Leto LXVin
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozenn stvo 40 Din — ne* deljska izdaja ee« loletno 96 Din, za inozemstvo 120Di»
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi uL6/IB
PoKnfna ptaCana p
Novo obdobje vojne
V Ljubljani, v sofioto, 'dne 21. septembra 1940
Stev. 217 i
Cena 2 din
4 VENEC
Cek. r»tmm: Ljubljana It 10.650 ta 10.349 ta inaerato; Sarajevo 'tv. 7563, Zagreb Str. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitar« jeva nliea Stev. (k
ipfivei IMI, IMI, IMI, HH,
— Um j« mk du ahrtra) razca paaedotjka ta dim pm prazaika
Z italijansko ofenzivo iz Libije na Sueški prekop se začenja novo obdobje sedanje vojne, ki se je s tem prenesla na afriška tla in so utegne iz tega žarišča pa najbrž tudi še iz drugih raztegniti na vse prednjeazijske dežele. V vsakem slučaju pomeni prodiranje armade generala Grazianija vzporedno pomožno akcijo k letalskim napadom Nemčije na London. Ni še mogoče razvideti, kateri od obeh akcij gre v političnem in vojaškem pogledu večja važnost.
Ko je egiptovski podkralj (kedivej Tsmafl paša dne 18. novembra 1869 v navzočnosti 6000 gostov, med katerimi sta bila najimenitnejša francoski cesar Napoleon III. in cesarica Evge-nija, otvoril Sueški prekop, se mu ni sanjalo, da bo ta prevažna vodna cesta, ki jo je bil zgradil v prvi vrsti s pomočjo francoskega kapitala, postala kmalu last Anglije, ki ni bila zan jo potrošila niti enega groša. Suez naj bi bil postal po zamislu talentiranega egiptovskega podkralja hrbtenica svobodnega in neodvisnega Egipta, ki se že davno ni več pokoraval turškim sultanom, ampak jim je pustil zgolj formalni naslov brezmočnih suverenov starodavne dežele ob Nilu. Prevoznine skozi prekop naj bi Egiptu donašale vsote, ki bi zadostovale za vse njegove finančne potrebe. Toda prišlo je popolnoma drugače.
Ideja, da bi se sueška kopna ožina prevrtala in tako zvezalo vzhodno Sredozemsko morje z Rdečim, je bila zamišljena od znanega filozofa Leibniza, ki jo je razložil Ludoviku XIV. v spomenici iz leta 1671. Iz zgodovine vemo, da je to ožino presekal že pred 2400 leti prekop, ki ga je zgradil perzijski kralj Darij I., in sicer je poglobil in razširil ozko vodno cesto, ki so jo bili začeli že egiptovski faraoni. Ilero-dot nam pripoveduje, da so faraoni gradili ta
firekop 800 let in da je gradba zahtevala živ-jenje 120.000 sužnjev. Rimski cesar Trajan je gradbo obnovil, ker jo je vedno zasipal in končno zasul pesek puščavskih viharjev. Leta 770 po Kr. o vodni cesti ni bilo več nobenega sledu. Francoski inženir Lesseps je v prvi polovici 19. stoletja prišel v posest novega načrta za Sueški prekop, ki ga je bil napravil avstrijski inženir, doma iz italijanskega južnega Tirola, Alois von Negrelli, ki je pa pravočasno umrl, da si je Lesseps, ki je imel precej pustolovske krvi, mogel lastiti vse zasluge za to epohalno rlelo. Zasluge pa ima v toliko, dn se ni zbal nobenih borb, razočaranj in tudi ne denarja, da za prekop zainteresa vso Evropo, dokler niso nabrali kapitala v Franciji, kjer se je začelo nekaterim državnikom svitati v glavi, da bi lahko Francija postala uspešen tekmec angleškemu imperiju, če bi se vpostavila najkrajša zveza med Sredozemskim morjem in Indskim oceanom. Prav to pa je bil tudi vzrok, da so bili najhujši nasprotniki Lessepsovega načrta AngležL
Takratni angleški vladni predsednik Pal-merston je kot star konzervativec celo zadevo preziral in ansrleškemu tisku dal navodila, da zliva nanjo cele golide roganjn. češ da se podjetje »velegoljufa« Lessepsa nikoli ne bo uresničilo. Le en list, za katerim so stali daleko-vidnejši finančniki, stara »Times«, je pel drugo pesem. Tako je pisal takrat nek preroški angleški finančnik, najbrž Žid: »Mi /a ta kanal nismo dali ničesar. Ce se bo pa res dogradil, bo angleški in bo ves dobiček iz prevoznih carin tekel v britske žepe.« Ta prerokba »Ti-mesa« se je izpolnila. Za Palmerstonom ie prišel na krmilo angleške države Žid Disraeli; ki je šest let po otvoritvi prekopa napisal kraljici Viktoriji v svojem referatu, da je »za avtoriteto in moč Vašega Veličanstva v tem kritičnem času življenjskega pomena, da prekop pride v angleške roke.« Kriv pa je tega bil v prvi vrsti Ismail paša, ki je bil velik političen talent, je pa žal bil strašen zaprav-ljivec, ki je s svojim orijentalskim razkošje-1 julijem sebe in Egipt spravil na kant. Rešil se je samo na ta način, da je ponudil 177.000 svojih akcij sueške družbe, ki je dobila od Egipta upravo prekopa za dobo 99 let, Rot-schildu, ki je o tem hitro obvestil angleškega ministrskega predsednika, kateri se je na svojo odgovornost obvezal, da jih takoj kupi. ko se je sklenila tozadevna pogodba med Ismailom in židovskim finančnim kraljem. To se je zgodilo 25. novembra 1875, kar je hkrati pomenilo konec egiptske neodvisnosti, katero so končno-veljavno pokopale krogle iz topov angleškega brodovja na Aieksandrijo leta 1882. Akcije sueške prekopne družbe s svojimi visokimi divi-dendami so postale najdragocenejša vrednota londonskega finančnega središča in angleška vlada je svoje najbolj zaslužne politike, upravnike in generale obdarovala s tem, da jim je preskrbela v pokoju mesta upravnih svetnikov sueške prekopne družbe.
Sueški prekop prereže ožino v dolžini 170 km, širina je 120 metrov, globina pa 12 do 13 metrov. Ako bi prekop ue bil od obeh strani močno zavarovan s protiletalskimi baterijami, bi ga bilo kaj lahko za delj časa uničiti, kar pa seveda ne bi bilo tudi ne v interesu sovražnika. Najlažje ga je nepoškodovanega zavzeti, če se zavzameta njegovi .skrajni izhodišči Port Said in Suez, kar seveda ni mogoče drugače, kakor če se sovražnik polasti Aleksan-drije in Kaira. Mora j>a sovražnik kanal tudi prekoračiti čez Sinajski polotok, ker bi se angleška armada, če bi bila premagana, postavila v bran na prirodno močni črti od pristanišča Akabe nasproti Sueškemu prekopu na arabski strani do Jeruzalema v angleški Palestini. Po minuli svetovni vojni so namreč Angleži skrbeli za to, da Akaba ni prišla v roke arabskemu kralju Saudu, ampak da sluzi za oporišče Angliji, to se pravi, da Italijani ne bodo postali gospodarji prekopa, dokler se ne nnlaste Akabe in po možnosti še Jeruzalema,
Drugi dan posvetov v Rimu
Italijanski in nemški viri naglašajo „daljnosežnost rimskih odločitev" - Ugibanja se sučejo okrog jugovzhodne Evrope,
Španije in Afrike
Rim, 20. septembra, t. Nemški zunanji minister Ribbentrop je bil danes dopoldne v vili Ma-dame, kjer prebiva s svojimi ožjimi sotrudniki. Ob 2 popoldne je priredil njemu na čast grof Ciano slavnostno kosilo, ki so se ga udeležili člani vlade, spremstvo nemškega državnika ter višje urad-ništvo italijanskega zunanjega ministrstva.
Pri Mussoliniiu
Popoldne ob petih je Ribbentropa vdrugič 6prejel Mussolini Razgovora, ki je trajal eno uro, se je udeležil grof Ciano ter Doslanika Macken-sen in Alfieri.
Vsrginio Gayda namiguje na jugovzhod
Rim, 20. septembra, b. V zvezi z posvetovanjem v Rimu o novi organizaciji Evrope je padel zlasti v oči članek Virginia Gayde.
On ugotavlja, da je do sedanjega sestanka prišlo po važnih sklepih v jugovzhodni Evropi in ker je treba pričakovati novo razdobje vojne osiščnih držav proti Angliji. Politični krogi so zelo iznenadeni, da je večji del svojega članka Vsrginio Gayda posvetil jugovzhodni Evropi, na katero tukaj sploh niso mislili, če so izvza-meta Grčija in Turčija zaradi možnosti, da bi dali zatočišče angleškemu brodovju na Sredozemskem morju. Po naziranju Gayde se položaj jugovzhodne Evrope lahko označi z tremi dejstvi:
1.	nove meje med Madžarsko in Romunijo;
2.	nove meje med Romunijo in Bolgarijo;
3.	razpust mednarodne donavske komisije. _
Veliko p07,ornost so izzvale besede Virginia
Gayde, da še niso rešena vsa vprašanja jugovzhodne Evrope, čeprav se je v nemške strani, kakor je znano, poudarjalo, da so z dunajsko razsodh« rešena poslednja vprašanja v jugovzhodni Evropi. Opazovanje dogodkov z raznih stališč ustvarja pri tujih opazovalcih veliko negotovost, zaradi česar posvečajo rimskim razgovorom še večjo pozornost. Kar se tiče spremembe romunske meje je prav tako zanimivo, da Virginio Gayda danes poudarja, da primer Dunaja in Krajove kažeta na možnost miroljubne rešitve vseh onih vprašanj, ki so še nerešena in ki imajo politični in ozemeljski značaj. V zvezi s tem namigujejo na Grčijo in Bolgarijo.
Potrebno je poudariti, da so v Gaydovem komentarju iznešena stališča in želje Italije, vendar pa se še ne more govoriti o sklepih rimskih razgovorov na temelju Gaydovih domnev. Opaziti je namreč, da se v komentarjih n e m šk e g a tiska pošiljajo pogledi na druga vprašanja v zvezi s prihodom nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Rim.
„Nag!o rn odločno"
Italijanski kakor tudi nemški uradni krogi opozarjajo, da državnikom osiščnih velesil niso potrebne dolge debate in da ni njihova navada predčasno objavljati odločitve in obveščati o«ie tuje kroge, katerih se ti sklepi prav nič ne tičejo. Nasprotno, oni, ki se jih rimski sklepi tičejo, bodo za vsako ceno izvedeli, kakšne so bile odločitve, v tem primeru bo izvedela to Anglija.
Po zatrdilu agencije Štefani in nemških uradnih krogov so na rimskem sestanku, ki je bil obdržan tri tedne po dunajski razsodbi, razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z borbo, katero osiščne velesile vodijo proti Angliji in se ti načrti ne tičejo le evropskega temveč tudi afriških držav, Bližnjega vzhoda in Sredozemskega morja. Politični, gospodarski in vojni problemi, od katerih je odvisna preureditev današnjega reda, se morajo reševati predvsem po Nemčiji in Italiji, katerih zgodovinska naloga je, da politiko osiščnih držav dovedeta do popolnega izraza. Ker se je že večkrat pokazalo, da obe avtoritativni velesili na temelju strogega izvajanja pakta o politični in vojni zvezi V6e svoje sklepe izvedeta naglo ob skupnem sodelovanju, je jasno, da bodo tudi sedanji rimski sklepi izvedeni v popolnem soglasju tako na vojnem kakor tudi na gospodarskem polju. Italijanski tisk trdi, da bo Anglija neizogibno čutila daljnosežnost rimske odločitve. Sedaj ko se vojna približuje končnemu cilju, morata Rim in Berlin razčistiti po-
ložaj ter odstraniti oziroma rešiti še ostala vprašanja, nri čemer bosta postopala naglo in odločno Kakor vedno doslej. V ostalem pa so metode reševanja posameznih perečih vprašanj in tudi najtežjih problemov svetu že dovolj znane. Te metode pa niso nikdar izzvale tako tragične krize, kakor so jo izzvali famozni sklepi, ki so bili svoječasno sprejeti na seji angleško-francoskega vrhovnega vojnega sveta.
Zanimiva poiasnila nemškega tiska
Berlin, 20. septembra. AA. DNB: Nemški tisk pripisuje velik pomen rimskim razgovorom nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa v času, ko je dosegla borba, ki jo vodita skupno velesili osi proti Angliji, svoj vrhunec.
»Deutsche diplomatisch - politisehe Korre-spondenz« piše ob tej priliki: Evropski kontinent je skoraj popolnoma osvobojen angleškega pokroviteljstva. Sedaj je potrebno odstraniti tudi angleško premoč na Sredozemskem morju, ki ga je Anglija s svojimi trdnjavami spremenila v pravi zapor za sredozemske države. V tem pogledu je pomemben znak za splošni razvoj položaja stik prijateljske Španije z osjo.
Ta borba za novi red bo pomembna tudi za Afriko. Na tem prostoru je še posebno živ spomin na osvojevalne metode Angležev, ker so še žive številne priče, ki so doživele to borbo. Posebno za egiptski narod, ki jc bil dolgo časa igračka v angleških rokah, je nastala sedaj prilika, da lahko upa na osvoboditev izpod angleškega jarma.
Nemčija in Italija ter njuni prijatelji so se lahko prepričali, da so se sestanki njihovih državnikov vedno končali z dobrimi uspehi. Tako se gradi zgradba, ki bo v bodoče predstavljala novi evropski red. Tudi rimski sestanek predstavlja zato važen dogodek.
»Volkischer Beobachter« pile: Razgovori v Rimu se nanašajo v prvi vrsti na vprašanja ki so zvezana s časi, ki bodo nastali po zmagoslavnem koncu borbe proti AnglijL
Novi red se bo razširil čez Evropo tudi na Afriko, ki bo osvobojena angleškega jarma. Takrat se bo začela tudi z.a Egipt nova doba. Kar se tiče zadržanja španskega naroda v tem odločilnem trenutku borbe proti Angliji, ga je mogoče smatrati samo kot izjavo vzajemnosti v korist velesil osi. S tem je okrepljena osnova novega reda, ki jo izvajajo države skupine, ki ustvarja zgodovino.
Vloga Spaniie
»Državljanska vojna v Španiji je bila samo prvo poglavje sedanje svetovne vojne...«
Madrid, 20. sept. t. Associated Press: Zaradi večdnevnega bivanja zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu se tudi španski notranji minister Suner ne bo tako hitro vrnil v špansko prestolico, ker hoče počakati povratka nemškega državnika. V diplomatičnih krogih v Madridu menijo, da je šel spanski notranji minister v Nemčijo razgovarjati se o tem, kaj bo Španija dobila kot nagrado za svoje zadržanje. Španski list »ABC. meni, da je bila državljanska vojna v Španiji samo prvo poglavje svetovne vojne in da je ta del svetovne vojne dobila Španija, ki ji gre za to primerna nagrada. List ,Yo. pa piše, da bodo žrtve, ki jih je skozi tri leta prinašala Španija v svoji državljanski vojni, rodile sadove, ki bodo Evropi koristni. List na to meni, da bosta Ribbentrop m Suner po povratku prvega v Berlin jrodpisala novo nemško-špansko trgovinsko pogodbo, ki je velike važnosti, ker se je po propadu Francije možnost za obsežno izmenjavo blaga med Španijo in Nemčijo v izredni meri povečala.
Ob ustju Donave...
Bolgarija danes vkoraka v Dobrudžo
Varna. 20. septembra. AA. (Štefani.) V Bolgariji toliko pričakovani zgodovinski dogodek se uresničuje. Prvi kotiček južne Dobrudže, ki je bil 27 let ločen od domovine, se priključuje Bolgariji. Tako izginja krivica, storjena z mirovnimi pogodbami. V toku noči so romunske čete izvršile izpraznitev prvega pasu južne Dobrudže, v katero korakajo danes dopoldne slovesno bolgarski vojaki pod poveljništvom generala Popova. V toku prihodnjih dni' bo izvršena priključitev vsega ozemlja južne Dobrudže k Bolgariji.
Orožne vate sovjetske vojske in brodovža pri Odesi ob Črnem mor>'u
Curih, 20. septembra, b. Iz Budimpešte prihajajo poročila o vedno večjem nezadovoljstvu zaradi madžarsko romunskih obmejnih sporov. Bu-dimpeštanski dopisnik »Baseler Nationalzeitung« je dobil na merodajnem mestu izjavo, da prevzem romunskega področja sicer napreduje brez incidentov, vendar pa se vedno bolj čuti dotok beguncev madžarske narodnosti, ki so ostali na področju, ki je še pod romunsko oblastjo. Cluj in Kron-stadt sta polna teh beguncev. Iz tega vzroka je Madžarska prisiljena, da ima svojo vojsko v popolni pripravljenosti, kajti pod Romunijo jc ostalo šo okrog 800.000 Madžarov. Že se opažajo posledice politične, gospodavske in zemljepisne razdelitve sicer enotne Sedmograške. Sedmograški Sa-ksi so pričeli močno gibanje, da se vsa Sedmograška priključi Madžarski. Nepri-
I!
oziroma Jafe, nakar šele bi bili neomejeni gospodarji najvažnejše vodne ceste iz Evrope v Indijo.
O izidu prevažne vojne za Egipt pameten človek ne more še ničesar prerokovati. Italijani bodo Aieksandrijo hudo napadali, Angleži >a jo z vsemi silami branili, zakaj če izgubijo £gipt, ne bo več lahko, ako bo sploh mogoče, vzdrževati imperija v sedanjem obsegu. Branili pa bodo morali kanal tudi iz Sudana, ker tam iz Abesinije prodirajo močne italijanske sile na Kartum, odkoder bi se mogle prevažati v Egipt na sever po Nilu. Angleži pa bodo morali paziti tudi na arabskega kralja Sauda, ki že davno preži, da bi se polastil Sinajskega polotoka, Transjordanije in Palestine. Na severu bodo imeli opraviti Angleži s Sirijo, o kateri se ne ve, kdo se bo skušal v njej vgnezditi. ali Turki ali Irak, ki je sicer jK>d angleškim vplivom, ni pa Angliji prav nič prijazen. loda če pride do požara v tem območju, potem je tudi gotovo, da se bo zganila Sovjetska zveza, kateri diši Armenija, kolikor je še v turški
posesti, in ki si bo morala poiskati novo mejo južno od Kavkaza tudi zategadelj, ker ve, da ji Anglija, če bi si opomogla, nikakor ne bi odpustila pogodbe z Nemčijo od avgusta meseca lanskega leta
Iz tega je jasno razvidno, čemu se je podal v Rim nemški zunanji minister v. Ribbentrop in o čem se tam z Italijani pogovarja. Napad na Egipt namreč ne bo samo razgibal vse Prednje Azije, ampak bo postal neposredno nevaren tudi Turčiji in Grčiji zaradi važnih pomorskih oporišč, ki moreta tako Italiji kakor Angliji izvrstno služiti za operacije na egiptovski in sirski obali. Vrhtega pa utegne imeti egiptovska kampanja za posledico tudi to, da bi Italijani skušali priti v posest francoskih oporišč' v Tunisu, kar bi mogli Španci jiod-preti s tem, da storijo isto v francoskem Maroku to jc v pokrajinah, kjer je Francija le še navidez gospodar. Čemu torej toliko ugibati o rimskem sestanku, ki pa je popolnoma na dlani, kakšna vprašanja je vzbudil pohod generala Grazianija proti Nil''
liko v začrtanju meje so iste kakor prod dvemi leti, ko je bila Karpatska Ukrajina razkosana v dva dela in se jc takoj pokazalo, da je za življenje nesposoben oni del Karpatske Ukrajine, ki ie pripadel Slovaški. Madžarska je pripravljena, da za primer, fe bi nastale v notranjem ali zunanjepolitičnem položaju Romunije kakšne spremembe, ki bi šle v škodo madžarske narodne manjšine, te manjšine takoj zaščititi in ho zahtevala zasedbo onega področja, kjer so nastanjeni Madžari.
Pozdrav romunskega zunanjega ministra grofu Cianu
Bukarešta. 20. septembra. AA. (Setfani.) Romunski zunanji minister Mihael Strudza je poslal brzojavko italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu, ki mu je na brzojavko odgovoril. Romunski listi prinašajo danes na vidnem mestu obe brzojavki.
Romunski minister je brzojavil: Kot prvi zunanji minister nove romunske le-gionarske države se z ganjenostjo spominjam preroške vere, ki jo je vaša ekscelenca pokazala pred nekaj leti z zmago junaških mladih sil, ki so zdaj osvobodile mojo domovino. Grof Ciano je odgovoril: Zelo cenim spomin, ki sto ga ohranili na najine razgovore pred nekaj leti. Srečen sem, da lahko v vaši osebi nozdravim prvega zunanjega ministra nove romunske legionarskc države, in i»-rekam najboljše želje za uspeli vašega poslanstva in za bodočnost vaše prenovljeno domovine.
Vso Transilvanijo . . .
švicarski list o težnji Madžarov, da zasedejo vso Sedmograško
Tokio. 20. septembra. (Domei.) cAssociatod Press« poroča iz južnovzhodne Evropo da je sovjetsko črnomorsko vojno brodovje začelo z obsežnimi vojaškim! vajami, ki imajo svojo središče pred Odeso ter sc razlegajo ob frnomorski obali na obeli straneh Odese. Tudi suhozomska vojska sc zbira na tem odseku obale. V sovjetskih diplomatičnih krogih v Bukarešti in v Sofiji izjavljajo, da istočasne ^ajc suhozemske vojske in vojnega brodovja niso nič izrednega in da so vsakoletni dogodek, vendar pa izjavljajo v tuiih diplomatičnih krogih, da Sovjotska Rusija ni prav zadovoljna z zadnjimi razvoji v Romuniji in da ji ni všef zunanjepolitična smer, ki jo je ubrala nova romunska vlada legionarjev. Tudi številni obmejni incidenti na sovjetsko-ronmnski meji trajajo dalje, kakor razglaša moskovski radio, ki pristavlja, da to ne ho več moglo dolgo trajati in da bo sovjetska zveza morala zavarovati svoje interese.
Zagrebška »ramenska napoved: Jasno.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno jasno v vsej kraljevini. Nekaj pooblačitve bo čez dan v severnih in severovzhodnih krajih. Toplota bo poskočila.
Nemško službeno mnenje o vsebini razgovorov v Rimu
„Jugovzhod in Španija"
Rim, 20. septembra: A. DNB: Italijanski politični krogi danes ponovno poudarjajo velik pomen sedanjih razgovorov v okviru neposrednega in normalnega stika, ki ga imajo državniki sil osi glede zavezniškega sodelovanja. Toda pomen teh razgovorov je važen tudi glede sedanje vrhunske dobe vojne. Ako v včerajšnjem uradnem poročilu o teh razgovorih niso bile podane nobene posebne točke aH pa posetna vprašanja, to ne more nikogar začuditi, ker sili osi nimata navade obavljati podrobnosti razgovorov, ki zajamčujejo neposredni stik med voditeljema obeh držav. To je toliko bolj razumljivo, ker gre za stvari, ki se tičejo vojne. V teku teh razgovorov, poudarjajo dalje v italijanskih političnih krogih, so ugotovili popolno soglasje in popolno skladnost 6tališč o raznih vprašanjih, ki je bilo o njih govora, kakor tudi glede bodočega vodstva vojne, ki je dosegla svojo vrhunsko točko.
Kar se tiče podonavskega vprašanja in odnosov s Španijo, poudarjajo v imenovanih italijanskih krogih, da navzlic temu, da ne dajejo informacij o podrobnosti in ne delajo indis-kretnih potez, gre za popolnoma zaupne razgovore in da ta vprašanja po svoji naravi spadajo v vrsto perečih vprašanj. Nikakor pa ni mogoče o teh razgovorih, ki še teko, dajati podrobnosti, vendar pa vsak opazovalec ve, da sili osi zmerom z veliko pozornostjo in v duhu popolnega sodelovanja razpravljati o vprašanjih jugovzhodne Evrope. V vsakem prostoru, pripominjajo v italijanskih političnih krogih, so točke, ki so bolj ali manj mirne in zadovoljive za politiko osi. Pri tem je treba pripomniti, da je treba vmešavanje in spletkarjenje naših sovražnikov v tem prostoru popolnoma odstraniti. Naravno je, da so posamezna področja predmet večje ali manjše pozornosti sil osi, v sorazmerju z vsakdanjimi političnimi pojavi, ki nastajajo.
Kar se tiče Španije, je z ozirom na prisrčnost odnosov s silami osi in zaradi zmagovitega bratstva orožja na bojnem polju in zraven sodelovanje idealov in ideologij popolnoma normalno, da tudi o problemih, ki se tičejo tega evropskega odseka, razpravljajo v duhu najprisrčnejšega sodelovanja. Kar se pa tiče nadaljnjega razvoja razgovorov in morebitnih sporočil, pa je treba rezultate še pričakovati.
Franciji grozi pomankanje
Uvedba živežnih kart — NI riža, ni kave, ni mila — Vladni oklic govori o nevarnosti stradanja kot »posledici vojne in poraza«
Vichy, 20. sept. Associated Press. Vlada je
danes obenem z zakonskimi uredbami, ki uvajajo živežne karte za najvažnejša živila, objavila tudi službeno pojasnilo, iz katerega izhaja, kakor pravi službeno poročilo, kakšne so posledice vojne.
»Šele sedaj se počasi zavedamo vse tragične resničnosti teh posledic, kakor tudi našega poraza v vojni,« pravi službeno poročilo, »ko se je pokazalo vsestransko pomanjkanje zaradi uničenja živežnih pridelkov v vojnem območju in sploh vsega poljedelskega ustroja. Žetve letos takorekoč ni bilo, mnogo živine je kar čez noč izginilo s kmetij, mleka ie zelo malo, ker je izginilo mnogo krav — mlekaric. Vsa poljedelska proizvodnja je razrvana, delno uničena, delno ohromljena. Angleška blokada pa, ki onemogočuje, da bi uvažali živež od zunaj, je dodala svoje. Tako nimamo več ne kave, ne riža. Milo je takorekoč popolnoma izginilo iz prometa. Proizvajamo pa ga lahko samo v zelo malih količinah. Nemške oblasti so obljubile, da bodo iz zasedenega ozemlja vzele
samo tisto Žito, k{ ga vojaštvo potrebuje za kruh in samo nekaj mesa, do katerega imajo pravico. Krompir in sladkor pa bodo dobili iz Nemčije. Francoski ujetniki, ki se nahajajo v Nemčiji, živijo od iiveinih zalog Nemčije sa-me. Ako na uvedemo na|stroi|o ureditev vpo-rabe živeža, bomo prišli v velike težave do naslednje žetve. Vlada je objavila način, kako misli s kartami urediti vprašanje prehrane. Vsi bodo dobivali enako, brez ozira na njihov osebni ali javni položaj. Na) vti Francozi sprejmejo te žrtve s pogumom in domoljubno pokorščino. Vlada se je s posebnim pozivom obrnila na kmetsko prebivalstvo, naj na vsak način in z vsemi sredstvi povišajo pridelke, kajti sicer bo omejitev vporabe prehrane prišla do meje, ko bo načeto narodovo zdravje in rast francoske mladine.«
Associated Press« pravi, da je oklic francoske vlade napravil hud vtis, ker se je šele sedaj odprlo, v kakšen strašen položaj je prišla zaradi poraza vsa Francija-
Nemško - jugoslovanski gospodarski razgovori
Belgrad, 20. sept. m. V zunanjem ministrstvu se je pričelo danes zasedanje stalnega jugoslovansko nemškega odbora.
Jugoslovansko delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra dr. Pilja. V njej so naslednji člani: inž. Budilov Siniljanovič pomočnik kmetijskega ministra, dr. Ivan Belin prvi viceguverner Narodne banke, inž. Milan Manojlovič načelnik v ministrstvu za gozdove in rudnike, dr. Dimitrije Mišič načelnik v ministrstvu za zunanjo trgovino, dr. Dra-goslav Mihajlovič načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino, dr. Krešimir Kristič načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino, Boško Djordjevič načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino, dr. Gojko Grčič šef odseka ravnateljstva za zunanjo trgovino, dr. Josip Kabas banovinski svetnik, dr. Nenad Pe-
„Za Japonsko so nastopili izredno važni trenutki..."
Japonski tisk odkrito piše o možnosti vojne z Ameriko
kinjeni. Nasprotno, minister upa. da se bo v kratkem dosegel vojaški, politični iu gospodarski dogovor med Francijo in Japonsko.
Pred japonskim u!t'ma-
Tokio, 20. sept. t. DOMEI. Ministrski predsednik princ K o n o j e je po sinočni cesarski rladni seji sporočil časnikarjem, da so »nastopili /zredno važni zgodovinski trenutki za Japonsko« !n da je neobhodno potrebno, da postane Japonska vsestransko složna, da bo »mogla premagati napore, ki jo čakajo«. Princ Konoje svojih tajin-ttvenih izjav ni hotel dalje pojasniti.
Amerika dobi od Anglije številna oporišča v Tihem morju od Avstralije do Singapurja
Iz Newyorka poročajo agenciji Domei. da je bil spet daljši sestanek med ameriškim državnim tajnikom Hullom in angleškim veleposlanikom ordom Lothianom, ki sta, kakor poročajo ameriški listi, Jskupno preiskala vse možnosti za astanovitev skupuih angleško - ameriških pomorskih in letalskih oporišč v Avstraliji, v S'o v i Zelandiji, na angleških in ameriških 30sestih J u ž n c g a in Tihega morja ter v lužni A f t* i k i. »Times« v Newyorku pišejo o ;eh razgovorih med drugim, da so »šele v začetni razvojni dobi, vendar pa da nadaljnjim razvojem jasno kažejo pot. Gre namreč — ialto piše new-yorški list — za nič več in nič manj, kakor da 3e najdejo osnove za trajno sodelovanje vseh angleško govorečih držav na zemeljski obli. Toda do novembra ni treba pričakovati kakšnih novih sklepov. »Washington Post« pa omenja, da bi bilo za oba imperija — za ameriškega in angleškega — važno, da svoje skupne sile pravočasno porazdelita po vseh nevarnih točkah, tako da bosta lažje skupno branila interese, ki so napram nevarnostim, ki prihajajo, za oba enake.
Po sodbi diplomatskih krogov za zdaj ne pride v poštev formalna zveza. Bistvo problema je v tem, da se način obrambe ameriške celine razširi tudi na Južno Ameriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ta načrt se v zvezi z vprašanji Daljnega vzhoda, ki so postali pereči po odpoklicu angleškega vojaštva s Kitajskega. V zvezi s tem je nastala potreba, da sc pošlje v 8'ngapur del ameriške nuvnarice. Razmišljati je treba o skupni izrabi angleških oporišč na vsem svetu spričo možnosti, da bi Anglija znala doživeti poraz in da bi angleško brodovje krenilo v preko-morska oporišča, kakor je Churchill že obljubil Ameriki.
Stališče Francife
Francija voljna skleniti z Japonsko vojaško pogodbo
Ženeva, 20. sept. A A. DNB. Francoski zunanji minister Baudoin se je v svojem nagovoru na ameriške časnikarje v ameriškem klubu v Vichy.ju precej obširno dotaknil tudi vprašanja Indokine. Omenil je zahteve S i a m a in rekel, da jo zastopnik te države postavil svoje teritorialne zahteve popolnoma nepričakovano in da se je francoski vladi zdelo polrebno te zahteve odkloniti. Pri francosko-japonskih pogajanjih jc Francija posebno vztrajala na tem. da se strogo spoštuje francoska nadoblast v Indokini. Francosko-japonska pogajanja v Hanoju so se začela 13. junija istega dne, ko je general VVejgand obvestil francosko vlado, da je neobhodno potrebno zaprositi za premirje. Francija jo voljna skleniti z Japonsko dogovor vojaškega, političnega in gospodarskega značaja ki hi ustrezal japonskim zahtevani. Francija vodi zdaj realno politiko in zato kaže razumevanje za nekatere ugodnosti, ki jih v Indokini zahteva Japonska kot vodilna velesila Daljnega vzhoda. Omenil je, da so med drugim pogajanja tudi o japonski zahtevi, dn se Japonski dovoli pošiljati čete na Kitajsko čez ozemlje francoske Indokine. .Ni res, da bi bili Irancosko-japonski razgovori kdaj pre-
tom francoski Indokini
Singapore, 20. sept. t. Reuler: Dobro poučeni krogi pravijo, da so pogajanja med Japonsko in francosko Indokino za dodelitev nekaj oporišč Japonski na obali Indokine — prekinjena. Francoske oblasti so japonske za-jiteve odbile. Položaj je postal sedaj zelo resen in pričakujejo v Indokini vsak trenutek japonskega ultimata, ki mu zna takoj slediti nasilno izkrcanje japonskih čet na več točkah severne obale Indokine.
Japonski list o napetosti z Ameriko
Tokio, 20. sept. AA. DNB. List »Sugaj Sogio Simpo« piše, da se je zadnje čase znatno poslabšalo razmerje med Japonsko in Ameriko. List poudarja, da je to jiosledica razvoja japonske politike v južnem Tihem morju in posledica evropske vojne. Napetost med Japonsko in Ameriko pa izvira še iz dobe mandžurskega spora. Če se doslej ni ta spor spremenil v odkrit spopad, gre zasluga, po sodbi lista, japonski zunanji politiki, ki jo bila stalno potrpežljiva. Danes so je pa mednarodni položaj znatno spremenil. Japonska se čedalje bolj oddaljuje od demokratskih držav. F
rancija je žc propadla in nima nobene vlogo na demokratski fronti. Anglija stoji na križišču med življenjem in smrtjo. Zato ni več možna kompromisna politika. Stališče Amerike Japonsko ne bo vznemirjalo. Ce je predsednik vlade govoril o bližajočih se rosnih časih, je s tem hotel jasno orisati novo smer japonske politike.
Kitajska vlada se seli
Šanghaj, 20. septembra. (Evropa Press.) Vlada maršala Čankajšeka je na seji vrhovnega poveljstva za narodno obrambo sklenila, da premesti sedež centralne kitajske vlade iz Čunkinga v neko drugo mesto, ki je oddaljeno 500 km od Cunkinga Ime novega sedeža kitajske vlade ne bo objavljeno.
vec višji uradnik Narodne banke, dr. Ciril Nemec ravnatelj PRIZADa, dr. Milko Mermolja šef odseka ravnateljstva za zunanjo trgovino, Miloje Simič trgovinski delegat z Dunaja, Milan Kecič trgovinski delegat v Belgradu, dr. Edvard Jurak trgovinski delegat v Pragi, dr. Dušan Karlikovič diplomatski konzularni pripravnik ministrstva za zunanje zadeve, ki je tajnik delegacije.
Člani nemške delegacije pa so: dr. Giinter, Bergmann ravnatelj ministrstva za gospodarstvo, dr. Seidl ravnatelj ministrstva za finance, dr. Miil-ler svetnik ministrstva za prehrano, dr. Hudeček tajnik zun. ministrstva, inž. Neuhausen nemški general. konzul v Belgradu, Caravias ravnatelj Reichs-banke, dr. Polt tajnik gospodarskega ministrstva, dr. Kernbach nemški trgovinski ataše v Belgradu, Sengen tajnik Reichsbanke, Schell Peter tajnik ministrstva za gospodarstvo, in Rossa tajnik ministrstva za narodno gospodarstvo. Nemško delegacijo vodi dr. Landfried državni tajnik za narodno gospodarstvo Nemčije.
Nemška delegacija je prispela v Belgrad z jutranjim brzovlakom. Na postaji so jih sprejeli nemški poslanik v Belgradu Viktor von Heeren, nemški generalni konzul inž. Neuhausen in osebje nemškega poslaništva. V imenu naših oblasti pa so jih pozdravili pomočnik zunanjega ministra Mi-livoj Pilja, viceguverner Narodne banke dr. Ivan Belin in šef ravnateljstva za zunanje trgovino dr. Gojko Grčič.
Vprašanje umetnih gnojil
Belgrad, 20. septembra. AA. V ravnateljstvu za prehrano se je danes dopoldne sestala konferenca za proučitev vprašanja ujjorabe umetnih gnojil. Konferenco je otvoril ravnatelj ravnateljstva dr. Drag. čišič, udeležili so se je pa zastopniki kmetijskega in trgovinskega ministrstva, Prizad!jf predstavniki banskih uprav^ kmetijskih zborfite, zadružnih organizacij, ravnateljstva za zunanjo trgovino in ravnateljstva za prehrano. Na konferenci so podali obširno poročilo o sedanjem stanju domačega in umetnega gnojila in o vzrokih nezadostne uporabe umetnega gnojila v Jugoslaviji. Ugotovili so, da se umetno gnojilo zelo malo uporablja, to pa posebno v sedanjih časih neugodno vpliva na gospodarski razvoj države spričo vojne. Zato so poudarili potrebo po uporabi čim več umetnega gnojila. Prav tako važno je dvigniti pridelek v deficitnih in pasivnih krajih naše države, to se pa da storiti le s povečano uporabo umetnega gnojila že v letošnji sezoni. Nato se je vršila obširna debata o ukrepih, ki bi bili potrebni za povečanje uporabo umetnih gnojil, in o pocenitvi domačih gnojil, o uvozu umetnega gnojila, o izrabi odpadka apna, o produkciji umetnega gnojila in o podporah javnih ustanov za nabavo umetnih gnojil v pasivnih krajih. Med drugim so sklenili zahtevati od javnih ustanov podporo v višini 30 milij. din. S tem denarjem bi so ustvaril potreben sklad za nabavo gnojil in apna po znatno nižjih cenah, kakor so bile doslej v veljavi. Takšno gnojilo in apno bi bilo na razpolago banskim upravam, da ga dado v aktivnih krajih kmetom po znižani nabavni ceni, v pasivnih krajih pa za 20 odstotkov ceneje, a v popolnoma pasivnih krajih po ceni 40 odstotkov nabavne cene. To bi imelo brez dvoma za posledico pomnožitev produkcije v teh krajih.
