem dobila nekaj vijolic v travi, ko sem jih jej prinesla, poljubila me je in se zahvalila, kot da bi bilo ravno toliko demantov. In majheni Ben Gatelv je natrgal poln klobuk regratovega cvetja brez pecljev ter je pri vratih lepo ubral ; potem je prašal po gospici Graliamovi, da bi jo sam njej iz-
ročil. Ta se mu je za njegov trud tako sladko posmehljala, ter mu tako prijazno rekla: „Hvala ti Ben!" da gotovo dolgo tega ne bode pozabil. Viljem, ali nij bilo to lepo od gospice Emilije V"
„Gospod G rabam mi je odkazal vrtič, in kmalu bodem, nadejam se, imela dovolj cvetlic za njo, če se namreč gospa Ellisova ne bode vtikala vmes. A tega se zelo bojim, ker vtakne se v vsako stvar. Viljem, gospa Ellisova mi je nadloga, najveća nadloga. Zdi se ml, da so nekateri ljudje taki, da jih ljudje ne morejo trpeti, in ona se vrsti ravno onim ljudem, katerih jaz trpeti ne morem. Tega bi ne povedala nobenemu drugemu, ker nij prav; tudi ne vem, ali je prav, da sploh to povem, pa tebi nikdar ne zamolčim nobene stvari. Gospica Emilija mi govori po gostem o njej ter mi pravi, naj se naučim ljubiti jo. — A pred no jo bodem ljubila, moram angblj postati."
„Ti bodeš mislil, da je to ena starih Je-ričinih muh; morebiti je taka. A ti ne veš, kako me bega in zdeljuje. Res, da so le malenkosti, katerih nij lehko povedati in tudi;
te bi preveč nadlegovala, ko bi ti jih naštevala ; zato ne bodem več pisala nobene besede o njej, — skušati hočem poboljšati se in jo srčno ljubiti."
„ Mislil bodeš, da sedaj, ko ne hodi in v šolo, komaj veni, kaj bi počela s časom. A imam mnogo opraviti. Prvi teden po našem dohodu so se mi res zdeli jutri jako dolgočasni. Jaz vstajam kot veš, zmirom rano; ker pa Emiliji nij dobro, ko bi tako zgodaj vstajala, vidim jo vselej še le ob osmih, to je dve celi uri pozneje, ko sem sama vstala in in se napravila. Ko smo bivali v Bostonu, sem ta čas izdelovala svojo naloge in se učila ; ker pa je to spomlad gospica Emilija zapazila, da tako hitro rasem, ter je slišala od gospoda Arnolda, da sem zelo bleda, mislila je, da mi ne de dobro, da toliko časa pri knjigah tičim ; zato je prišedši v D— razdelila moje ure, ki so učenju namenjene. Določila jih prav malo, ter tako uredila, da se učim po zajuterku in sicer v njenej sobi. Svetovala mi je tudi, naj dalje spini, čo mi jo mogoče; a tega nijsem mogla, ter sem vstajala o mojem navadnem času, ter se sprehajala po vrtu.   Neki dan
mladino moramo vsakako v našem jeziku pisati. In baš za šolsko mladino pisati ali sploh šolsko literaturo ustvarjati, je ena naj-važniših nalog slovenskega domoljuba. Mladina, zlasti šolska mladina (kakoršna bi morala po obstoječih postavah vsa mladež biti) ima v tem svojo največjo nalogo, da se uči, in to obilo uči. (Preoblagati se ve da ne gre, posebno mladine ne.) Uči pa se mladina ne samo po besedah svojih roditeljev, po nauku, ki ga dobiva od svojih učiteljev, ampak tudi iz knjig, njej razumljivih, njej primernih, njej koristnih. Beseda učiteljeva, ki jo v šoli Čuje, hitro premine; komaj zapusti deček šolske duri, uže ne misli več na nauke, katere mu je učitelj s tolikim trudom razjaanoval. Ako pa ima isto stvar v takih knjigah, katere so v njegovem materinskem in v razumljivem jeziku pisane, tedaj uže še pogleda v nje. Pa skoro toliko, kolikor za učenca, je potrebna šolska literatura tudi za učitelja. To velja zlasti za denašnje čase, ki bi se smeli skoro nekaka „šolska doba" imenovati. Iz knjig se mora učiti starejši učitelj, kateri se novih predmetov v starej šoli nij učil; iz knjig in to iz slovenskih knjig se mora učiti pa zlasti vsak slovenski učitelj, bodi-si star ali mlad, naroden ali nenaroden; kajti v šolah se je učil le v nemščini, to je, prisvojil si je sicer lepih znanosti, toda v tuji obliki, v slovenski ljudski šoli neporabljivi. On mora svojim vedam dati vso drugo obliko. On mora hote ali nehote, z ljubeznijo ali nevoljo privajati si kolikor toliko na dobro slovenščino. Celo nem-čurski učitelj, vsaj tisti, kateremu je kaj na svoji časti ležeče, vzame v roko slovensko knjigo, da se privadi dobrih slovenskih izrazov. Kajti sram je vsacega uže samega sebe, ako bi govoril slabo materinski jezik otrok.