Prošnje za uvoz in izvoz
Belgrad, 20. sept. AA. Glede na uredbo nadzorstvu nad uvozom in izvozom se obveščajo vsi prizadeti izvozniki in uvozniki, da morajo prošnje za izvoz in uvoz blaga, ki je pod kontrolo uvoza in izvoza, tudi v bodoče predložiti po dosedanjem načinu odboru za izvoz pri deviznem ravnateljstvu Narodne banke. Če bi v tem pogledu nastopile kakšne izpremembe glede načina predložitve prošenj in glede ustanove, ki naj se ji te prošnje predlože, bodo prizadeti izvozniki in uvozniki o tem o pravem času obveščeni. — Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kr. Jugoslavije.
Kolesarska dirka »okrog Hrvatske«
Zagreb, 20. sept. b. Za kolesarsko dirko okrog Hrvatske je vladalo veliko zanimanje. Za tekmo se je prijavilo 23 kolesarjev in se je zbralo na odhodni točki 2000 gledalcev, ki so navdušeno pozdravili tekmovalce in poslušali govor g. dr, Krnjeviča, ki je poudaril propagandni pomen te prireditve ter želel vozačem velik uspeli.
Med 23 prijavljenimi tekmovalci sla bila le dva Slovenca: Gregorič Janko iz Slovenj Gradca in Josip Rozman iz. Maribora.
Danes so vozili prvo etapo na progi Zagreb —Sisak —Petrinje — Kostanjica — Bosanski Novi— Biliač. V vseh krajih so kolesarje lepo sprejeli. Iz Pexrinje dalje prvti Kostanjevici so bili na čelu tekmovalcev še vedno Prosenik, Penčev. Gregorič in Poldrugač. Visoki vzponi proti Petrinji pa so napravili velike razlike med posameznimi vozači. Na teh vzponih se je tekmovalec Horvatič ponesrečil. Prijel ga je krč in so ca morali prepeljali v bolnišnico v Kostanjici. Zelo lepa je bila borba pred ciljem v Kostanjici mod Prosenikom in Pen-čevim ter Gregoričem in Poldrugačem. V Kostanjici je pričakovalo nad 1000 ljudi prihod dirkačev z godbo na čelu. Prvi je prispel Prosenik (Gradjanski, Zagreb) 3.17; drugi Nikola Penčev (Sokol, Zagreb) 3.17: trelji Milko Poldrugač (SK Olimp, Zagreb) 3.19.32; četrti Gregorič Janko
(Mislinje, Slovenj Gradec) 3.19.45; peti Branko Debarič (Orient, Zagreb) 3.19.46.
Ob 1 so tekmovalci krenili s Kostanjice proti Bihaču. Na tej drugi progi so vozači vozili v skupini, in sicer precej ležerno. Imeli so tudi nekaj defektov, ki so jih pa hitro popravili. V Bosansko Krupo je prišel spet prvi Prosenik pred Penčevim in Gregoričem. Na cesti pred Bos. Krupo dalje pa je čakalo tekmovalce nemalo presenečenje. Na vsej poti dalje do Bihača so namreč zlobni ljudje nasuli na cesto vse polno žebljev in žebljičkov. Nekateri dirkači so prišli na cilj v Bihač s celo pestio žebljev, ki so jih pobirali iz gumijastih plaščev. Med njimi je imel posebno smolo tudi Mariborčan Rozman.
V Bihaču je pričakovalo dirkače nad 3000 ljudi, med njimi zlasti mnogo muslimanov. Prireditveni odbor na čelu z dr. Josipom Vujevičem je priredil tekmovalcem svečan sprejem.
Na cilj se je pripeljala velika skupina 13 dirkačev. 1. Prosenik 3.33.40, 2. Pemčev, 3. Gregorič, 4 Ogorelec (Pekarski, Zagreb), 5. Poldrugač, 0. Kahlina (Gradjanski, Zagreb) itd. Na cilj so prišli vsi tekmovalci.
Končni izid pri današnjem tekmovanju je sledeč: 1. Prosenik 6.50.40, 2, Penčev 6.50.40, 3. Pol-
Z Bleda
Predsednik vlade na Brdu
Ljubljana, 20. sept. Danes je prispel v Ljubljano ministrski predsednik g. Cvetkovič. Iz Ljubljane je po krajšem zadržanju nadaljeval pot naprej na Bled, od koder se je odpeljal na Brdo, kjer je bil sprejet pri knezu-namestniku. Po sprejemu se je predsednik vlade spet vrnil nazaj na Bled.
Bled, 20. septembra.
Davi se je pripeljal z avtomobilom iz Ljubljano na Bled finančni minister g. dr. Šutej v spremstvu šefa kabineta g. dr. Majcna. Opoldne je bil g. finančni minister sprejet na Brdu pri knezu-namestniku Pavlu. Knez-namestnik je obdržal finančnega ministra na kosilu. Popoldne se je finančni minister vrnil na Bled, kjer je nastanjen v hotelu »Toplice«. Jutri se dr. Šutej vrne v Zagreb.
Nocoj se je pripeljal z avtomobilom na Brdo predsednik vlade g. Cvetkovič. ki je bil sprejet pri knezu-namestniku Pavlu. Po avdijenci na Brdu se je predsednik vlade peljal na Bled in se nastanil v hotelu »Toplice«. Zvečer ie imel daljši sestanek s finančnim ministrom. Predsednik vlade ostane še jutri na Bledu.
Ukinjanje prepovedi odtujevanja nepremičnin v obmejnih krajih
Belgrad, 20. septembra. AA. Ministrski svet je na predlog pravosodnega ministra oredpisal uredbo štev. 1225 od 19. septembra 1940 o ukinitvi uredbe z zakonsko močjo glede omejitev odtujevanja nepremičnin na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani štev. 87820 od 4. septembra in uredbe z zakonsko močjo o omejitvah odtujevanja nepremičnin na področju apelacijskih sodišč v Novem Sadu in Zagrebu štev. 15860 od 18. februarja 1938. z vsemi njihovimi izpremembami in dopolnitvami.
Imenovane uredbe so veljale za ozemlje vseh sreskih sodišč s področja okrožnih sodišč v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani, Novem mestu, Varaždinu, Bjelovaru, Somboru, Suotici, Veliki Kikindi, Peirovgradu in Beli Crkvi. Po predpisih teh uredb je bil na imenovanem ozemlju dovoljen prenos lastništva nepremičnin na temelju pravnih poslov med živimi samo po odobritvih posebnih komisij za prenos nepremičnin. Ta omejitev sedaj odpade. Zakonski predpisi o pridobitvi lastnine na zemljišča, ki so v zvezi z vojaškimi utrdbami in katera se nanašajo na državno obrambo, s tem niso izpremenjeni.
Opozorilo o učbenikih
Belgrad, 20. septembra. AA. Prosvetno ministrstvo je opazilo, da mnogi knjigarnarji in založniki priporočajo učencem tudi knjige, ki jih ni odobril glavni prosvetni svet. Razen tega so se zadnje čase pojavili nekateri učbeniki za prvi in drugi razred osnovnih šol, kakor krščanski nauk, zemljepis, mala slovnica, računica in druge knjižice. V zvezi s tem ie prosvetno ministrstvo naročilo banskim uprava in nadzornikom, da preprečijo, da bi učenci kupovali in v šolah rabili učbenike in knjige, ki jih ni odobril glavni prosvetni svet ali prosvetno ministrstvo, Opozarjajo če nemški starši, naj se ne ozirajo na knjigarniške replame in neodgovorna priporočila, ,ker nedovoljene knjige šolarjem niso potrebne, v šolah se pa po njih' ne smejo učiti.
Ne samo špekulanti, ampak tudi poslodavci
V zvezi z opozorilom, ki ga je banska oblast na Hrvatskem poslala hotelsko-gostiteljskim obrtnikom, ki so se v neki resoluciji, o kateri smo že poročali, protivili uvedbi socialnega prispevka v prid zagrebškim revežem, ter grozili, da bodo v tem primeru odpustili svoje name-ščensko osebje, piše »Hrvatski dnevni k«, da je sedaj jasno, da ne bodo poslani na prisilno bivanje samo špekulanti z živili, nmpalc tudi »oni j>osiodayci, ki bi hoteli sabotirati ukrepe oblasti za izboljšanje delavskega položaja«. List na to še enkrat citira uredbo, ki predvideva, da bodo takšni poslodavci plačali do 100.000 din globe in jim bo v ponovnem primeru enostavno odvzeta obrt.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 20. sept. b. Izšla je naredba bana dr. Subašiča o kmečkih narodnih nadaljevalnih šolah, ki jih morajo obiskovati vsi dečki do končanega 16. leta in deklice do končanega 15. leta. Uredba vsebuje tudi predpise o organizaciji teh kmečkih šol.
Belgrajske novice
Belgrad, 20. sept. A A. Nova uredba o zunanji trgovini stopi v veljavo 20. t. m. Takrat ne bodo dosedanji predpisi o kontroli uvoza in izvoza izgubili veljavnosti, ampak se bodo izvajali dalje, dokler ne bo trgovinsko ministrstvo izdalo na-redb, ki bodo postavile pod kontrolo ravnateljstva za zunanjo trgovino uvoz in izvoz raznih vrst blaga. Te naredbe bodo po čl. 1. uredbe o kontroli zunanje trgovine izšle v »Službenih novinah«. O tem se obveščajo vsi prizadeti izvozniki.
Belgrad, 20. sept. m. Pri kraljevi banski upravi je napredovala v 5. pol. skup. šolska referentinja Mara Šilrer. Premeščena je Marija Sapin iz ženske realne gimnazije v Ljubljani na I. žensko realno gimnazijo v Belgrad.
Belgrad, 20. sept. m. Priviligirana agrarna banka je odobrila gorenjski kmetijski zadrugi v Kranju dolgoročno posojilo 2,250.000 din za ureditev skladišč in poslovnih prostorov.
Belgrad, 20, sept. m Danes je z letalom prispel iz Moskve skozi Berlin v Belgrad prvi sovjet-ski vojaški ataše general major Aleksander Grego-rijevič Samohin. Na letališču so ga pozdravili sovjetski poslanik na našem dvoru Pljotnikov, svetnik poslaništva Lebedev, prvi in drugi tajnik, konzul Gromov, zastopnik trgovinskega predstavirka Mi-naječev, ataše za tisk Saharov in dopisnik agencije Tas Rolzdccvenski.
Belgrad. 20, sept. A A Privilegirana izvozna družba obvešča interesente, da je bilo doseženo novo povišanje cen za sveže grozdje »smederevka« začenši od danes na 150. RM za 100 kg Rtto netto franco nemško-jugoslovanska meja. Za pošiljke franco madžarsko - nemška meja se zgornja cena poviša za 1.50 RM. Vsi ostali pogoji in predpisi ostanejo nespremenjeni.
drugač 6.58.12, 4. Gregorič 6.53.25, 5. Debanjič 6.53.26.	1
Tekmovalci bodo danes prenočili v Biha!u. Vsi «e počutijo zelo dobro Jutri nadaljuje vožnjo 22 vozačev. Proga poteka od Bihača čez Sinj im Crikvenico do Sušaka,
Manj srditi boji nad Londonom
Bolj mirna noč in dan brez letalskih alarmov
Nemška poročila
Vojno poročilo
Berlin, 20. septembra. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Kljub temu. da so vremenske razmere še zmerom neugodne, je nemško vojaško letalstvo tudi včeraj izvedlo oglede in bombardiralo London ter letališča in pristaniške naprave v južni Angliji. Ponoči so naši bombniki nadaljevali kazensko bombardiranje Londona in bombardiranje z vojaškega stališča važnih naprav v zahodni in srednji Angliji. Nastalo je mnogo novih požarov, posebno v Liverpoolu. Nekaj angleških bombnikov je snoči bombardiralo nekatera mesta zahodne in jugozahodne Nemčije, kjer se nahajajo izključno samo stanovanjska poslopja. Zbili smo eno angleško letalo. Pogrešamo tri nemške aparate.
Berlin, 20 septembra AA. DNB: Nemški bombniki so danes dopoldne napadli železniške naprave družbe južnih železnic v Londonu. Ugotovili so celo vrsto odličnih zadetkov Pri tej akciji se je vnelo več letalskih bitk. Po dosedanjih poročilih, ki pa še niso popolna, smo v teh bojih zbili šest britanskih letal.
Berlin, 20. septembra. AA. DNB: Kljub slabemu vremenu so nemški bombniki preteklo noč napadli London in bombardirali industrijske naprave v vzhodnem delu prestolnice.
Isto noč so angleški letalci bombardirali civilne naprave v zahodni in Južni Nemčiji. Ubite so štiri osebe, osem jih je pa težko ranjenih. Nekaj hiš je razdejanih. V zahodni Nemčiji so britanska letala vrgla mnogo zažigalnih bomb, ki sicer niso napravile škode, zato pa potrjujejo težnie britanskega letalstva.
Angleška poročila
London, 20. septembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Včeraj (v četrtek) ni bilo podnevu nobenih večjih borb. Dvoje nemških letal je metalo bombe na vzhodne dele Londona, kjer je bila povzročena škoda in je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev. Eno od teh letal je bilo sestreljeno, drugo je odletelo. Posamezna letala so napadla tudi nekaj mest na obali Sussexa. Skupno število zbitih sovražnih letal včeraj podnevu znaša 7.
Ponoči so se napadi na London spet ponovili. Nemška letala so nad London priletela po neobičajni poti s severozahoda. Vrgla so nekaj bomb na središče mesta kakor tudi na vzhodne
Predele. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno, roti sovražnim letalom so ponoči nastopili tudi lovci. Bombe so napravile veliko škode na stanovanjskih hišah. V Oxford Streetu je padla ena 1000 kg težka bomba, vržena na veleblagovnico, ena druga bomba je padla na skupino hiš. Človeških žrtev ni bilo mnogo.
Izven Londona so posamezna nemška letala napadla nekatere cilje v grofijah Sussex, Bukshi-re, kjer je bila uničena ena kmetija, ena bolnišnica pa poškodovana. V severozahodnem delu Anglije so padlp bombe na industrijske naprave, toda škoda je majhna. Žrtev pa ni bilo.
Delovanje nemških letal je torej imelo mnogo marijši obseg, kakor prejšnje noči. Samo en nemški bombnik je bil sestreljen ponoči. Angleži niso imeli izgub.
Danes podnevu je bil do 4 ure popoldne dan samo en protiletalski alarm v Londonu, toda še tokrat ni bilo videti nobenega sovražnega letala. Pač pa so se pojavili posamezni bombniki, ki so ločeno, vsak sam zase metali bombe tu in tam po južnem delu Anglije. Vsega skupaj je bilo do 4 ure popoldne vrženih samo 6 bomb, ki so napravile nekaj škode in zahtevale tudi nekaj civilnih žrtev.
Stockholm, 20. septembra. AA. Štefani: Iz Londona se izve, da je padla bomba, ki je bila dolga 2 m 62 cm ter vsebovala tono eksploziva, v Oksfordsko ulico ter skoraj popolnoma uničila znano veleblagovnico John Louis.
Bomba v zaklonišče
London, 20. septembra, b. Najbolj tragičen dogodek je bil v pretekli noči, da je težka nemška bomba padla na neko zaklonišče v severnem delu Londona. Strahovita eksplozija je raznesla zaklonišče in vse one, ki so bili v njem Bomba je povzročila globoko lijak, v katerem je bdo najti le še človeška trupla in ostanki zaklonišča. V vzhodnem delu pa je neka bomba težkega kalibra zadela tovarno, v kateri je nastal požar, ki pa so ga do zore gasilci že obvladali.
London, 20 septembra. AA Reuter: Snočnja burja nad Rokavom je davi popustila, še zmerom
pa piha precej hud veter z jugozahoda. Vreme je jasno in se z Dovra razločno vidi francoska obal.
London, 20 septembra. AA Reuter: Danes dopoldne so se vneli nad kentsko grofije biji z mnogoštevilnimi močnimi nemškimi letalskimi enotami V londonski pokrajini je bil samo enkrat alarm in še ta je bil kratek
Hujše kot v Španiji
New York, 20. septembra. AA. Tass: »Asso-ciatet Press« prinaša iz Londona vest, da so tuji vojaški atašeji in tuji novinarji, ki so bili priče bombardiranja Varšave, Barcelone in Madrida, izjavili, da je bombardiranje Londona v zadnjih 11 dneh bilo hujše kot bombardiranje omenjenih mest.
Ameriška letala za Anglijo
New York, 20 septembra. AA Tass: »New-york Herald Tribune« prinaša vest, da je predstavnik zbornice za letalstvo izjavil, da je bilo že 500 ameriških letal poslanih v Angliio. Letalske tovarne so razširile proizvodnjo tako, da bodo v začetku prihodnjega leta lahko dobavljale 1C00 letal mesečno. Od teh letal bo 90% poslanih v Anglijo in 10% v Kanado,
Napadi na Nemčijo
Ogorčenje v Nemčiji zaradi bombardiranja bolnišnice
POPISNA TRGOVSKA SOLfl
V LJUBLJANI, Kongresni trg 16/11.
vpisuje
v s voj o Dvoletno trgovsko šolo in ostale tečaje ter poedine predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr. Vpiše se lahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. — Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno.
Nemška poročila
Bielefeld, 20. septembra. AA. DNB: Zločinski napad angleških letal na zdravilišče Bethel pri Bielefeldu postane jasen za vsakogar, ki si ogleda poslopja na kraju samem Znak Rdečega križa je bilo mogoče daleč videti in so motali videti to tudi Angleži, ker so metali razsvetljevalne bombe, tako da je bilo videti ves teren Nek bolničar je izjavil, da je mislil, ko je opazil angleška letala nad poslopji zdravilišča, da se oddaljujejo, toda nenadoma so se letala vrnila in predno se je bilo mogoče umakniti v zaklonišča, so že povsod okoli eksplodirale bombe Posebno je bilo poškodovano poslopje imenovani »mali Bethel«. Duhovnik Boedelsving, sin ustanovitelja zdravilišča, je dejal, da težko bolnih otrok ni bilo mogoče odnesti v zaklonišča. Poslopje bolnišnice je strahotno poškodovano V ruševinah so našli 20 deklic, od katerih je bilo 9 mrtvih. V sosednjem poslopju sta bila ubita dva bolnika ter ena usmiljenka. Ranjenih je bilo še 15 drugih otrok. Bombe so zadele tudi pokopališče Nemogoče je, da Angleži ne bi vedeli za to zdravilišče, ki ima v Londonu svojo podružnico, kjer je bilo pred vojno zaposlenih 60 usmiljenk iz Bethela. Kakor izvemo, je 30 teh usmiljenk interniranih na otoku Man
Berlin, 20 septembra. AA. DNB: Ni še znano, koliko otrok je izgubilo življenje zaradi zločinskega napada britanskega letalstva na Bethel, ker se nekateri med njimi še bore s smrtjo. Tako izjavlja neka priča tega britanskega napada na zdravilišče Bethel, sloveče po vsem svetu, in pravi: Eno vemo, in to je, da bodo naša letala tisočero maščevala ta zločin V tem smislu pišejo tudi vsi nemški listi in zahtevajo, da se neusmiljeno ravna z Anglijo. »Volkischer Beobachter« pravi, da se
Anglija lahko zanese, da bo nemško letalstvo sto tero maščevalo ta zločin. List pravi, da Angleži očitno še niso razumeli, kaj jim je napovedal voditelj rajha v svojem poslednjem govoru. List pravi dalje, da je Nemčija zmožna odgovoriti na ta britanski zločin tako, da se bo vse, kar je Anglija doslej doživela, pred tem skrilo.
Angleška poročila
London, 20. septembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: V strašno slabem vremenu so naša letala preteklo noč napadla vodovodne zgradbe, po katerih se pretaka kanal Dortmund-Ems čez reko Ems, kjer je eno največjih nemških središč za notranje-prometne zveze. Naprave so bile že večkrat bombardirane, toda Nemci so jih popravili. Angleška letala so morala skozi deževne viharje in skozi velikanske plasti neurij, predno so se približali cilju. Na kanal so vrgli večje število bomb, ki so eksplodirale. Napad smo ponovili še pozneje in sicer, s strmoglavnimi letali. Druga skupina naših bombnikov je napadla pristanišča na Rokavskem prelivu in so bombe povzročile požare. Tako so bili napadeni Ostende, Flu-sching in Verbeed, kamor je bilo vrženih mnogo bomb, ki so razorale pristaniške naprave in ladje, ki so vzplamtele in zagorele z zelenim plamenom. Pristanišče v Dunkerque je bilo napadeno s strmo-glavci. Tretja skupina bombnikov je šla v Nemčijo, kjer je napadla železniške naprave v Mannheim, Ehrang in Neckerau, južno od Mannheima. Bombardirane so bile železniške naprave pri Koblenzu, nadalje most čez reko Ren v bližini Koblenza, nadalje kanal Veere-Middleburg na Nizozemskem ter letališča v Miinstru, Hansdorfu in Bergenopzoom.
Slavni možic o Družbi Jezusovi
Štiristoletnico ustanovitve Družbe Jezusove smo nn tem mestn že omenili. Dnnes nekaj sodb imenitnih mož o tej družbi. Veliki modroslovec, čigar um je obsegal vse vede, Leibnitz (1646—1716) je ves čas svojega znanstvenega delovanja bil v tesnjh prijateljskih zvezah z Družbo Jezusovo in jo je tudi pred protestanti, katerim je sam pripadal, odločno branil. Leibnitz je priznal, da mu je najgloblje ideje njegove »Teodiceje« vdihnil jezuit P. de Sarnsu, najboljši matematik tistega časa in velik ascet. Nemški pesnik Novalis je napisal najboljšo sodbo, kar jih imamo o organi-zntoričnem talentu Družbe Jezusove: »Nikoli se v zgodovini ni pojavila taka družba. Niti stari rimski senat ni imel in začrtal takih zn m i si o v svetovnega obsega kakor jezuiti. In nikoli ni nobena družba z večjo inteligenco premislila in uresničila kakšno idejo kakor Družba Jezusova, Ta družba bo vse čase služila za zgled vsem institucijam, ki hočejo trajati vsaj eno stoletje in imeti kakšen svetovni pomen in vpliv.« Goethe je v svojem »Potovanju po Italiji« visoko hvalil pomen jezuitske družbe zn umetnost, v kateri imajo prvenstveno vlogo v ustvarjanju baročnih umetnin. Veliki Jurij Wn-shington si je že v ljudski šoli zapomnil od neznanega jezuita napisanega vodila za življenje — naslov tiste knjižice se glasi: Rtiles o! conduct — iz katerega si je predvsem zapomnil stavek: »Glej. da nikoli v tebi ne ugasne iskra osrednjega ognja, ki se imenuje vest«. Vse delo ustanovitelja Združenih držav Severne Amerike je bilo pre-šinjeno tega duha in v svoji ustavi je med drugim zapisal tudi to: »Vsak človek, ki se obnaša kot dober državljan in je za svoje versko prepričanje odgovoren samo Bogu, mora biti od držnve zaščiten, da more častiti Boga po svoji lastni vesti v popolni svobodi.« Globoko hvaležen je bil Družbi Jezusovi tudi slavni astronom Keppler, ker ga je odločno branila zaradi njegove nove teorije o vesoljstvu. O tem priča tucli njegova korespondenca z očeti jezuiti, ki jo hrani univerza v Gradcu. Daljnogled, ki se ga je posluževal pri svojih opazovanjih, so mu podarili grnški jezuiti in ko ga je preganjala protestnntovskn fakulteta v Tiibinge-Keppler je bil protestant — so njego-
Posledice smrti Leona Trockega
V zadnjih letih se je primerilo nekaj dogodkov, katerim široka javnost očitno ni odmerila tiste pozornosti, katero so zaslužili. Tako se ni pripisovalo velike važnosti obisku galskega princa v Parizu, kateremu je pa malo kasneje sledila angleško-francoska vojaška zveza. Ni se posvetilo dovolj pozornosti govoru maršala Goeringa v Niirenbergu semptembra 1938, ki je očrtal zunanjepolitični program narodnih socialistov in je prvič brez pridržka napadel Anglijo. Velika večina diplomatov in časnikarjev je mislila, da je govor le izraz živahnega temperamenta Hitlerjevega namestnika. V resnici pa se je tedaj nemška zunanja politika že obrnila v čisto določen pravec. Prav tako se ni pripisovala velika važnost sovjetsko-nemškim razgovorom pred sedanjo vojno, pa so vendar ustvarili zavezništvo in prijateljstvo med narodnosocialistično Nemčijo in komunistično Sovjetijo, ki sta do tedaj bili sovražnici.	i
Prav isto usodo ima tudi novica o smrti Leona Trockega v Meksiki. Svetovna javnost se ni mnogo pečala s tem dogodkom in je na kratko likvidirala poročilo, da je izginil iz pozornice zadnji uradni tekmec Stalina, ki so ga tudi imenovali »šefa svetovne revolucije«. Toda vedno bolj se dozdeva, da bo ta dogodek imel zelo pomembne posledice za razvoj dogodkov v Sovjetiji in na ta način tudi na mednarodno politiko.
Neposredne posledice Trockijeve smrti so dvojne: ene se tičejo osebno Stalina in druge Sovjetije.
Kar se tiče Stalina, je znano, da ga je senca
Italijanska poročila
Vojno poročilo
Nekje v Italiji, 20. septembra. A A. Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 105 se glasi:
Neko naše pomorsko ogledno letalo je napadlo z bombo neko sovražnikovo podmornico in jo potopilo.
V	Severni Afriki je sovražnik bombardiral z letali pristanišče Derno in Tobruk in Sollum. Pri teh bombardiranjih je našla smrt ena oseba, nekaj jih je pa ranjenih. Škoda je majhna. V Sidi Baraniji smo zbili eno angleško letalo. Naknadna poročila so pokazala, da smo pri napadih, o katerih poroča prejšnje poročilo, zbili pet sovražnikovih letal, nadaljnji dve sta pa najbrž tudi uničeni.
Neka angleška ladja, ki jo je zadela naša letalska bomba na Egejskem morju pri napadu, o katerem smo poročali v poročilu št. 99, je priplula v Pirej nevarno poškodovana in zažgana, ter se zdaj nahaja v pristanišču.
V	Vzhodni Afriki je neka letalska skupina bombardirala neko sovražnikovo taborišče v Uadu Ju-sufu, severnozahodno od Galabata. Pri napadu na Kasalo, o čemer govori naše prejšnje poročilo, so italijanski lovci zbili in zažgali neko angleško letalo vrste »Blenheim«. Neko sovražnikovo letalo o katerem smo poročali, da smo ga najbrž uničili (glej poročilo št. 10) pri napadu na Masauo, smo našli 30 km od tega kraja. Posadka se je ubila. Sovražnikovi napadi na Diredavo, Giavelo in Moga-discio so povzročili prav malo škode, žrtev pa ni bilo.
Vojna v Afriki
Angleška poročila
Nairobi, 20. septembra. AA. Reuter: Vrhovno poveljništvo sporoča, da so angleška letala šestič bombardirala vojaške objekte ter letališče pri Mo-gadisciju. Vsa angleška letala so se vrnila.
Kairo, 20. septembra. AA. (Reuter.) V današnjem službenem sjioročilu vrhovnega poveljstva britanskih čet v Egiptu stoji, da se v položaju v zahodnih puščavskih obmejnih krajih ni nič bistvenega spremenilo. Tudi na ostalih bojiščih ni pomembnejših dogodkov.
Izjava predsednika egiptskega parlamenta
Kairo, 20. septembra, b. V. zadnjih 24 urah se v Egiptu ni spremenil niti politični niti vojni položaj. Egiptska vlada še ni objavila vojne Italiji. Egiptski ministrski predsednik S a b r i paša, ki je prišel iz vladnega kabineta, je časnikarjem, ki so ga obkolili in ga prosili za politično izjavo, pričel le pripovedovati o bombardiranju italijanskih postojank. Sabri paša je govoril tako, kakor da bi Italijane napadale že egiptske letalske eskadre.
Kairo, 20. sept. t. V Mansuri v Egiptu je imel danes popoldne predsednik parlamenta A h m a d M a i r paša govor, v katerem je dejal, »da bodo Egipčani kakor en mož strnjeni branili svojo neodvisnost in sovražnika napodili iz svojega ozemlja. Egipčani ne moremo in ne smemo stati ob strani kot gledalci, ko vidimo, da se odločuje tudi naša usoda.
nu
Trockega vedno vznemirjala žo zaradi njegovih ostrih napadov, v katerih mu je očital, da je izdal svetovno revolucijo. Trocki je visoko presegal svojega srečnega tekmeca po svoji izobrazbi, po nadarjenosti, duhovitosti in žgoči zgovornosti. Trocki ni nikdar pozabil, da je Stalin zasedel mesto, o katerem je bil prepričan, da je bilo njemu namenjeno in da bi ga edino le on vredno izpolnil. Trockega življenje je bilo za kremeljske mogotce prava muka, kajti samo oni bi radi bili edini in nesporni voditelji revolucije in so zaradi tega z bolno ljubosumnostjo zasledovali vse korake, vsak spi« in vsako besedo žilavega izgnanca. Celo v Moskvi se niso počutili povsem varni. Kljub vsem čistkam, ki so si sledile druga za drugo, je Trocki še vedno imel svoje tajne pristaše, ki so ga obveščali o najbolj tajnih namerah in dejanjih rdečega diktatorja. Ko je malo po umoru generala Tuhačevskega in tovarišev, katerim je bilo očitano »germanofilstvo«, Stalin sam pričel v Berlinu pripravljati teren za zbližanje med Sovjetijo in Nemčijo, je Trocki Stalinov korak v svojem bulletinu takoj neusmiljeno razgalil in tudi navedel ime posrednika, ki se je tajno pogajal v Berlinu. Bil je to trgovski agent Kandalaki. Tem ugotovitvam Trockega tedaj seveda ni noben človek na vsem svetu verjel, pa so vendar bile resnične.
V notranji politiki Sovjetije je znano, da je Stalin bil prisiljen v gospodarskem in družabnem pogledu popuščati kmetom in obrtnikom, čeprav iz taktičnih razlogov. Toda kadar koli je odnehal kak korak, takoj so se oglasili pristaši »trajne revolucije«, to se pravi pristaši Trockega, in dolžili Stalina, da izdaja revolucijo in da vzgaja meščanske nagone v sovjetskem prebivalstvu. Istočasno so pristaši Trockega večkrat poskušali Stalina ubiti, nazadnje v marcu letošnjega leta. Toda napad se je ponesrečil.
Zadnji mesec je Trocki pričel javno pozivati svoje pristaše, naj posežejo po terorizmu in naj že ubijejo Stalina, ki je Kajn, kateri je dal pomoriti vse svoje politične sodelavce in ki bo izma-ličil proletarski značaj komunistične revolucije. Sedaj pa je umor Trockega, ki ga je dala umoriti moskovska internacionala, na mah Stalina rešil nevarnega tekmeca. Za ceno tega zadnjega umora je' sedaj Stalin ostal nesporni vodja svetovne komunistične revolucije in je tako dosegel cilj, za katerega se je boril desetletja. Mrtvi Trocki ga nič več ne vznemirja. Osvobojen je vseh tovrstnih skrbi, kar bo imelo po vsem pričakovanju naslednje posledice:
1.	Svetovno komunistično revolucionarno gibanje ima odslej samo enega voditelja, to je Stalina, ki bo lahko včlenil svoje ime k trojici: Marks. Engels, Lenin.
2.	Stalin sedaj lahko tvega, da sovjetsko politiko angažira, kakor se mu zdi primerno po njegovih taktičnih vidikih, ne da bi ga zaradi tega mogel kdo klicati na odgovor kot izdajnika komunizma. Stalin lahko po svojem prevdarku sklepa zveze s katero koli državo hoče in kakor on misli, da bo to bolje služilo bodoči svetovni revoluciji.
3.	V notranji politiki lahko ukrene kar hoče. Njegovi komunistični agenti bodo brez pridržak vsako njegovo odredbo sprejeli in tolmačili kot izraz pravovernega komunizma, ne da bi se bilo treba bati žgoče kritike IV internactonale. Stalin more v tem smislu dati še več gospodarskih koncesij kmetom in obrtnikom.
4.	Stalin lahko sedaj pripravi spremembo programa komunistične stranke in kominterne ter ga napravi bolj gibčnega, da ga lažje prilagodi se-
vo delo natisnili jezuiti v svoji tiskarni, mu plačevali njegova pota, mu dali nn razpolago svoj lastni obsežni material astronomskih opazovanj in ga v svojih spisih branili ter priporočali knezom in vladam. Znameniti filozof Hugo Grotius. ki je postavil osnove mednarodnemu pravu, je patra Su-nreza iz Družbe Jezusove označil kot tistega »globokega modroslovcn in teologa brez primere«, ki je odkril to vedo. Znana je tudi biografija sv. Ignacija Lojolskegn od protestanta Sedgvvichn (New York, Mnc Millnn, 1923), ki postavlja ustanovitelja Družbe Jezusove v vrsto največjih mož novega časa.
danjim dogodkom v svetu, posebno pa še zvezi z narodnim socializmom in fašizmom. Dejansko komunistična Sovjetija dane3 prijateljsko nastopa že z vsenu tremi državami (Nemčijo, Italijo, Japonsko). ki so še pred dobrini letom tvorile »protiko-munistično fronto«.
5. Stalin lahko nadaljuje s sedanjo politiko osvajanja nekdanjega ruskega ozemlja. Prav tako se nežinirano napram Slovanom more posluževati »vseslovanske ideje« in za vabo napram njim sploh izigravati nacionalno misel, ne da bi mu Trocki očital, da izdaja proletarsko ideologijo.
Seveda so pa to tudi stvari, ki Stalina lahko vržejo v notranjepolitični razvoj, ki ca bo privedel dalj kakor pa mogoče sam želi. Že danes je gotovo, da ima kmečke prebivalstvo s svojim vekovitim teženjem po stalni zasebni lastnini dosti močan vpliv v Sovjetiji, ki še vedno narašča. Sovjetija se iz revolucionarne države polagoma razvija v državo, katere temelj je organizacija kmečkega ljudstva. k; pa se oddaljuje od marksizma.
In če bo nekega dne zginil tudi Stalin, bo ostala Rusija, ki pa bo že mnogo drugačna, kakršno je Stalin sprejel iz Ljeninovih rok. Sicer pa tudi to ni izključeno, da bo Stalin, ki ima velik dar prilagodljivosti, se sam postavil na čelo tega razvoja, ako ga bo samtral za neizbežnega in bo morda še on prisiljen, da bo načelieval »koncu revolucije«, katerega se je Trocki tako strašno bal in je ne-nehoma govoril, da »bi bilo treba pognati v zrak Kremelj z vsemi stanovalci vred, ki se bodo po-meščanili«. (Yves Delbars v Journal de Genčve.)
Govor francoskega zun. ministra
Vichy, 20, septembra. AA. DNB: Francoski minister za zunanje zadeve Baudoin je po poročilih iz Vichyja izjavil na banketu združenja ameriških novinarjev, da *je nudila Francija v zadnjih letih samo karikaturo demokracije Pod krinko retorike ie vladala skrita nesloga in protek-cijonizem namesto pravice. Ni dovoli zapisal: na javna poslopja »svoboda, enakost in bratstvo«, temveč je treba izvajati dve načeli: Omogočiti socialni naoredek tako, da ima vsakdo pravico do dela in da je dolžnost vseh delati. Ti dve načeli sta moralni zakon, ki ga daje maršal Petain Francozom Baudoin je govoril nato o zunanji politiki ter izjavil, da je sporazum o premirju prepustil Francijo lastnim skrbem in zaščiti, vendar Franciia ne odklanja nobenih pogajanj, kar je že dokazala Francija ne veruje v moč negativnega stališča, ki izhaja iz nepoznanih stvarnosti. Pod pogojem, da ostane nedotaknjena neodvisnost. Francija in francoski imperij se bodo Francozi točno držali sporazuma o premirju, ker je to častna dolžnost.
Francoska vlada je proučila na svoji včerajšnji seji razne ui<repe na napredek in pospeševanje gospodarstva V to svrho je predvidena za sedaj vsoto 25 milijard frankov. Kabinet je razen tega sklenil sprejeti nov zakon o tisku ter zakone za razne stanovske organizacije,
Cj&Apo-cLaMtvjo
Nekaj potrebnih ugotovitev o cenah
Že dolgo fasa se vodijo pri nus diskusije o tem, ali je bilo prav ali ni bilo prav, da so cene pšenici in koruzi tako poskočile, kakor so. V Sloveniji smo bili vsaj doslej soglasnega mnenja, da to ni bilo prav. Ko pa prehaja diskusija malo bliže k nam in začenja obsegati tudi krompir, drva, fižol, postajajo mnenja tudi že pri nas deljena. Eni bi radi šli s cenami neomejeno navzgor, drugi pa upravičeno ugotavljajo, da teh cen ne zmorejo. Na koncu se navadno oboji vsaj v tem zedinijo, da je treba udariti izključno le po številčno najšibkejšem, po posredniku, kjer se že na oči vidi, da se tu da kaj vzeti. Tako mislita obe strani, da bo navsezadnje volk sit in koza cela.