Iz naštetih uzrokov narodno misleči učitelji radi segajo s svojimi pičlimi novci po slovenskih knjigah, in tudi nenarodnjak mej učitelj stvom še kupi sem ter tja kako slovensko knjigo. Se ve da je poleg teh še precejšnje število nepodpornikov slovenske literature, pa vsled tega tudi nenapredovalcev v slovenskej šoli. Torej na pričeti poti moramo, iz ljubezni do naroda, do mladine slovenske dalje hoditi, posebno zdaj, ko smo prve težkote uže premagali.
sem se močno čudila, da sem gospoda Grabama našla pri delu, ker po zimi mu to nij bila navada; a ta gospod je čuden mož. Prosil me je, naj mu pomagam saditi čebuljino seme. Zdi se mi, da sem mu stvar dobro naredila, kajti pozneje mi je dal več druzega semena saditi in listke privezovati malim kolkom, ki jih bodo poleg potaknili. Nazadnje mi je v najveće veselje ponudil kos zemlje, kjer bi lehko cvetice redila. Njemu cvetice nijso prav nič mari, kar se meni kaj čudno zdi.
„Tako bodeni imela lasten vrt. A Viljem ! pišem ti kaj dolgočasno povest, ter nemam časa, povedati ti sto in sto drugih reči, ki bi ti jih rada poročila. Oh! ko bi mogla biti pri tebi, povedala bi ti v eni uri več, kakor zamorem pisati ves teden. Crez pet minut se nadejam, da bodem slišala Emilijo zvoniti; poslala bode po me, naj pridem k njej, ter jej glasno čitam."
„Močuo hrepenim o tebi, dragi Viljem! slišati; vsak dan prosim zjutraj in zvečer Boga, naj te ohrani zdravega, ter naj kmalu poroča o tebi tvojej
ljubečej te Jerici."
Politični razgled.
V Ljubljani 22. februarja. Iz telegram poroča: V zbori-
šči kluba levice je Herbst razložil stanje na-godbenih obravnav na podlogi pojasnila, katero je vlada dala zaupnim možem ustavovernih klubov in je pristavil, da je on varoval stranki svobodo glasovati po svoje glede bankovega vprašanja. Ce stranka pritrdi načinu sestav-1 jenja generalnega svetovalstva, potem je nasledek samo ta, da vlada potrebne predloge z ogersko vlado sklene. — V posvetovanji se je najbolj naglašalo, da je več posameznih vprašanj Še nejasnih. II koncu seje sklenilo jutri imeti shod vseh ustavovernih klubov in k temu shodu tudi ministre povabiti, da dajo pojasnila. — „Fortschrittsklub" pak je sklenil svoje debate o tej reči skrivne ohraniti.
.,Pol. Corr." pak poroča o shodu ustavo-vercev pri ministru Lasserji, da so se ga udeležili udje obeh državnih zbornic. Minister Auersperg jih je pozdravil, Lasser je razlagal stanje in tek nagodbovanja. Finančni minister je razložil bankovo vprašanje, posebno način sestave generalnega svetovalstva. Na konci je finančni minister v imenu vlade stranko vprašal: Definitivni sklep dogovorov o bankovem vprašanji je od tega odvisen, ali privoli stranka k tacemu sestavljenju generalnega svetovalstva banke: Generalno svetovalstvo ima guvernerja, dva podguvernerja, in 12 generalnih svetovalcev. Prve tri imenuje na predlog monarh, generalni svetovalci se od občnega zbora volijo in sicer osem prosto, dva in dva pa na ternonasvet ogerske, resp. avstrijske bankove direkcije. Več vprašanj se je stavilo, minister je na nje odgovoril, potem se poslancem zahvalil.
Iz vsega tega je torej jasno, da je — mnogo nejasnega v celej stvari in v celem obravnavanju. Možje nečejo vsega povedati. iiia ti r&»»>'#*. Iz Vahiffrtitla javljajo, da ker je sultan tako slab, da ga more vsak čas zadeti možjanski mrtud, rad bi precej njegov brat zasedel prestol. Princ Izzedin pa ima za sebe svojo stranko. Celo na vojake se nij več zanašati. Zato se boje domače vojske.
Kakor turški vir poroča, je v XW* mej tamošnjo  turško vojsko začel tifus razsajati in moriti.