Mislimo, da ozdravlja nezdrave odnose edinole resnica. Zato je treba povedali predvsem, da izdajajo cenene recepte, po katerih naj bi ostala koza cela, volk pa sit, le demagogi. Demagogija pa trajno nikoli ne koristi. Za današnje čase in razmere pa je strup.
Resnica je ta, da v času, ko smo od polovice sveta gospodarsko povsem odrezani, ko trgujemo le z državami, ki so v vojni, v času, ko smo sami v stalni pripravljenosti, nikomur ne more iti bolje, kakor v normalnih časih. Nasprotno. Neizogibno je, da ntora iti vsem slabše. Čim bolj gre za cele stanove in ne za posameznike, tem bolj velja to pravilo.
Ako smo pred nekaj dnevi v »Slovencu« čitali, da so se podražili v Jugoslaviji rastlinski proizvodi za 116.1%, živina in drugi proizvodi za 30.9%, mineralni proizvodi za 33.1%, industrijski proizvodi za 46.0%, je jasno, da to razmerje ni normalno in da bo sprožilo to nov val draginje. Nastane vprašanje, ali se dajo prevaliti posledice takega nesorazmerja v celoti na posrednike? Poglejmo to na primeru pšenice! Pšenična moka, ki se v Sloveniji po mestih troši, je stala pred enim letom 200 mi-iionov dinarjev. Sedaj stane 385 milijonov din, to je za 185 milijonov din več. Od tega odpade 110 milijonov na prvotno proizvodnjo, ostalih 75 milijonov pa se porazdeli v približno enakih delih na državo, mline in močno trgovino. Mlin in trgovina se oklepajo v primerih povišane cene pšenice krčevito običajne kalkulacije. Kadar se poviša cena pšenice, hočejo imeti posredovalci isti odstotek zaslužka od osnovne cene, s katerim so bili vajeni prej računati. To pa tako dolgo ni upravičeno, dokler vsa režija ni v istem odstotku narasla, kakor cena pšenici.
Boj za to načelo je glavna vsebina upravičenega boja proti prevelikim zaslužkom posredovalcev.
Priznati je treba brez nadaljnega, da se je v sedanji uredbi o maksimiranju cen moke načelo neokrnjenih zaslužkov v odstotkih še preveč uveljavilo. Moralo se je pač računati s situacijo na tržiščih, ki ne dopuščajo nikake motnje. Zanimivo pa je, da so posredniki vkljub temu subjektivno prepričani, da se jim godi slabše kakor normalno.
Zato je morala biti posledica takega poviška cene pšenice nujno znatna podražitev moke.
V normalnih časih je reguliral zaslužke trd zakon konkurence. Njemu se je vsak uklonil. Kjer pa blaga primanjkuje, tam ta regulator odpade. Ponudnik blaga je v jačjem položaju kakor odjemalec in lahko dviga cene navzgor tako dolgo, dokler se povpraševanje po obsegu ne skrči.
To se lahko zgodi na dva načina: Ali tako, da kupci z najmanjšimi dohodki povsem odpadejo, ali pa tako, da se omeji potrošnja za vse sorazmerno. Ako se bi pustilo, da bi šel razvoj po prvi poti, bi moral v primerih pomanjkanja blaga velik del ljudi od lakote poginiti. Preden j>a bi se to zgodilo, bi se moralo zrahljati vse javno življenje v svojih temeljih. To pa se ne sme zgoditi. Zlasti danes ne, ko je vsa naša državna Ln narodna varnost ponovno na tehtnici.
Zato se ne dajo sprejemati danes brez ugovora kalkulacije, ki vidijo pred seboj le izoliran račun posamezne interesne skupine, ne pa obenem ce-To sicer ni res, vsaj ne za celoto posrednikov.
Vendar bi bilo istotako zmotno misliti, da je mogoče odvzeti vseh onih 110 milijonov, ki jih prvotna proizvodnja sedaj več zasluži, samo posredovalcem. Saj znaša ta razlika 110 milijonov, medtem ko ves brutozaslužek mlinov in trgovine pred vojno ni presegel 60 milijonov. To pa ni čisti zaslužek. Od tega niso živeli le trgovci, temveč tudi vsi delavci in nameščenci v mlinih in trgovini. Iz tega so se plačevale obresti za v trgovino vloženi denar, vzdrževale obratne naprave, plačevali direktni davki.
lote. Danes pa naletevamo na vseh straneh samo na lake račune.
Eno tako zbirko kalkulacij je »Slovenec« pred nekaj dnevi objavil, ko je objavil tale izvleček letnega poročila Narodne banke:
Do uradne cene 250 din za prvovrstno pšenico so prišli merodajni faktorji na osnovi raznih razgovorov s producenti. Kmetijska zbornica za donavsko banovino je cenila proizvajalne stroške od najmanj 329 do največ 376 din za met. sto na osnovi ankete, dočim so zadružne organizacije prišle do cene najmanj 328 do največ 427 din za met. stot, v dveh vaseh pa so našli, da proizvajalni stroški niso presegli 294 din za met. stot.
Obračun, ki ga je naredila Narodna banka, pa je naslednji: če je lanska odkupna cena 165 din zadovoljevala kmeta, bi znašali proizvajalni stroški 2100 din na 1 ha. Če te stroške povečamo za 40%, kolikor so na splošno cene narasle, potem bi znašali stroški 2940 din za 1 ha. Nadaljni obračun cen pšenice bi bil odvisen od količine pridelka na 1 ha. Č eje srednji pridelek 10 met. stotov na ha, potem bi morala znašati cena na osnovi proizvajalnih stroškov 294 din, če pa je donos manjši, bi znašala cena nad 300 din, odn. pri donosu 8.9 met. stota 328 din. Jasno se vedno opaža pomanjkanje točne kmetijske statistike. Če pri 250 din ni bilo
pšenice, je stvarna cena bila višja kot 250 din. Cena pa bi se ugotovila lahko samo na trgu, ča
bi imeli zadostne intervencijske količine. Tako ne preostaja nič drugega kot zviševati cone, dokler ne pride blago na trg Zaradi tega je bila tudi zvišana cena na 360 din.
Banka ugotavlja, da mora vsako maksimiranje cen pridelkov kmeta spremljati tudi maksimiranje cen predmetov, katere kmet kupuje. Če bi ostale cone pšenice neizpremenjene in bi druge cene naraščale, bi dejansko kupna moč kmeta pešala. Zaradi lega je potrebno na vseh straneh maksimiranje cen.
To je mišljenje, ki ga ponavljajo venomer kalkulanti, o katerih smo izrekli zgotaj tako ostro sodbo. Resnica pa je drugačna. Kadar se kako blago venomer draži, ga proizvajalci zadržujejo, ker upajo še na večje cene, kupci pn ga zopet brezglavo kupujejo, daleč preko trenutne potrebe. Ako bi Se podražila pšenica jutri na 500 dinarjev, bi se še bolj zadrževala. Lek je tu torej ravno nasproten, kakor ga priporoča gospodarski strokovnjak Narodne banke.
Skrajni čas pa je že. dn ne dopuščamo prodajati več brez ugovora strupov namesto lekov.
Dosedanje podražitve so podražile za delavca in privatnega ter javnega nameščenca življenjske stroške napram septembru 1939 za 35 do 40%, dočim pred dvema mesecema niso znašali več kakor 25%. Naš lesni delavec si danes ne more kupiti več niti one skromne hrane, na katero je bil vajen, krompirja in koruze. Nižji uradnik ne more več shajati. Potrebno je povišanje mezd in plač na celi črti,
Ako do njega pride, bodo narastli davki in tudi vse, kar kmet kupuje, in od vseh navideznih dobičkov ne bo ostalo na koncu ne kmetu, ne obrtniku, ne trgovcu nič. Zato zastopa resnično tudi interese teh stanov le tisti, ki jim naravnost pove, kam blazno navijanje cen vodi.
Treba je ustaliti medsebojne odnose posameznih stanov nekako tam, kjer so bili pred vojno ustaljeni. Danes ni čas, da bi se postav-Ijalo vse na glavo. V trenutku, ko se naš narodni dohodek v celoti zmanjšuje, se tudi realni dohodki posameznikov ne bi smeli večati. Dohodki celih stanov pa se ne morejo večati. Vsa taka prizadevanja sc bodo izkazala na koncu kot papirnata sainoprevara.
To bodo morda vsi priznali. Toda tisti, ki korakajo pri teh prizadevanjih z zastavo na čelu, bodo takoj pristavili: Glejte na druge, ki gredo v tem sprevodu za nami I
To je seveda potrebno. Toda tisti, ki gre v sprevodu na čelu. nima moralne pravice tega tako poudarjati. Saj onemogoča prav njegovo nastopanje taka prizadevanja v veliki meri. Kako naj cena svinji ne sledi ceni koruze, s katero se svinja pita, mast ceni svinje, vzdrževalni stroški delavca ceni moke, mesa in masti, industrijski proizvod pa ceni delovne sile?
Zato je treba vnesti v posamezne rentabili-tetne račune tudi nekaj narodnogospodarskega računa z na celoto usmerjenim pogledom. In prav posebno je treba dodati: to velja tudi takrat, kadar so prizadeti s tem tudi interesi posameznikov, skupin in stanov v naši neposredni bližini in v sami Sloveniji, pa naj gre tu za trgovce ali za prvotne proizvajalce, za riž, olje, moko, ali pa tudi za krompir, drva, fižol, ali pa žito slovenske pro-venience.
• • '	* l) ■ ! i. •. . . v,. . i
Finančni minister dr. šutej v Ljubljani
V četrtek zvečer ob 8 je prispel z zagrebškim brzovlakom v Ljubljano finančni minister g. dr. Juraj Šutej, katerega je spremljal pomočnik g. dr. Anton Filipančič. Na kolodvoru je g. ministra pozdravil g. dr. Slokar, predsednik Društva bančnih zavodov ter ljubljanske borze za blago in vrednote. Potem je bila daljša konferenca z vodilnimi ravnatelji ljubljanskih denarnih zavodov, na kateri je dal g. finančni minister nekatera pojasnila glede bodoče finančne politike in zaslišal mnenje navzočih bančnih strokovnjakov. Slične konference bo imel finančni minister tudi v Zagrebu in Belgradu. Konferenca finančnega ministra z bančnimi ravnatelji je trajala od 9 do pol 12 zvečer. V petek je g. finančni minister odpotoval na Gorenjsko, pomočnik g. dr. Anton Filipančič pa je nadziral delo tukajšnjega finančnega ravnateljstva. Zvečer se je finančni minister v spremstvu pomočnika vrnil v Belgrad.
Cene enotnega ljudskega kruha
Delavska zbornica v Ljubljani je poslala na vsa občna upravna oblastva prve stojinje okrožnico, v katerih jih prosi, da naj določijo ceno enotnega ljudskega kruha, tako da cena tega kruha ne sme nikakor presegati cene krušne moke v nadrobni trgovini. Kajti Združenja pekov v Ljubljani, Mariboru in Celju so določila ceno enotnega ljudskega kruha na 6 din za 109 dekagramov, tako da znaša dejanska cena za ljudski kruli 5.50 din za kg. Svoje stališče utemeljuje zbornica s tem, da stane peka krušna moka 4.18 do 4.50 din, ker jo nabavlja od veletrgovca ali celo direktno iz mlina. Iz krušne moke se napeče 50—58% več kruha in lahko kalkuliramo z relacijo 100 kg moke je 150 kg kruha. Pri ceni, kakor so jo določili peki, dobe za 100 kg moke, odn. 150 kg kruha 715 din, dočim jih moka stane od 418—450 din. V tej razliki pa so vpoštevani vsi produkcijski stroški peka in ima še celo po natančni kalkulaciji stroškov čistega prebitka 120—216 din dnevno. Zaradi tega smatra Delavska zbornica, da je potrebno ceno kruha določiti kar najnižje, tla se tako vpuštevajo težavne razmere delavskega sloja.
Pogalanja z Nemčijo
V četrtek 19. t. m. so se začela že napovedana gospodarska pogajanja med našo državo in Nemčijo. To je namreč redno zasedanje jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora, ki se sestane dvakrat letno: spomladi in jeseni. Letošnje sedanje zasedanje je zelo važno zaradi določitve kontingentov v bodočem gospodarskem letu na osnovi naše letine in pa zaradi tečaja marke, kar je zahteva nemške delegacije in na kar že opozarjajo merodajni činitelji interesente.
Našo delegacijo vodi g. Mili voj Pil ja, pomočnik zunanjih zadev, člani pa so: inž. Budislav Cvija-novič, pomočnik trgovinskega ministra, dr. Ivo Belin, prvj viceguverner Narodne banke. inž. Milan Manojlovič, načelnik ministrstva za gozdove in rudnike, dr. Dimitrije Mišič, načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino, dr. Krešimir Krislič, načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino, Boško Gjordjevič, načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino, Gojko Grdjič, šef odseka tega ravnateljstva, dr. Josip Kabas, banovinski tajnik banovino Hrvatske, dr. Nenad Pevac, višji uradnik Narodne banke, dr. Ciril Nemec, ravnatelj Priveligirane izvozne družbe, dr, Mirko Mermolja, šef odseka
ravnateljstva za zunanjo trgovino, Miloje Simič, naš trgovinski delegat z Dunaja, Milan Kočič, naš. trgovinski delegat iz Berlina, dr. Edvard Jurak, nas trgovinski delegat iz Prage, in dr. Dušan Kar^ likovič, uradniški pripravnik zunanjega ministrstva kot tajnik naše delegacije.
Nemško delegacijo vodi državni tajnik ministrstva za narodno gospodarstvo dr. Landfried, ostali delegati pa so uradniki ministrstev v Berlinu, nadalje inž. Franc Neuhausen, nemški generalni konzul v Belgradu, dr. Krenbach, trgovinski ataše v Belgradu itd.
Nova organizacija naše zunanje trgovine
V »Službenih novinah« z dne 19. t. m. je obf javljena uredba o kontroli zunanje trgovine, kat tere vsebino smo že prinesli. Glavne določbe novdf ' uredbe so: ravnateljstvo za zunanjo trgovino j© dobilo nadzorstvo nad vselil uvozom in izvozom z izdajanjem dovoljenj za uvoz in izvoz, 'katerih bo izdano toliko, kolikor je na razpolago plačilnih sredstev pri Narodni banki. Vsi uvozniki in izvozniki «e morajo registrirati pri ravnateljstvu, kar bo še posebej podrobno predpisano. Nadalje more trgovinski minister predpisati obvezno formiranje strokovnih združenj uvoznikov in izvoznikov. Izvozna dovoljenja so lahko vezana tudi na pogoje glede kakovosti izvoznih predmetov ter glede kakovosti izvoznih predmetov ter glede cen. ludi morajo dati trgovci vse potrebne podatke. Za kršitv so določene kazni v tem, da se odvze:, majo izvozna odnosno uvozna dovoljenja.
O sami uredbi je dejal trgovinski minister še naslednjo izjavo: Po daljših pripravljalnih delih je ministrski svet sprejel uredbo o nadzorstvu nad zunanjo trgovino. Uredba je okvirna, vsebuje samo pooblastila z uvedbo nadzorstva. Samo nadzorstvo se bo izvajalo postopno po zaslišanju sVeta za zunanjo trgovino.
Mi smo doslej imeli delno nadzorstvo zunanje trgovine. Izvoz živine in proizvodov je kon-, troliran od začetka leta 1931, ravno tako izvoz pšenice, rži in moke. Leta 1936 je bila uvedena kontrola uvoza iz neklirinških držav. Vendar so nadzorstvene ukrepe izvajale različne ustanove. Prednost nove uredbe je v osredotočenju vse kontrole pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino, kateremu bo pomagalo zainteresirano gospodarstvo. Sodelovanje ni izključeno, temveč celo zagotovljeno. Minister je končno dejal, da smatra, da bo tak sistem nadzorstva zunanje trgovine odgovarjal jiotrebam časa in dobro razumljivim interesom samega gospodarstva.
Določitev bruto zaslužka v nadrobni trgovini
Kr. banska uprava je izdala glede nadzorstva ccn na malo upravnim oblastem prve 6topnje naslednje smernice:
Brutozaslužek, katerega naj določi po proučitvi krajevnih razmer v smislu čl. 2. uredbe o kontroli cen na drobno (SI. 1. 420/40 in navodil urada za kontrolo cen upravno oblastvo prve stopnje, naj se odmerja po tehle smernicah: za testenine, riž, olje, milo z i0%.
Ako bi 6e sedanja, po banski upravi določena maksimalna cevna (odnosno brutozaslužek) za mast razveljavila se sme računali tudi pri moki in masti z maksimalnim dopustnim zaslužkom 10%. Pri kavi se lahko računa z dopustnim brutozaslužkom 20%, pri manufakturi «25%.
Kjer so se nakupne cene bolj povijale kakor za 140% nad cenami v septembru 1939, se smejo računati zgornji odstotki le od 1,4 krstne cene iz
v,. *i. i
septembra 1939. Odstotek 140 velja le tako dolgo, doki er se sedanja režija bistveno ne podraži. V
dinarjih izraženi pribitki bi bili po tej smernici za sedaj: pri testeninah navadnih din 1, jajčjih din 1.30, jajninah d'n 2.—, rižu cenejše vrste (splendorju in sličnem) din 1.2, rižu Carolina din 2.—, moki 55 par, masti din 2.—, olju »Zvezda« din 1.7, olju »Diamant« din 2.—, olju rafiniranem v kantah din 3.—, milu navadnem din 1.5, milu v kartonih din 3.—. Po navodilih Urada za kontrolo cen morajo voditi v svrho olajšanja kontrole nad cenami V6e trgovine na malo kontrolno knjigo, ki mora imeti naslednje vpiso: 1. Dan prevzema blaga; 2. Firma — tvrdka dobaviteljica; 3. Številka in datum fakture; 4 Fakturna cena za enoto; 5. Številka in datum odobritve te fakture po banski upravi; 6. Maksimalni odstotek brutodočika) a) v %, b) v din; 7. Prodajna cena na malo. — Vsi trgovci na malo bodo morali voditi to knjigo najpozneje od 1. oktobra 1940 dalje.
Za naše izseljence
V želji, da omogoči našim izseljencem kar najugodnejše vnovčenje njih prihrankov, v kolikor prihajajo v državo v obliki prostih deviz, je finaw.č-ni minister na predlog deviznega ravnateljstva Narodne banke ustanovil takozvani izseljenski dinar, ki 6e tvori z delno porabo internih dinarskih terjatev v naši državi, v katerem primeru še devize obračunavajo na bazi tečaja dolarja po okoli 70 din, namesto 55 din, kolikor znaša borzni tečaj dolarja. Da bi se mogli izseljenci okoristili s tem, je treba ugotoviti v posameznih primerih, da so valute, ki prihajajo v državo, dejansko izseljenske. Zaradi iega je potrebno, da j>olagajo naši izseljenci zneske za nakazila 6vojim družinam v naši državi v dotičnih državah na svoboden račun Narodne banke kr. Jugoslavije. To posebno velja za Kedinjcne države, kjer naj bi izseljenci plačevali posamezne zneske pri naslednjih dopisnikih Narodne banke: Federal Reserve Bank, Chase National Bank, Ir-ving Trust Company. National City Bark in Gua-ranty Trust, v Kanadi pa pri Bank of Montreal v Montrealu.
*
Peka kruha v gostilnah. Kr. banska uprava opozarja vse gostinske obrate, da veljajo predpisi čl. 6. uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom tudi za gostinske obrate. Zaradi tega je prepovedano prodajati v gostilnah bel in isti dan pečen kruh.
Ukinitev našega kliringa s protektoratom. V zvezi z ukinitvijo carinske in finančne samostojnosti prolektorata je bila ukinjena tudi devizna meja med protektoratom in Nemčijo. Uveden je uradni tečaj marke tudi za inozemsk iplačilni promet, kar pomeni znatno razliko v primeri s sedanjim stanjem. Zaradi tega se bo zasedanje jugoslovansko - nemškega odbora liavilo tudi z vprašanjem ukinitve našega kliringa s protektoratom in bo šla vsa naša trgovina glede plačil skozi nemški kliring, odnosno se obračunavala v markah.
Načrt uredbe o aprnvizaciji mest. V Belgradu je izdelan načrt uredbe o aprovizaciji mest. Pri vsaki mestni občini se osnuje poseben odbor mestnih svetnikov za aprovizacijo z najvažnejšimi predmeti. Finančno poslovanje teh odborov bo ločeno od mestnega proračuna. Mestni aproviza-cijski odbori bodo delali v zvezi s Priv. izvozno družbo.
Uvoz riža iz Italije. Kot smo že svoječasno poročali, bo dobila Priv. izv. družba dovoljenje za uvoz 20.000 ton riža iz Italije, od tega 4000 ton neoluščenega riža. Družba bo ta riž razdelila li^ilnicam in bo tako obračunala prevozne stroške, da bodo vse lušč.ilnice dobile riž. po isti ceni
in bodo njih prodajna področja točno razmejena, tako da bomo Imeli v vsej državi enotndf ceno riža. Pri Zvezi luščilnfc riža bo zaradl tega osnovan poseben urad.
Cene pšenice. Cene pšenice v vsej državi so odrejene na pariteti Novi Sad in se izračunajo tako, da se maksimalni ceni 300 din dodajo prevozni stroški od Novega Sada do dotičnega mesta. Tako bo znašala, sot smo že poročali, cena v Sloveniji 27.40 din več kot znaša osnovna maksimalna cena.
Jesenski plemenski sejmi za bike. Letošnji jesenski plemenski sejmi za plemenske bike bodo v Sloveniji po naslednjem vrstnem redu: dno 30. septembra v Ormožu za bike pinegavske pasme; dne 12. oktobra v Noveni mestu za bikce sivo-rjave pasme; dno 15. oktobra v Mengšu za bike pinegavske pasme; due 22. oktoWa v Vel. Laščah za bike sivorjave pasme; dne 24. oktobra v Beltincih za bike simodolske pasme; dne 25, okt. v Mariboru za bike marijadvorske bele pasme in dno 4. novembra v Sv. Juriju pri Celju za bike pamurske sivopšenične pasme. — Živinorejce opozarjamo na te plemenske sejme ter jih obveščamo, da smejo na sejem prignati svoje nad eno leto stare bike le člani živinorejskih selek-cijskih organizacij.
Borze
Dne 20. septembra
Denar
Ameriški dolar 65.-— Nemška marka 14.10—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 610.530 din, na belgrajski 2.5 milij. din. V elektivih je bilo prometa na belgrajski borzi 307.000 din.
Ljubljana — uradni tetajh
London 1 funt......i 178.27-181.47
Newyork 100 dolarjev . . . . 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov . , . . . 1009.84—1019.84
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt . . * . . . . 220.46— 223.66 Newyork 100 dolarjev .... 54SO.OO—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1247.90—1257.90
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 53 denar
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem ...... 55 denar
Sofija 100 din....... 90.20— 91.80
Ziirich: Belgrad 10. Pariz 9.85, London 16.55, Newyork 439, Milan 22.15, Berlin 175.375, Buenos Aires 103.25.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 436 —439 v Zagrebu 438 blago v Belgradu 4i7.5O--438.50
Ljubljana: državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—99, agrarji 53—55, Vojna škoda promptna 436—439, begluške obveznice 76—77, dalm. agrarji 69—70, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojild 94—96, 7% posijilo Drž. hipo-tekarne banke 101—103, 7% stab. posojilo 94—96. — Delnice: Trboveljska 290—300, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb: državni papirji: 7% invest. posojilo 99—100.50 (100), agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 438 blago, begluške obveznice 76.50 bi., dalm. agrarji 70 blago, 6% šumske obveznice 69.50 blago, 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 94 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Priv. agrarna banr ka 190 denar, Trboveljska 295—300 (290), Gut-mann 45 denar, Sladk. tov. Bečkerek 600 denar, Sladk. tov. Osijek 205. denar, Osj. livarna 165 denar, Isis 35 denar, Oceania 550 denar, Jadranska plovba 400 denar.
Beldrag: državni papirji! 7% invest. posojilo 99 denar, agrarji 53 denar, vojna škoda promptna 437.50—438.50 (438), begluške obveznice 67.25 denar, dalm. agrarji 68.75—69.25 (69), 4% severni agrarji 52—53.50, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 193 denar (drobni kom.).
Žitni trg
Novi Sad: Koruza: bačka kasa duplikat paritet Indjija in Vršac 347.50—350. Fižol: bački, sremski beli brez vreče 2% 425—430. — Ostalo nespremenjeno.
Sombor: Pšenica, moka in otrobi: maksimirane cene.' — Oves: bački, sremski in slavonski 297.50-300. Rž: bačka 355—357.50, Koruza: 337.50 do 342.50. Fižol: bački, beli 2% 427.50—432.50. — Promet majhen. Ostalo nespremenjeno. v -
Cene živine in kmetijskim pridelkom
V	Sloven. Konjicah, dne 15. septembra 1940: bela pšenična moka Og 7.50 din, črna 5.60 do 6.50 ain, kaša 5 din, ješprenj 5 din, koruzna moka 4 do 4.50 din, koruzni zdrob 5—5.50 din, pšenični zdrob 8 din, ajdova moka 6—7.50 din, ržena moka 6 din, otrobi 2 din; govedina 12—16 din, te-letina 14—16 din, svinjina 16—18 din, slanina 22 din, svinjska mast 24 din, koštrunovo meso 14 do 16 din, jabolka 2—3 din, med 20 din, krompir 1.50-2 din, pšenica 3.50—4 din, rž 3.50 din, ječmen 3.25 din, oves 3 din, proso 3 din, koruza 4.50 din, ajda 3 din, sladko seno 1.20—1.30 din, kislo seno 1—1.20 din, slama 0.30—0.40 din za kg. Trda drva 100—110 din za meter, jajca 0.90—1 din za komad in mleko 2 din za liter.
V	Mariboru, dne 15. septembra 1940: bela pšenična moka Og in Ogg 6—9.50 din, št. 2 4.50 do 6 din, št. 4—7 pa po 3.50 do 5.50 din, ajdova moka I. 5.50—6.50 din, II. vrste 4.50—5.50 din, koruzna moka 2.25—3 din, ržena moka 4—6 din, pšenični zdrob 6.50—9.50 din, koruzni zdrob 4 do 6.50 din, pšenični otrobi 1.75--2.50 din, govedina 12—16 din, teletina 12—16 din, svinjsko meso 16 do 18 din, slanina sveža 20—22 din, prekajena slanina 20— 25 din, konjsko meso 4—8 din, ovčje meso 14—18 din, krompir 1.50—1.60 din, fižol 6—7 din, koruza 5 din, oves 3—3.50 din, jabolka 3—6 din, grozdje 12-16 din, sveže češplje 8 do 10 din za kg. Jajca 0.80-1.25 din za komad, mleko 2—2.50 din za liter, čajno maslo 32 do 40 din. Drva trda 170 din za meter, seno sladko 90 do 110 din. kislo seno 75 do 90 din in slama 40 do 55 din za 100 kg.
«
Razmere nas ne smejo nadvladati
Ljubljana, v septembru.
Te dni se lahko ponovno na naših trgih in po trgovinah in proda jalnicah opužujo primeri, ki nam niso niti najmanj v čas;. Vse se bori in podi za življenjskimi dobrinami tako, kakor da bi že jutri ali pojutrišnjem moralo povsod vsega /.manjkati Ta pretirana nervoznost nam gotovo ni v čast, prav tako pa ne izpričuje velike premišljenosti in modrosti tistih, ki mislijo, da se morajo z vso silo zagnati v oskrbovanje vsega, kar se jim ravno ponudi pred oči. Previdnost je vsekakor na mestu, toda bore malo nam bo pomagala previdnost posameznikov, če ta ni ničesar drugega ko pretiranost in velika nepravilnost v razumevanju razmer in okoliščin, v katerih živimo.
Vprav v teh časih mora biti zaupanje v oblast največje
Ravno te dni beremo v domačih in drugih listih, kako so vse povsod oblasti uspešno posegle v razvoj razmer na trgu in v kupčiji. Pri nas in v drugih delih države so oblasti izdale celo vrsto zelo strogih odredb proti vsem tistim, ki hočejo izrabljati zmedo in nepoučenost meščanov in kmetov ter jih skušajo zbegati pri nakupovanju najvažnejših življenjskih potrebščin. Pravilni razvoj dogodkov in razmer narekuje poslej državna oblast, prav tako pa so tudi razne mestne občine, samoupravne korpo-racije in številne ustanove zagrabile za delo in v veliki složnosti vseh činiteljev se bo poslej skušala zatirati v vseh ozirih velika zmeda, ki se je hotela razplodili med nami.
Kakor zmerom tako se je tudi v teh dneh izkazalo, da skuša oblast z vsemi v poštev prihajajočimi ustanovami složno pomagati prebivalstvu v okviru svojega delokroga Veseli moramo biti, da se je pri teh zadevah tako hitro vpostavila in utrdila vzajemnost med vsemi javnimi činitelji. Velika naloga in dolžnost vsega prebivalstva pa je, da to vzajemnost ni sloz-nost prenese tudi v svoj delokrog. Prvi pogoj vsega takega delovanja pa je, da se v teh časih še bolj ko kdaj poprej utrdi in poglobi zaupanje vsega prebivalstva v odloke in postopanje oblasti. Še več — vse prebivalstvo mora z vso vnemo podpirati oblasti pri njihovi borbi za ureditev razmer na trgu, v trgovinah ali pa drugih prodajalnicah 7. živilskimi potrebščinami. Oblasti gotovo računajo na sodelovanje slehernika in če se bo borba proti težavam tako razvijala, tedaj bo delovanje oblasti hitro in uspe-štio, vse pa bo enako proti vsem težavam in nesporazumom zaščitil zakon., ki edini lahko ustali popolno in pravilno enakopravnost vseh
državljanov.
Svoje narodne oblasti tn ljudske predstavnike. ki vodijo borbo, bomo s tem podprli tako, da se bo vez med narodom in njegovimi ljudmi še bolj poglobila in ponovno izpričala, ftpričala pa se lx> ravno v teh dneh tudi edinost in trdnost vsega našega narodnega občestva, ki se ne da oplašiti od ničesar, ker ve ceniti moč zakona in ve, da velijo javno delo res pravi ljudski voditelji.
ge kmečke matere, ki je od daleč prišla prodajat krompir, da bi mogla kupiti najpotrebnejše za svojih enajst otrok. Gotovo so si doma naložili na voz toliko krompirja, du ga bo v zimi primanjkovalo številni družini...
Vemo, da se pravi in zavedni meščani tudi v najhujših razmerah ne bodo dali zapeljati tako daleč, da bi žalili kmete in kmečke matere na tako prostuški način. Poskrbeti pu moramo zato, da ne bodo dajali slabega slovesa meščanom tisti na pol meščani, ki so mogoče šele pred nekaj leti ali meseci pribežali v mesta zato, da jim ne bo treba »roditi enajst otrok in jih tudi znati rediti«.
Oni dan pa se je na trgu tudi tole zgodilo: Kmetica je prinesla nu trg košaro krompirja ter ga hotela prodajati po 1.50 din. Pristopila pa je kuharica, očividno iz lx)gate hiše, ki jo rekla, da bo krompir plačala po 2 dinarja Kmetica ji ga je dala, saj bi bila neumna, ko bi ga ne bila Ko pa so nekatere lepo oblečene gospe to videle, so začele z najgršimi in prostaškimi besedami grditi — kmetico. Slučajno je stala zraven tudi izobražena gospodična, ki je njen rod že več rodov meščanski. Zasmilila se ji je
Hhfil

kmetica ter je tiste »gospe« takole podučila: »Po 2 dinarju je krompir res predrag, Toda
zaradi tega nimate pravice kmetico tako grdo psovati, kakor vlačugo. lako govorjenje je nedostojno za vsako žensko. Ker pa ve dame tako grdo izražate zoper kmetico, vas Ivom pu vprašala, kuj rečete tiikrat, kadur vam vaš frizer, ko si dajete onduliruti svoje lase. podraži ondulacijo kar za 20 dinurjev na enkrat. Takrat ne psujete. marveč mirno pravite: To pa mora bili lam ste vkljub 20 dinarjem dostojne, tukaj pa za 50 par prostaške!« l ako je rekla gospodična in nobena izmed sfriziranih »dam« ni črhnila besede.
Velika večina slovenskega naroda je še kmečkega stanu. Pravi meščani že davno vedo, da je nemogoče živeti v nasprotju, ki bi se moglo razviti med mestom in deželo, med meščani in kmeti. Bolj ko kdaj poprej moramo zato modro in hladnokrvno spremljati vse do-godbe in blažiti razlike, ki bi nas luhko razdvajale. Položaj kmetov ni danes nič l>oljši od meščanov, le s skupnim delom in pravo požrtvovalno medsebojno podporo se bomo luhko vsi ohranili na dostojni višini.
Ljubezen in plemenitost namesto sovraštva in zavisti
llvalu Bogu je ogromna večina našega ljudstvu v veliki meri prepričana, da nas lxxlo ohra-nile nu površju le stare izpričane čednosti našega narodu. Vse poletje smo luhko opažali, kako se naše ljudstvo /. zaupanjem oklepa svojih verskih izročil, f ini le/j: so časi, tem bolj so polne naše cerkve in še nikdar nismo imeli toliko lejK) uspelih romanj k našim narodnim *\e-tiščem kakor letošnje leto Ljudstvo črjKi uo-vih moči pri pravih virih.
Pu tudi v drugih ozirih se skrb za lc|>oto in smiselnost življenja vzorno širi. V mestih bodo te dni gledališča odprla svoje dvorune, razne |>ros\etne organizacije bodo začele s svojim zimskim delovanjem in * svojimi zimskimi |>re-duvanji in tečaji. Naše osrednje gledališče v Ljubljani se po zadnjih poročilih luhko pobudi s [x)večanim zanimanjem za ruzpisane abon-mune in slično. Tudi smisel /a lejx> kn jigo narašča. Vse to je najbrž le zelo nuravnu reakcija v človeku: preti grdobijo in trpljenjem zunanjega življenju se človek zateka še bolj vase. Ljubezen do narodnih kulturnih dobrin bo j»o-plemenitila človeka, plemenit človek (»a Ik> le malokdaj podlegel strastem zuvisti in sovraštva, nikdar pu ne Ih> prostuški in surov, kakor so bile omenjene trajuo kodrune »duiue«.
Nov načrt loterije s srečkami
Kmetje in meščani
Ob takih časih se še bolj ko kdaj poprej pojavi stara resnica, da so naši meščani skoraj vsi še zelo navezani na podeželja, od koder so njihovi starši ali pa dedje prišli v mesta in se v mestih ustalili zato, ker bi naj bilo življenje po »starih nazorih« lažje ko pa življenje na kmetih. V Ljubljani. Mariboru in Celju je e malo pravih meščanskih družin, ki bt mogle tajiti, da med njimi ni člana ali sorodnika, ki bi ne bil s kmetov. Zato bo mehčan pač vsak lahko zelo dobro razumel kmeta in njegove težave v sedanjih časih: najbrž bo meščan še zmerom lažje razumel kmeta, ko pa kmet meščana in njegove razmere.
Zato je zelo žalostna in nerazumljiva dogodivščina, ki se je danes razvila tam na Sv. 1 e-tra nasipu, kjer je trg za kupčijo s kronipirjem Pri kupčiji se je razvil hud prepir, hud za to, ker je šlo le za nekaj vreč krompirja, meščanov pa se je okoli voza zbralo naenkrat toliko, da se nikdo ni znašel med njimi, ki bi lahko dovolj glasno pojasnil vse zadeve in pomiril kupce in prodajalca. Pač pa je neka meščanka, ki se ji je po vseh sencih na licih in obleki poznalo da je prišla gotovo šele pred dvema letoma s kmetov v Ljubljano, menila, da mora hudo in grdo žaliti kmečko mater. Ko je kmet hudo potožil, da naj ga ne gnjavijo in vzkliknil, da ima doma enajst otrok — najgodnejsi je za uzdo držal vpreženega voliča — je »meščanka« menila, da mora žaliti navzočo kmetico in jo nahrulila: »Zakaj jih pa imate enajst — jaz imam pa samo enega!« Priznati moramo, da se je precej ljudi zgrozilo nad žalitvijo, ki jo je mogla izreči ženska, ki se baha s tem, da ima samo enega otroka, toda zgražanje poštenih meščanov ni moglo zakriti bledice in solza ubo-
Dostojnosti -gaz!
»Trd je ta govor, kdo ga more poslušati?«... Ali niste tudi Vi tako rekli — kakor nekdaj Judje ob govoru Kristusovem — čitajoč zadnji članek s tem naslovom? Marsikdo je najbrž rekel. A Vi, ki tole berete, menda ne, sicer bi več ne brali; saj Judje so Kristusu kar hrbet obrnili in ga niso
hoteli več poslušati...	...