Urednik neapolitauskega časnika „Roma", je bil šel k ilMit/mitu in ga izpraševal. Raz-vezir mu je pravil, da ga je vrgel Mah-mut-paša. Sultan ga je nerad pustil, jokal je /a njim.   Mithad je prepričan, da do vojske
Osemnajsto poglavje.
Ali nij lepo V Naznani meni, kje živi Rojenica, ki očarala to je tako? — V tvojih lastnih prsih, brate, reke! si V Ljubkuj kakor lastno roj^mco bhigo to.
Nekaj tednov po tem listu je Jerica izvedela po Juriji, ki je vsak dan v mesto na trg hodil, da je gospa Sullivanova v prodajal-nici našega starega znanca, rudečeličnega mesarja, naročila, da je dobila list od Viljema in da naj Jerica pride v mesto čitat ga. Emilija bi jo bila rada pustila, a bala se je, da tega ne bode mogla, ker je Vranic, Graha-mov edini konj, bil na polji, drugače pa nij vedela, kako bi jo poslala v mesto.
„Zakaj je ne pustite z onmibusom?" pra-šala je gospa Ellisova.
Jerica je pogledala gospo Ellisovo s hvaležnimi očmi. Bilo je prvikrat, da je ta jej ugajala in podpirala njene želje.
„Ne zdi se mi varno za njo, da bi se sama peljala v prevozni kočiji," — rekla je Emilija.
„ Varno! — No, za tega odraslega deklica!" vskliknila je gospa Ellisova, ki je bila
mora priti z Rusijo; on ne obupuje. On misli,, da se bode Avstrija z Rusijo vred udeležila zoper Turke vojake, posebno, ker avstrijski Jugoslovani na to silijo. Na to bodo druge oblasti vmes posegle, meni, in vojna bode občna postala. Francoska in Anglija bodo za Turčijo. Bisnmrka dolži Mithat, daje vsega kriv; ta sili, naj se Avstrija s slovanskimi provincijalni poveča, da bode potem on Nemčijo povečal. —
Iz V4tt'*»*ve se poroča, da pride marca meseca ruski car tja s cesarjevičem naslednikom, ter da se uže sprejemne pripravo delajo.
Denes se ima odpreti nemški državni zbor. Cesar Vilhelm sam ga je, tako so uže naprej poročali, odprl s prestolnim govorom. Jutri bomo vedeli, da li je kaj za vnanjo politiko važnega povedal.
.##«*•#•#/.#*##*;.♦'/# zjedinjenih držav republike predsednik Grant je ukazal tiskovno pravdo začeti zoper časopis „The Capitol*, ker je pisal, da se morajo demokratični Amerikanci na orožje vzdigniti in Havesa umoriti, ko bi bil ta voljen za predsednika.
Dopisi.
Iz Ijiii>ijtiii«k4- okolice 20.
febr. [Izv. dop.] Dosti in še preveč pojasnena predpustna burka ribniškega šolmoštra s svojo „Ylchuts Ajiram" daje mi povod, da zopet izpregovorim nekaj zastran „Laib. Schulzeit." Večkrat se je namreč uže slišalo od nasprotne strani, da je veliko učiteljev Simovih nemšku-tarskih misli, ker so naročeni na „Laib. Schulzeit." Tako sklepa nemčurska klika. Temu pa nij tako. Naročeni so res nekateri, ali ne ujemajo se z „Schulzeit." Da se pa vendar v prihodnje takim nelogičnim mislim nemčurskim v okom pride, kaj je storiti? Odgovor na to je kratek: „Učitelji slovenski, ki ste še naročeni na „Schulzeit." popustite jo." To se je uže večkrat poudarjalo, ali vspeha je bilo premalo. Zato je treba, da se ta opomin zopet ponavlja zdaj, ko so učitelji v teku več let videli, kakovšen organ je ta „Schulzeit.", ki prinaša le Simove novosti, neslane govore slovenskih renegatov in druge suhoparne, uže dostikrat bolje prežve-kane stvari, in še te vzete iz starih šartek. In krono vsem tem bedarijam je pak postavila „Schulzeit." s tem, da je v zadnjem času prinesla znano „Liebeserkliirungo" in to na prvem mestu učiteljem, kakor nalašč za pred-
v rodovini uže tako domača, da se občevaje z gospico Emilijo nikakor nij presilovala.
„Menite vi?" prašala je Emilija. „Meni se zdi še otrok, a ker pravite, da je skoro odrasla deklica, mislim, da uže lehko nase gleda. Jerica, ka se ti zdi, da bi v Bostonu od postaje za prevozne kočije do hiše gospe Sullivanove ne zgre.sila poti?"
„Nikakor ne, gospica Emilija." Brez  druge zamude so jej najeli sedež in Jerica se je z bliščečimi očmi in veselim srcem odpravila na pot. Našla je gospo Sulli-vanovo  in gospoda Cooperja zdrava in jako vesela, da je bil Viljem po dolgem pa prijetnem  potovanji   prišel  srečen  in radosten v Kalkuto. Potem je v listu popisal svojo novo domovino,  svoj novi  delokrog in svoje nove gospodarje ter je prijazno pozdravljal  vse in o njih popraševal, zlasti pa o Jerici. Jerica je kosila pri gospe Sullivanovi in je potem j hitela k  omnibusu.   Vsedla se je in čakaje ■J odhoda prevozne kočije  seje kratkočasila s tem, da je opazovala mimogredoče ljudi. Ura j je bila skoro tri in misliti je uže počela, da , j se bode edina peljala;  kar je zaslišala neki
pustno zabavo. Ali se nij s tem ponorčeval z naročniki ta list, ki se sam imenuje šolski? Ali nij to skandalozno? Sramovati se mora vsak, naročiti se na ta list. Mislim vsaj, da bodo odsehmal učitelji popustili „Sehulzeit.", treba je le nekoliko poagitirati, pa bode šlo. Kdo bo maral za tako duševno hrano, za take pedagogiene šušmarije in frivolne čen-čarij e? Naročujejo naj se učitelji raje na slovenske liste, „Slovenskega Učitelja" in „To-variša" in če ta ne zadostujeta, saj je dosti drugih nemških listov, ki ne nosijo samo pridevek „šolski", ampak tudi pišejo za šolo iu so učiteljem v poduk.
Zato še enkrat: Proč z „Laib. Schulzeit.", naj jo berejo in podpirajo birokratje, kakor jim drago, ali za učitelje slovenske pak nikakor nij ta umazani pa rasi t.
Iz kt. I**ivlta v savinskej dolini 20. februarja [Izv. dop.] Kot poseben prijatelj šole, učiteljev in mladine si štejem v dolžnost, da vam sledeče vrstice napišem ter objavim, kako se še pri nas s tem imamo. Po sporo čilu tukajšnjega nadučitelja, Vidica so tukajšnji dobrotniki naše šole blagosrčno zložili skup 17 gld. 60 kr. av. velj. v ta namen, da se nakupi tvarina za šolo ženskih ročnih del, kateri znesek se je uže zgoraj imenovanemu voditelju šole izročil, ter tudi v ta namen porabil. To je resnično hvale vredno. Le tako naprej! — Tudi gospa baroniea Ila-kelberg je mnogo gradiva za to dekliško šolo darovala, za kar ji bodi tudi srčna hvala. — Gotovo pridno so morale učenke vso to robo predelovati. Kajti imeli smo 11. februarja uže tombolo, pri kateri so se vse te ročna dela zaigrala in se je pri tej tomboli dobilo zopet blizo 20 rl., ki so zopet v prihodnjo za ta blagi namen odločeni. — Pohvalo je zaslužila učiteljica ročnih del, soproga našega nadučitelja, ki je gotovo imela pri tem naj več truda. Ravno na gori omenjeni večer pa smo še imeli posebno pustno zabavo, kojo je gospod učitelj Vidic osnoval v prid naše šole. — Predstavljale so se namreč od 14 učencev dve gledališki igri v gospod Švabovih prostorih 1. „Star vojak in njegova rejenka v dveh dejanjih, 2. Učenca potujeta na tuje v dveh dejanjih." — Otroci so igrali izvrstno in zaslužili tudi pohvalo. Tudi oder je bil okusno
poseben glas govoreče osebe, katere nij bila videla priti. Prišedši k vratam, zagledala je zadej za kočijo najčudovitejšo stvar, ki jo je kedaj videla. Bila je stara žena, majhene postave in od starosti zelo potlačene. Jerica je precej spoznala, da je isti prečuden duh iznašel in naredil raznovrstne kose najčudovitejše oprave, ki jo je kedaj videla. A prodno je opazovala vse malenkosti in posebnosti to oprave, ki je skupoma bila tako čudno nenaravna, obrnila je vso svojo pozornost na prečudno obnašanje stare gospe.
Brez vspeha se je napenjala, da bi prišla v nepripravni voz; nazadnje je z eno nogo stoječa na zdolnji podnožnici poklicala voznika, naj bi jej pomagal.
„Čestiti gospod!" rekla je z določnim glasom, „ali je ta prevozna kočija izročena vašemu čestitijivemu varstvu?"