Trd je ta govor o modemi razuzdanosti, spa-kedranosti in norosti, in »nežnočutna« ušesa ga težko poslušajo. A sveti možje starih časov so vse drugače trdo in ostro govorili, šibajoč grehe in blodnje svojega časa. Hinavci 1 Pobeljeni grobovi! Gadja zalega!... Kaj bi nežnočutna usesa na take besede zdaj rekla? Dvomimo pa, da bi bila pokvarjenost onih časov hujša od pokvarjenosti našega časa. Kakor je moderno poganstvo slabše od starega, tako njegova morala gotovo ni boljša
od staropoganske.	, ,__
»Gadja zalega!« Ali ne moremo, tudi danes tako reči? Menite, da bi Janez Krstnik ne imenoval tako - framasonskih loz? Če je kje gadja zalega, potem so framasonske lože Tam so se ko-vali načrti zoper kraljestvo božje in postave božje na vseh poljih, v vseh oblikah. Poleg prot.cer-kvene politike in brezbožne šole neomejena svoboda, razdor družine, bela kuga, obozavanje telesnosti, kult nagote - vse te pridobitve »moder-nega« časa so imele tam svoje leglo Iz teh kotiš C pa so se potihoma razlezle po vseh deželah, ln vse ljudstvo, verno kakor brezverno, se je teh »pridobitev« — bolj ali manj — oprijelo, jih spoštuje in neguje. Privadili smo se na vse to in mislimo, da mora ali vsaj sme tako biti. Muce
Razna prosvet-na društva, ki si včasih zastavijo večje naloge, ki zahtevajo tudi znatna gmotna sredstva, skušujo zbirati denar večkrat tudi s pomočjo loterijskih srečk. Že itak ni lahko dobiti dovoljenju za loterijo s srečkami, če je pa to tudi srečno doseženo, j>a nastanejo za društvo druge težave. Če so srečke poceni, jih je treba razpečati izredno veliko število, če nuj ima loterija tudi gospodarski učinek za društvo. Če so pa drage, jih je pu mnogo težje razpe-čavati. Ker gre velik del donosa srečk zopet za nagrade, društvo z loterijami včasih ne pridobe toliko, kolikor bi jim vrglo delo potrebno za organizacijo loterije in razpečevanje srečk, če bi ga izkoristili v druge namene.
Te neprijetnosti skuša odpraviti nov načrt loterije, ki ga je izdelal letos g. luluurd Kruus iz Virovitice in ki si je za ta načrt tudi pridržal vse avtorske pravice. Ta svoj načrt je najprej |x)nudil Gasilski zajednici banovine Hrvatske in Osrednji zvezi hrvaških obrtnikov v Zagrebu. Obe organizaciji sta sprejeli njegov načrt za loterije, ker sta mnenja, da l>o gmotni uspeh loterij jkj tem novem načinu neprimerno bolj lep kakor pa pri dosedanjih navadnih loterijah s srečkami.
Loterijske igre s srečkami morajo biti samo tedaj dobre, če so srečke razmeroma drage. Drage srečke omogočajo boljše dobitke in dovoljujejo tudi izdajo manjšega števila srečk, katere je v tem primeru mnogo lažje popolnoma razprodati Seveda pa je za posamezno drago srečko innogo težje nujti kupca, ki bi bil takoj na mestu voljan odriniti denar. Novi načrt loterije s srečkami vpošteva prav te činitelje. Predlaga razmeroma drage srečke, ki jih je pa mogoče plačevati na obroke, kar doslej pri srečkah res ni bila navuda. Za tako loterijo morajo biti seveda srečke prav posebe urejene. Če naj se plačuje srečka recimo v dveh obrokih, jx>-tem mora vsaka srečka imeti talon in kupon, dva enaka dela, ki predstavi jata celo srečko. Na talonu je poleg številke srečke natiskana tu-
di znamka označena s polovično vrednostjo srečke. Na kuponu je prav tako označena številka in prostor za nalepljenje posebne znamke, vredne jx>lovico srečke. Seveda se (ia kiij>on od talona odtrgati kakor kujx>n od kakršne koli vstopnice. Prodaja takih srečk gre v tem primeru takole izpod rok: Prodajalci ruzpečavajo srečke, ki na kuponu še nimajo prilepljene znamke. Zato jih je mogoče kupiti po polovični ceni. Kdor hoče, lahko pluča pri nakupu srečke celo vrednost. V tem primeru mu nalepi prodajalec na kupon še znamko, vredno polovico srečke, s čemer je srečku dobila polno vrednost. Kdor bi pu raje kupil v obrokih, plača polovico srečke ob prevzemu, ob priložnosti pa mu raz-prodajulec proda še znaniko in jo prilepi na Kupon, s čemer je dobila srečka polno vrednost. Ugodnost tega načina ni samo v obročnem odplačevanju, ki se da raztegniti seveda nu več obrokov in temu primerno tudi na več kuponov in znamk, ampak tudi v tem, da posamezni igralci med seboj lahko menjajo kupone.
Če biti
ima srečka en sam kupon, morajo u, ii vsi dobitki seveda dvojni: Polovico dobitka prejme tulon, polovico dobitka pa ku-pon. Igralec, ki se je odločil, du bo kupil dve srečki, lahko zamenja kupone z drugim igralcem. ki je j>rav tako kupil dve srečki na obroke. V tem primeru igrulu vsak nu štiri številke iu za polovične dobitke.
To bi bile glavne ugodnosti tega načina loterije s srečkami. Za razprodajalce in organizatorje je važna dalje tudi okolnost, da pridejo v poštev jiri žrebanju le srečke, ki so v celoti izplačane. Srečke, ki kuponov nimajo plačanih, pri žrebanju ne pridejo v poštev. Ta ukrep 1k> pomagal razpečevati znamke v kupone, saj lx> vsak, ki lx> kupil srečko recimo v polovični vrednosti, hotel biti deležen tudi možnosti, da l>o zadei in zato polovico kupnine ne bo pustil zapusti. Na drugi stroni pn prav ta ukrep zahte-da organizatorji vodijo o razprodaji srečk
va.
evidenčne knjige, kar pa ni nobena posebna težkoča. Kdor se posebej zanima za ta nučrt in njegove jiodrobnosti in kdor bi hotel tem načrtu izpeljati loterijo s srečkami, mora seveda vpra-šati za pojasnilu in za dovoljenje avtorja tega načrta suniegu.
Sin utonit v Idrijci pred materinimi očmi
Gorica, 18. sept.
Zaradi hudih nalivov ob koncu zadnjega tedna je Idrijca močno narasla. V nedeljo. 15. sept. popoldne je 15-letni Valentin B u r n i k iz SjknI-nje Idrije lovil ob narasli vodi drva, ki jih je Idrijca bogve kje odplavila in nosila s seboj. Ob sedanji draginji drv, ki se jih povrh vsega še zelo težko dobi, je lovljenje in zbiranje drv za revne dpužine važno vprašanje in se zlasti fantje ne plašijo nevarnosti, ki'jim grozi pri tem delu. Tudi mladi Tine je bil j>odjeten in korajžen. Postavil se je na bregu tik ob deroči strugi in segal po plavajočem lesu. Nesreča je pa hotela, da se je premočena zemlja, na kateri je stal, usedla, zdrk-
nila v valove in odnesla s selioj tudi pridnega fanta.
Prestrašeni nesrečnež se je nekaj hipov boril z besnečim vodovjem, potem pa omagal in izginil v vrtincih. Njegova mati je bila z njim ob vodi in mu je pomagala spravljati naplavljena drva. Mislite si njeno grozo in obujianost, ko je videla sina zleteti v vodo, ga videla boriti se z valovi in videla, kako so ga jiožrli, pa mu ni njogla pomagati in tudi nobene |>onioči ni bilo blizu!? Uboga mati, ubogi sin!	'
Dvajsetletna junakinja
Otok Wight pred angleško luko Portsmouth
Edmonde Charles-Roux je dvajsetletna plavo-lasa Francozinja, ki je v začetku vojne stopila v služIjo Rdečega križa. Je hčerka znanega diplomata, ki je več let zastopal francosko vlado pri Vatikanu, danes pa je glavni tajnik zunanjega ministrstva. Ni ji bilo torej treba dolgo premišljati, kako bi med vojno najlaže koristila domovini. — Služba Franciji je bila njeni rodbini že v krvi.
Tako je mlado dekle, iztrgano iz brezskrbnega življenja v penzionatu odšlo z neko ambu-lanco na fronto. Že 14. maja, štiri dni |K> začetku naglega nemškega prodiranja v deželo, je bila ranjena. V neki vasi. ne daleč od belgijsko-fran-coske meje, kjer je stregla ranjencem, jo je zadel drobec granate Padla je. V istem trenutku je završalo okrog nje, granata je zadela bližnji skedenj in ga podrla. Podrtine so se zrušile na pogumno deklico in jo pokopale.. Vojakom se je j>osrečilo potegniti jo izpod ruševin. Ko se je deklica osvestila, je pustila da so ji obvezali rano, ni pa hotela oditi v zaledje. Naprej je opravljala sanitetsko delo, z omahujočim korakom in s prisiljenim smehom na bolesnem obrazu je stregla ranjencem, ki so jih prinašali v zasilno poljsko bolnišnico.
Dvajsetletna Edmonde Charles-Roux je bila odlikovana t »vojnim križcem«, francoskim vojaškim odlikovanjem. Zasluži ga, francoska javnost ji ga iz srca privošči. Dobila ga je v priznanje izpolnjevanja dolžnosti pod najtežjimi okoliščinami.
si ne upa ugovarjati, ker nihče noče veljati za nazadnjaka. Treba je nekaj poguma, da si kdo upa reči ljudem v brk: To je nedostojno, to je nesramno — pa naj velja še tako za moderno, napredno! In naj je še tako splošno v navadil
Kult nagote! Ta je zavladal vsesplošno, vse ga je sprejelo, vse ga goji: od mestnega blaži ranča do kmečke dekle v hribih. Japonci, Kitajci in Indijci — od moderne kulture civiliziranih, »krščanskih« narodov še nepokvarjeni — se zgražajo nad evropsko nošo in jo odklanjajo. Odklanjajo pa tudi krščanstvo, ki ga istovetijo s to perverzno evropsko »kulturo« vred. Menite, da bi kak Gandhi ne sprejel krščanstva, a če hodi ]*> evropskih mestih — ali more reči: To mora biti pa res prava vera!? Ali nismo mi »divjaki« boljši? Tu velja res v pravem neprenesenem fiomenu znani rek: »Wir Schwarze sind doch bessere Leute« — »Mi črnci smo vendar boljši ljudje!«
Kar ti preprosti, a pošteni nevemiki obsojajo, to mi kristjani zagovarjamo. Izgovarjamo se s skrbjo za zdravje. Nagota da je zdrava. Bežite no! Že res, da preveč zapet in zaprt ni dobro biti, da zrak ne more do kože. A to, kar se danes z nagoto uganja, to ni toliko skrb za zdravje, kakor pač — kult nagote. Koliko si jih ne pridobi zdravja, ampak nakoplje le bolezen, prehlajenje, zaradi svoje golote! Ljudje hočejo svojo kožo razkazovati; to jih veseli, ker prija njih telesnosli. »Vse na svetu je poželenje mesa.« Pa moderni svet maraj za besedo božjo ali ne, resnica pa le je in ostane! — Menite li, da kaka redovnica res zato zboli, ker je zavita in kakor zabubana, da se ji komaj dobro nosek ven vidi? No, le bi smele res biti malo ohlapneje oblečene! ln moderni ženski redovi najbrž ne bodo svojih članic več tako
skrbno zavijali in pokrivali. Če pa stari redovi od tega ne odnehajo, je vzrok ta, ker jim je dušna krepost več vredna kakor telesna. Pri modernih nageih je pa telo gospod, — duh jim je od muh. Telfesno zdravje vse, — za dušo kaj se vpraša! Ta sme biti bolna, umazana, zanemarjena, samo da je koža ogleštana! — A redovnice modernemu človeku ne imponirajo. Poglejte pa vojake! Kako so v najhujši vročini od vratu do tal zapeti, zraven pa obloženi s težkim tovorom, pa korakajo po prašni cesti, žgani od žgočega sonca, ali celo naskakujejo strme gore. Tem bi se pač smelo dovoliti malo več prostosti v obleki — a vojaška oblast ne odneha nič. Zakaj bi torej civilno prebivalstvo smelo hoditi na pol nago, če ni resnične potrebo, ampak samo — kult nagote!
Kult nagote! Ta ima seve-Ja različne sto|>nje.
V	Berlinu in gotovo tudi drugod imajo plese v »Adamovi obleki«. Pri nas nismo še tako :ia višku. Približujemo se pa temu »vzoru«. Poleg tega. da ženske nosijo hlače z golimi nogami, male otroke vodijo po cesti v kopalni obleki (z naramnicami). Razlog — pretveza — seveda: zdravje.
V	resnici: ubijanje sramežljivostil — Moški pa delajo v samih hlačah brez srajce — letos, ko je vse leto zima, več mraza kot vročine! Primerjajte vojake in njih težko opremo s temi na f>ol nagcil Potrebe po goloti nobene, — samo kult nagote. Manija! Pravkar sem slišal, da v Dalmaciji tega ni (I), pri nas pa hoče biti vse na pol nago. Gola manija! Nekateri modreci trde, da obleke ne gre meriti po centimetrih Kako to mislijo? Neka določena mera sk sme in se mora določiti. Tudi Cerkev predpisuje določeno mero. Mirno se lahko reče: Kar je pri ženskah, tudi pri otrocih, golote nad koleni, je nedostojno. In tudi pri rokavih ni, kar jo nad komolci, prav nobene resnične potrebe.
Kult nagote in nič drugega! Poleg tega pa je to tudi zelo — neokusno!
Nič se ne boj, častito uredništvo, objaviti teh »nemodernih«, »nazadnjaških« mislil Imejmo pogum, veljati tudi za nemoderne, nazadnjaške, če nam tako veleva krščanska morala in zdrava pamet! Sloveči pedagog Forster bi nič drugače ne pisal. Saj je njegova ta beseda, da kultura neciviliziranih ljudstev daleč prekaša »kulturo« modernega pokvarjenega sveta. In kaj mislite, kako bi pisal o tem škof Mahnič? Ta bi zamahnil, da bi zaskelelo! — Ali naj tudi mi katoličani tulimo z volkovi, zatajimo krščanska načela in zdravo pamet, samo da nas ne bodo imenovali nazadnja-ke? — Mi pa se tega bavbava nič ne bojimo! Samo.ob sebi se razume da ne grajamo tega. kar resnično zahteva zdravje in zdrava pamet. Obsojamo le pretiravanje: kult nagote, ki je lualik, katerega treba streti! Pa naj pomaga kaj ali ne, resnica je sama na sebi vredna, da se pove I — Kristus ni vprašal, če njegov govor ugaja množici ali ne. Če vam ni všeč, je rekel, pa še vi pojdite proč! — Kristus in njegovo ravnanje mora biti merodajno tudi nam!
Sv. ofe je določil zn namen »Apostofstva molitve« v mesecu avgustu »Dostojnost v obleki«. — »Glasnik Srca Jezusovega' ima o tem poseben članek, jKileg tega še sliko, kaka res bodi dostojna obleka. Koliko naših »pobožnihc žensk nosi tako dostojno obleko?! — Ko bi katoličani poslušali papeža in imeli malo samostojnosti in |K)guma, bi se ne bila vtepla med nas taka nedostojnost.
Framasoni nam delajo inuziko in bijejo takt, katoličani pa plešemo po njem. A zdaj, ko povsod pometajo s framasoni. pomolimo tudi mi z njih produkti! Proč z gadjo zalego in njenimi izrodkil	(Dalje.J
2}AOJ&ne, novice
Koledar
Sobota, 21. septembra: Kvatre. Matej, evangelist; Jona.
Nedelja, 22. septembra: 19. pobinko^tna nedelja.. Linufi, papež; Telila, devica mučenica.
Novi grobovi
+ Na Jesenicah je preteklo sredo zaspala v Gospodu 57 let stara ga. Ivanka Kavčič, verna krščanska žena in skrbna mati, ki je v molitvi iskala tolažbe in moči, da je mogla udano prenašati trpljenje. Pokopali so jo 19. t, m. Naj počiva v miru. Svojcem naše eožaljel
•f" Umrla je Julka Premk. dolgoletna zvesta kuharica pri Gestrinovih, Kongresni trg v Ljubljani. Pogreb bo v soboto ob 5 iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9. Naj počiva v miru! *
—	Pozor! »Naša zvezda« št. 1 je izšla z bogato vsebino in slikami. Pohitite z naročili.
—	Opozorilo vojnim dobrovoljcem. Zadnji dan podaljšanega roka za vložitev prošnje za dobro-voljsko uveronje je 30. september t. 1. Opozarjamo na to ponovno vse one tovariše vojne dobrovoljce, ki še nimajo dobrovoljskega uverc-nja. a imajo po zakonu o dobrovoljcih pravico do njega. Obrazec prošnje se lahko nabavi pr' organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ul.ca 10. — Uprava.
—- Glasovanie gledališkega občinstva. Uprava Narodnega gledališča bo nato razglasila glasovanja ške obiskovalce, da imenujejo ne glede na že razpisani letošnji gledališki spored, tri operna in tri dramska dela iz domače ali svetovne muzikalne ali dramatične literature, ki ■ bi jih želeli videti v bodoči sezoni. Gornje naj javi vsak, ki «e bo udeležil razpisanega glasovanja, pismeno na naslov gledališke uprave. Dopis naj bo podpisan s polnim imenom in opremljen z naslovom. Rok glasovanja je od današnjega dne do konca tekočega meseca. Uprava Rarodnega gledališča bo nato razglasila glasovrn:a ter po možnosti upoštevala želje našega gledališkega občinstva.
—	Pri neredni stolici, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja j>Franz-Josofova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Beg. po min. aoc. po), to n. tdr. 9 br. 13.485. 25. V. 85.
—	Oskrbovane planinske postojanke. V Julijskih Alpah so oskrbovane še do vštete nedelje dne 22.. t. m. Staničeva koča in Aleksandrov dom, do vštete nedelje dne 29. t. m. Triglavski dom na Kredarici in Koča pri Triglavskih jezerih in do vštete nedelje dne 6. oktobra Aljažev dom v Vratih. Zaprta je že Vodnikova koča na Velem polju in Orož-nova koča pod Črno prstjo. Stalno bo oskrbovan Dom SPD na Komni in »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru. Planinci, ki so namenjeni v Bohinj, naj upoštevajo, da ni več redne avtobusne zveze iz Bohinjske Bistrice do »Zlatoroga«, da pa čaka pri vsakem vlaku pred postajo v Bohinjski B'strici avtobus, ki vozi do »Zlatoroga«, če je le osem potnikov. Na Vršiču je oskrbovana Erjavčeva koča še do vštete nedelie dne 29. t. m. Do istega dne bodo oskrbovane tudi goliške koče Stalno je oskrbovan Valvasorjev dom na Stolu, Prešernova koča na vrhu Stola pa je že zaprta. Na Begunjščici je Roble-kov dom oskrbovan le še ob sobotah in nedeljah. Dom na Kofcah je stalno oskrbovan V Kamniških planinah bosta koči na Kokrškem sedlu in v Jerma-novih vratih oskrbovani do vštete nedelje dne 29. t. m„ v oktobru pa le še ob sobotah in nedeljah. Isto velja za Frišaufov dom na Okrešlju. Koča na Koro-šici in Češka koča pod Grinlavcem bosta oskrbovani le še do vštete nedelje dne 22. t. m, Stalno pa bodo oskrbovani Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, koča na Veliki planini in Mozirska koča na Golteh. Vse planinske postojanke v Zasavju in na Pohorju so stalno oskrbovane.
500 din denarja. Isti zlikovci so odnesli poleg trafike pri g. Petanu V. moško kolo in razne dele kole« v vrednosti okrog 2 500 din. Vlomilno orodje je bilo najdeno naslednjega dne pred meščansko šolo. Kljub vsestranskim poizvedbam je doslej vlom nepojasnjen. Tudi za temi vlomilci ni sledu.
—	Stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg Vpisovanje se vrši dnevno Tečai priporočamo vsem onim, ki žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju. Šolnina najnižja in zato dostnona vsakomur.
—	Povodnji v Brežicah. Vsled trajnega deževja je bilo opaziti, da Sava in Krka naglo naraščata. Pod Brežiškim mostom čez Savo je narastla do 3.70 nad normalo, na vodomerni postaji Čatež na 4.40. Radi tega je voda prestopila strugo in zalila vsa polja in njive na desnem pasu Save tja do Mosteca. Prebivalci tega okraja, kateri imajo večji del svojega posestva ob Savi, so' precej oškodovani, ker je v veliki meri krompir in fižol uničen. Pri banovinski cesti v Mostecu se izteka v Savo potok Ga-bernica, ki se je ravnot.iko razlil po polju in travnikih. V nizki legi stoji Dimičeva hiša, ki je bila takoj v vodi, katera je drla v notranjost hiše. V dolžini okrog 50 metrov je bila pod vodo tudi cesta, ki pelje skazi Mostec. Tu je stala voda do en meter visoko in je bil vsak vozni promet onemogočen. Domačini so se pač morali posluževati čolnov, ki 60 bili v ta namen tamkaj na razpolago.
—	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chrislofov učnf zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, (telefon 43-821 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši še ta teden, ker je zaradi naknadnih prijav otvorjen še en oddelek.
—	Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, nudi potrebno izobrazbo vsem onim, ki »o čez dan zaposleni *in «e pouku posvetijo lahko šele v večernih urah Prijave za vpis v Večerni trgovski tečaj, jezikovne tečaje in za pouk posameznih trgovskih predmetov se sprejemajo dnevno v pisarni zavoda.
—	Da boste stolno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vara ohrani zdravje in mladosino svežost.
—	Elektrika visoke napetosti je ubila fantka.
V	Hajdini pri Ptuju se je 18. t. m. zgodila smrtna nesreča. Električni vod 6e je bil utrgal ter je ena žica prosto obvisela. Ko se je tisti hip vračal s svojo živino 6 paše 91etni Švagan Lojzek, je videl svetlikajoče 6e žico ter brž, preden mu je kdo izmed monterjev, ki so tam blizu delali, mogel to preprečiti, pograbil žico, da bi videl, kaj tako lepo žari.
V	tistem hipu ga je udaril električni tok, da se je siromak nezavesten zgrudil. Prihiteli so monterji, ki so dečka obujali, nakar so ga v avtu zadružne elektrarne poslali v bolnišnico, kjer pa je umrl. Starši, opozorite otroke, kako nevarno je prijemati električne žice, če vise z voda.
—	Pouk posameznih predmetov (strojepisje, slovenska In nemška stenografija, knjigovodstvo, korespondenca itd., tuji jeziki) se prične 25. septembra. — Izbira predmetov poljubna! Učnina ■ zmerna. — Dnevni in večerni tečaji po želji obiskovalcev. Specialni dnevni stenotipistovski tečai in posebni večerni trgovski tečaj. — Podrobne informacije daje ravnateljstvo trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15 —telefon 43-82.
—	Konj jc brcnil v glavo konjača in hišnega posestnika iz Kranja Franra Sporna Nesreča je liotela, da je konj udaril Sporna s kopitom naravnost v usta, tako da mu je zbil ludi čeljust. Ker je rana nevarna, je bil Šporn prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
—	Petdnevni avtoizlet 27. septembra: Dalmacija! Interesenti, plačajte — danes! Določamo pravšne avtobuse! Informacije: Pisarna, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-a.
Ljubljana, 21. sept.
Gledališče
Drama. — Začetek cb 20. ari:
Sobota, 21. septembra: »Romeo in Julija«. Otvoritvena predstava. Red Premierski.
Nedelja, 22. septembra: »Romeo in Julija«. Izven.
Ponedeljek, 23. septembra: »Pohujšanje v Dolini Sentflorjanski«. Red Premierski.
Torek 24. septembra: »Pohujšanje v Dolini Sentflorjanski«. Red Torek.
Sreda, 25. septembra: Sentflorjanski« Red Sreda.
Četrtek, 26. septembra: Sentflorjanski Red Četrtek.
Petek, 27. septembra: Red Premierski.
»Pohujšanje v Dolini »Pohujšanje v Dolini »Razvalina življenja«.
Žid Steiner Marcel iz Sombora obsojen v Celju
Sedel bo 30 dni, plačal 30.009 din, zaplenili so mu 2000 kg masti
Celje, 20. septembra.
Pred sodnikom poedincem je bila danes na okrajnem sodišču razprava proti somborskemu Židu Marcelu Steinerju, katerega je ovadil kriminalni oddelek celjske policije zaradi špekulacije. Steiner je imel v nekem celjskem skladišču 2000 kg slanine. Svojemu zastopniku je striktno naročil, da sme prodajati slanino le po 25.10 din. Policija je slanino zaplenila, kar je potrdilo sodišče. Na
kazenski razpravi je sodišče obsodilo Marcela Steinerja na 30.000 din denarne kazni, 80 dni zapora in odvzem slanine, ki se bo razdelila med celjske reveže.
Pred sodiščem se je zagovarjal tudi celjski veletrgovec Božidar Ravnikar. Pri njem so našli 43.000 kg moke in 40 stotov kave. Ker pa je Ravnikar dokazal, da ima zalogo za celjsko cinkarno, ga je sodišče oprostilo.
Ženin star 90 tet, nevesta 68
Maribor, 20. sept V četrtek dopoldne je bila v Mariboru nenavadna poroka, kakor je v našem mestu gotovo še ni bilo. Poročila sta se v svojem stanovanju v Miklošičevi 4 ob 10 dopoldne g. Ljudevit pl. Raizner, podpredsednik hanskega stola v Zagrebu v p., in Jožefa Krči voj, uradnica v. p. iz Zagreba.
Ženin je letos dne 25. avgusta dopolnil svoje 90. leto, nevesta pa je stara 058 let. Ljudevit pl. Raizner izvira iz stare hrvaške plemenitaške in uradniške družine. Njegov oče je bil zadnji veliki župan na Reki. Kot podpredsednik banskega stola v Zagrebu je dosegel v svoji službeni karieri eno najvišjih mest v takratni hrvaški banovini. Udejstvoval se je tudi v javnem življenju, bil je eden od pionirjev avtomobilizma na Hrvatskem ter si je pridobil velike narodne zasluge. Pred 20 leli se je naselil v Mariboru, ki se mu je tako priljubil, da si je kupil v Miklošičevi ulici 4 hišo, kjer sedaj stalno prebiva. Pred leti se je veliko udejstvoval tudi v šahovskih krogih kot znan šahist. Leta 1935. mu je umrla soproga.
Da si večer svojega življenja olajša, da mu
p.o cLh/Latfi

Kdor ljubi glasbo Izbere IflSNIDE RADIO
za enkrat še vedno po starih cenah!

Okusna oblika — Izredno povoPna cena. Pogonska sigurnost. — čistoča zvoka. —
Zastopstvo za Ljubljano in okolico: Radiotehnik ŠhTINA Fr., Ljubljana, Domobranska 27, tel. 32-64
MODEL 1940-41
—	Vpisovanje v ekonomsko-komercijalno visoko Mo v Zagrebu za zimski semester 1940-41 traja v rednem roku od 25. septembra do vključno 5. oktobra 1940. Pri vpisu naj vsak slušatelj prinese seboj tele originalne dokumente: 1. krstni list, 2. spričevalo višjega tečajnega izpita z realke, realne ali klasične gimnazije, trgovske ali pomorsko-trgovske akademije, 3. spričevalo oblasti o svojem obnašanju, če je preteklo že več ko 6 mesecev, odkar ie eapustil šolo, 4. potrdilo davčne oblasti, kol:ko davka plačajo starši, 5. štiri mehke fotogiafije v velikosti 6X9.
—	Drzne tatvine. Dne 18. septembra 1910 jc neznani zlikovec vlomil ob četrt na 20 v hišo št. 92 pri dr. J. Drnovšku, odvetniku v Brežicah in ukradel 4 moške obleke, dozo ter še nekaj drugih stvari. Izrabil je priliko za vlom ravno ko so bili domači pri večerji pred hišo na verandi. Prišel je skozi odprto okno s ceste na drugi strani hiše in je po isti strani odšel. Vlom so domači takoj zapazili in obvestili policijo, ki je takoj izvršila obširno racijo po me6tu in okolici, toda brez uspeha. Za vlomilcem ni sledu. Vrednost plena znaša 10000 din. — V noči od 15. na 16. septembra je bil izvršen vlom v trafiko g. Slaniča M., kjer so neznani storilci odnesli za 8000 din raznega monopolnega blaga in okrog
ne bo tako samotno, se je sedaj drugič poročil. Kljub svojim 90 letom je še čil in čvrst ter stalno obiskuje vsak dan razne mariborske kavarne. Pri tej znameniti poroki je opravil poročne obrede stolni vikar g. Pribožič, priči pa sta bila ženinov brat vladni svetnik v p. Ivan pl. Raizner ter njegov nečak podpolkovnik v p. Rudolf pl. Raizner. NovoporoSenrema želimo, da bi jima potekalo skupno življenje v sreči in zadovoljstvu do skrajnih mej usojenega življenja)
Jesenice
Gasilska četa Jesenice, samaritanski oddelek, priredi v nedelio, 22. septembra v Delavskem dnr-ui na Savi »Vinsko trgatev«. Čisti dobiček je namenjen za nabavo potrebnega inventarja za samaritanski oddelek.
Gasilska četa KID — Jesenice priredi v nedeljo, 22. septembra ob 3 popoldne na športnem sta-dtenu KID vzorne vaje, girnnastične vaje, nastop šamani. odseka, gasilske vaje z orodjem. Ob 6 pe ski koncert, ob pol 8 zvečer vprizori na prostem narodni igrokaz »Divji lovec« s petjem v 4 dejanjih.
*	Kako žive konfinirani špekulanti v Donjem Lapcu. Hrvatski listi prinašajo članek glavnega ravnatelja Gospodarske Sloge in narodnega poslanca profesorja Ljudevita Tcmašiča, ki ga je bil ta napisal v »Seljački dom«. Profesor v člar.ku popisuje, kako so kmetje v Laipcu sprejeli špekulante ter nato pravi: »Ko so špekulanti prišli v vas Dnopolje, ki je nedaleč od Lapca, jih je ljudstvo kat neprijazno sprejelo. Ta vas je 42 kilometrov odda'i".ia od najbližje železniške postaje Zrimanje ter nad 50 kilometrov od postaje Bihač. Prebivalci so zelo revni, njihove koče pa so najbolj siromašne, kar jih je v banovini HrvaUki. Špekulanti prebivajo v zapuščeni koči ter v nekem skednju. Opozarjamo kmečko ljudstvo, naj dobro pazi nanje, da bodo užili vse tisto razkošje, ki ga uživa tamkajšnje ljudstvo samo.« •
*	Zaradi ponarejanja potnih listov sta bila obsojena pred zagrebškim sodiščem dva Juda Julius Brunner in Jan Langer, ki sta s Češkega pribežala v Jugoslavijo ter sp naselila v Zagrebu s ponarejenimi potn;mi listi. Langer je na svojem potnem listu spremenil letnico iz 1938 v 1939, s čemer si je hotel zagotoviti daljše bivanje v naši državi. Brunner pa jj vzel potni list nekejJa Weissa ter nanj prilepil svojo fotografijo, da se je tako imel s iim izkazati. Brunner je bil obsojen vsega skupaj na 3 mesece strogega zapora ter na 1000 dinarjev globe, Langer pa na 1000 dinarjev globe pogojno. Oba sta bila s sodbo zadovoljna, ni pa bil zadovoljen državni tožilec.
*	Novo nemško gimnazijo v Zagrebu so slovesno odprli dae 19. t. m. Slovesnost ie začel z uvodnim govorom evangeljcki škof dr. Popi), ki je med drug'm dejal, da je smešno misliti, da bi ta ncmšKa
.gimnazija v Zagrebu pcmenila kako germanizacijo. *V imenu hrvatske barWce oblasti je spregovoril od-delni načekk prof. Skorjač, nato sta še govorila nemški konzul Doppl ter no.vi ravnatelj profesor Kuha.
*	Avtobus pndel v jarek. Dne 19 t. m. je vozil avtobus iz Zagreba skozi Remetince v Petrinjo. V Rometincu je šofer Stank- Andraševič izgubil .noč nad volar cm, nakar je avtobus zdrknil v jarek S cesti. Avtobus se je močno pokvaril, ker s j vsi že-
rloii ».viti, Pr! tej nesreči so bile št'-' — '•? več ali manj poškodovane- 10 letna Sla-vica Vidmar, Ana Vidmar, 64 letna Pavlina Prekrat in 381el,ii
........ /.ulUov.c. o masti preiskujejo, kdo je kriv
nesreče.
*	Dva domova za slepe in gluhoneme otroke
grade zdaj v Zagrebu na Josipovcu. Oba domova bosta stala drug zraven drugega, vendar ločeno. V dom slepih otrok pojde 200 gojencev, v dom gluhonemih pa 100 Oba doma bosta veljala 10 milijonov denarjev. Taka dva domova bo banska oblast Hrvatske zgradila tudi v Splitu, in sicer bo za slepe otroke prostora za 50, za gluhoneme pa za 100 otrok. Pravijo, da se bo število gluhonemih še bolj pomnožilo, ker je mnogo otrok na Hrvatskem, ki
Ljubarni roman mlade, lepe ruske grofico in smelega,
postavnega huzarskega častnika! Narla Hndergnit, Olga Cehova. Otto Tressler. Gustav FiBhllih
Delanje »e vr»i v TI ti r IJ i In na Polisketn v vojnem Pnsu. Hude borbe, »plJonažn, u'etntštvo, pred vojnim »odlSiem, obsodba, tik pred izvrflltvi'0 smrtne kazni, l>eir, spoznanje in ljubezen, ki preživlja vse tciave vojnih znpletljajev . . .
Danes premiera! — Ob 10., 19. in 21. uri
Pozorl Kod dodatek predvajamo najaktualnejše lilmfko poročilo sedanje dobe:
■ ■	■ ■	■	alnejše lilmfko poročilo sedanje (lobe:
¥Gfi LUD@HSk1 f Alarm nad Londonom
KINO MATICA • telefon 22-41
Evnknncija otrok, bep v zaklonišča, življenje v milijon, velemestu, zračni napadi itd.
CLARC GABLE in MYRNA LOY, popularna filmska zvezdnika v filmu senzacij, peklenskega tempa, brzih podvigov in močne vsebine!
IkribriEi®^ j&min©!.!©
Film o ljudeh železnih živcev, katerih življenje je izpostavljeno neprestanim opasnosiim! — Izredno napete scene — ganljiva vsebina in tisočera izne-
nadenja v leni filmu bodo zadivila vsakogar! P R E M I E R A D A N E SI K I X O S L O O K, tel. 27-3(1 Predstave ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 10-30 (znižane cene) ter _ oh 15., 17.. 19 in 21 uri_
Radio Ljubliana
Sobota, 21. sept,: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi in jioročilii, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 12 Plošče v venček povežimo, da vas malo razvedrimo, 12.30 Poročila in objave, 13 Napovedi, 13 02 Plošče v venček povežimo, da vas mulo razvedrimo, 14 Poročila, 17 Otroška ura (Manca Komanova), 17.30 Preže-nimo skrili (plošče), 17.50 Pregled sporeda, IS Za delopust igra Radij, orkester, 18.40 Pogovori s poslušalci, 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 19 40' Objave, 20 Zunanjepoliiičm pregled dr. Al Kuhar), 20.30 To storil je neznan koren ... Vesela igra. Za radio napisal Ježek. Izvajajo člani rnd igral, družine, 22 Napovedi in poročila, 22.15 Za vesel konec icdna igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 2t. sept.: Belgrad: 20.50 Zab. konc. rad. ork. — Zagreb: 21.15 Lahka gl. — Budimpešta: 20 Vesel večer — Rim-Turin-Florenca: 19.30 Zab. gl. — Boromunster: 21.05 Opereta — Sottens: 17 Konc. lahke gl. — Praga: 21.40 Zab. gl. — Brno: 19.40 Gl. program za otroke — Bratislava: 19.45 Narodne pesmi — Toulouse: 19.45 Zab. gl. — Andora: 20.45 Orijentalska gl.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovonščini. — YUF YUF (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarnej dr. Piccoli, Dunajska cesta 43; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljala v soboto od 8 zvečer dc ponedeljka do S zjutraj mestna zdravnica dr. Zitko Jožica, Pleteršni-kova 13-1, tel. 47-64.
so imeli miningitis, po bolezni oglušelo, zdaj so pa še onemeli.
*	Novi rektor zagrebške univerze vseuč. prof. dr. Stjepan Ivšič je bil dne 19. t. m. slovesno ustoličen.
*	Na Hrvatskem tudi kmete obsojajo zaradi
draginje. Hrvatski listi poročajo iz Banjaluke: Sodnik okrajnega sodišča je obsodil' 16 kmetov na po mesec dni zapora in po 500 dinarjev globe, pogojno za leto dni, ker so koruzo predrago prodajali.
Potresni sunki v Mostarju se vsak dan na novo ponavljajo. Ti sunki sicer niso močni, vendar so ljudje zaradi njih močno preplašeni.
*	Divje svinje delajo veliko škodo tudi na Hrvatskem, zlasti pa okoli Petrinje. Poročajo, da se je tjakaj priklatila velika tropa divjih svinj, ki hudo gospodarijo po koruznih njivah in krompirju. Zlasti 6e kmetje boje velikanskega merjasca, kakršnega ša niso videli. Lovci in kmetje so napravili za njimi že več pogonov, vendar doslej še vedno brez uspeha.