„Kaj pravite, gospa? Da, jaz sem voznik;" to rekši je prišel k vozu, odprl vratica in ne čakaje uljudne prošnjo stare gospe, prijel jo je pod rameni ter jo je prej, nego je dobro vedela, kaj da hoče, vzdignil v kočijo in vratica zaprl.
napravljen in domačega ljudstva se je te zabave toliko udeležilo, da je bil prostor premajhen in je bila vsed tega velika gnječa in tesnoba. Mnogo jih je prišlo tudi od drugod, kakor iz Žavca, Petrovč, Št. Petra, Vranskega, Gomiljskega itd. poslušat mlade igralce. — Vse je bilo z vsem prav zadovoljno, tako da je izreklo ljudstvo željo, naj bi se še večkrat taka veselica osnovala. Nabralo se je pri tej priložnosti tudi okoli 24 h\, ki se bodo zopet v šolski prid porabili. Resnično, ako se bode pri nas v tem obziru tako napredovalo, potem smo si svesti, da se zbudi pri ljudstvu veselje in ljubezen do šole omike in splošnega napredka, ter da si pridobimo na ta način za prihodnost še več prijateljev Šole in učiteljev. — Želeti je še le to, da bi se naša dvorazredna šola skoro za en razred razširila, ker se lahko zgodi in bi se tako našim šolskim potrebam nekoliko vstreglo. Stanovanje za ;> učitelje je pripravljeno in tudi 3 šolske sobe se bi kaj lehko v najem dobile, samo ko bi dotične šolske oblasti še kaj za to storiti hotele.
Od Savinje 17. febr. [Izv. dop.] Brati je v „S1. Nar." iz M. dopis v kojem pisatelj ondotnega poštarja in obČ. predstojnika hvali ter ga kot vrlega narodnjaka slika, kar je prav hvalevredno. Naj bode torej tu povedano, da pisatelj onih vrstic nij noben neprijatelj dotičnega poštarja, ampak le nasprotnik vsega zlonosnega ter vsacega narodnega napredka o v i r a j o č e g a n e m č e v a n j a, ki žalibog skoro povsod po mestih in trgih naše mile Slovenije svoje pogubne kriloti razpenja. Spoštujmo najprej svoj jezik, potem še le rabimo tujega s tujci, kadar ga je le silno treba. Dopisnikova in sigurno tudi vsacega poštenega narodnjaka vroča želja je le, da bi se našemu slovenskemu jeziku povsod na Slovenskem podelila tista pravica, katero kot deželni jezik v resnici zasluži. In trohico svoje pravice pa lahko slovenski jezik tudi na poštah uživa vsaj toliko, kolikor se temu postavno priložnost podaje in to menim namreč v tem oziru, ker se dobe poštne nakaznice in dopisnice vsaj v nemškem in slovenskem jeziku, katere bi vsaka pošta na Slovenskem morala imeti in so vložuice gotovo tudi v ta namen i slovenski tiskane, da se sme brez nemčevanja
„Bog mi bodi milostljiv!" vskliknila je, ko se je Jerici nasproti vsedla in svoj pajčo-lan in druge cunje vredovala, „ta človek pač ne ve, kako se pomaga gospe brez škode za njeno obleko. O, za Boga!" pristavila je v istej sapi, „izgubila sem solnčnik."
To rekši je vstala; a ker se je kočija nenadoma odpeljala, izgubila je ravnotežje in bila bi padla, ko bi jo Jerica ne bila zgrabila za ramo in jo zopet posadila, rekši jej: „Gospa, nikar ne tarnjajte; tukaj je solnčnik."
To rekši, potegnila je ven pogrešani solnčnik; bil je skoro dežnikove velikosti in z zelenim trakom privezan na pasu stare gospe; ker se je bil na stran premaknil, mislila je, da ga je izgubila. In sedaj nij izvlekla samega solnčnika, ampak še mnogo drugih rečij, ki so bile na isti način s tistim zelenim trakom privezane. Jerica se jim je čudila; bile so: Mrežica nenavadne velikosti in kaj različnih b.rv, črn klobuk s čipkami, veliko mahalce iz peres, svitek pisanega papirja in razne druge reči. Bile so po nekoliko skrite pod tenkim šalom iz črno svile; za to je Jerica jela misliti, da je njena sopotnica nekodi ro-
na slovenski strani pošteno in pravilno slovenski naslov napisati. (To naj bode v tej reči zadnja beseda. Tudi mi spoštujemo in samo dobro znamo o omenjenem g. poštarji. Mimo-gredni dopisnik za sigurno nij hotel užaliti, temuč st-ar je opominjal. V tem pa smo mnogokrat vsi opominjanja vredni. Ur).
Domače stvari.
— (Razdelitev ljubljanske delegirane s od nije.) V „Laibacher Zeitung" (itamo, da se od strani višje sodnije priprave delajo, ločiti mestno delegirano sodnijo, ker ima preveč dela, v dve sodišči, eno za mesto, eno za okolico.