*	Omejen lov na Hrvatskem. Na pobudo hrvatskega kmečkega lovskega društva je zdaj tudi vin-kovško okrajno lovsko društvo sklenilo, naj se letos jeseni lov na divjad skrajno omeji, ker je divjad preteklo zimo prehudo trpela. Lovi posameznih lovcev na zajce in fazane so sploh prepovedani. Od 6 oktobra naprej pa naj 6e ob nedeljah in praznikih prirejajo le skupni lovi na zajce in fazane, vendar tako, da odpade na vsakega lovca le po en komad vsake živali.
Tri žene pri stodinarski mesečni plači
V Anamu je mnogoženstvo nekaj tako samo po sebi umevnega, da ima tudi pisarniški sluga, ki na mesec ne zasluži več kot deset jenov (nekaj več kakor 100 din) dve do tri žene. Tako je pripovedovala gospa Nokuro Suzuki, žena japonskega generalnega konzula v Hanoju (francoska Indokina) tamkajšnjemu dopisniku lista »Yomiuri«. Pri večjih slovesnostih, kot je na primer poroka ali pogreb, ne gledajo na stroške. Vse mora biti čim bolj slovesno in imenitno. Imeli smo slugo, je rekla imenovana gospa, ki je zaslužil na mesec deset jenov, pa je izdal vsaj šestkrat toliko za pogreb.
Isti .jjoročevalec se je pogovarjal tudi z neko domačinko iz Anama. Mnoge zanimivosti iz svoje domovine mu je povedala ta gospodična. Med drugim tudi to: pri nas zasluži moški približno 30 do 50 jenov na mesec (350 do 600 din). Kdor zasluži največ, dobi 160 jenov. Delavec v tovarni dobi na dan okoli 60 senov (6 din). Take zaslužke imajo domači ljudje. Evropejci imajo neprimerno višje plače. Tudi če so navadni delavci, dobe vsaj 340 jenov na mesec.
Priznati moram, da je pri nas mnogoženstvo zelo razširjeno. Naši možje ne rečejo: za ženo si bom vzel to in to, ampak: kupil bom to in to dekle. Dekleta pri nas v resnici prodajajo in kupujejo, čeprav obstoji kupnina navadno le v poročnih darilih. Saj imajo nekaj podobnega tudi Japonci, kjer so v navadi poročna darila po imenu Yuino.
Rodbinski poglavar ima nad člani rodbine skoraj neomejene pravice. Prvi za njim je najstarejši sin. Če družinski poglavar umre, razdele njejjovo imetje med sorodnike tako, kakor določi najstarejši sin. V nekaterih družinah, zlasti trgovskih, inia žena malo več vpliva na moža, vendar le samo tako dolgo, dokler je še mlada.
Rešilni pas s svetilko
Iz Lodona poročajo, da so sestavili nove vrste rešilni pas, ki bo zelo koristen hrodolomcem ponoči, ker jih bo mogoče zapaziti na veliko daljavo. V višini lev-gn ramena je na pasu pritrjena majhna, pa močna žarnica, ki se takoj sama prižge, kakor hitro se baterljanamoči v morje. Baterija razvija električni tok celih osemdeset ur. Če v tem času ne pride pomoč, je btodolomec že itak zgubljen.
I LJUBLJANA
Občinski krompir je ie na trga
Prodaja se po 1.50 din — Dobite ga tudi na debelo, kolikor hočete
Krompir, ki ga je kupila mestna občina za ljubljansko prebivalstvo, je že prispel. Danes ga je prispelo 6 vagonov ter je bilo nekaj tega krompirja takoj prepeljanega na trg, kjer ga je prouajulo tržno nadzorstvo s svojimi organi neposredno konsumentom po ceni 1.50 din za en kg. Na tej stojnici bo ta krompir prejemalo tržno nadzorstvo vsak dan. Ni se bati, da bo krompirja zmanjkalo, ker bo tržnemu nadzorstvu možno, da iz skladišč mestne občine stalno dobiva zadostne količine tega krompirja, poleg navedenih 6 vagonov krompirja dobi občina tudi. še nadaljnje količine, ki so deloma že na poti. a večje potrebe, to je za količine od 50 kg navzgor pa bo mestna občina oddajala krompir iste vrste v svojem skladišču v milarni na Tržaški cesti. Nakaznice za ta krompir se dobe v Mestni hranilnici v Prešernovi ulici, ki je iz ljubeznivosti prevzela tozadevno denarno poslovanje. Iz mestnega skladišča na Tržaški cesti se krompir prodaja le neposredno konsumentom in sicer od najmanjše količine 50 kg navzgor po din 1.40 din za kg. Stranka mora prinesti vreče sama. Mestna hranilnica posluje za stranke vsak delavnik od 8 do 12.30.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov.
1 Fantovski odsek Trnovo vabi vse redne člane, starešine in podporne člane, da se udeleže občnega zbora, ki bo v nedeljo, 22. t. m. ob 10 dopoldne v društveni dvorani. Iskreno vabljeni tudi drugi katoliški fantje iz Trnovega.
1 Brezimne ovadbe proti trgovcem in zasebnikom pridejo v koš. Uprava policije dobiva dnevno anocifmne ovadbe proti lažnim trgovccm in zasebnikom, češ da kupičijo oziroma skrivajo razne življenjske potrebščine. Uprava policije sporoča, da 'odslej ne bo uvajala postopka proti anonimno ovadenim osebam, ker se je izkazalo, da so take ovadbe večinoma brez podlage in povzročajo oblastem samo mnogo brezplodnega dela.
1 V Ljubljani so umrli otl 13. do 19. septembra 1940: Florjančič Marija, "4 let, postrežnica, Vidovdanska c. 9; Fabijan Marjeta, "9 let, služkinja, Vidovdanska c. 9; Seemann Ema, roj. Ko-sler, 80 let, vdova zdravnika, Celovška c. 70; Florjančič Terezija. 56 let, posestnica, Vodnikova c. 287; Koisnegg Jožefa, s. Viktorija, 74 let, Marijina sestra, Vidovdanska cesta 3: Uolinšek Jera, r. Žitnik, 82 let, prevžitkarica, Vič 49; Štefan Marija, r. Avbelj, 74 let, žena delavca tok. tov., Kopališka ul. 5; Kraljic Helena, r. Brežic, 85 let, užitkarica, Črna vas 2%. — Brajer Ciril, 46 let, trgovski pomočnik, Poljanski nasip 52; Končan 1'rane, 44 let, banovinski cestar, Črni vrh 93 pri Škofji Loki; Ostanek Franc, 71 let, uradnik drž. žel. v p., Pohlinova ul. 9; Zaje Peter, 49 let, delavec. Brdo 17; Jelovčan Frane, 52 let, poljski dninar, Železniki; Bertoncelj Anton, 23 let, akudemjk, Kranj, Cojzova cesta 13; Fajon Bogomil, 25 let, elektromonter, Grajska planota 1; Kračman Franc, 28 let, delavec, Cesta dveh cesarjev 275; Brenčič Silva, 1 leto, hči poljskega dninarja, Žiberše 40, obč. Rovte pri Logatcu; Abramič Jože, 12 let, sin hranil, uradnika, Kamnik, Šutna 22; Treven Ljudmila, 14 let, hči delavca, Brod 22, obč. Dolenji Logatec; Mlakar Branko, 3 mesece, sin varilca, Št. Pavel pri Preboldu; Tekavčič Dušan, 1 leto, sin knji-goveškega pomočnika, Ilinje 22, srez Novo mesto; Lackner Gertruda, 63 let, žena užitkarja, Randol 13, obč. Mozelj pri Kočevju; Grošelj Rafael, 36 let, poštni služitelj, Stranska pot 19.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Za mestne reveže so darovali: g. A. Volk, veletrgovec z žitom, moko in poljskimi pridelki, povodom odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru L Zedinitelju 100 brezplačnih nakaznic po 3 kg pšenične moke; g. R. Miklauc iz Lingur jeve ul. 5 v počastitev spomina pok. ge. Marije Česuik din 200; g. Ivan Laznik iz Jegli-čeve c. 10 v počastitev spomina svoje pok. matere ge. Marije Laznik din 200; g. Slavo Simon-čič iz Rožne doline c. X-18 v počastitev spomina pok. pošt. insp. g. Vrečka Jakoba 100 din ter A. L. iz Ljubljane v počastitev spomina pok. ge. Marije Kavčič 100 din. Mestno poglavarstvo se vsem dobrotnikom najtopleje zahvaljuje tudi v imenu obdarovanih.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne >FRANZ-J0SEF« grenčice.
1 Tatvine koles se množe. Kakor da bi kolesarski tatovi računali s tem, da bo jesen kmalu pregnala večino kolesarjev s cest, tako so pohiteli v zadnjem času in kradejo kolesa kar se le da. Včerajšnji policijski dnevnik, ki prinaša med drugim tudi prijave o ukradenih kolesih, jc Izšel za dva dni. V teh dveh dneh pa je bilo samo v Ljubljani prijavljenih devet tatvin koles. Več<na koles je bila zopet ukradena izpred gostiln, nekaj pa so jih odpeljali tudi z dvorišč in izpred trgovin. To pot so tatovi izbirali 6ama boljša kolesa, ki so bila še dobro ohranjena in lepo opremljena. Skupna vrednost vseh devetih ukradenih koles znaša 8.400 din. Vse kaže, da romajo ukradena kolesa takoj iz Ljubljane, kjer jih najbrž v skritih podeželskih delavnicah predelavajo, tako da jih ni mogoče več prepoznati. Omejiti pa bo te tatvine mogoče le, če bodo prijeti predelovalci.
1 Avtomobilske srake. V Ljubljani se vedno bolj množe tatvine raznih predmetov iz avtomobilov. iZdi se, da se je nekaj delomrznežev spravilo na to, da kakor srake pregledujejo tuje pvtomobile in odnašajo z njih vse, kar se le odnesti da. Izurdi so se že toliko, da odpirajo celo zaklenjene avtomobile, ki stoje brez varstva na cestah. Najbrž je med tatovi tudi kak bivši mehanik, ki se spozna na odpiranje zaklenjenih avtomobilov. Posebno radi obiskujejo avtomobilske srake Beethovnovo ulico kjer je vedno precej avtomobilov. Tako je predvčerajšnjim pobral neznan tat trgovcu Josipu Sli-barju iz avtomobila, ki ga je pustil v Bethovnovi ulici zavoj rjavega manuiakturnega blaga, kos sivega blaga, 3 m marenga blaga in še nekaj drugih malenkosti, v skupni vrednosti nad 3.000 din. Podobna nesreča se je zgodila zasebnemu uradniku Hubertu Grilu, ki se je pripeljal iz Majšperga v Ljubljano. Zvečer je pustil voz v Frančiškanski ulici in odšel v kavarno. Ko je prišel zopet nazaj j« opazil, da je zadnje okno avtomobila utrto in da jc tat skozi odprtino vzel s sedeža zavitek, v ka-
terem je bilo sedem knjig, ki jih je Gril kupil predvčerajšnjim za 500 din. — Predvčerajšnjim ponoči pa je na Lončarski stezi nekdo odmontiral Gaglu Otonu z osebnega avtomobila srednji žaromet, vreden 650 din.
1 Suknje, ure in vse mogoče kradejo tatovi po Ljubljani. »Tula« uro z verižico, vredno 1000 din, površnik, zimsko moško obleko, športni suknjič in precej moškega perila je neznan tat ukradel iz spalnice Avgusta Skaberneta na Mestnem trgu. Celotna škoda znaša 6.600 din. — V Kladezni ulici je Kočevar Frančiški bil ukraden plašč in huber-tus v vrednosti 1.900 din. — Nekaj obleke vredne 465 din je bilo ukradene iz zaklenjene barake za orodje na Opekarski cesti Rudolfu Gradu. — Z vajeniškega doma je nekdo ukradel Demšarju Ra-doslavu kovčeg s perilom, vreden 300 din. — Veliko posodo z ocetno kislino vredno 290 din, je tat ukradel izpred železniškega skladišča trgovcu Krisper Antonu.
1 Prometne nesreče. Včeraj ob pol 11 dopoldne e podrl kolesar na Miklošičevi cesti pred Vzajemno zavarovalnico 63-letno Zorman Marijo, sta-nujočo na Cesti na Brdo. Žena je dobila poškodbe na glavi. Popoidhe okrog pol 5 pa je tramvaj na Ma6arykovi cesti v bližini glavnega kolodvora podrl 16-lelnega Marjana Moleta, 6ina univ. prof. v Ljubljani. Fant ie hudo potolčen po glavi. — Uradnik državnih železnic Jelen Jakob, stanujoč v Stre-liški ulici pa ie včerai popoldne padel s kolesa in se hudo potolkel po glavi in rokah. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico ljubljanski reševalci.
1 »Vera Lubenaka« in »Alarm nad Londonom« v kino Matici. Od danes naprej predvaja kino Matica premiero izvrstnega filma »Vero Lubensko« * Gustavom Frohlichom, Marijo Andcrgast, Olgo
Čehovo in Ottonom Tresslerjem v glavnih vlogah. Film je delan po romanu »Pustolovščine mladega gospoda na Poljskem«. Dejanje, ki je zelo zanimivo, se godi med vojno v Rusiji in na Poljskem. V filmu so pričarane krvave borbe, ujetništvo, obsodbe na smrt zaradi vohunstva, beg tik pred ustrelitvijo itd. Kot dopolnilo pa bodo obiskovalci kina Matice videli senzacionalni reportažni film »Alarm nad Londonom«. Najaktualnejši dogodki sedanjih dni, o katerih čitamo toliko v dnevnem časopisju.
1 Pri Siiligoju se dobijo vse »Knjižnice«, ki so še v založbi. Med zadnjimi priporočamo zlasti »Otroci k Jezusu« in prelepo knjižnico »Moli«. Gospodom katehetom obrtnih šol priporočamo Lovšinov »Katoliški verouk« v treh delih.
1 Kino na Viču bo drevi začel spet obratovati. Dajali bodo najlepše fdme. Za začetek bodo drevi dali lilm »Kraljica Viktorija«.
1 Film »Skrivnost Amazone« v Kinu Sloga! V tem senzacionalnem filmu, ki ie močnejši od poznanega filma »Vragi neba«, nastopata popularna filmska umetnika Clarc Gable in Myrna Loy. Prizorišče izredno napetih dogodkov je vedno nemirna Kitajska. Clarc Gable kot filmski žurnalist snema najnovejše vojne dogodke. Boriti se mora neprestano s svojim rivalom od konkurenčne tvrdke. Myrna Loy je hrabra aviatičarka, ki prinaša serum proti razsajajoči koleri. Mladi reporter se zaljubi vanjo. Film je vreden, da si ga vsak ogleda.
1 Uprava Kina Sloga sporoča cenjenemu ob-[ činstvu, da liodo pričenši z nedeljo 22 t. m. vsako nedeljo in praznik redne matinejske predstave ob 10.30 po znižanih cenah 4.50, 6.50, 8 in 10 din.

MARIBOR
3600 otrok na mariborskih meščanskih in ljudskih šolah
S srednješolci vred se letos v Mariboru šola 6500 mladih ljudi
Maribor. 20. septembra.
Nedavno smo objavili v »Slovencu«, koliko srednješolcev se je letos vpisalo v mariborske zavode. 2928 dijakov in dijakinj zbira učenost v letošnjem letu na mariborskih treh gimnazijah, na trgovski akademiji in dveh učiteljiščih. Med srednje šole pa spadajo tudi meščanske šole, ki imajo letos tudi precej naraščaja. V štiri mestne meščanske šole (brez dekliške meščanske šole šolskih sester) zahaja letos 1587 dijakov in dijakinj. Na obeh deških meščanskih šolah je letos vpisanih 865 učencev. Še vedno je bolj zasedena I. deška meščanska v Krekovi ulici, pa tudi II. deška meščanska v krasni novi stavbi v Žolgerjevi ulici na desnem bregu Drave je skoraj prenapolnjena. Obe dekliški meščanski šoli v Cankarjevi in Miklošičevi ulici pa imata letos 722 učenk. Zanimivo je to, da je meščanskošol-skih učencev in učenk dosti nad polovico iz okoliških občin mariborskih. Vsa ta okoliška mladina sili pretežno na meščanske šole, da ima potem pot odprto v razne obrtne poklice. Ker pa okoliške občine ne morejo vzdrževati lastnih meščanskih šol, so navezane samo na mestne
šole. Šele nedavno je bilo urejeno vprašanje prispevka okoliških občin mestu za vzdrževanje njegovih meščanskih šol, s katerimi ima mestna občina veliko stroškov, saj vzdržuje poslopja, poleg tega pa ima v letošnjem proračunu predviden še prispevek upravnemu odboru drž. meščanskih šol v znesku 288.780 din.
Mariborske mestne ljudske šole (brez deške vadnice na drž. učiteljišču in brez dekliške vadnice na učiteljišču šolskih sester) obiskuje letos 1898 otrok, ki so večinoma iz mesta, le neznaten odstotek otrok je iz okolice. Na deških ljudskih šolah je 940 učencev, od katerih odpade polovica na desni breg Drave, kjer je le ena šola, dočim so na levem bregu kar tri. Razumljivo, da je pri takem stanju deška ljudska šola na Ruški cesti silno preobremenjena in prenapolnjena ter se vedno bolj kaže nujnost po novi ljudski deški šoli na desnem bregu Drave. Pa tudi pri dekliških ljudskih šolah ni nič boljše. Deklic je v ljudskih šolah 958 in tudi teh je v eni ljudski šoli na desnem bregu Drave (ki razipolaga še z nekaterimi razredi v stari magdalenski ljudski šoli) toliko, kakor v treh šolah na levem bregu Drave.
m Za veliko medklubsko motociklistično in avtomobilsko dirko v nedeljo, dne 22. t. m., ob 14.30 na dirkališču Tezno se je prijavilo rekordno število tekmovalcev iz vseh krajev Jugoslavije. — Pričakovati je s strani občinstva velika udeležba, zaradi tega prosimo, da si občinstvo že v predpro-daji nabavi vstopnice pri »Putniku«. Avtobusi na razpolago od 13. ure naprej.
m Zdravniško nedeljsko službo za nujno pomoč članom OUZD inia v nedeljo v odsotnosti rajonskega zdravnika dr. Lojze Toplak, Pobrežje, Aleksandrova cesta 6.
m Šahovski turnir za prvenstvo Maribora.
V četrtek zvečer se je vršilo drugo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Maribora. Breš je premagal Ketiša, Babič Marvina, Stupan Certaliča, Kukovec pa Marotija, dočim sta bili partiji Dasko : Regoršek in Bien : Gerželj prekinjeni. Za prekinjeno partijo v I. kolu sta se Babič in Gerželj zedinila na remis. Stanje po II. kolu je sedaj naslednje: Kukovec 2, Babič 1 in pol, Breš, Dasko, Regoršek 1 (1), Maroti ,Slupan, Gerželj 1 (2) (1), Bin 0 (1). III. kolo se bo igralo v torek, 24. t. m., zvečer v kavarni Orient.
m Gostovanja v mariborskem gledališču. Uprava mariborskega gledališča je že zaključila za prihodnjo gledališko sezono dvoje gostovanj, ki se bodo vršila tudi v abonmaju. Tako bo nastopala bivša priljubljena primadona Pavla Udovičeva v opereti Sv. Anton vseh zaljubljenih patron, mladi Tomica Neralič, sin nekdaj tako priljubljenega baritona Franja Neraliča, pa bo nastopal ali v Desli-besovi operi Lakme ali v Gounodovem Faustu. Mladi pevec je eden najboljših basistov zagrebške opere.
m Uspeh zadnje amnestije. Zadnja amnestija je za področje mariborskega okrožnega sodišča zadela 102 primera. Od tega je že 40 jetnikov nastopilo svojo kazen ter so sedeli v zaporih jetnišnice okrožnega sodišča, ostalih 62 pa kazni še ni nastopilo. Vsem tem se je izpremenil zapor v denarno kazen, katero morajo plačati tekom treh mesecev, to je do 6. decembra t. 1., v primeru pa, da je ne plačajo, pa bodo morali kazen odsedeti. Če kazen plačajo, se jim izpremeni nepogojni zapor v pogojnega za dobo dveh let. Pri okrožnem sodišču pa so sedaj precej skeptični glede uspeha te amnestije ter so prepričani, da bodo po 6. decembru dobili večino obsojencev spet v apartmane svoje jetnišnice. Amnestiranci bi namreč morali plačati za vsak dan zapora 25 dinarjev, kar pa je pri takem, ki bi moral sedeti več mesecev, že precejšnja vsota: za 10 mesecev zapora približno 7500 din, to si ne more vsak privoščiti. Nekaj jih bo kazen že raje plačalo, zneske, katere bo dobilo okrožno sodišče od teh, pa bo treba potem izplačati orožni-
kom, ki bodo lovili tiste ,ki kazni ne bodo plačali, pa po 6. decembru tudi ne bodo hoteli prostovoljno nastopiti zapora.
m Drzna tatvina v trgovini. V četrtek dopoldne med 11. in 12. uro je neznanec izmaknil majhen pisalni stroj s kovčegom vred iz trgovine s papirjem Antona Korena v Gosposki ulici. V tem času je bila v trgovini precejšnja gneča, kar je izrabil tat ter vzel stroj, ki je bil na tleh blizu vrat. Stroj je znamke Torpedo ter vreden 3000 din. Gosp. Koren je razpisal za najdbo stroja nagrado 400 din.
m Mura naplavila truplo nemškega vojaka.
V Murskem dvoru, občina Št. Ilj v Slov. gor., je naplavila Mura truplo mladega, kakih 25 let starega moškega, oblečenega v uniformo nemškega vojaka. Na notranji strani pasu na hlačah je imel všito znamko z imenom »Gefreiter Bauer Heinz«. Truplo je ležalo kakih 7 dni v vodi ter so ga spravili v mrtvašnico v Št. Ilju, kamor je prišla naslednji dan ponj nemška vojaško-zdravniška komisija iz Gradca ter ga odpeljala čez mejo. Člani komisije so pripovedovali, da je vojak utonil skupaj z nekim drugim tovarišem v Gradcu. Drugega utopljenca še niso našli.
m Nemški bolničarji in bolničarke za Ze-mun. Skozi Maribor so se peljali v treh vagonih z brzovlakoin nemški bolničarji in bolničarke v svojih uniformah v Zemun, kjer bodo nameščeni v znanem taborišču za besarabske Nemce. Bilo je okrog 100 bolničarjev — pripadnikov SS oddelkov ter okrog 50 tako imenovanih »rjavih sester« — kakor se v Nemčiji imenujejo bolničarke.
m Zanimiva tatvina zasebnih pisem. Ko se je mudila zasebnica gospa Ana Zavadilik v Splitu na odmoru, je nekdo vlomil s ponarejenimi ključi v njeno stanovanje na Trgu Svobode št. 6. Vlo>-milca pa niso zanimali razni vrednostni predmeti, katere bi si bil lahko prisvojil, temveč nekaj drugega. S ponarejenimi ključi je namreč odprl tudi omaro za knjige ter je pobral iz predala 300 do 350 zasebnih pisem, katere je gospa tam hranila. Kdo je bil tat in zakaj se je zanimal samo za ta pisma, je zaenkrat še uganka.
m Orkestralni odsek Glasbene Matice, ki je v preteSeni sezoni pokazal prav lepe uspehe, prične s ponovnim delom v sredo, dne 25. t. m., ob 20. v prostorih drž. dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Umetniško vodstvo je tudi letos v rokah kapelnika g. kapetana Jos. Jiranka. Novi člani, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati, naj se javijo med vajo.
m Ahiturienti, sprejeti v V. letnik učitelji šča, se zberejo v ponedeljek, 23. t. m., ob 8. zjutraj v Alojzijevi cerkvi k službi božji. Po sv. maši odhod v šolo.
Posebno pazite, ka) bolnik pil«!
Pitje nt le la zdravega človeka telo Tainn, temveč tudi ia bolnika mnogokrat rainejše od hrane I
Zato pijte Vi in Va8 bolnik čim češče na«o najboljšo mineralno vodo, ki je obcaca tudi idravllna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdraviinetra kopališča
SLATINA RADENCI
Celje
c Na Lisci je zagorela elektrika. Priljubljena planinska postojanka Lisca je letos mnogo pridobila. Podružnica Sl^D v Zidanem mostu je izvedla elektrifikacijo te lepe postojanke. Otvoritvi električne razsvetljave je prisostvovalo mnogo ljubiteljev priljubljene izletne točke, prišli so planinci iz Ljubljane, Celja, Zidanega mostu, Laškega, Kaj-henburga, Rimskih toplic in celo iz Zagreba. Slav-nost je povzdignila slovenska pesem, ki jo je tako lepo pel znani pevski zbor iz Jurkloštra. — Elektrifikacija je prvo pomembnejše delo SPD, sedaj pa ima podružnica v načrtu napeljavo vodovoda h koči. Vodo bi zajeli pn cerkvi sv. Jošta.
c Zvišanje prejemkov državnim uslužbencem. Prizadet državni uslužbenec piše: Pri vseh akcijah državnih uslužbencev za zvišanje plač slišimo med prvimi tudi zahtevo vrnitve polnih osebnih (tfra-ginjskih) doklad poročenim uslužbenkam. Pri tem se vsiljuje uslužbencu, ki mora družino preživljati samo s svojo plačo, vprašanje; Ali Di ne bil še vedno na boljšem, če bi — poltg žene — imel tudi še ta odtegljaj, t. j., da bi b.ia nrmeste enega (ženinega) celo dva (možev in ženin) odtegljaj in kako bi se temu odpomoglo, da bi tudi mo<a družina prišla na vsaj približno isti dohodek kot tovariš, cigar družina lahko računa z dvema, četudi okrnjenima plačama? Ker so odtegljaji vedno nekaj nepriljubljenega, bi bilo pač najboljše tako, da bi v onem primeru, ko sta oba zakonca v službi, tudi oba prejemala polne službene prejemke, a oni uslužbenci, katerih žene nimajo nobenih prejemkov, naj bi dobili za 30% povišane plače. To bi bilo sicer še vedno veliko manj nego pri tovarišu, kjer sta mož in žena v službi, vendar pa bi bil položaj tudi za njega nekoliko znosne|ši celo brez povišanja sedanjih plač. Dalje bi se moralo vsem uslužbencem s samo eno družinsko plačo, ki nimajo niti lastnih hiš, niti cenejšega stanovanja v javnih poslopjih, izplačati vsa) še 20% stanovanjsko doklado. Tako bi bilo gmotno vprasanie vsaj za silo rešeno tudi brez splošnega povišanja plač.
c Celjski šah: Rezultati 6. kola spominskega turnirja dr. A. Schvvaba : Fajs . E. Csorgo 1 ; 0, F. Schneider : Habenšus remis, F. Csorgo : Esih 1 : 0, J. Schneider : Regner 1 : 0, Rajšek : Ilajsin-ger 0 : 1, Golja ; Medved 1 : 0, Pukmajster ; Ah-tik 0 : 1, Verčkovnik : Slimšek — prekinjeno, Do-manjko : Mirnik — prekinjeno. Prekinjena iz 4. kola: F. Schneider : Rajšek 1 : 0. Stanje po 6. kolu: F. Csorgo, Fajs in J. Schneider 6, F. Schneider 4'A, Golja 4, Domanjko, Vrčkovnik 3'A (1), Mirnik in E. Csorgi j 3 (1), Hajsinger 3, Habenšus 2'A, Slimšek 1 (2), Ahtik, Esih, Medved, Rajšek io Regner 1. Pukmajster 0 točk.
c Pri Hmeljarski zadrugi v Žalcu naj dvignejo vsi vreče, ki so lansko leto dobavili hmelj v lastnih vrečah, najkasneje do 25. septembra.
c Celjsko mestno avtobusno podjetje je pro-dalo dva stara avtobusa za promet na otok Krk, drugega pa v Sinj. Tretji avtobus je prodalo podjetje v Ljubljano.
c Licenciranje bikov za 1. 1940. Dne 25. septembra bo ob 8. dopoldne na mestnem sejmišču licenciranje bikov sivo pšenične pasme za območje celjske mestne občine. Vse bikorejce poziva mestno poglavarstvo, da privedejo svoje živali licenco-valni komisiji.
c Zaradi nujnih del na omrežju bo mestna elektrarna ukinila dobavo toka v nedeljo 22. spe-tembra v mestu od 8—11, v okolici pa od 8—13. Omrežje je smatrati kot da je pod napetostjo.
c Osebni avtomobil, kateremu so odpovedale zavore, je treščil z vso silo v drevo na Frankolo-vem pri Celju in se skoro popolnoma zdrobil. Poškodovani so bili tudi potniki.
c Požar ▼ graščini Zalog pri Petrovčah. Predvčerajšnjim ob 1 ponoči je izbruhnil ogenj v graščinske mkozolcu v Zalogu, last baronice Bien-puthon. Kozolec je zgorel do tal s senom, otavo in orodjem, tako da znaša škoda okrog 70.000 din. Na kraz požara so prihiteli gasilci iz Lopate in Arje vasi. Storilec je najbrž požigalec poslopij inž. Lenka in poslopja v Petrovčah,
c Nedeljsko službo za člane OUZD bo imel jutri v nedeljo dr. Premšak v Cankarjevi ulici.
c Vrtnar Andrej Medved se bori s smrtjo. O prometni nesreči pod železniškim podvozom, kjer je tovorni avtomobil zadel celjskega vrtnarja Medveda in ga pritisnil ob voz, ob katerem je šel, smo že poročali. Medvedu je raztrgalo črevo in se bori z življenjem.
Ptuj
Na igrišču SK »Drave« v Ljudskem vrtu bo jutri (v nedeljo) ob pol 16 zanimiva in zabavna »01d-boy« nogometna tekma ali: »Debeli« proti »Suhim«! Ker bo pri tej tekmi dovolj prilike za smeh in razvedrilo, si bo gornjo »tekmo« vredno ogledatil
Smrtna kosa. V tukajšnji bolnišnici je umrl tc dni g. Vaupotič Jakob, 72 letni posestnik iz Lan-cove vasi. Pokopali so ga v četrtek. Naj počiva v miru!
Samega sebe je obstrelil pri neprevidnem ravnanju s pištolo 25 letni posestniški sin Andrašič Ignacij iz Slapčine. Krogla mu je udarila v levo stegno Zdravi 6e v bolnišnici.
Obiščite danes ali jutri knjižnico Prosvetnega društva, kjer si lahko izposodite mnogo prekrasnih knjigil Knjižnica je v minoritskem samostanu, dohod z Minoritskega trga.
Dijaka ali dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo. Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Naslov se poizve v podružnici »Slovenca« Ptuj.
====== Moč ljubezni je sijajno prikazana v filmu -Šh^MffMz^^EEzz
Ljubezen državnega pravdnika
Mojsterska igra slavnega francoskega karakternega igralca Harry Baura daje filmu največjo umetniško vrednost. Tudi Igralke Betty Stockfeld, Jeanne Prevost in drugi odlični igralci ne zaostajajo. / Sedaj zopet redno predvajamo najnovejši F0X0V tednik.
K programu smo dodali tudi film domače proizvodnje, ki predstavlja	in
njih slovesno otvoritev. Film je izdelala družba Emona-Film in z njim pokazala, da tudi sami nekaj zmoremo.
— Predstave ob 16., 19. in 21. uri I —
KINO UNION. tel. 22-21
KULTURNI OBZORNIK
Razstava Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu
V našem skromnem umetniškem hramu je prvikrat razstavil kolektivno zbirko svojih del mladi slikar Riko Debcnjak. Njegov debut na odru naše likovne umetnosti je, to moram zapisala takoj spočetka, uspeh, kakršnega smo pri mladih umetnikih le poredko vajeni.. Pogostoma se namreč zgodi, da naši mladi umetniki, ieleč skorajšnjega priznanja, prehitro stopijo z deli pred javnost, mnogo je namreč na njihovem delu še šolskega, še več nezrelega, veliko pa tistega, čemur bi rekli površnost in pomanjkanje avtokritike. .. Drugače je z Debenjakovim delom. Po šoli v Belgradu ga je gnala želja za novimi umetnostnimi izkušnjami, kar je povsem naravno, v Pariz, kjer je še dandanes vrelo najvišje evropske umetnosti. Kolikor že daje bivanje v Parizu možnosti razcveta mlademu slikarju, tako bi se človeku zdelo nujno, da se z vso vnemo oklene kake pa-riške šole, poseže malce do Van Goglia in drugih ter od tod prične svojo umetnostno iu življenjsko pot. Ne mislim, da bi taki rasti umetnostne individualnosti Debenjak povsem mimo šel, vendar je v glavnem ta mladi umetnik napravil dejanje, ki je za naše jx>jme skoraj nenavadno in tuje, namreč, z vso ljubeznijo se je oklenil starih, klasičnih, visokorenesančnih mojstrov. S tem se je odločil za {>ot, ki je, lahko rečemo, ovinkasta, ki pa tako, kakor nobena — v našem času — govori o visoki osebnosti slikarjevi. Marsikaj nam pove z umetnostno razvojnega in estetskega stališča ta Debe-njakova opredelitev. Novi umetnosti rod temeljito zapušča negotova tla subjektivnosti ali eks-presivnosti, kakor se je že pri nas nazval dostikrat skriti diletantizem. Zopet se uveljavlja zaničevani »akademize nc in znanje o slikarskem predmetu, in v našem primeru vidimo slikarja, ki nad leto dni dela na sliki (»Goriška Mado-na<), ki ni v bistvu nič drugega, kakor ena sama apoteoza starih, visokorenesančnih mojstrov in pa njihove velike umetnosti. Ta zagrizena vztrajnost, oplojena po brezprimerni ljubezni do starožitno-sti, izvira tedaj iz generacijske danosti, je pa za umetnostno osebnost nadvse pozitivna in je absoluten porok, da bo prav la podoba prvo kvalitetno delo v galeriji osebnega razvoja slikarja Debenjaka. Drugo veliko delo gotovo ne bo več »klasicistično«, ne bi pa moglo kvalitetno dozoreti brez tega, rojenega ob delavnicah renesanse. Lažji bi bil morda uspeh pogledati delo sodobnega eklek-tika, ki tu poseže v arhaiko, ondi ceni renesančno kompozicijo. Toda ta ljubezen do starih, — ki gotovo temelji tudi v osebnem nastrojenju pesni-ka-umetnika, — je bila vzmet, da je umetnik sam prehodil vso dolgo pot od renesančnega detajla in komjKizicije. pa do osebnega sloga, kakor je viden n. pr. v »Nunski cerkvi«. In to je za tako kratko dobo, kakor jo objema naša razstava, dovolj, zame pa je že io dejstvo dokaz velike umetnostne potence R. Debenjaka.
Razstava, ki je prav za prav le zbrala mem-bra disjeeta R. Deben jakovega ustvarjanja, vendarle določno pojasnjuje umetnostni razvoj tega mladega iskalca lepote. Doba šolanja v Belgradu je zastopana z akvareli (»Ohrid«, »Manastir Ma-nasije«, »Sveti Dimitrije«) in olji (»Zatišje II.«, »Zeleni venac«). Tu je Debenjak bil na poti, da postane tipičen kolorist belgrajske šole. Vendar je tudi tu že vidna ona osebna nota, ali bolje nastrojenje, ki je, rekli bi lirično, pesniško. Nežna in občutena barva ter neka iskrenost in intimnost v podajanju (»Zeleni venac«) predmeta že izkristalizirajo formo, ki ie značilna za vso De-benjakovo umetnost. »Glava deklice«, kakor bi jo pred 200 leti videl rokokojski slikar, je nekak omen za Debenjakovo pot v Pariz. Opoj mesta, v katerem žari umetnostna genialnost najmočneje in najčisteje, mesto z zbirkami največjih mojstrovin človeškega uma in umetnostnega hotenja, mesto z edinstvenim ambijentom in podobo, je utisnilo
nov pečat njegovi umetnosti. Ljubezen in iskanje je dal »starim«, vendar je tudi sodobnost s svojimi problemi stala ob strani časom, ki so že odmaknjeni. V tej dobi je nastala »Goriška Madona«, ki je najvernejše zrcalo umetnikove notranjosti. Af>oteoza Pariza in domače zemlje, oddolžitev Slovenca in predanost umetnika, nadzemski svet in poljsko tihožitje, skratka vse to, o čemer prijjove-duje legenda slike same: Marija je z Jezusom v lepi goriški zemlji počivala pod starim drevesom, zaupno se ji je približal slovenski kmet s kruhom in dele Jezus je našlo svojo družbo med dvema slovenskima otrokoma. Legendarni svet torej, ki je našel trdno oporo v piramidalni zgradbi viso-korenesančne kompozicije — minuli časi — ter realistični detajli, kakor je tihožitje in kmet in sodobna slikarska tehnična rešitev, kar vse je za Debenjakov osebni umetnostni razvoj imelo postati važnejše in usodnejše.
Srečanje s sodobnostjo, morda bolje s Parizom, nam posreduje »Notre-Da.ne«. Zopet je osnovni ton barve uglašen na lirično, čustveno dojemanje predmeta, dočim sta kompozicija in pa forma razgibani in jx>lni življenja. Utrip žive sedanjosti je bil močnejši kakor preteklost in podoba umetnostne individualnosti R. Debenjaka stopi močno v ospredje. Želja po razkritju zadnje tajne v umetnosti, ki se je družila ob ljubezen do klasikov pri delu »Goriške Madone«, ki je eno osnovnih gibal tega zrelega umetnika, je rodila še več zrelih podob, ki jih vidimo na razstavi. Zlasti značilne so risbe (tinte, oglje). Naravnost minuciozno gledani predmet, dovršen z mnogim intelektualnim trudom se umakne virtuozno slikovito pojmovani formi (»Pevka iz Music-hall-a«), hipni impresiji, kakor jo je že dojelo umetnikovo srce, v vsej življenjski polnosti, za svoj veliki umetnostni inventar. »Slaniki« s svojo značilno barvo, kakor bister pogled na mali delček vesolj-stva, tiha idiličnost in »tihožitnost« »Maison des oubliettes«, večerni oblaki nad pariško krajino, most na Seni in pozna jesen, topla in bogata, kakršno more ustvariti le francoska zemlja, tiha ubranost in zasanjanost nature morte (»Zatišje I«), vsa ta pisana množica, vzeta iz realnega sveta, najde interpreta v asketskem poetu, poetu, ki mu notranje zorenje skoraj ne da miru in oddiha. Neverjetno je hiter umetnostni razvoj n. pr. od klasičnega kolorita do sodobne barvne problematike. Le to razvije v tretji dobi razvoja, ko se umetnik preseli v domovino. Plemenitost louvre-skih form, tiha poezija in ubranost visokorene-sančnega sveta, fiolnost življenja Pariza, je kakor odmev spreletela platna in risbe, nastale na slovenskih tleh. vendar predstavljata »Nunska cerkev« in »Kozolec« že novo problematiko, problematiko človeka, ki bo poslej pil umetnostni sok iz domačih tal, brez klasične tradicije in opore. Debenjak je na teh platnih pogumno in kvalitetno načel vsa ta vprašanja, v še večji meri pa v risbah glav (št. 43, 44, 46). Tod je dozorela kvaliteta, odpadla je »šola«, le rahel in daljni je spomin na Louvre. Na tej steni visita dva avtoportreta. Prvi je nekoliko robusten, mlad, željan fenomenov sveta in vprašanj umetnosti. Drugi pa je zrel mož, ki je doživel ogromno spoznanj in ki mu je poslej umetnost in zopet umetnost srčika in visoka etična maksima v življenju. V tej sobj; visi še jKidoba slikarjeve matere. Upodobljena je mati, sedeča na stolu, v skoraj prazni, tihi sobi. Morda je skupinsko delo nekoliko šibko, morda je tudi barvno monotona, vsebinsko, čustveno pa je nekoč v zrelih letih dojemal svoja nesmrtna dela le veliki Rembrandt.
Razstava slikarja Rika Debenjaka bo prav gotovo za vsakega ljubitelja umetnosti veliko doživetje. Želimo le, da bi umetnik skoraj okreval in nadaljeval započeto, tako plodno delo.
Dr. S. Mikuž.
narodnega in državnega življenja ter ji čestitali k jubileju in njenemu delu, ki je bilo zasluženo za vero, narod in državo. In to priliko so porabili katoliški Slovaki zato, da so ustanovili v Trnavi Katoliško akademijo, ki bo imela nalogo pripraviti nov prevod sv. Pisma, preučevati in voditi katoliško znanstveno življenje ter dajati smernice vsemu katoliškemu javnemu delovanju. Tako so oživili tradicijo izpred 174 let ter poudarili kato-lištvo kot sestaven del današnjega preporodilelj-
skega dela v slovaški javnosti.
*
Razstava Ljuba Ravnikarja ▼ Galeriji Ober-snel. V nedeljo se odpre v Galeriji razstava olj in akvarelov slikarja Ljuba Ravnikarja, ki to pot prvikrat stopa pred slovensko občinstvo s svojimi deli. Ljubo Kavnikar se je rodil v Ljubljani leta 1005 ter je študiral nekaj časa na dunajski umetnostni akademiji. Zadnja leta živi v Ljubljani. Sedaj je zbral svoja tihožitja in pokrajine, največ v oljni tehniki, pa tudi v akvarelu, katerega predvsem sigurno obvlada. Pokrajina ljubljanske okolice, kakor Magdalenska gora, Jeseniška tovarna ter razpoloženje po naših njivah v najrazličnejših letnih časih, je snov njegovega čopiča. Ljubitelje likovne umetnosti bo vsekakor zanimala ta razstava, na kateri se predstavlja z izbranimi deli nov slikar.
Slovaška obdelava poljskega zgodovinarja. V
Spisih filozofske fakultete slovaške univerze je izdal Slovak, vseuč. prof. dr. Eugen Perfeckij, razpravo na 211 straneh pod naslovom »Historia po-lonica Jana Dlugosza in nemški letopisi«, v kateri skuša dokazati v štirinajstih poglavjih, da je Poljak Dlugosz, prvi poljski zgodovinar, za svojo slavno zgodovino poljskega naroda porabljal tudi nemške letopise. Tako prinaša slovaški profesor zanimiv znanstvena dognanja k poljskemu zgodovinopisju.
	SHB^H	PSB1
	jSBttjL IS	
	i*.	
f		fE "Tj
		■SL^msI
ipfe^aHi BkJhS		
	.»T H	
t'v ■ ■■r '	"'P,®	4fJ
Angleški ministrski predsednik Wiston Churchill ogleduje ruševine, povzročene od nemških letal
ŠPORT
Pred današnjo otvoritvijo slovenske Drame
Shakespear-Zupančič: Romeo in Julija
Slavko Jan in Vida Juvanova slovenska Romeo in Julija
Danes se bo odprlo Narodno gledališče v Drami s premiero velikega klasičnega dela: Shakes-pearjevo ljubezensko zgodbo Romeo in Julija. To delo največjega svetovnega dramatika so v Ljubljani že večkrat prestavljali, toda današnja prire-
ditev bo novost v treh stvareh: prvikrat se bo igrala v novem prevodu našega največjega pesnika in prevajalca Otona Župančiča (prej sO igrali v Cankarjevem prevodu iz nemščine), prvikrat se bo jjoizkusil z režijo Shakespearja režiser dr. Bratko Kreft, ter bo nastopil v naslovnih vlogah igralski par Slavko Jan in njegova gospa Vida Juvanova. Tako bo predstava zelo zanimiva ter bo dostojno, skoraj senzacionalno otvarjala letošnjo sezono. Režiser je inscenacijsko jjostavil vso dramo v bližino Shakespearjevega časa, to je — kuliserije ni pojmoval veristično, temveč jo je poenostavil do skrajnosti ter s tem pripomogel do veljave Shakespearju, pa tudi blesteči Župančičevi besedi. To je storil lahko z upravičeno zavestjo, da stoji naš dramski ansambl na tako visoki stopnji igralske kulture, da je zmožen interpretirati Shakespearja res po shakespearsko in da se ne potrebuje v dekoraciji podrobnejših naturalističnih prifiomočkov. Zato postavlja to vele-pesem ljubezni in sovraštva v stilizirano okolje, osnovno odersko sceno, ki jo je ustvaril s po" močjo scenografa inž. Franza: proscenij, glavno prizorišče, vhode in balkon. Stremel je za tem, da poveže žive ljudi z vsemi psihološkimi odtenki z vso resničnostjo in romantičnostjo, ki jo izžarevajo v sebi.
Ustanovitev slovaške Katoliške akademije
V nedeljo, 15. t. m. so v Trnavi, slovaškemu Rimu, ob udeležbi predsednika republike msgr. dr. Tisa ter več ministrov proslavljali 70 letnico ustanovitve slovaške Mohorjeve družbe Spolka sv. Vojteha, ter ob tej priliki ustanovili tudi Katoliško akademijo, katere predsednik je postal predsednik republike dr. Tiso sam. Ob tej priliki so slovaški listi izšli s slavnostnimi članki v počastitev jubileja tako velike slovaške katoliške prosvetne ustanove, ki ima danes 115.000 članov in je izdala že milijone knjig za versko in tudi narodno vzgojo slovaškega naroda. Z ustanovitvijo Katoliške akademije pa praznujejo tudi poživljcnje starega slovaškega znanstvenega društva, Berno-lakovega »Slovenskeho učeneho tovaryštva«, ki ga je ta slovaški rodoljub in preporoditelj ter ustva-rilelj slovaške jezikovne samostojnosti že pred 174 leti (1792) ustanovil v Trnavi. Tako so se listi in govorniki spominjali ob tej slovesnosti teme-iiev slovaške narodne rasti, ki so jih postavili prav Bernolak s tem društvom ter potem njegovi nasledniki, zlasti pa pisatelji v društvu sv. Vojteha, ki je v nekem pogledu nadaljevanje dela prve učene akademije. Ce je Bernolak ustanovil Slovaško učeno društvo leta 1792., je bilo lo bolj znanstve-
na akademija, ki je imela namen izdajati svoja dela predvsem v latinščini, vendar pa je iz tega kroga tudi v slovaščini izšel njegov Slovar ter gospodarsko znanstveni spisi tajnika Fladyja. Društvo pa je z leti zaspalo, ni bilo ne prepovedano, ne ustavljeno, temveč so se člani razkropili pod silo razmer, ki je tedaj trla slovaškega inteligenta. To Bernolakovo društvo je bila ustanovljeno za izobražence, da budi v njih narodnega duha. Pozneje so se zbrali nekateri mlajši člani tega društva v Budimpešti in ustanovili leta 1834. Društvo ljubileljev jezika in književnosti slovaške, ki pa se je leta 1850. tudi samo po sebi ohladilo in prenehalo. Tedaj pa je eden izmed članov Radlinski zamislil posebno društvo za ves narod, za preproste ljudi, ne za inteligente, ter začel, ko je dobil od nitranskega kanonika Tvrdeho 1000 zlatnikov, ustanavljati slovaški literarni klub, ki je 15. sept. 1857 v Trnavi ustanovil Društvo sv. Vojteha. To drušvto je sklenilo izdajati slovaške knjige, pisane v katoliškem duhu ter knjige za katoliške ljudske šole. Iz tega se je razvilo današnje veliko ljudsko prosvetno podjetje, ki je pod prejšnjim madžarskim pritiskom vzdržalo slovaškega duha v najširših ljudskih vrstah ter ga naučilo brati. V vsem je izvrševalo naloge naše Mohorjeve družbe ter izdajalo poleg najbolj razširjenih molitvenikov, tudi leposlovna dela ter narodno vzpodbudna. Ob 70 letnici so jo počastili najvidnejši predstavniki
Ljubljana : železničar
Žreb je odločil, da se srečata že v IV. kolu liginega tekmovanja, brez dvoma naša najboljša kluba. Železničar se nam predstavi kot prvak Slovenije, Ljubljana pa kot zastopnik Slovenije v bivšem državnem prvenstvu, Z jutrišnjem srečanju se bo na samem terenu videlo kdo je sposobnejši, da nas še nadalje zastopa v finalnem tekmovanju, ker zmagovalec bo tudi najresnejši pretendant za končnega zmagovalca.
Železničarji so borbeni in poletni ter jih prav radi tega ni podcenjevati. Ljubljana bode morala zastaviti vse sile, da popravi svoj položaj v tabeli, da nas preseneti z lepo premišljeno igro prežeto s poletnim startom in voljo do zmage.
Tekma se prične ob 16. uri. Ob 13.30 nastopita dve vojaški enajstorici, ob 13. uri Jadran proti Ljubljani, tako, da bode tudi za razvajene gledalce obilen program.
Atletske tekme SK Ilirije
SK Ilirija priredi jutri zanimiv medklubski atletski miting, ki bo eden največjih v tej lahkoatletski sezoni. Ker bodo na tem tekmovanju sodelovali najboljši slovenski atleti, je pričakovati tudi od strani občinstva velike udeležbe. Poleg najboljših ilirijanskih atletov kakor je ing. Stepišnik, Račič, bodo sodelovali tudi najboljši atleti SK Celja, Železničarja, Maratona, Planine, Primorja in Bratstva.
Poleg poznanih slovenskih rekorderjev ing Stepišnika in Račiča bodo startali še Pleteršek, Goršek, Zorko, Košir, Klinar, Oberšek, Bratovž, Pohar in drugi. Pričakovati je pa še večje udeležbe, kajti nekateri klubi o katerih se ve, da bodo sodelovali, doslej še ni60 oddali svojih prijav. Poleg slovenskih atletov so povabljeni na to tekmovanje tudi najboljši hrvatski in srbski klubi.
Medklubsko tekmovanje SK Ilirije bo torej eno največjih tekmovanj v tej sezoni ter bo obe-i nem prava revija najboljših slovenskih atletov. Tekme bodo v nedeljo ob treh popoldne na so-kolskem telovadišču v Tivoliju. Med vsemi slovenskimi atleti vlada za to tekmovanje veliko zanimanje, saj se e precejšnjo gotovostjo računa, da bo padel kak slovenski ali morda jugoslovanski rekord,
Korotan : Hermes
Na igrišču Korotana na Rakovniku se bo jutri ob 15.30 pomeril eden najstarejših klubov v I. razredu z novincem Korotana, ki se je po šestih letih zopet povzpel v prvi razred. Čeprav je Hermes rutiniran klub in lahko s precejšnjo gotovostjo računa na zmago, bo moral kljub temu napeti vse sile, ako hoče odnesti obe točki.
Teniško klubsko prvenstvo SK Ilirije
Danes in jutri, dne 21. in 22. septembra se vrši na igriščih pod Cekinovim gradom klubsko teniško prvenstvo SK Ilirije. Igrali bodo: dame posamezno, gospodje posamezno, junior-ke posamezno in juniorji jjosamezno. Če bo dopuščal čas, bo odigrano tudi prvenstvo gospodov v dvoje.
Nastopili bodo vsi najboljši igralci in igralke SK Ilirije, ki so dosegli velike uspehe na letošnjem prvenstvu dravske banovine in državnem prvenstvu, ter si zato lahko obetamo zanimivih partij.
Začetek danes v soboto ob 14. uri in v nedeljo ob 8. uri. Vstop prost
Moste : Grafika
To bo tipično prvenstvena tekma za točke. Grafičarji, kakor tudi Moščani se bodo hoteli kot novinci v prvem razredu častno uveljaviti. Oba kluba se zavedata kako težko je priti v prvi razred, zato se bosta potrudila, da si nafee-reta potrebnih točk in tako zasigurata obstoj v prvem razredu. Zmagovalca je težko določiti naprej; Moščani so zadnje čase močno napredovali, grafičarji pa se tešijo s tem, da proti Moščanom še niso izgubili prvenstvene tekme.
Tekma se bo igrala na igrišču Most ob 13.30 ob vsakem vremenu.
Atletski dvoboj Gorenjec : Bratstvo
Radi skrajno slabega vremena se v nedeljo ni vršil lahkoatletski dvoboj med AšK Gorenjec in ŠK Bratstvom. Med omenjenima kluboma se bo vršil dvoboj v nedeljo, 22. septembra ob pol 4 popoldne na igrišču AšK Gorenjec za Krekovim domom.
Jugoslavija : Romunija v nogometu
Jutri se odigra v Belgradu reprezentančna nogometna tekma med jugoslovansko in romunsko nogometno reprezentanco. Za to tekmo vla-
da izredno veliko zanimanje po vsej državi zlasti pa v Belgradu, kar je razumljivo, saj si bosta stala nasproti dva enakovredna nasprotnika, o katerih ni mogoče nič gotovega povedati kdo bo zmagal. Doslej sta odigrali obe reprezentanci 20 tekem in jih je Jugoslavija iz-vojevala v svojo korist 10, tri so ostale neodločene, sedem so jih pa pobasali Romuni. Istočasno igrata v Bukarešti B reprezentanci obeh držav in vlada tudi za to srečanje veliko zanimanje v vseh jugoslovanskih šjjortnih vrstah.
Atletski dvoboj Grčija : Nemčija
Lahkoatletski dvoboj med grško in Nemško reprezentanco se bo vršil 28. t. m. v Atenah v krasnem marmornatem stadionu. Nemška reprezentanca prispe v Alene z avionom v treh skupinah. l'o končanem rlvoboju z Nemčijo bo-bo 30 t. m. odpotovali grški atleti v Carigrad na balkanske igre, ki bodo 5. in 6. oktobra. Za Grke bo srečanje z Nemčijo dober predtrening, ki jim bo zelo prav prišel v Turčiji.
Akcijski odbor za ustanovitev Slovenske lahkoatletske zveze
V resoluciji, sklenjeni, dne 1. septembra 1940 v Celju, ne priznavamo sedanje Slovenske atletske zveze, ker de iure in de facto ne obstoja. Radi tega javljamo onim klubom, ki so v sklopu tega akcijskega odbora, kakor tudi atletom. članom teh klubov, da ne smatrajo več merodajne sedanje Slovenske atletske zveze, ampak edinole Akcijski odbor za ustanovitev Slovenske lahkoatletske zveze in da nobene stvari več ne vlagajo Slovenski atletski zvezi.
Če so v zadnjem času prejeli kako korespondenco glede Balkanijade, naj atleti to nemudoma, v kolikor že niso storili, sporoče svojim klubom.
Akcijski odbor je stopil v stik z Jugoslovansko vrhovno atletsko zvezo ter bo prijave poslal direktno tej Vrhovni Zvezi
Finska proti Nemčiji v telovadbi
Sedaj, ko se je finski šjx>rt po finsko-ruski vojni zopet poživil, so se tudi nemški in finski telovadci dogovorili za dvoboj, ki bo 10, novembra. Kraj sicer še ni določen, vsekakor pa pričakujejo Nemci, da se bo to svečano izvedlo na njihovih tleh. Od dosedanjih treh tekmovanj so si Nemci priborili dva, enega pa so Finci iz-vojevali v svojo korist. Zadnjikrat so se pomerili Nemci in Finci leta 1938 v Heisinkiju in so tedaj zmagali Nemci v razmerju 346,60 : 340,50 točk.
To so veliki športniki
Lahkoatletski troboj med Nemčijo, Finsko in ŠVedsko, ki je bil nedavno v Heisinkiju, daje še vedno dovolj povoda za r<izna razmetrivanja v mednarodnih športnih vrstah O Fincu Matti Jaer-vinenu pravijo, da je bil najboljši finski mož na polju. On se je pojavil na tekmovališču, je slekel gornji del trenirke medtem, ko je hl*če-trenirke kar obdržal na sebi ter se je postavil na startu. Kopje je sfrčalo 73.79 m daleč in s tem je bilo vse tekmovanje v metu kopja tudi odločeno. Nikka-nen. ki je bil precej slabši, je prišel »samo« na 68.95 m. Škoda, da letos ni bilo olimpijskih iger, kajti Matti Jaervinen je v taki formi kakor še nikoli popreje. Letos bi si zasluženo priboril olimpijsko zmago
Fini finski možie so dalje Rajasaari, Laehdaes-meki in Strosskrubb. Temovalec za troskok Ra-jassari je že 31 let star. bil v zadnji vojni z Rusijo in vendar ga v Evropi še nihče ne doseže v troskoku. Skače elegantno in lahko Siguren je in dovolj dober za 15.40 m! Laehdesmaeki je resen športnik ter imajo Finci v njem dobrega zastopnika lahke atletike. Strasskrubb je točasno najboljši tekač čez zapreke na dolgi progi. Je zelo hiter, dalje odličen šprinter in kar plava preko zaprek.
Vesti športnih zvez. klubov in društev
ŽSK Hermes — nogometna sekcija. Glede jutrišnjih prvenstvenih tekem naj si vsi igralci I. in juniorske skupine še danes ogledajo tozadevno objavo pri hišniku na našem stadionu.
ZFO
Tekme za telovadni in športni znak
Danes popoldne ob pol štirih in jutri dopoldne ob devetih se vrše na ljubljanskem stadionu tekme za telovadni in športni znak ZFO. Ako bi bilo danes vreme deževno, da tekem ne bi mogli izvesti, potem se vrše iste samo jutri dopoldne. One tekmovalce, ki si izberejo voiijo na kolesu, morajo imeti s seboj lastnt kolesa.
Kdor še ni kniižice »Telovad-i in šporfni znak« poslal ZFO, naj jo prinese s seboj h komisiji, pri kateri se morajo javiti vsi tekmovalci Bog živ«
Buckinghamska palača in parlament v Londonu
Središči svetovne angleške politike
Pijan ston kot detektiv
darja. Pri tej preiskavi se je nudil komisiji grozen prizor. Na mestu, kjer je našel slon blago v inah, je ležalo na pol strohnelo truplo pi->še Smitha Sedaj ni bilo nobenega dvoma
Buckinghamska palača v Londonu. Poročajo, da je bila zadeta že od petih bomb
V Londonu ima še danes Buckinghamska palača tisti položaj, kot ga je nekoč imel kraljevi grad v Berlinu ali Tuilerije v Parizu. Ce jo jKi-merjamo z drugimi evropskimi dvori, je Buckinghamska palača razmeroma precej majhna. Prvotno ni bila določena za sedež angleških kraljev, ampak za Buckinghamske vojvode, ki so imeli važno vlogo v angleški zgodovini. Angleška kraljevska rodbina si je izbrala Buckinghamsko palačo za svoj sedež šele leta 1809., ko je prejšnji kraljevski dvorec James v nekem velikem požaru do temeljev pogorel.
Buckinghamska palača ni kaka posebna arhitektonska znamenitost, toda kot sedež kraljeve rodbine je za vse Angleže »srce Londona«. Pa tudi po svoji legi je ta palača srce Londona. Trikotni park kraljevega gradu meji neposredno na Hyde-park, ki leži v središču mesta. Za Angleže, pa tudi za tujce, ki pridejo v London, je kraljeva palača neke vrste romarska pot. Vsakodnevna svečana izmenjava straže z vsemi starodavnimi običaji je redno privlačevala velike množice radovednežev.
Notranjščina palače je obložena z bleskom. Iz velikih, na marmornatih stebrih slonečih dvoran ob vhodu vodijo z belim marmorjem in zlatom okrašene stopnice v gornje prostore. Notranjščina gradu je v glavnem razdeljena v dvorane. Najlepša med njimi so bele prestolna dvorana, mogočni zeleni salon in dragocena, iz slonovih kosti in zlata sestavljena godbena dvorana.
Angleški kralji seveda nimajo samo Buckinghamske palače. V razdalji 30 km od Londona Igži grad Windsor 'v grofiji Verkshire na desnem bregu Temze. V grofiji Norfolk ima angleška kraljevska rodbina grad Sandringham. Poleg tega ima še grad Galmoral pri mestu Aberdee.
V mestnem delu Westminster v Londonu, tik ob Temzi, so bili leta 1299. položeni temelji za veliko zgradbo, v kateri se je tri stoletja pozneje nastanil angleški parlament. Predvsem so morali stavbo v velikem obsegu prezidati. Slog zato ni bil čist, temveč je bil deloma gotski, deloma renesančni. Leta 1834. je požar uničil to veličastno stavbo. V naslednjih desetletjih so Angleži postavili tja novo mogočno stavbo, »House of West-minster«. To je čista gotska stavba. Za dva in pol milijona funtov šterlingov so postavili to mogočno zgradbo velikanskih razsežnosti, tako da so drugi parlamenti v primeri z njo majhne wee-kend hišice. Arhitektonsko je velika umetnina. Angleži imajo pač dovolj bogastva, da lahko tvegajo tako mogočno stavbo. Vendar je opaziti, da ga niso dali v bogastvo namreč — toliko v lepoto samo, kolikor v razsežnost, sijaj. Palača ima tri velike stolpe, vsak je čez sto metrov visok, vzdolž Temze pa je zgrajena kamnita, četrt kilometra dolga terasa, kjer so poslanci radi pili čaj.
Angleški parlament tvorita dva doma: gornji dom (»House of Lords«) in spodnji dom (»House of Comnions«). Obe dvorani, v katerih zasedata zgornja in spodnja zbornica sta le dve kaplji v velikem kamnitem morju Westminsterske palače. Gornji dom je bolj reprezentativna zbornica. Ima sicer 700 članov, toda le tretjina lordov se peča s politiko. V nasprotju v gornjim domom je spodnja angleška zbornica trikrat manjša od zbornične dvorane berlinskega državnega zbora. V časnikarski loži je le za 40 ljudi prostora, za druge poslušalce dvakrat toliko, v diplomatsko ložo pa gre lahko nič več in nič manj kot 6 ljudi. Dvorana je ozka in visoka. Na opazovalca napravi vtis velike klubske sejne dvorane. Nima ne tribun, ne govorniških miz, ne ministrskih miz, niti zvi-šenega prostora, kakor to vidimo v drugih poslanskih zbornicah. Tu je le več ducatov zelenih usnja-tih zof, na katerih sede poslanci. V sredini dvorane stoji edina temna miza. Na njej leže veliki v usnje povezani zvezki z angleško ustavo in za-
koni, vendar je ta miza v glavnem simbol iz starih časov, ko je veljala kot nekak obrambni nasip, meja med dvema verama. Ozka namizna deska je bila edina obramba, ki je ščitila vlado pred napadi opozicije. Desno od mize so sedeli namreč vladni možje, na levici pa je mesto za opozicijo. Le nekaj metrov je takrat ločilo obe stranki. Vso to staro prostorno razdelitev so ohranili Angleži do današnjih dni.
V tej dvorani govori sedaj večkrat Churchill, znan po svojih udarnih govorih, tu je slišati Duff Coopera, Edena in druge, katerih govore potem beremo v časopisih.
Milwaukee, september.
Neki Oliver Smith je postal pred šestimi meseci poštni sel. V vsem okraju je bil priljubljen in je užival velik ugled, zlasti še od takrat, ko se mu je posrečilo iz goreče hiše rešiti vso družino, ki bi brez njegove junaške |>omoči našla smrt v plamenih. Pred šestimi meseci bi moral dostaviti nekomu denarno pošiljko 100.000 dolarjev, a je istega dne brez sledu izginil. Nekateri, bilo pa jih je zelo malo, so celo sumil', da jo je stari poštni sel z denarjem kam popihal; vsi, ki so ga t>otj poznali, so tak sum odločno zavračali. Policijska preiskava je ostala brez uspeha.
Velik Aladinov uspeh
Tako je preteklo pol leta. Ljudje so že pozabili na ta dogodek. Tiste dni pa je prišel v Per-ville cirkus z velikim številom živali. Največje zanimanje je brez dvoma vzbudila med občinstvom slonovska dvojica z mladičem po imenu Aladin. Ze pri prvi predstavi so postali prebivalci tega mesteca navdušeni zanj.
Zadari velikih uspehov si ga je hotel glavni klovn Joe White malo privoščiti. \Vhite je bil obenem tudi paznik pri slonih, toda ta večer je pozabil na službo. Utrujen in omamljen od prevelike količine žganja v želodcu, je pozabil privezati majhnega slona. Aladinu se je zdela svoboda nekaj novega in imenitnega. Prijetno se je sprehajal po hlevu. Prišel je tudi v tisti kot hleva, kjer je smrčal paznik, od njega pa se je širil prijeten vonj po žganju. Neka steklenica je i bila še odprta. S trobcem ji je zlomi vrat in spil vso tekočino. Precej vinjen se je jx>dal na lov za novimi pustolovščinami. Zapustil je hlev, koračll po mestnih ulicah in prišel na cesto, ki je vodila v sosednje mestece.
Poškodovana drevesca
Na tem potovanju je prišel v drevored, zasajen z mladimi drevesi. Vesel svobode, poln pre-šernosti je začel s trobcem prevračati miada drevesca ob cesti. Okrog korenin nekega drevesca je bil zavit kos blaga. Tega je mladi slon dvignil ter igraje se z njim v sveži večerni sapi odšel I>očasi nazaj proti hlevu.
Naslednjega dne so policijske oblasti pregledovale, kakšno škodo je naredil mladi slon na drevesih, da bi vedele, kako naj kaznujejo gospo-
koreni
smonoše .......... ....... —
več, da je bil pismonoša žrtev roj.arskegs napada.
To |>a še ni zadostovalo. Se to bi bilo treba ugotoviti, kdo ga je ubil in oropal. Aladin je pripeljal jiolicijo tudi na to sled. Ko je namreč tistega jutra hotel Joe NVhite nakrmiti svoje živali, je na veliko začudenje nnšel mladega Aladina v sladkem snu s kosom blaga v trobcu. Ko si je stvar bliže ogledal, je spoznal, da je to športna kapa.
To odkritje je bilo za nadaljnje raziskovanje posebno važno, še tistega večera so dognali, da jo bila kapa last nekega poljskega delavca, ki je bil zaposlen na eni od tamošnjih farm. Ko so ga privedli pred truplo umorjenega, je priznal zločin. V naglici in razburjenosti je izgubil kaj>o iu ni vedel, da jo je skupno z žrtvijo zakopal.
Robinzonovi potomci stradajo
V Južno Ameriko je prišel SOS klic za pomoč preko radia. Poslali so ga z Juan Fernan-deza, majhnega otočka na jugu Velikega Oceana, kakih sto kilometrov od čilske obale. Ljudstvo na otoku trpi lakoto, nima živil in ne zdravil. Ze tri mesece je čilenska vlada pozabila na te otoke. Poštna ladja, katera je sicer redno mesečno do-važala najnujneše jiotrebščine, enostavno ni več prišla. Vladi v Valparaisu je takoj odredila najpotrebnejše in težko obložena ladia .ie že na jioti.
Majhen otok Juan Fernandez je znan. Tu se je nekoč rešil edini preživeči človek po nesreči na morju, škotski mornar Alex Selkirk, ki je moral več let sam živeti na takrat neobljudenem otoku. Po njegovih pri|>ovedovanjih je napisal angleški pisatelj Daniel Defoe svoj roman Kobinson Crusoe, poleg svetega pisma najbolj čitano knjigo na svetu. Če bi imel Selkirk radijsko oddajno postajo, kot jo imajo danes na otoku, bi Defoo ne dosegel svetovne slave, svetovna književnost pa bi bila revnejša za ta zanimiv roman.
V
Slovenci in Šola za telesno vzgojo
Na ljubljanski univerzi naj se ustanovi stolica za telesno vzgojo
Belgrad, 19. septembra.
Telesna vzgoja na srednjih šolah je bila in bo tudi v bodoče regulator telesnokulturuega gibanja med mladino. Površnemu opazovalcu je mogoče udejstvovanje telovadnih, športnih, planinskih in drugih društev zasebne pobude vidnejše in aktual-nejše, vendar je treba vedeti in ugotoviti, da imajo največ vpliva v vseh vprašanjih splošne in telesne vzgoje baš srednje in njim sorodne šole. Če pomislimo, da obiskujejo te šole ogromne množice dijaštva, in sicer v letih intenzivnega duševnega in telesnega dozorevanja, tedaj, je na. dlani, da je šola najučinkovitejša ustanova ,za splošni in posebej še telesnovzgojni prejiorod inteligenčnega naraščaja.
Na kratko bi lahko formulirali telesnovzgojne naloge naše srednje šole takole: disciplinirati mladino, buditi v njej smisel za viteško obnašanje in osebno higijeno, smisel za prikupno zunanjost, ki ni nič drugega kot podoba plemenite duše obdane z zdravo telesnostjo, negovati podjetnost in zaupanje v sebe s športnimi tekmami, buditi in negovati ljubezen do narave in kmečke vasi z izleti, smučanjem, taborenjem. Da sta telovadba in šport prav uspešni sredstvi za to, je danes vsakomur jasno. Prvi in glavni namen šolske telesne vzgoje je zdravo razvedrilo. Vsa vzgojna prizadevanja telovadnih učiteljev pa je treba podrediti odnosno pridružiti splošnim kulturnim prizadevanjem šole, zakaj ne gre za akrobate in atlete, temveč za mladeniče in mladenke, ki bi se naj vsestransko usjx>sobili za višje študije, za življenje. Posebna športna in telovadna vzgoja najsposobnejših, ki bi naj tekmovali in zmagovali svojcem v veselje in ponos, je naloga društev zasebne pobude: fantovskih, sokolskih, športnih in drugih.
S problemom napredka srednješolske telesne vzgoje je tesno povezano vprašanje izobrazbe telovadnih učiteljev. Ko smo ustanavljali 1. 1938 v Belgradu prvo šolo za telesno vzgojo, smo v našem listu ugotovili, da je ta šola le začasna ureditev izobraževanja telovadnih učiteljev (Slovenec, 11. avg. 1938). S stališča »bolje nekaj kot nič«, smo jjozdravili otvoritev šole v Belgradu, ob enem pa smo ojx>zorili na pravilnejšo in trajnejšo rešitev tega vprašanja, to je na ustanovitev stolic za telesno vzgojo pri vseh jugoslovanskih univerzah.
Isto stremljenje se je pojavilo letos tudi v Belgradu, ko proučujejo vprašanje kako omogočiti slušateljem belgrajske filozofske fakultete, da bi mesto »C< predmeta na univerzi obiskovali poseben tečaj v šoli za telesno vzgojo z zaključnim izpitom.
Ideja spojitve telesnovzgojnih študij s filozofsko fakulteto ni nova. Na dunajski univerzi so ustanovili dveletni tečaj za telesno vzgojo že leta 1870; na praški univerzi so imeli slušatelji filozofske fakultete od 1. 1920. naprej možnost, da

\Vesfminsterska palača, sedež angleškega narlamenta
vpišejo telesno vzgojo kot poseben predmet, predavanja in praktične vaje pa so trajale šest semestrov. Od 1. 1935. naprej je postala telesna ozgoja na filozofski fakulteti univerze v Pragi enakopraven predmet z ostalimi.
Isti razvoj opažamo tudi v Nemčiji. Kljub temu, da so imeli Nemci nekaj starih znamenitih strokovnih šol za telesno vzgojo, nekatere so imele celo značaj visokih šol, so jih opustili in ukinili, na vse univerze pa so vpeljali nov predmet, telesno vzgojo. Tako so ukinili tudi prusko vi-Sttko šolo za telesno vzgojo v Spandau, ki je imela iS več kot 80 letno tradicijo; znamenito berlinsko »Deutsche Hochschule fiir Leibesubungeiu v Cliar-lottenburgu pa so spremenili v državno akademijo, ki je sicer ostala osrednja znanstvena ustanova, vendar ne za izobraževanje srednješolskih učiteljev, temveč za nadaljevalne strokovne tečaje športnih učiteljev, športnih zdravnikov in slično.
Kakor znano, so na filozofskih fakultetah posebne skupine predavanj. Vsak slušatelj se mora usposobiti za več predmetov. Do tega je privedla praktična potreba. Vezanje telesne vzgoje z drugimi predmeti se nam zdi tudi s poklicnega stališča smotrno, zakaj le to omogoča, da prevzame mlad profesor, ki ima veselje do športnega udej-stvovanja z mladino, več tedenskih ur telesne vzgoje in manj predavanj, v jjoznejših letih pa, ko jiopuščajo telesne moči, ostane Ie še predavatelj svojih znanstvenih predmetov. Kavno dejstvo, da telovadni učitelji po 20 in več letih naporne službe v.4elovaduicah in na igriščih opešajo, je privedlo v. inozemstvu do poklicnih reform. Sledi, da je nov način študija, ki omogoča, da se bodoči profesorji usposobijo tudi za poučevanje športa in telovadbe, smotrnejši na eni strani za stroko, na drugi pa za poklic. Mimogrede omenjamo, da bi privedle te reforme tudi do stanovskega izenačenja v profesorskih zborih.
V zvezi s težnjo po izpopolnitvi slovenske univerze in z ozirom na že dosečene uspehe (medi cinska fakulteta) se nam zdi prav, da ponovno na glasimo potrebo i>o ustanovitvi stolice za telesno vzgojo na univerzi v Ljubljani.
Kakor omenjeno, bodo v Belgradu rešili to vprašanje najbrže sporazumno s šolo za telesno vzgojo, katero je ustanovilo ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo. Tudi Hrvati so že določili posebne kredite za samostojno izobraževanje učiteljev telesne vzgoje za potrebe banovine Hrvatske. Problem stolice za telesno vzgojo v Ljubljani, postaja po vsem tem vse aktuelnejši. To tem prej, ker je pq ustanovitvi banovine Hrvatske tudi Slovencem z najvišjega mesta priznana narodna individualnost. Prepričani smo, da bi mogla dati ljubljanska stolica za telesno vzgojo z ozirom na visoko stopnjo telesne kulture Slovencev odlične rezultate, pomembne za vso državo.
Za jugoslovanske razmere je slovenska telovadna, šjrortna in planinska tradicija izredno dragocena. Na njej bo treba graditi naprej, da bo gibanje ukoreninjeno v zemlji, ki je rodovitna
Stolica za telesno vzgojo v Ljubljani naj bi dala športnemu pokretu potrebno usmerjenost in novega poleta. Naši srednji šoli naj bi dala može, ki imajo smisla za planinstvo in skautizem, telo-vadbo in šport, može, ki bodo imeli smisla za harmonično mladinsko vzgojo, da bo v resnici zdrav duh v zdravih telesih. Čas, v katerem živimo, zlasti pa bodočnost nam daje slutiti nove in težje naloge, za katere bo potrebna v vseh ozirih močna mlada generacija.