— (Konfiscirane) so bile, kakor se nam poroča, predsinočne „ Novice." Kateri članek bi bil konfiskaciji povod dal, to nam je teško uganiti iz eksemplara, ki ga imamo pred eoboj. Najbrž dopis iz Kranja, govoreč o prestavljenji slovenskega profesorja Glaserja na prusko mejo.
— (Podružnica družbe za varstvo živali) se je te dni samovoljno razrešila in osnovala se bode nova samostalna taka družba.
— (Novomeški prost) g. Simon Vilfan, je vsled reda železne krone III. vrste, s katerim ga je cesar odlikoval o zlatej maši, povzdignen v vitežki stan.
— (Umrl) je J. Tomazin, duhoven v Dragatušu.
— (O oporoki g. Milile rja) zve „S1.", da je volil GOOO gld. svojemu rojstvenemu kraju Žabnici, ki naj se prestroji v samostalno faro, 3000 pa za dijaške ustanove.
— (Pomanjkanje duhovnov.) „Danica" toži in „81." se jej pridružuje, da duhovniki umirajo močno, a semenišče je skoraj prazno. — Temu naj gg. duhovniki in učitelji po deželi pomorejo s tem, da količkaj premožne kmetske ljudi, ali take, ki morejo po mestih podporo najti, nagovarjajo, naj dade zdrave svoje fante v mestno šolo dalje studirati. Nekaj jih bode gotovo duhovnov, drugi pa bodo drugod slovenstvu kot orni kanci koristili.
— (Goriška čitalnica) napravi 25. .februarja besedo. Program je: 1. „Puška na !Ulin", možki zbor, besede zložil 1). Rakovac,
pala. Če pa je to res bilo, videla se je ro-pariea kaj neskrbna, ker komaj se je kočija dobro zavozila, položila je noge kaj premišljeno na nasprotni sedež ter si je naredila ugodnejše, ko je mogoče. Najprej je vzela svoje zobe iz ust ter jih je dejala v svojo naročilo torbico, česar se je Jerica močno prestrašila ; potem je snela črnosvilnate rokavice ter je nataknila pavolnate; odpela si je pajčolan iz čipek, ga je zravnala ter ga pripela k zelenemu traku. Potem si je snela klobuk, ga pregrnila z veliko pavolnato rutico, da bi se ne vprašil, s težavo odvezavši si mahalce je ž njim pridno mahala, zaprla oči ter je gotovo mislila spati. Skoro gotovo bi bila tudi zadremala, ker se je tako mirno držala; Jerica je pozabila sopotnice ter je premišljevala in opazovala debele oblake, ki so se na zahodni strani narejali. Kar jo jo preplašila neka roka, ki je v njeno segla in pa nepričakovani vsklik:
„Draga mlada gospica, ali te črne sence ne pomenijo neugodnega vremena V
(Dri;o pnh.)
uglasbil V. Lisinski. 2. BV spanji", glediščna igra. 3. Fantaisie elegante, po napevih opere „Faust" za glasovir na 4 roke uglasbil I. Ley-bach. 4. Deklamacija. 5. „Bodi zdrava domovina", čveterospev. besede J. Razlago ve, uglasbil B. Ipavie. G. .,Garibaldiu, gledišcna Igra. 7. „Lovca slovo od gozda", niožki zbor, zic/.il F. Mendelsohn-Bartholdv. 8. Tombola, katere čisti dohodek je namenjen za napravo novega gledišćnega odra. Začetek ob 7 ,/a uri.
Odbor.
— (Učiteljsko društvo mariborske okolice.) Pri občnem zboru 4. jan. se je izvolil sledeči odbor: Sernec, predsednik, Praprotnik in Pezdevšek, tajnika, J ager blagajnik, Hren, Lesko var in Roš-ker, odborniki. Prihodnja seja je 1. marca ob 10. uri predpoldnem v Leitenberški učilnici
— (Vabilo.) Ljutomersko ckrajuo učiteljsko društvo vabi s tem k zboru, ki bode v četrtek 1. marca v Ljutomeru (v 1. realki) s sledečim dnevnim redom: 1) govor o leto-pisji; 2. govor iz fizike in kemije; 3. govor o metodični obravnavi slovenske slovnice. Začetek ob l/i url« Vabijo se vsi učitelji ljutomerskega okraja.
— (Zahvala.) Nek domoljub iz celjske okolice je za šolarsko bukvarnico svojega okraja kupil 50 iztisov „Občne zgodovine" (po 20 kr. iztis, v Ljubljani pri Ger-berji). Za to podporo, ki naj bo drugim v spodbudo, izrekamo mu prisrčno zahvalo! Odbor „Učiteljskoga društva za slovenski Štajer."