Ko se je pred leti pojavilo vprašanje kje naj bo sedež šole za telesno vzgojo, smo opozarjali odločujoče kroge na Ljubljano, kjer imajo ravno najmočnejše panoge športa — lahka atletika, plavanje, smučanje in poleg teh še telovadba na orodju iri planinstvo visoko stopnjo in lepo tradicijo. Tudi smo opozarjali na lepo urejena telovadišča in igrišča v centru Ljubljane in bližnji okolici. Fantovski stadion, kopališče Ilirije, sokolska igri šča in telovadnice, smuške skakalnice in podobne naprave so zgovoren dokaz, da je v osrčju Slove nije veliko smisla za načrtno telesno vzgojo. S predlogom nismo uspeli, zakaj odločujoči činitelji so dali prednost prestolnici, kjer je sedež ministrstva za ljudsko telesno vzgojo, sedež ministrstva prosvete in podobno. Danes pa. ko se pojavlja potreba spojitve telesnovzgojnih študij z univerzi-
Kalio kaže letos hmelfska kupčija
»Slovenski hmeljar« poroča med drugim: 2e zadnjič smo razpravljali o t^m, kako težka je negotovost, v kateri se letos nahajamo, kako bomo vnovčili hmelj. Saj smo končno res imeli podobne skrbi vsako leto, vendar nas je skrbelo navadno le to, po čem bomo prodali, letos pa nas upravičeno skrbi, če bomo sploh prodali. Naš hmelj je izključno izvozno blago. Doma ga porabimo le malo, vse ostalo po moramo izvoziti, ln v sedanjih težkih časih, ko divja okoli nas strašna svetovna vojna, ki jo vedno bolj občutimo tudi mi. so z izvozom od dne do dne večje težave. Na izvoz v evropske države skoro ne moremo računati; nekaj tisoč stotov bomo morda prodali, pa bo krita poraba naše domače pivovarske industrije in naših evropskih kupcev. Vse ostalo pa moramo spraviti preko morja, moramo, če hočemo naš pridelek sploh vnd^čiti. Zato pa ni čudno, č? hmeljarji vedno iznova sprašujejo, kakšni so tozadevni izgledi, saj hmelj je naše življenje, hmeli je za nas vse. Preobširno bi bilo tu razpravljati o vseh različnih težavah, ki se stavljajo na pot izvozu našega hmelja preko morja. Vsak dan je nov položaj in komaj je srečno odstran]ena ena ovira, že se pojavi druga, komaj se za silo ugladi ena pot, že jo novi zapletljaji zopet onemogočijo, loda mednarodna izvozna trgovina, kakor je težka, pa je tudi izredno vztrajna in iznajdljiva, in eno brez dvoma drži: mi bi na vsak način radi spravili naš hmelj tja preko, ameriški uvozniki pa bi ga prav tako na vsak način radi dobili tja. Upravičeno je torej upanje, da se nam bo končno le posrečilo z združenimi močmi odstraniti vse ovire ter premagati vse težave in tako skoraj najti pot, način in možnost za izvoz našega hmelja preko morja. Izgledi so sicer enkrat taki, pa zopet drugačni, nestalni, kakor je danes nestalno vse. Zato pa gotovosti glede izvoza in vnovčenja našega letošnjega hmelja sicer res nimamo nobene, toda upanje pa je, in to upravičeno upanje. Glavno je, da bo šel, pa četudi nekoliko pozneje, kakor navadno, pozneje kakor lani, samo da gre Dotlej pa moramo potrpeti, kakor smo vedno, dokler nismo mogli prodati. Splošno se računa, da bo čez nekaj tednov položaj že bolj ustaljen in bo petem tudi z izvozom našega hmelja brez dvoma mnogo lažji.
Španski notranji minister Ramon Seranno Simer. Te dni je obiskal Berlin in Rim
tetnimi, ko je belgrajska univerza že uftanovila posebno slolico za športno medicino, ko smo dobili zakonsko podlago za poiiolno medicinsko fakulteto tudi v Ljubljani, je potrebno, da poskrbimo tudi za izobrazbo telesnovzgojnih strokovnjakov na domačih tleh. Tu ne gre le za to. da omogočimo filozofom, ki imajo veselje do športa, da se usposobijo za pouk novega predmeta, ki jim bo v obilici znanstvenega dela dragocena sprememba, duševni odmor in razvedrilo. Gre za to, da dobimo znanstveno središče za gibanja, ki postaja iz dneva v dan močnejše in važnejše, da oblikujemo potrebam slovenskega naroda ustrezajočo telesno kulturo, ki ne sme biti le slepo korakanje za inozemskim športom. Potrebna nam je strokovna literatura za vse vrste telesne vzgoje, slovenska terminologija, strokovna statistika in podobno, zlasti pa idejna jasnost, da ho telesno-kulturno gibanje resnično služilo okrepitvi človeka in boljši bodočnosti naroda. — D. Ulaga.
Nagradna križanka!/|ffaf j oglasi
Tvrdke, ki tele delati reklamo »ase pol
Tvrdke, ki žele delati reklamo >aae po križankah, naj iiroče svoja naročila en teden popreje v opravi »Slovenca«.
Rešitev križanke Je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do Četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade Ln sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
HI'		2		3	4		5	6	7	8		H
11	,0		11	12		13				14	IU	
m	15				Iti				17	i n		
BI	18	IU			20			21			m	
H	22				23		24		25	26 |		m
u	27									28		ta
Besede pomenijol
Vodoravno: 1. Slavni francoski preroko-valec, ki ga danes zelo čita|o in razlagajo; 10. Ruska reka; 12. Znano goriško vino; 14 Kratica plemiškega naslova; 15. Špecijalna delavnica harmonik v Ljubljani; 18. Telo, ogrodje; 20. Grški bog vetrov; 21. Sleherni; 22. Uradni naziv za Irsko; 23. Pregib, slovnična oblika; 26. Pevska nota; 27. Inž. Prezlje-vo nadvse uspešno sredstvo proti moljem; 26. Plo-loskovna enota.
Navpično: 1. Eksotična žival; 2. Sedež čuta: 3. Drgetanje, tresenje; 4. Izraz pri kartah; 5. Tuja beseda za dvoboj; 6. Veznik; 7. Prvi zlog besede, ki pomeni rednico, družinskega člana; 8. Univerzitetno mesto v Skandinaviji; 9. Umetnik, pa tudi rokodelec; 11. Oblika čipke, blagovnega vzorca; 13. Priročnik, notes, sveženj listkov; 16. Mohamedan-sko pokrivalo; 17. Kratica nemške strankine organizacije; 18. Veznik; čim- ..19. Ljubljanski bufet; 21. Domača žival; 24. Španska členica; 25. Dva so-glasnika, ki sta pogosto skupaj, v srbohrvaščini imata skupen pismeni znak.
Rešitev sobotne reklamne križanke: Golob & Comp. — Ljubljana-Vič
Vodoravno: 1. Neroda, 6. Kitara, 11. Ost, 12. Ar, 13. On, 14. Bor, 15. Tip, 17. Arabec, 20. Lev, 22. Ček, 24. A,en, 25. Bol, 27. Ab, 29. Čil, 31. Raj, 32. Bo, 33. Nad, 35. Ti, 36. 01, 37. Kad, 38. Krepak, 39. Čarati.
Navpično: 1. No, 2. Est, 3. Vrtič, 4. Da, 5 Ara, 6. Koc, 7. In, 8. Abel, 9. Rov, 10. Ar, 16. Peč, 18. Ra, 19. En, 20. Loj, 21. Tank, 23. Kita, 25. Bala, 26. Bodi, 28. Bar, 30. Lik, 31. Roč, 32. bat, 34. De, 37. Ka.
Izžrebanci:
1. Pavla Vidmar, abitunjentka, Ljubljana VII., Žibertova 25 — dobi: 5 kg terpentinovega mila in 1 ducat toaletnega mila;
2	Loboda Zlata, Ljubljana, Hudovernikova 37 — dobi: 5 kg terpentin mila in 1 ducat toaletnega mila;
3.	L. Schweiger, Novo mesto, Dr. Režkova 22 — dobi 1 ducat toaletnega mila, 1 zavojček boiič-nih 6večk;
4.	Peternel Ivan, nadlogar, graščina »Strmol«, Cerklje pri Kranju — dobi: 1 ducat toaletnega mila in 1 zavojček božičnih svečk;
5.	Antonija Vodopivec, uradnica v »Univerzal«, Domžale — dobi: 1 ducat toaletnega mila in 1 zavojček božičnih svečk;
6.	Josip Hribernik, voznik cestne železnice, Ljubljana, Ambrožev trg 6 — dobi: 1 ducat toaletnega mila in 1 zavojček božičnih svečk;
7.	Žižek Albin, Maribor, Črtomirova 4 — dobi: 1 ducat škatlic čistila za čevlje;
8.	Puncer Ivan, tajnik srezkega načelstva, Murska Sobota — dobi: 1 gucat škatlic čistila za čevlje.
»Slovenca« dobe;
1.	Dr. Slavko Oblak, Celje, Breg 15;
2.	Škoiic Stanisl., dijak, Moste, Bezenškova 26;
3	Stane Pucelj, narednik 21. hidroplanska eska-
drila, Kumbor, Boka Kotorska:
4. Klančnik Pavlina, učiteljica, Mošnje, 3 pošta Radovljica.
Izžrebanci iz Ljubljane naj dvignejo darila v tovarni Golob & Co„ Ljubljana-Vič. Ostalim bo tovarna poslala darila na njihove naslove.
Pazite na prvovrstno damačo znamko »Ilirija«. Kupujte vedno le »Ilirija« izdelke.
r matih oglasih velja »aka beseda 1 din: tenltovaajskt
•Klasi I din. Debelo tiskane naslovne besede m računajo trojno. Najmanjši snesek u mali orlu ti din. • Mali •Klaal M plaftnjejo takoj prt naroČila. • Pri oslaslh Nkltmieii KnaAaJn n raftuna saokolonska, I mm visoka
Mtltoa vrstlea po I dla. • Za plamen« odgovor« slada malih arlsso« treba prllollti snamko.
iluibodobe
Več čevljar, pomočnikov
sprejme Gorenjak Konrad v Celju, Gosposka 28.
Sodarskega pomočnika
samostojnega, zanesljivega, Išče tvrdka F. Cesenj, Kranj, Jenkova ulica 25. Nastop takojšen.
Prodajalko
za na deželo, pridno, zanesljivo, pošteno, vajeno tudi gostilne, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14160.
Slikarske
samo zanesljive ln sposobne, sprejmem za daljšo dobo. — J. Ambrožlč, Glinška ulica 4.
Kino-operater
vesten, absolutno trezen ln zanesljiv, se sprejme takoj. - Ponudbo a točno navedbo dosedanjega službovanja ln datumom polaganja Izpita poslati na upravo »Slovenca« pod »Izprašani klno-operater« št. 14.175.	,(b
f i * » •v * •
Službe ucejo
Manufakturistinja
z večletno prakso, zelo spretna v prodajanju ter vestna ln poštena - Išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Ljubljana« št. 14218.
IMBSB
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana.
Bencinski motor
za žaganje drv ln tudi za vsa kmečka dela, premičen, zelo dobro ohranjen, znamke »Slavija« (original) — naprodaj. Rudolf Velepič, trgovina s kurivom, Ljubljana VII. Sv. Jerneja cesta 25.
Jabolka
prvovrstna, zimska, do 3000 kg - ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14201.
Kislo zelje!
Prvovrstno ktslo zelje Imam vsako množino v zalogi po najnižji dnevni cent. J. Oražem. Moste. Telefon St 34-02.
Ekonomično peč
»Kraljica peči«, ki se naloži s premogom le enkrat dnevno, potem pa greje ves dan enakomerno, dobite v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug, Ljubljana, Miklošičeva 15, telefon 21-21. (1
Lončeni lonci za mast
rabljeni, naprodaj. L Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Terakota« št. 14153.
»Kreko« perilo
moške in fantovske srajce ter spodnje hlače Itd. — dobite še vedno po izredno nizkih cenah. »Kreko«, Tavčarjeva 3, Tyrševa 31.
GumDnice, gumoe, pnse,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mike*
(Jabljana, Franflikanska ulica
nasproti hotela Unloa Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč, dela
Še je čas
da kupite trpežno dvokolo po znižani ceni v razprodaji pri Podobnik Fr., Rudnik 123, Ljubljana.
Pouk
Gimnazijska izobrazba
pismenim potom. 2e nad 15 let obstoječa Vldovl-čeva dopisna šola v Sarajevu omogoča mlajšim ln odraslim gimnazijsko izobrazbo pismenim potom. Brezplačne informacije daje ravnateljstvo Vidovlčeve dopisne gimnazije, SarajevO[ poštni predal 217.	(u
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
I. nadstropje, v novi hiši, v Domžalah, parket, elektrika, vodovod, najlepša, brezprašna sončna lega -oddam solidni stranki s 1. oktobrom. - Vprašati: Seršenj. stavbenik, Domžale.
•""BHVHFHHi
Hišo z gostilno
z ali brez inventarja, gospodarsko poslopje in posestvo, na periferiji Ljubljane, prodam. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Na periferiji« št. 14228.
Visokošolka
išče sobico z zajtrkom s 15. oktobrom. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »15. oktober« št. 14213.
Kupujte pri naših inserentih!
Ali
ste ie
naročeni
na
Vsak
naročnik zavarovan
Razno
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln povečava Foto-atelje Manclnl Ljubljana - Vič
SANITARNE PREDMETE:
kopalne kadi, umivalnike, klozete, stenske školjke, armature, vodovodne in svinčene cevi, fitinge itd. - dobite še vedno ugodno v železnini
FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. I
&
Suhe gobe
zadnje rasti plačujemo po najvišji ceni
Sever d Komp.
Ljubljana.
Naročajte in širite »Slovenca« I
Velika bankav Beogradu
sprejme nekaj
zavetnikov ali mlajših uradnikov
(moških).
Pogoji: dovršena trgovska akademija z dobrim uspehom, osnovno znanje kakega tujega jezika, stenografija. Ponudbe z navadnimi prepisi spričeval poslati na
Propaganda a. d. Beograd,
pošt. fah 409 pod „1349"
Naročite ..Slovencev" koledar!
Naročniki Slovenca, Slovenskega doma in Domoljuba ga dobe po 10 din. — Nenaročniki teh listov ga dobe pa po 28 din.
Naročila pošljite na naslov:
»Slovencev koledar«
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6.
Otroški kotiček
Mihčeve čudovite dogodivščine
(51) Potem so se začeli hitro spuščati drug za drugim po vrvi navzdol v pripravljene čolne. V ujetništvo so prišli po suhem, v svobodo se bodo pa odpeljali v' čolnih. Sedaj so šele razumeli, kako pretkano so jih roparji zavarovali pred begom. Toda vsa pret-kanost roparjem sedaj nič ne pomaga.
(52) Vkrcavanje se Je vršilo hitro in v redu. Brez nepotrebnega govorjenja in prerivanja je vsak dobil svoj prostor. Kolikor je bilo treba besed, so bile izgovorjene šepetaje, tako da se je vsa četa vkrcala v tišini.
Alphonse Daudet:	46
Jakec
Prevedel Fišer Frane
Nato se je domislil enostavnejših stvari. Dal je popraviti zidove, stolpič, zgraditi zunanje stopnišče in italijansko teraso, o kateri je vedno sanjal. Toda kljub svoji terasi se je dolgočasil.
Nekega dne je dal poklicati uglasevalca, tla bi mu popravil star klavir, na katerem je zaigral včasih kakšno polko. Ta človek, ki je bil nek čudaški iznajditelj, mu je predlagal, naj si postavi na streho eolsko harfo. To je bila pet čevljev visoka, velika škatlja brez pokrova, v kateri so bile napete različno dolge strune, ki so na vetru zvenele harmonično in otožno. D Argenton je predlog navdušeno sprejel.
Komaj je bil aparat postavljen, se ga je naveličal. Pri najmanjšem vetru so se zaslišali pretresljivi, jokavi zvoki, otožni kriki . . . hanuau... Jakca je bilo v postelji strašno strah: skril je glavo pod odejo, da ne bi slišal.
»Ta harfa mi gre na živcel... Dosti je imam! ..« je kričal obupani poet.
Mehanizem so morali demontirati, eolsko harfo odnesti na konec vrta in jo zakopati, da ne bi mogla več zveneti. Toda zvenela je celo pod zemljo. Tedaj so ji nazadnje potrgali strune in jo icamenjali in pohodili kot zbesnelo žival, ki ne mara poginiti.
Ko Šarlota že ni več vedela ničesar, kako bi razvedrila tega. od brezdelja bolanega nesrečneža, je prišla na tole plemenito misel: »Kaj, če bi povabila katerega od njegovih tovarišev?«	... ,
To je bil zanjo res žrtev, ker ga je hotela imeti zase, samo zase: toda poetovo veselje, ko je zvedel, da ga prideta obiskat Labassindre in
doktor Hirsch, ji je bilo povračilo za njeno pogumno odločitev. Že dolgo je mislil na razvedrilo, ki naj bi prišlo od zunaj, pa si ni upal omeniti, ker je bil prej vedno toliko govoril o sreči, ki jo uživata dva v samoti.
Ko se je par dni'za tem Jakec vračal h kosilu, je zaslišal z one strani hiše nenavaden hrup; z nove terase se je oglašal smeh in trk kozarcev, a v veliki kuhinji v pritličju so sekali drva za ogenj in ropotali s ponvami. Približal se je in spoznal glasove in izraze starih gimnazijskih profesorjev, a med njimi se je slišal d'Argentonov glas, ki pa ni bil več medel in cmerav, temveč živahen in v vnetem razgovo* ru. Dečku se je srce stisnilo od strahu, ko je pomislil, da bo spet med temi ljudmi, ki so mu prizadeli tako težke ure. Trepetajoč se je splazil na vrt in počakal na obed.
»Gospodje, izvolite k obedu!« je dejala Šarlota. Prišla je na teraso živahna in sveža, v velikem belem, do vratu segajočem predpasniku z naramnicami; oblečena je bila kot hišna gospodinja, ki zna, kadar je treba, zavihati čipkaste rokave in zamesiti testo.
Brž so vstali in odšli v obednico, kjer sta oba profesorja Jakca še dokaj prijazno sprejela; nato so vsi sedli za mizo.
Dvoje odprtih vrat je vodila na trato in videl se je vrt; za njim se je. kamor je segnlo oko, razprostiral gozd. Pedpedikanje prepelic in čvrčanje ptičkov, ki so se spravljali spat, se je slišalo prav do gostov; zadnji žareči in poševni sočni žarki so božali šipe.
»Primojduh, otroka moja, tukaj se vama gode!« je nenadoma vzkliknil Labassindre, potem, ko je vsak z velikim tekom požrl juho in dal prostot svojim mislim..
»Res je, zelo srečna sva.« je dejal d'Argen-ton in stisnil šarlotino roko; zdaj, ko je ni več gledal sam. se mu je zdela vse bolj čedna in zaneliiva. Pričel je opisovati njuno srečo
Pripovedoval je o gozdnih sprehodih, o
vožnjah s čolnom in o počitku v starih obrežnih krčmah. Opisoval je dolgo popoldansko delo v lepi poletni tišini in jesenske večere ob kaminu, ko je zunaj že nekoliko hladno, u znotraj plapola visok plamen, ki ga dajo suhe korenine in pan ji.
Pripovedoval je, kakor mu je pač prišlo na misel in tudi ona si je domišl jevala, da sta med tem časom živela idealno živl jen je, ne pa prestajala mučen in neznosen dolgčas. Onadva sta ga poslušala in pačila sta obraz od občudovanja, zavisti in veselja; nekaj grenkega in bledega je bilo v n junem nasmehu, z oči jima je sijalo polno zadovoljstvo, a usta so se jima kremžila v strašni nevoščljivosti.
»Ah! Srečo imaš,« je dejal Labassindre Oh, če samo pomislim, da bom jaz jutri ob tej uri, ko bosta vidva tukaj večerjala, sedel v za-dušliivi gostilni pri Duvalu, kjer vse, zrak, ki ga dihaš, blatne šipe in jed, ki ti jo prinesejo, vse diši po potu, sopari, vročini.
»In ko bi tisto kosilo pri Duvalu bilo sploh kaj vredno!« je grmel doktor Hirsch.
Tedaj je d'Argenton dejal navdušeno:
»Dobro! Kaj bi vaju oviralo, če bi nekaj časa ostala tukaj? Iliša je velika, klet dobro založena
»No, seveda!« je prigovarjala šarlota; »osta-:lo bi
bomo na izlete.«
nite vendar ... zel
nama ustregli... hodili
»In opera?« je dejal Labassindre, ki se je vse dneve vadil.
»Toda vi. gospod Hirsch, ne igrate v Operi?«
»Pri moji veri, komtesa. jaz bi prav z veseljem sprejel vaše povabilo. Zdaj nimam posebnih opravkov, ker so vsi moji klijenti na počitnicah.«
Klijenti doktorja Hirseha na počitnicah! Človek bi počil! Vendar pa nobenemu ni šlo nn smeh; ti izpodletcnci so bili med sabo navajeni takih hvalisanj.
»Torej se kar odloči,« je rekel d'Argenton.
»Predvsem boš s tem meni napravil uslugo. Moje zdravstveno stanje je tako, da bi mi lahko dal par nasvetov,«
»Da, da, radi tebe ostanem. Saj veš, kaj sem ti povedal Rivals se v tvoji zadevi prav nič ne sjx)zna. Jaz bi te v enem mesecu postavil na noge.«
»Dobro! Kaj pa gimnazija? In Moronval?« je vzkliknil jezno Labassindre, videč, da bo oni drugi deležen ugodnosti, ki je on ne bo mogel biti.
»Ah! Prava reč! Sit sem gimnazije, Mo-ronvala in metode Decostere ...«
Ker si je doktor llisch zagotovil za nekaj časa streho in hrano, je zdaj kar izbrunnilo iz njega polno žalitev ustanove, ki mu jedo sedaj dajala jesti. Moronval je bil goljuf; niti pore ni imel več in plačeval ni več. Sicer so ga pa itak vsi zapustili, Madou-jeva zadeva mu je silno škodila.
tako so Moronvala dobesedno raztrgali. Malo ie manjkalo, da niso pohvalili Jakca, da je ušel. Njegov beg je menda mulata tako silno razje-
Druga dva sta ga pri tem še prekosila in " ibe da niso pc
beg "
zil, da je dobil zlatenico.
Ker so se že spustili na to tvoje domače polje, se trije prijatelji sploh niso več ustavili; ves večer so zabaljali in opravljali.
Labassindre je zabavljal čez prve operne pevce-soliste, ki da niso nič drugega kot navadni »Šuštarji« brez glasu in talenta. Zabavljal je čez direktorja, ki da mu namenoma da-
je slabe vloge, da bi ga uničil. In zakaj? Zato, ker vedo, da je po prepričanju socijalist, zato, ker vedo, da je bil delavec, da izšel iz ljudstva, ki ga ljubi.
»Da, res je! Ljubim ljudstvo « je dejal pevec in živahno tolkel z debelo pestjo po mizi. »In kaj zato? Kaj jih to briga? Ali imam zaradi tega slabši glas? Mislim, da ne... hm! Poslušajte ga, otrocil ln preizkusil je svoj glas, ga božal in nežno grgral.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčit
LJUBLJANA
Najnovejša poročila
Bolgari pozdravljajo zasedbo Dobrudže
Sofija, 20. sept. AA. Narodno sobranje se je zbralo danes popoldne ob 17 na izredno zasedanje. Navzoči so bili vsi poslanci, razen treh. ki so se prostovoljno javili v vojsko. Na začetku seje je predsednik vlade Pilov prebral kraljev ukaz o sklicanju narodnega sobranja na izredno zasedanje Na seji so bili navzoči vsi člani vlade, razen vojnega ministra generala Daskalova, ki se nahaja v Varni na inšpekciji vojske, ki bo vkorakala jutri v južno Dobrudžo, Člani vladne večine so pozdravili
Vlado stoje in s ploskanjem, ""insko "	~
i 1 Pi
ske in Japonske ter kraljevi svetnik Grujev
ko je stopila v skupščinsko dvorano. Galerija in novinarska loža sta bili prilično polni V diplomatski loži so bili predstavniki Nemčije, Itulije, Madžur-
in šef protokola Belinov. Ko je predsednik sobranja Logofetov objavil, da je narodno sobranje odprto, je imel govor, s katerim je čestital poslancem in po njih bolgarskemu narodu k priključitvi južne Dobrudže Bolgariji, rekoč, da je to prva bolgarska narodna pridobitev. Poudaril je dalje, da je bolgarski narod dolžan zahvalo za to voditeljem nemškega in italijanskega naroda, ki sta nudila podporo Bolgariji pri pogajanjih v KrajevL V zvezi s to ugotovitvijo je Logofetov v imenu sobranju poslal zahvalo italijanskemu kralju, vodji rajna Hitlerju, predsedniku italijanske vlade Mussoliniju, nemškemu zunanjemu ministru v. Ribbentropu in italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu. Poslanci so se dvignili in vzklikali, obrnjeni proti loži, kjer sta bila diplomatska predstavnika Nemčije in Italije. Nato je pozdravil Logofetov tudi madžarsko vlado in madžarski narod, ki sta z vidnimi
simpatijami spremljala potek pogajuni v Kra-jevi. Končno je izrazil zahvalo tudi kralju Borisu in vladi, ki sta s svojo politiko omogočila mirno rešitev vprašanje Dobrudže. Izrazil je končno prepričanje, da bo Inilgurski narod, složen in zbran okrog kralja in vlade, sledil politiki vdanega prijateljstva do sil osi in opirajoč se nu svojo hrabro vojsko dočakal še sijajno bodočnost.
Poslanci so govor Logofetov pozdravili z burnim ploskanjem.
Nato je predsednik vtade Filov predlagal, da bodi seja jutri, v solmto. Predlog je bil sprejet in bo seja jutri ob ti dopoldne. Na dnevnem redu sta dve točki: Sprejetje in odobritev sklenjene bolgarsko-romunske pogodbe v Krajevi ter sprejetje izrednih kreditov v znesku 930,470.000 levov.
Sofija, 20. sept. m Eurona Press: 3. bolgarska urmada je danes zasedla vse postojanke na stari roniunsko-bolgarsk: meji, odkoder bodo v soboto dopoldne ob 9 na vsej črti vkorakali v prvo cono južne Dobrudže. So to štirje konjeniški polki in 6 pehotnih poljskih mirnodobskih formacij. V prvo cono spadajo mesta Tutračan in Balčik ki jih lxvdo istočasno zasedle pomorske sile. Danes so se romunske čete umaknile s stare romunsko-bol-garske meje. Poveljnik romunske čete na meji g. Potopeanu je imel ob tej priliki na meji govor, v katerem je dejal, da razume navdušenje Bolgarov zaradi priključitve južne Dobrudže, s čemer se je popravila stara napaka Romunije. Romunske vojaške oblasti so pred Odhodom iz južne Dobrudže pozvale prebivalstvo, da izroči svoje orožje.
Težave pri zasedanju Transilvanije
Bukarešta, 20. sept. t. Reuter: Romunsko časopisje jezovito napada in obtožuje Madžare zaradi nasilja, katerega vrše nad romunskim narodom v zasedenem ozemlju Transilvanije. Tako pisanje so dovolile države osi, vendar šele po treh dneh — burnih dogodkov. V gotovih krogih naglašajo, da bi zaradi nastale gonje prav lahko prišlo do rektifikacije mejo, ki so bile nedavno diktirane nn Dunaju. — Radio postaja v Bukarešti je objavila podrobnosti o nasilju Madžarov v nemškem in italijanskem jeziku.
Budimpešta, 20. sept. t. Reuter: Uradno poročilo pravi, da so romunske obtožbe, češ da madžarske oblasti na ozemlju Transilvanije z romunskim prebivalstvom slabo in nečloveško postopajo, povsem domišljije in dn so vse dosedanje izgrede in spopade povzročili v Tran-
silvaniji romunski elementi, kateri spletkarijo proti dunajski razsodbi.
Bukarešta, 20. sept. t. Reuter: Širijo se
fovorice, da ho Antonescu odpotoval v Rim. a novica pa še ni službeno potrjena.
Drobne novice
Belgrad, 20. sept. AA. Po najnovejših poročilih iz raznih virov ni bilo pri zadnjih bombardiranjih Ijoiulona nobenih žrtev med člani tamkajšnje jngoslov. kolonije.
Ottava, 20. sept. AA. Reuter: Kanadsko mornariško ministrstvo je danes sporočilo, da l>o prevzelo na svoj račun šest rtišilcev, ki so bili poprej ameriški in se sedaj nahajajo v kanadskih rokah.
MARIBOR
3600 otrok na mariborskih meščanskih in ljudskih šolah S srednješolci vred se letos v Mariboru šola 6500 mladih ljudi
Maribor. 20. septembra.
Nedavno smo objavili v »Slovencu«, koliko srednješolcev se je letos vpisalo v mariborske zavode. 2928 dijakov in dijakinj zbira učenost v letošnjem letu na mariborskih treh gimnazijah, na trgovski akademiji in dveh učiteljiščih. Med srednje šole pa spadajo tudi meščanske šole, ki imajo letos tudi precej naraščaja. V štiri mestne meščanske šole (brez dekliške meščanske šole šolskih sester) zahaja letos 1587 dijakov in dijakinj. Na obeh deških meščanskih šolah je letos vpisanih 865 učencev. Še vedno je bolj zasedena I. deška meščanska v Krekovi ulici, pa tudi II. deška meščanska v krasni novi stavbi v Zolgerjevi ulici na desnem bregu Drave je skoraj prenapolnjena. Obe dekliški meščanski šoli v Cankarjevi in Miklošičevi ulici pa imata letos 722 učenk. Zanimivo je to, da je meščanskošolskih učencev in učenk dosti nad polovico iz okoliških občin mariborskih. Vsa ta okoliška mladina sili pretežno na meščanske šole, da ima potem pot odprto v razne obrtne poklice. Ker pa okoliške občine ne morejo vzdrževati lastnih meščanskih šol, so navezane samo na mestne
šole. Sele nedavno je bilo urejeno vprašanje prispevka okoliških občin mestu za vzdrževanje njegovih meščanskih šol, s katerimi ima mestna občina veliko stroškov, saj vzdržuje poslopja, poleg tega pa ima v letošnjem proračunu predviden še prispevek upravnemu odboru drž. meščanskih šol v znesku 288.780 din.
Mariborske mestne ljudske šole (brez deške vadnice na drž. učiteljišču in brez dekliške vadnice na učiteljišču šolskih sester) obiskuje letos 1898 otrok, ki so večinoma iz mesta, le neznaten odstotek otrok je iz okolice. Na deških ljudskih šolah je 940 učencev, od katerih odpade polovica na desni breg Drave, kjer je le ena šola, dočim so na levem bregu kar tri. Razumljivo, da je pri takem stanju deška ljudska šola na Ruški cesti silno preobremenjena in prenapolnjena ter se vedno bolj kaže nujnost po novi ljudski deški šoli na desnem bregu Drave. Pa tudi pri dekliških ljudskih šolah ni nič boljše. Deklic je v ljudskih šolah 958 in tudi teh ie v eni ljudski šoli na desnem bregu Drave (ki razpolaga še z nekaterimi razredi v stari magdalenski ljudski šoli) toliko, kakor v treh šolah na levem bregu Drave.
m Za veliko medklubsko motociklistično in avtomobilsko dirko v nedeljo, dne 22. t. m., ob 14.30 na dirkališču Tezno se je prijavilo rekordno število tekmovalcev iz vseh krajev Jugoslavije. — Pričakovati je s strani občinstva velika udeležba, zaradi tega prosimo, da si občinstvo že v predpro-daji nabavi vstopnice pri »Putniku«. Avtobusi na razpolago od 13. ure naprej.
m Zdravniško nedeljsko službo za nujno pomoč članom OUZD ima v nedeljo v odsotnosti rajonskega zdravnika dr. Lojze Toplak, Pobrezje, Aleksandrova cesta 6.
m Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. V četrtek zvečer se je vršilo drugo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Maribora. Breš je premagal Ketiša, Babič Marvina, Stupan čertaliča, Kukovec pa Marotija, dočim sta bili partiji Dasko : Regoršek in Bien : Gerželj prekinjeni. Za prekinjeno partijo v I. kolu sta se Babič in Gerželj zedinila na remis. Stanje po II. kolu je sedaj naslednje: Kukovec 2, Babič 1 in pol, Bres, Dasko, Regoršek 1 (1), Maroti ,Stupan, Gerželj 1 (2) (1), Bin 0 (1). III. kolo se bo igralo v torek, 24. t. m., zvečer v kavarni Orient.
m Gostovanja v mariborskem gledališču. Uprava mariborskega gledališča je že zaključila za prihodnjo gledališko sezono dvoje gostovanj, ki se bodo vršila tudi v abonmaju. Tako bo nastopala bivša priljubljena primadoua Pavla Udoviceva v opereti Sv. Anton vseh zaljubljenih patron, mladi Totnica Neralič, sin nekdaj tako priljubljenega baritona Franja Neraliča, pa bo nastopal ali v Desli-besovi operi Laknie ali v Gounodovem Faustu. Mladi pevec je eden najboljših basistov zagrebške
°PCrm Uspeh zadnje amnestije. Zadnja amnestija je za področje nariborskega okrožnega sodišča zadela 102 primera. Od tega je že 40 jetnikov nastopilo svojo kazen ter so sedeli v zaporih jetnisnice okrožnega sodišča, ostalih 62 pa kazni še ni nastopilo. Vsem tem s« je izpremenil zapor v denarno kazen, katero mo- '.Jo plačati tekom treh me- | . secev, to je do 6. decembra t. 1., v primeru oa. da
je ne plačajo, pa bodo morali kazen odsedeti. Če kazen plačajo, se jim izpremeni nepogojni zapor v pogojnega za dobo dveh let. Pri okrožnem sodišču pa so sedaj precej skeptični glede uspeha te amnestije ter so prepričani, da bodo po 6. decembru dobili večino obsojencev spet v apartmane svoje jetnišnice. Amnestiranci bi namreč morali plačati za vsak dan zapora 25 dinarjev, kar pa je pri takem, ki bi moral sedeti več mesecev, že precejšnja vsota: za 10 mesecev zapora približno 7500 din, to si ne more vsak privoščiti. Nekaj jih bo kazen že raje plačalo, zneske, katere bo dobilo okrožno sodišče od teh. pa bo treba potem izplačati orožnikom, ki bodo lovili tiste ,ki kazni ne bodo plačali, pa po 6. decembru tudi ne bodo hoteli prostovoljno nastopili zapora.
m Zanimiva tatvina zasebnih pisem. Ko se je mudila zasebnica gospa Ana Zavadilik v Splitu na odmoru, je nekdo vlomil s ponarejenimi ključi v njeno stanovanje na Trgu Svobode št. 6. Vlomilca pa niso zanimali razni vrednostni predmeti, katere bi si bil lahko prisvojil, temveč nekaj drugega. S ponarejenimi ključi je namreč odprl tudi omaro za knjige ter je pobral iz predala 300 do 350 zasebnih pisem, katere je gospa tam hranila. Kdo je bil tat in zakaj se je zanimal samo za ta pisma, je zaenkrat še uganka.
Občinski krompir \e ie na trga
Prodaja se po 1.50 din — Dobite ga tudi na debelo, kolikor hočete
Krompir, ki ga je kupila mestna občina za ljubljansko prebivalstvo, je že prispel. Danes ga je prispelo 6 vagonov ter je bilo nekaj tega krompirja takoj prepeljanega na trg, kjer ga je prodajalo tržno nadzorstvo s svojimi organi nej>osredno konsumentoin |x> ceni 1.50 din za en kg. Na tej stojnici bo ta krompir prejemalo tržno nadzorstvo vsak dun. Ni se bati, da bo krompirja zmanjkalo, ker bo tržnemu nadzorstvu možno, dn iz skladišč mestne občine stalno dobiva zadostne količine tegn krompirja, poleg navedenih 6 vagonov krompirja dobi občina tudi še nadaljnje količine, ki so deloma že na poti. a večje potrebe, to je za količine od 50 kg navzgor pa bo mestna občina oddajala krompir iste vrste v svojem skladišču v milarni na Tržaški cesti. Nakaznice za ta krompir se dobo v Mestni hranilnici v Prešernovi ulici, ki ja iz ljubeznivosti prevzela tozadevno denarno poslovan je. Iz mestnega skladišča na I ržaški cesti se krompir prodaja le neposredno konsu-mentom in sicer od najmanjše količine 50 kg navzgor jio din 1.40 din za kg. Stranka mora prinesti vreče sama Mestna hranilnica posluje
za stranke vsak delavnik od 8 do 12.30. *
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh jirvih jutranjih vlakov.
1 Fantovski odsek Trnovo vabi vse redne člane, starešine in podporne člane, da se udeleže občnega zbora, ki bo v nedeljo, 22. t. m. ob 10 dopoldne v društveni dvorani. Iskreno vabljeni tudi drugi katoliški fantje iz Trnovega.
1 Brezimne ovadbe proti trgovcem in zasebnikom pridejo v koš. Uprava policije dobiva dnevno anonimne ovadbe proti raznim trgovcem in zasebnikom, češ da kupičijo oziroma skrivajo razne življenjske potrebščine. Up»ava policije sporoča, da odslej ne bo uvajala postopka proti anonimno ovadenim osebam, ker se je izkazalo, da so take ovadbe večinoma brez podlage in povzročajo oblastem tamo mnogo brezplodnega dela.