— (Roparji.) Piše se nam iz brežke okolice: V Starej vasi so ulomili neznani lopovi v neko hišo, pobrali ves denar (300 gld.) in jeden roparjev je zabodel gospodinji, ki je bila sama doma, nož tako globoko v život, da je dvomljivo, ostane li nesrečniea pri življenji. Natančneje poročilo pozneje.
— (Izpoloženo dete.) Iz Trebnja se „Slov." 19. t. m. piše: V soboto večer so našli pod samotnim kozolcem ne daleč od vasi Dule — otroka ženskega spola zavitega prav borno v dveh srajčkah in v starej strganej suknji, s kapico na glavi. Kdo in od kod je nečloveška mati se ne ve.
— („Triester Zeitung") poroča, da je v vtorek v Ljubljani zapadel črevelj visok sneg. To je res, da je sneg nekoliko zapal, pa se nij obdržal niti pet ur, tako da se povsod pobelil nij.
— (Popravek.) Od mestnega županstva smo prejeli sledeče pismo: Slavno uredništvo naj blagovoli sprejeti nasledno pojasnilo v dnevniku „Slovenski Narod" od 20. februarja t. 1. štev. 40 prinesenega sporočila o seji ljubljanskega mestnega zbora od 16 februarja. — Sporočilo o seji ljubljanskega mestnega zbora napačno sodi, kot da bi bilo mesto mestnega tizikarja le provizorično. — To nij istinito. Mestni fizikar je definitivno nastavljen in ima kot tak definitivno mesto in naslov magistralnega svetovalca. V omenjeni seji je šlo le za to, da se dosedanja provizo rična instrukcija tega urada v definitivno spremeni. V Ljubljani, 22. februarja 1877. — Župan: Laschan.
Razne vesti.
* (Slabi časi) tudi dunajskim fijaker-jem ne prizanašajo. Zato se jo njih prejšnje število 1275 zmanjšalo za 207 in drugih sto jih misli ?e te dni vozarenje popustiti.
* (Umor.) V Terezijoplu na Oger.sk em je nedavno nekemu dimnikarju ušla žena. Sel
je potem nek večer z revolverjem v roci čakat je, ko je šla iz gledišča se svojim ljubim. Dimnikar ustreli oba, da sta bila na mestu mrtva, potem pa uide in še do zdaj ga nijso dobili.
* (Nesreča.) V Gresesaku na Francoskem se je v rudokopu vnel jamski plin in je 55 delavcev obležalo mrtvih, le D se jih je rešilo.
* (Lepa zima) leta 1876 in LS77 ima 77 tovari.šic iz prejšnjih let, ki so bile še lepše. Leta 1281 je bila zima tako mila, da so uže meseca januarja drevesa zelenela in tiči gnezdili in legli. Leta 1289 zime nič bilo nij. Tako gorko je bilo, da so so dekleta za božič kinčale z vijoličnimi venci. Leta 1421 je drevje meseca marca cvelo, trte pa aprila; o svetem Jurji so bile uže češnje zrele. — Leta 1572 je drevje uže o novem letu poganjalo in tiči so uže o svečnici svoje mlade pitali, kakor leta 1272. Leta 1585 je žito o veliki noči uže klasje imelo. V letih 1538, 1607, 1G09, 1G17 in 1G59 nij bilo niti snegu niti slane. L. 16G2 pa tudi na severnem Nemškem celo zimo nijso kurili in drevje je o svečnici cvelo. Od takrat so bile lepe zime 1. 1807, potem 184G in 1847.
srnici.
21. februarja:
Pri Slona: Kalan iz Ti-I »ovija. — Mil/k i li Kani/.o. — Jung iz Dunaja. — Adler iz Gradca. — Irgl iz Trbovlja. — Stiplitz iz Zid. mosta.
Pri v»»«nAi: Elabacher iz Laškega trga. — pl, Kalchberg iz Dunaja — Somnschem iz Gradca. B <id iz Kranja. — Aal iz Dunaja. — Kobetich iz Kočevja. — Kaudors it Dunaja.
Pri Zamorci :  "VVerner iz Beljaka.
Dunajska borza 22. februarja.
(Izvirno teJegiafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      62 gld. 80 kr.
Enotni dri. dolg v a robni B7 85
1860 drž. posojilo 110 30 ,
Akcije narod ne banko 834 — t
Kreditnu akcije IrO 10 ,
London 1:3 80 ,
Napol. y 8i)
C. k. cekini 5 90
Srebro 113 lO
Strojarija
z vso zraven spadajočo opravo, kakor tudi nekoliko zemljišča, ako se zeli, se od sv. Jurja t. I. d;<je v najem na Studencu (pošta Brunmlorf). Več so izvč pri lastniku Aut. Kraljiću na k remena. (41—1)
Stev. 1048.