1 V Ljubljani so umrli od 13. do 19. septembra 1940: Florjančič Marija, 74 let, postrežnica, Vidovdanska c. 9: Fabijan Marjeta. 79 let, služkinja, Vidovdanska c. 9; Seemann Ema, roj. Kosler, 80 let, vdova zdravnika, Celovška c. 70; Florjančič Terezija 56 let, posestnica. Vodnikova c. 287; Koisnegg Jožefa, s. Viktorija. 74 let, Marijina sestra, Vidovdanska cesta 3; Dolinšek Jera, r Žitnik, 82 let, prevžitkarica, Vič 49; Štefan Marija, r. Avbelj, 74 let, žena delavca toh fov., Kopališka ul. 3; Kraljič Helena, r. Brežic, 85 let, užitkarica. Črna vas 2%. — Brajer Ciril, 46 let, trgovski jiomoeiiik, Poljanski nasip 52; Končan I'rane, 44 let, banovinski cestar, Črni vrh 95 pri škofji Loki; Ostanek Franc, 71 let, uradnik drž. žel. v p., Pohlinovu ul. 9; Zaje Peter, 49 let, delavec Brdo 17; Jelovčan Franc, 52 let, poljski dninar, Železniki; Bertoncelj Anton, 23 let. akademik, Kranj, Cojzova cesta 12; Fajon Bogomil, 25 let, elektromonter. Grajska piunotu 1; Kračman Franc, 28 let, dclavec, Cesta dveh cesarjev 275; Brenčič Silva, 1 leto, hči poljskega dninarja, Žiberše 40, obč. Rovte pri Logatcu; Abramič Jože. 12 let, sin hranil, uradnika, Kamnik, Šutna 22; Treven Ljudmila, 14 let, hči delavca, Brod 22, obč. Dolenji Logatec; Mlakar Branko, 3 mesece, sin varilca, št. Pavel pri Preboldu; Tckavčič Dušan, 1 leto, sin knji-goveškega pomočnika, Hinje 22, srez Novo mesto; Lackner Gertruda, 63 let, žena užitkarja, Ran dol 13, obč. Mozel.j pri Kočevju; Grošelj Rafael, 36 let,'poštni služitelj, Stranska pot 19.
I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Za mestne reveže so darovali: g. A. Volk, veletrgovec z žitom, moko in poljskimi pridelki, povodom odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju 100 brezplačnih nakaznic po 3 kg pšenične moke; g. R. Miklauc iz Lingarjeve ul. 3 v počastitev spomina pok. ge. Marije čiesnik din 200; g. Ivan Laznik iz Jegli-čeve c. 10 v počastitev spomina svoje pok. in.i-tere ge. Marije Laznik din 200; g. Slavo Simončič iz Rožne doline c. X-18 v počastitev sjx)mina pok. pošt. insp. g. Vrečka Jakoba 100 din ter A. L. iz Ljubljane v počastitev spomina pok. ge. Marije Kavčič 100 din. Mestno poglavarstvo se vsem dobrotnikom najtopleje zahvaljuje tudi v imenu obdarovanih.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ JOSEF« grenčice.
1 Tatvine koles se množe. Kakor da bi kolesarski tatovi računali s tem, da bo jesen kmalu pregnala večino kolesarjev s cest, tako 60 pohiteli v zadnjem času in kradejo kolesa kar se le da. Včerajšnji policijski dnevnik, ki prinaša med drugim tudi prijave o ukradenih kolesih, je Izšel za dva dni. V teh dveh dneh pa je bilo samo v Ljubljani prijavljenih devet tatvin koles. Večina koles je bila zopet ukradena izpred gostiln, nekaj pa so jih odpeljali tudi z dvorišč in izpred trgovin. To pot 6o tatovi izbirali sama boljša kole6a, ki so bila še dobro ohranjena in lepo opremljena. Skupna vrednost vseh devetih ukradenih kole« znaša 8.400 din. Vse kaže, da romajo ukradena kolesa takoj iz Ljubljane, kjer jih najbrž v skritih podeželskih delavnicah predelavajo, tako da jih ni mogoče več prepoznati Omejiti pa bo te tatvine mogoče le, če bodo prijeti predelovalci.
1 Avtomobilske srake, V Ljubljani ee vedno bolj množe tatvine raznih predmetov iz avtomobilov. Zdi se, da se je nekaj delomrznežev spravilo na to, da kakor srake pregledujejo tuje pvtomobile in odnašajo z njih vse, kar se le odnesti da. Izurili so se že toliko, da odpirajo celo zaklenjene avtomobile, ki stoje brez varstva na cestah. Najbrž je med tatovi tudi kak bivši mehanik, ki se spozna na
odpiranje zaklenjenih avtomobilov. Posebno rad« obiskujejo avtomobilske srake Bethovnovo ulico, kjer je vedno precej avtomobilov. Tako je predvčerajšnjim pobral neznan tat trgovcu Josipu Sli-barju iz avtomobila, ki ga je pustil v Bethovnovi ulici zavoj rjavega manufaktumega blaga, kos sivega blaga, 3 m marenga blaga in šr nekaj drugih malenkosti, v skupni vrednosti nad 3 000 din. Podobna nesreča se je zgodila zasebnemu uradniku Hubertu Grdi, ki se je pripeljal iz Majšperga v Ljubljano. Zvečer je pustil voz v Frančiškanski ulici in odšel v kavarno Ko je prišel zopet nazaj, je opazil, da je zadnje okno avtomobila utrlo in da )£ tat skozi odprtino vzel s sedeža zavitek, v katerem je bilo sedem knjig, ki jih je Gril kupil predvčerajšnjim za 500 din. — Predvčerajšnjim ponoči pa je na Lončarski stezi nekdo odmontiral Gaglu Otonu z osebnega avtomobila srednji žaromet, vreden 650 din.
1 Suknje, ure in vse mogoče kradejo tatovi po Ljubljani. »Tula« uro z verižico, vredno 1000 din, površnik, zimsko moško obleko, športni suknjič in precej moškega perila je neznan tat ukradel iz spalnice Avgusta Skaberneta na Mestnem trgu. Celotna škoda znaša 6 600 din. — V Kladezni ulici je Kočevar Frančiški bil ukraden plašč in huber-tus v vrednosti 1 900 din. — Nekaj obleke vredne 465 din je bilo ukradene iz zaklenjene barake za orodje na Opekarski cesti Rudolfu Gradu. — Z vajeniškega doma je nekdo ukradel Demšarju Ra-doslavu kovčeg s perilom, vreden 300 din. — Veliko posodo z ocetno kislino vredno 290 d<n, je tat ukradel izpred železniškega skladišča trgovcu Krisper Antonu.	_

Posebno pazite, kaj bolnik pije I
Pitje ni le sa zdravega človeka zelo važno, temveč tudi ta bolnika mnogokrat ralnejše cd hrane I
Zato pijte VI ln Va5 bolnik čim češče na^o najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte tn vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
1 Prometne nesreče. Včeraj ob pol 11 dopoldne e podrl kolesar na Miklošičevi cesti pred Vza-envno zavarovalnico 63-lebno Zorman Marijo, sta-nujočo oa Cesti na Brdo. Žena je dobila poškodbe na glavi. Popoidnc okrog pol 5 pa je tramvaj na Masarykovi cesti v bližini glavnega kolodvora podrl 16-letnega Marjana Moleta, sina univ. prof. v Ljubljani Fant ie hudo potolčcn po glavi. — Uradnik državnih železnic Jelen Jakob, stanujoč v Stre-liški ulici pa je včeraj popoldne padel s kolesa in se hudo potolkel po glavi in rokah. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico ljubljanski reše-
1 »Vera Lubenska« in »Alarm nad Londonom« . kinu Matici. Od danes naprej predvaja kino Matica premiero izvrstnega filma »Vero Lubensko« z Gustavom Frohlichom, Marijo Andcrgast, Olgo Čehovo in Ottonom Tresslerjem v glavnih vlogah. Film je delan po romanu »Pustolovščine mladega gospoda na Poljskem«. Dejanje, ki je zelo zanimivo, se godi med vojno v Rusiji in na Poljskem. V fi.-mu so pričarane krvave borbe, ujetništvo, obsodbe na smrt zaradi vohunstva, beg tik pred ustrelitvijo itd. Kot dopolnilo pa bodo obiskovalci kina Matice videli senzacionalni reportažni film »Alarm nad Londonom«. Najaktualnejši dogodki sedanjih dni, o katerih čitamo toliko v dnevnem časopisju.
1 Pri Sliligoju se dobijo vse »Knjižnice«, ki so še v založbi. Med zadnjimi priporočamo zlasti »Otroci k Jezusu« in prelepo knjižnico »Moli«. Gospodom katehetom obrtnih šol priporočamo Lovšinov »Katoliški verouk« v treh delih.
1 Kino na Viču bo drevi začel spet obratovati. Dajali bodo najlepše filme. Za začetek bodo drevi dali film »Kraljica Viktorija«,
1 Film »Skrivnost Amazone« v Kinu Sloga! V tem senzacionalnem filmu, ki ie močnejši od poznanega filma »Vragi neba«, nastopata popularna filmska umetnika Clarc Gable in Myrna Loy. Prizorišče izredno napetih dogodkov je vedno nemirna Kitaiska. Clarc Gable kot filmski žurnalist snema najnovejše vojne dogodke Boriti se mora neprestano s svojim rivalom od konkurenčne tvrdke. Myrna Loy je hrabra aviatičarka, ki prinaša serum proti razsajajoči koieri. Mladi reporter se zaljubi vanjo. Film je vreden, da si ga vsak ogleda.
1 Uprava Kina Sloga sporoča cenjenemu občinstvu, da bodo pričenši z nedeljo 22 t. m. vsako nedeljo in praznik redne matinejske predstave ob 10.30 po znižanih cenah 4.50, 6.50, 8 in 10 din.
Celie
c Na Lisci je zagorela elektrika. Priljubljena
planinska postojanka Lisca je letos mnogo pridobila. Podružnica SPD v Zidanem mostu je izvedla elektrifikacijo te lepe postojanke. Otvoritvi električne razsvetljave je prisostvovalo mnogo ljubiteljev priliubljene izletne točke, prišli so planinci iz Ljubljane, Celja, Zidanega mostu, Laškega, Raj-henburga, Rimskih toplic in celo iz Zagreba. Slavnost je povzdignila slovenska pesem, ki jo je tako lepo pel znani pevski zbor iz Jurkloštra. — Elektrifikacija je prvo pomembnejše delo SPD, sedaj pa ima podružnica v načrtu napeljavo vodovoda h koči. Vodo bi zajeli pri cerkvi sv. Jošta.
c Celjski šah: Rezultati 6, kola spominskega turnirja dr. A. Schwaba : Fajs . E. Csorgo 1 ; 0, F. Schneider : Habenšus remis, F. C«orgo : Esih 1 : 0, J. Schneider : Regner 1 : 0, Rajšek • Hajsinger 0 : 1, Golja : Medved 1 : 0, Pukmajster : Ahtik 0 : 1, Verčkovnik : Slimšek — prekinjeno, Domanjko : Mirnik — prekinjeno. Prekinjena iz 4. kola: F. Schneider : Rajšek 1 : 0. Stanje po 6. kolu: F. Csorgo, Fajs in J Schneider 6, F Schneider 4'A. Golja 4, Domaniko, Vrčkovnik V/, (1), Mirnik in E. Csorgo 3 (1), Haisinger 3 Habenšus 2'A, Slimšek 1 (2), Ahtik Esih, Medved, Rajšek in Regner 1. Pukmajster 0 točk.
Moč ljubezni je sijajno prikazana v filmu	K programu smo dodali tudi film domače ........................................................ _ _ nroizvodnie. ki Dredstavlia ..Zale in
ljubezen državnega pravdnika
Mojsterska igra slavnega francoskega karakternega igralca Harry Baura daje filmu največjo umetniško vrednost. Tudi igralke Betty Stockfeld, Jeanne Prevost in drugi odlični igralci ne zaostajajo. / Sedaj zopet redno predvajamo najnoveiši F0X0W tednik.
proizvodnje, ki predstavlja „ njih slovesno otvoritev. Film je izdelala družba Emona-Film in z njim pokazala, da tudi sami nekaj zmoremo.
— Predstave ob 16., 19. in 21. uril —
ICINO UNION, tel. 22
„
KULTURNI OBZORNIK
Razstava Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu
V našem skromnem umetniškem hramu je prvikrat razstavil kolektivno zbirko svojih del mladi slikar Riko Debenjak. Njegov debut na odru naše likovne umetnosti je, to moram zapisala takoj spočetka, uspeh, kakršnega smo pri mladih umetnikih le poredko vajeni.. Pogostoma se namreč zgodi, da naši mladi umetniki, želeč skorajšnjega priznanja, prehitro stopijo z deli pred javnost, mnogo je namreč na njihovem delu še šolskega, še več nezrelega, veliko pa tistega, čemur bi rekli površnost in pomanjkanje avtokritike... Drugače je z Debenjakovim delom. Po šoli v Belgradu ga je gnala želja za novimi umetnostnimi izkušnjami, kar je povsem naravno, v Pariz, kjer je še dandanes vrelo najvišje evropske umetnosti. Kolikor že daje bivanje v Parizu možnosti razcveta mlademu slikarju, tako bi se človeku zdelo nujno, da se z vso vnemo oklene kake pariške šole, poseže malce do Van Gogha in drugih ter od tod prične svojo umetnostno in življenjsko pot. Ne mislim, da bi taki rasti umetnostne individualnosti Debenjak povsem mimo šel, vendar je v glavnem ta mladi umetnik napravil dejanje, ki je za naše pojme skoraj nenavadno in tuje, namreč, z vso ljubeznijo se je oklenil starih, klasičnih, visokorenesančnih mojstrov. S tem se je odločil za pot, ki je, lahko rečemo, ovinkasta, ki pa tako, kakor nobena — v našem času — govori o visoki osebnosti slikarjevi. Marsikaj nam pove z umetnostno razvojnega in estetskega stališča ta Debe-njakova opredelitev. Novi umetnosti rod temeljito zapušia negotova tla subjektivnosti ali eks-presivnosti, kakoi se je že pri nas nazval dostikrat skriti diletantizem. Zopet se uveljavlja zaničevani »akademize nt in znanje o slikarskem predmetu, in v našem primeru vidimo slikarja, ki nad leto dni dela na sliki (»Goriška Mado-na«), ki ni v bistvu nič drugega, kakor ena sama apoteoza starih, visokorenesančnih mojstrov in pa njihove velike umetnosti. Ta zagrizena vztrajnost, oplojena po brezprimerni ljubezni do starožitno-sti, izvira tedaj iz generacijske danosti, je pa za umetnostno osebnost nadvse pozitivna in je absoluten porok, da bo prav ta podoba prvo kvalitetno delo v galeriji osebnega razvoja slikarja Debenjaka. Drugo veliko delo gotovo ne bo več »klasicistično«, ne bi pa moglo kvalitetno dozoreti brez tega, rojenega ob delavnicah renesanse. Lažji bi bil morda uspeh pogledati delo sodobnega eklek-tika, ki tu poseže v arhaiko, ondi ceni renesančno kompozicijo. Toda ta ljubezen do starih, — ki gotovo temelji tudi v osebnem nastrojenju pesni-ka-umetnika, — je bila vzmet, da je umetnik sam prehodil vso dolgo pot od renesančnega detajla in kompozicije, pa do osebnega sloga, kakor je viden n. pr. v »Nunski cerkvic, ln to je za tako kratko dobo, kakor jo objema naša razstava, dovolj, zame pa je že to dejstvo dokaz velike umetnostne potence R. Debenjaka.
Razstava, ki je prav za prav le zbrala mem-bra disjeeta R. Debenjakovega ustvarjanja, vendarle določno pojasnjuje umetnostni razvoj tega mladega iskalca lepote. Doba šolanja v Belgradu je zastopana z akvareli (jOhridc, »Manastir Ma-nasije«, »Sveti Dimitrije«) in olji (»Zatišje 11.c, »Zeleni venacc). Tu je Debenjak bil na poti, da poslane tipičen kolorist belgrajske šole. Vendar je tudi tu že vidna ona osebna nota, ali bolje nastrojenje, ki je, rekli bi lirično, pesniško. Nežna in občutena barva ter neka iskrenost in intimnost v podajanju (»Zeleni venac«) predmeta že izkristalizirajo formo, ki ie značilna za vso De-benjakovo umetnost. »Glava deklicec, kakor bi jo pred 200 leti videl rokokojski slikar, je nekak omen za Debenjakovo pot v Pariz. Opoj mesta, v katerem žari umetnostna genialnost najmočneje in najčisteje, mesto z zbirkami največjih mojstrovin človeškega uma in umetnostnega hotenja, mesto z edinstvenim ambijentom in podobo, je utisnilo
nov pečat njegovi umetnosti. Ljubezen in iskanje je dal »starimc, vendar je tudi sodobnost s svojimi problemi stala ob strani časoin, ki so že odmaknjeni. V tej dobi je nastala »Goriška Madona«, ki je najvernejše zrcalo umetnikove notranjosti. Apoteoza Pariza in domače zemlje, oddolžitev Slovenca in predanost umetnika, nadzemski svet in poljsko tihožitje, skratka vse to, o čemer pripoveduje legenda slike same: Marija je z Jezusom v lepi goriški zemlji počivala pod starim drevesom, zaupno se ji je približal slovenski kmet s kruhom in dete Jezus je našlo svojo družbo med dvema slovenskima otrokoma. Legendarni svet torej, ki je našel trdno oporo v piramidalni zgradbi viso-korenesančne kompozicije — minuli časi — ter realistični detajli, kakor je tihožitje in kmet in sodobna slikarska tehnična rešitev, kar vse je za Debenjakov osebni umetnostni razvoj imelo postati važnejše in usodnejše.
Srečanj^ s sodobnostjo, morda bolje g Parizom, nam posreduje »Notre-Da.nec. Zopet je osnovni ton barve uglašen na lirično, čustveno dojemanje predmeta, dočim sta kompozicija in pa lorma razgibani in polni življenja. Utrip žive sedanjosti je bil močnejši kakor preteklost in podoba umetnostne individualnosti R. Debenjaka stopi močno v ospredje. Zelja po razkritju zadnje tajne v umetnosti, ki se je družila ob ljubezen do klasikov pri delu »Goriške. Madonec, ki je erio osnovnih gibal tega zrelega umetnika, je rodila še več zrelih podob, ki jih vidimo na razstavi. Zlasti značilne so risbe (tinte, oglje). Naravnost minuciozno gledani predmet, dovršen z mnogim intelektualnim trudom se umakne virtuozno slikovito pojmovani formi (»Pevka iz Music-hall-at), hipni impresiji, kakor jo je že dojelo umetnikovo srce, v vsej življenjski polnosti, za svoj veliki umetnostni inventar. »Slanikic s svojo značilno barvo, kakor bister pogled na mali delček vesolj-stva, tiha idiličnost in »tihožitnoste »Maison des oubliettesc, večerni oblaki nad pariško krajino, most na Seni in pozna jesen, topla in bogata, kakršno more ustvariti le francoska zemlja, tiha ubranost in zasanjanost nature morte (»Zatišje Ic), vsa ta pisana množica, vzeta iz realnega sveta, najde interpreta v asketskem poetu, poetu, ki mu notranje zorenje skoraj ne da miru in oddiha. Neverjetno je hiter umetnostni razvoj n. pr. od klasičnega kolorita do sodobne barvne problematike. Le to razvije v tretji dobi razvoja, ko- se umetnik preseli v domovino. Plemenitost louvre-skih form, tiha poezija in ubranost visokorene-sančnega sveta, polnost življenja Pariza, je kakor odmev spreletela platna in risbe, nastale na slovenskih tleh, vendar predstavljata »Nunska cer-kevc in »Kozolecc že novo problematiko, problematiko Človeka, ki bo poslej pil umetnostni sok iz domačih tal, brez klasične tradicije in opore. Debenjak je na teh platnih pogumno in kvalitetno načel vsa ta vprašanja, v še večji meri pa v risbah glav (št. 43, 44, 46). Tod je dozorela kvaliteta, odpadla je »šola«, le rahel in daljni je spomin na Louvre. Na tej steni visita dva avtoportreta. Prvi je nekoliko robusten, mlad, željan fenomenov sveta in vprašanj umetnosti. Drugi pa je zrel mož, ki je doživel ogromno spoznanj in ki mu je poslej umetnost ln zopet umetnost srčika in visoka etična maksima v življenju. V tej sobi visi še podoba slikarjeve matere. Upodobljena je mati, sedeča na stolu,' v Skoiraj prasni, tlhfšobi'. Morda je skupinsko delo nekoliko šibko, morda je tudi barvno monotona, vsebinsko, čustveno pa je nekoč v zrelih letih dojemal svoja nesmrtna dela le veliki Rembrandt.
Razstava slikarja Rika Debenjaka bo prav gotovo za vsakega ljubitelja umetnosti veliko doživetje. Želimo le, da bi umetnik skoraj okreval in nadaljeval započeto, tako plodno delo.
Dr. S. Mikuž.
narodnega in državnega življenja ter ji čestitali k jubileju in njenemu delu, ki je bilo zasluženo za vero, narod in državo. In to priliko so porabili katoliški Slovaki zato, da so ustanovili v Trnavi Katoliško akademijo, ki bo imela nalogo pripraviti nov prevod sv. Pisma, preučevati in voditi katoliško znanstveno življenje ter dajati smernice vsemu katoliškemu javnemu delovanju, lako so oživili tradicijo izpred 174 let ter poudarili kato-lištvo kot sestaven del današnjega preporoditelj-
skega dela v slovaški javnosti.
*
Razstava Ljuba Ravnikarja v Galeriji Ober-
snel. V nedeljo se odpre v Galeriji razstava olj in akvarelov slikarja Ljuba Ravnikarja, ki to pot prvikrat stopa pred slovensko občinstvo s svojimi deli. Ljubo Ravnikar se je rodil v Ljubljani leta 1905 ter je študiral nekaj časa na dunajski umetnostni akademiji. Zadnja leta živi v Ljubljani. Sedaj je zbral svoja tihožitja in pokrajine, največ v oljni tehniki, pa tudi v akvarelu, katerega predvsem sigurno obvlada. Pokrajina ljubljanske okolice, kakor Magdalenska gora, Jeseniška tovarna ter razpoloženje po naših njivah v najrazličnejših letnih časih, je snov njegovega čopiča. Ljubitelje likovne umetnosti bo vsekakor zanimala ta razstava, na kateri se predstavlja z izbranimi deli nov slikar.
Slovaška obdelava poljskega zgodovinarja. V
Spisih filozofske fakultete slovaške univerze je izdal Slovak, vseuč. prof. dr. Eugen Perfeckij, razpravo na 211 straneh pod naslovom »Historia po-lonica Jana Dlugosza in nemški letopisi«, v kateri skuša dokazati v štirinajstih poglavjih, da je Poljak Dlugosz, prvi poljski zgodovinar, za svojo slavno zgodovino poljskega naroda porabljal tudi nemške letopise. Tako prinaša slovaški profesor zanimiv znanstvena dognanja k poljskemu zgodovinopisju.
Angleški ministrski predsednik Wiston Chnrchill ogleduje ruševine, povzročene od nemških letal
ŠPORT
Pred današnjo otvoritvijo slovenske Drame
Shakespear-Župančič: Romeo in Julija
Slavko Jan in Vida Juvanova slovenska Romeo in Julija
Danes se bo odprlo Narodno gledališče v Drami s premiero velikega klasičnega dela: Shakes-pearjevn ljubezensko zgodbo Romeo in Julija. To delo največjega svetovnega dramatika so v Ljubljani že večkrat prestavljali, toda današnja prire-
Ustanovitev slovaške Katoliške akademije
V nedeljo, 15. t. m. so v Trnavi, slovaškemu Rimu, ob udeležbi predsednika republike msgr. dr. Tisa ter več ministrov proslavljali 70 letnico ustanovitve slovaške Mohorjeve družbe Spolka sv. Vojteha, ter ob tej priliki ustanovili tudi Katoliško akademijo, kalere predsednik je postal predsednik republike dr. Tiso sam. Ob tej priliki so slovaški listi izšli s slavnostnimi članki v počastitev jubileja tako velike slovaške katoliške prosvetne ustanove, ki ima danes 115.000 članov in je izdala že milijone knjig za versko in tudi narodno vzgojo slovaškega naroda. Z ustanovitvijo Katoliške akademije pa praznujejo tudi poživljenje starega slovaškega znanstvenega društva, Berno-lakovega »Slovenskeho učeneho tovaryštva«, ki ga je ta slovaški rodoljub in preporoditelj ter ustva-ritelj slovaške jezikovne samostojnosti že pred 174 leti (1792) ustanovil v Trnavi. Tako so se listi in govorniki spominjali ob tej slovesnosti temeljev slovaške narodne rasti, ki so jih postavili prav Bernolak s tem društvom ter potem njegovi nasledniki, zlasti pa pisatelji v društvu sv. Vojteha, ki je v nekem pogledu nadaljevanje dela prve učene akademije. Ce je Bernolak ustanovil Slovaško učeno društvo leta 1792., je bilo to bolj znanstve-
ditev bo novost v treh stvareh: prvikrat se bq-igrala v novem prevodu našega največjega pesnika in prevajalca Otona Zupančiča (prej so igrali v Cankarjevem prevodu iz nemščine), prvikrat se bo poizkusil z režijo Shakespearja režiser dr. Bratko Kreft, ter bo nastopil v naslovnih vlogah igralski par Slavko Jan in njegova gospa Vida Juvanova. Tako bo predstava zelo zanimiva ter bo dostojno, skoraj senzacionalno otvarjala letošnjo sezono. Režiser je inscenacijsko postavil vso dramo v bližino Shakespearjevega časa, to je — kuliserije ni pojmoval veristično, temveč jo je poenostavil do skrajnosti ter s tem pripomogel do veljave Shakespearju, pa tudi blesteči Zupančičevi besedi. To je storil lahko z upravičeno zavestjo, da stoji naš dramski ansambl na tako visoki stopnji igralske kulture, da je zmožen interpretirati Shakespearja res po shakespearsko in da se ne potrebuje v dekoraciji podrobnejših naturalističnih pripomočkov. Zato postavlja to vele-pesem ljubezni in sovraštva v stilizirano okolje,-osnovno odersko sceno, ki jo je ustvaril s pop močjo scenografa inž. Franza: proscenij, glavno prizorišče, vhode in balkon. Stremel je za tem, da poveže žive ljudi z vsemi psihološkimi odtenki z vso resničnostjo in romantičnostjo, ki jo izžarevajo v sebi.
na akademija, ki je imela namen izdajati svoja dela predvsem v latinščini, vendar pa je iz tega kroga tudi v slovaščini izšel njegov Slovar ter gospodarsko znanstveni spisi tajnika Fladyja. Društvo pa je z leti zaspalo, ni bilo ne prepovedano, ne ustavljeno, temveč so se člani razkropili pod silo razmer, ki je tedaj trla slovaškega inteligenta. To Bernolakovo društvo je bila ustanovljeno za izobražence, da budi v njih narodnega duha. Pozneje so se zbrali nekateri mlajši člani tega dru-' štva v Budimpešti in ustanovili leta 1834. Društvo ljubiteljev jezika in književnosti slovaške, ki pa se je leta t850. tudi samo po sebi ohladilo in prenehalo. Tedaj pa je eden izmed članov Radlinski zamislil posebno društvo za ves narod, za preproste ljudi, ne za intelijjente, ter začel, ko je dobil od nitranskega kanonika Tvrdeho 1000 zlatnikov, ustanavljati slovaški literarni klub, ki ie 15. sept. 1857 v Trnavi ustanovil Društvo sv. Vojteha. To drušvto je sklenilo izdajati slovaške knjige, pisane v katoliškem duhu ter knjige za katoliške ljudske šole. Iz tega se je razvilo današnje veliko ljudsko prosvetno podjetje, ki je pod prejšnjim madžarskim pritiskom vzdržalo slovaškega duha v najširših ljudskih vrstah ter ga naučilo brati. V vsem je izvrševalo naloge naše Mohorjeve družbe ter izdajalo poleg najbolj razširjenih molitvenikov, ' tudi leposlovna dela ter narodno vzpodbudna. Ob 70 letnici so jo počastili najvidnejši predstavniki
Ljubljana : Železničar
Žreb je odločil, da se srečata že v IV. kolu liginega tekmovanja, brez dvoma naša najboljša kluba. Železničar se nam predstavi kot prvak Slovenije, Ljubljana pa kot zastopnik Slovenije v bivšem državnem prvenstvu. Z jutrišnjem srečanju se bo na samem terenu videlo kdo je sposobnejši, da nas še nadalje zastopa v finalnem tekmovanju, ker zmagovalec bo tudi najresnejši pretendant za končnega zmagovalca.
Železničarji so borbeni in poletni ter jih prav radi tega ni podcenjevati. Ljubljana bode morala zastaviti vse sile, da popravi svoj pojo-žaj v tabeli, da nas preseneti z lepo premišljeno igro prežeto s poletnim štartom in voljo do zmage.
Tekma se prične ob 16. uri. Ob 13.30 nastopita dve vojaški enajstorici, ob 15. uri Jadran proti Ljubljani, tako, da bode tudi za razvajene gledalce obilen program.
Atletske tekme SK Ilirije
SK Ilirija priredi jutri zanimiv medklubski atletski miting, ki bo eden največjih v tej lahkoatletski sezoni. Ker bodo na tem tekmovanju sodelovali najboljši slovenski atleti, je pričakovati tudi od strani občinstva velike udeležbe. Poleg najboljših ilirijanskih atletov kakor je ing. Stepiš-nik, Račič, bodo sodelovali tudi najboljši atleti SK Celja, Železničarja, Maratona, Planine, Primorja in Bratstva.
Poleg poznanih slovenskih rekorderjev ing. Stepišnika in Račiča bodo startali še Pleteršek, Goršek, Zorko, Košir, Klinar, Oberšek, Bratovž, Pohar in drugi. Pričakovati je pa še večje udeležbe, kajti nekateri klubi o katerih se ve, da bodo sodelovali, doslej še niso oddali svojih prijav. Poleg slovenskih atletov so povabljeni na to tekmovanje tudi najboljši hrvatski in srbski klubi.
Medklubsko tekmovanje SK Ilirije bo torej eno največjih tekmovanj v tej sezoni ter bo obenem prava revija najboljših slovenskih atletov. Tekme bodo v nedeljo ob treh popoldne na so-kolskem telovadišču v Tivoliju. Med vsemi slovenskimi atleti vlada za to tekmovanje veliko zanimanje, saj se s precejšnjo gotovostjo računa, da bo padel kak slovenski ali morda jugoslovanski rekord.
Korotan : Hermes
Na igrišču Korotana na Rakovniku se bo jutri ob 15.30 pomeril eden najstarejših klubov v I. razredu z novincem Korotana, ki se je po šestih letih zopet povzpel v prvi razred. Čeprav je Hermes rutiniran klub in lahko s precejšnjo gotovostjo računa na zmago, bo moral kljub temu napeti vse sile, ako hoče odnesti obe točki.
Teniško klubsko prvenstvo SK Ilirije
Danes in jutri, dne 21. in 22. septembra se vrši na igriščih pod Cekinovim gradom klubsko teniško prvenstvo SK Ilirije. Igrali bodo: dame posamezno, gospodje posamezno, junior-ke posamezno in juniorji posamezno. Če bo dopuščal čas, bo odigrano tudi prvenstvo gospodov v dvoje.
Nastopili l>odo vsi najboljši igralci in igralke SK Ilirije, ki so dosegli velike uspehe na letošnjem prvenstvu dravske banovine« in državnem prvenstvu, ter si zato lahko obetamo zanimivih partij.
Začetek danes v soboto ob 14. uri in v nedeljo ob 8. uri. Vstop prost.
Moste : Grafika
To bo tipično prvenstvena tekma za točke. Grafičarji, kakor tudi Moščani se bodo hoteli kot novinci v prvem razredu častno uveljaviti. Oba kluba se zavedata kako težko je priti v prvi razred, zato se bosta potrudila, da si naoe-reta potrebnih točk in talco zasigurata obstoj v prvem razredu. Zmagovalca je težko določiti naprej; _ Moščani so zadnje čase močno napredovali, grafičarji pa se tešijo s tem, da proti Moščanom še niso izgubili prvenstvene tekme.
Tekma se bo igrala na igrišču Most ob 15.30 ob vsakem vremenu.
Atletski dvoboj Gorenjec : Bratstvo
Radi skrajno slabega vremena se v nedeljo ni vršil lahkoatletski dvoboj med AŠK Gorenjec in ŠK Bratstvom. Med omenjenima kluboma se bo vršil dvoboj v nedeljo, 22. septembra ob pol 4 popoldne na igrišču ASK Gorenjec za Krel tovim domom.
Jugoslavija : Romunija v nogometu
Jutri se odigra v Belgradu reprezentančna nogometna tekma med jugoslovansko in romunsko nogometno reprezentanco, Za to tekmo vla-
da izredno veliko zaniman je po vsej državi zlasti pa v Belgradu, kar je razumljivo, saj si bosta stala nasproti dva enakovredna nasprotnika, o katerih ni mogoče nič gotovega povedati kdo bo zmagal. Doslej sta odigrali obe reprezentanci 20 tekem in jih je Jugoslavija iz-vojevala v svojo korist 10, tri so ostale neodločene, sedem so jih pa pobasali Komuni. Istočasno igrata v Bukarešti B reprezentanci obeh držav in vlada tudi za to srečanje veliko zanimanje v vseh jugoslovanskih športnih vrstah.
Atletski dvoboj Grčija : Nemčija
Lahkoatletski dvoboj med grško in Nemško reprezentanco se bo vršil 28. t. m. v Atenah v krasnem marmornatem stadionu. Nemška reprezentanca prispe v Atene z avionom v treh skupinah. Po končanem dvoboju z Nemčijo bo-bo 30 t. m. odpotovali grški atleti v Carigrad na balkanske igre, ki bodo 5. in 6. oktobra. Za Grke bo srečanje z Nemčijo dober predtrening, ki jim bo zelo prav prišel v Turčiji.
Akcijski odbor ža ustanovitev Slovenske lahkoatletske zveze
V resoluciji, sklenjeni, dne 1. septembra 1940 v Celju, ne priznavamo sedanje Slovenske atletske zveze, ker de iure in de facto ne obstoja. Radi tega javljamo onim klubom, ki so v sklopu tega akcijskega odbora, kakor tudi atletom. članom teh klubov, da ne smatrajo več merodajne sedanje Slovenske atletske zveze, ampak edinole Akcijski odbor za ustanovitev Slovenske lahkoatletske zveze in da nobene stvari več ne vlagajo Slovenski atletski zvezi.
Če so v zadnjem času prejeli kako korespondenco glede Balkanijade, naj atleti to nemudoma, v kolikor že niso storili, sporoče svojim klubom.
Akcijski odbor je stopil v stik z Jugoslovansko vrhovno atletsko zvezo ter bo prijave poslal direktno tej Vrhovni Zvezi
Finska proti Nemčiji v telovadbi
Sedaj, ko se je finski šport po finsko-ruski vojni zopet poživil, so se tudi nemški in finski telovadci dogovorili za dvoboj, ki bo tO. novembra. Kraj sicer še ni določen, vsekakor pa pričakujejo Nemci, da se bo to svečano izvedlo na njihovih tleh. Od dosedanjih treh tekmovanj so si Nemci priborili dva, enega pa so Finci iz-vojevali v svojo korist. Zadnjikrat so se pomerili Nemci in Finci leta 1938 v Helsinkiju in so tedaj zmagali Nemci v razmerju 346,60 : 340,50 točk.
To so veliki športniki
Lahkoatletski troboj med Nemči)o, Finsko in Švedsko, ki je bil nedavno v Helsinkiju, daje še vedno dovolj povoda za razna razmetrivanja v mednarodnih športnih vrstah O Fincu Matti Jaer-vinenu pravijo, da je bil najboljši finski mož na polju. On se je pojavil na tekmovališču, je slekel gornji del trenirke medtem, ko je huče-trenirke kar obdržal na sebi ter se je postavil na startu. Kopje je sfrčalo 73.79 m daleč in s tem je bilo vse tekmovanje v metu kopja tudi odločeno. Nikka-nen. ki je bil precej slabši, je prišel »samo« na 68.95 m. Škoda, da letos ni bilo olimpijskih iger, kajti Matti Jaervinen je v taki formi kakor že nikoli popreje. Letos bi si zasluženo priboril olimpijsko zmago.
Fini finski možje so dalje Rajasaari, Laehdaes-meki in Strosskrubb. Temovalet za troskok Ra-jassari je že 31 let star. bil v zadnji vojni z Rusijo in vendar ga v Evropi še nihče ne doseže v troskoku. Skače elegantno in lahko Siguren je in dovolj dober za 15.40 ml Laehdesmaeki je resen športnik ter imajo Finci v njem dobrega zastopnika lahke atletike. Strasskrubb je toča6no najboljši tekač čez zapreke na dolgi progi. Je zelo hiter, dalje odličen šprinter in kar plava preko zaprek.
Vesti športnih zvez. klubov In društev
ŽSK Hermes — nogometna sekcija. Glede jutrišnjih prvenstvenih tekem naj si vsi igralci I. in juniorske skupine še danes ogledajo tozadevno objavo pri hišniku na našem stadionu.
ZFO
Tekme za telovadni in športni znak
Danes popoldne ob pol štirih in jutri dopoldne ob devetih se vrše na ljubljanskem stadionu tekme za telovadni in športni znak ZFO. Ako bi bilo danes vreme deževno, da tekem ne bi mogli izvesti, potem se vrše iste samo jutri dopoldne. One tekmovalce, ki si izberejo vožijo na kolesu, morajo imeti s seboj la6tna kolesa.
Kdor še ni kniižice »Telovadbi in športni znak« poslal ZFO, naj jo prinese s seboj h komisiji, pri kateri se morajo javiti vsi tekmovalci. Bog živil