(40-2)
Razpis
službe sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani.
Služba sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno reniuue-racijo 400 gold., se stanovanjem v bolnici, s postrežbo, s 5 sežnji drv za kurjavo in z 18 funt. sveč je izpraznjena, ter se bode na dobo dveh let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati.
Prošnjiki za to službo imajo dokazati, da so doktorji zdravilstva, ali vsaj ranocelniki z diplomo, ali pa, da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili. Dokazati imajo tudi, da so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanji popolnem zmožni in neoženjeni.
Dotične prošnje s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do
d. inarcii 1. 1*77 vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Ođ fleželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 18. februarja 1&77.
Karmelitanski inelisovec
iz lSciicdlt.
1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
(53-38)      Gabriel Piccoli,
It'kat'jn na <fi<n/ijskej cesti v IJubljani.
Frišni rumenjaki
trije za 2 krajcarja, se vsak dan dobodo v
Sladlčarnlcl Ktrbfech,
kongresni trg. (37—4)
Grofovsko H. Attemsova
stacij a za kulturo semen
v Šeiit-1'ctrii pri Izraelci,
priporoča gospodom prijateljem vrta in gospodarjem
na svojem pridelana semena.
Cenilniki se na zahtevanje dopošiljajo. Na učni zavod se tudi (lijtikl sprejemajo. (42—1)
vuču bolnim Dioć in zdravje brez lekft in   brez stroškov po izvrstni
Rmlesciere In Barry
30 let mie je aij bolezni, ki bi jo ha bila oidr*~ rlla ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i jirocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni-v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; iloze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajonje, nespanje. slabosti, zlata žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilonje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in pre-^ilajeine; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče--••al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pranega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelstoina, Dr. Shorelanda,. Ur. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castle-■tuari, Markize de Brehan a mnogo dražih imenitnih-oaob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.. Kratki izkaz ix SO.000 apričevalov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonu. 10. jul. 1852.. Kevalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in. griži, dalje pri sesalnih in u 1 »istruli boleznih a t. d. pri kamni u, pri prisadljivem a bolehnem draženji v »jalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib i . mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in Id neprecenljivo sredstvo ne Bamo pri vratnih in pra-iii boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu., v U H.) Kud. "vVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
vVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrBtua Kevalesciere je ozdravila večletne i   nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, Dolue čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede-•••»•šega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelstoina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Kevalesciere du Bany vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel s tein-, tajni sanil svetovalec. Spričevalo št. 76.991, Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj pacient, ki je uže bolehal 8 tednov za stras-uijui bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti nij. tu ogel, je v sled rabe Vaše Kevalesciere du Barry pope luaiua idrav.
Viljem Burk ar t, ranocelmk.
Spričevalo šr„ 72.618. L a Koche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kevalesciere ozdravila uio je popolnem strašnih želodčnih in cutnicnih boleznij,   katere so • e ueset let mičile.
(Gospa) Arinanda Prevost, posta I niča. Kevalesciere jo 4 krat tečnojaa, nego meso, ter *o pri ..uruseeiuii in otrocih prihrani 50krat  več na oom, ko pri zdravilih.
V ptotiarUn puAiouh po ;;ol fanta [ gold, W kr., I attt 9 goiii. 30 ir., 2 rutica 4 gold. 60 kr., 5 ttn-tov iC &ouL, 12 »funtov 20 golu., a* .\uotov od gold.
.'i.6vai0ftciore-j^iiouiton v poticah in Kevalesciere-Chocolatee v prahu 12 tac l ffid. 60 Kr., 24 ta i 2 gl. ..»., 4b -ujts i £i. "jv utr., / prahu m* iliJ ca« i,u £i. icaaje: D u Earry & Oomp. na »sa., 'AVaiJ-Juuifkgi^Hac iu j, .v».kor v   /r.on   'u-jatiii  pri Jobrih .•.'Uujia m tjH;j:     urgovoih;       raspoiuja du-jajakk hiša ua \t* kraja po posSaih   >i^^£a.oah idi pavsetjib. V a.juk»iij;<uin Bd       i", J. Svob oda, lakar pri „zlatom onu", v Kelti pri lekarjii J. P r o-aamu, v Celovca pri lokarju Birn lacherju, 7 ■pojeta pn  lekarju Aljiuoviću,  v TrHtu pri »oRarju Jakobu rforravailo, pri drogodstu P. Kocca iu J. II iihchu, v /s"ni pri Audroviču.   v«6)
Izdatelj m urednik Josip Jurčič.
u^.stLvi'^ m tit:.*i a ft orodne tiekarau