m m , . Ar.. ' < ,, s :^'- > -'.V- '-'^''^V-^'/ ■HBI ■ . Mineva štirideset let od prvega zasedanja AVNOJ-a vBihaču. Leto dni kasneje se je AVNOJ zbral na znamenitem drugem zasedanju, na katerem so bili sprejeti zgodovinski sklepi o ustanovitvi nove Jugoslavije. Konec leta 1943 se je narodnoosvobodilno gibanje že tako razmahnilo, osvobojenega pa je bilo že toliko ozemlja, da je bilo potrebno pripravljati novo, pravičnejšo državno ureditev. Sklepi drugega zasedanja AVNOJ-a predstavljajo veliko zgodovinsko dejanje. Borcem in aktivistom so dali nov polet, še večjo hrabrost, spodbudili pa so še večji odpor proti okupatorju in domačim izdajalcem. Dokončno so bili uresničeni s popolno zmago naše revolucije in s konstituiranjem mlade države v ljudski skupščini Jugoslavije leta 1945. Ob devetintridesetem rojstnem dnevu naše domovine lahko ponovno izrazimo ponos nad prehojeno potjo. Priborjeno svobodo moramo čuvati, saj je največja pridobitev, ki je ne smemo nikoli izgubiti. Današnji čas je žal ponovno tak, da sta ogrožena mir in varnost. Zato moramo storiti vse za trdno obrambo domovine, za ohranitev svobode in miru. Lahko smo ponosni na prehojeno pot izgradnje socializma od prvih ljudskih odborov in odborov OF do socialističnega samoupravljanja, na pot,- ki je bila povezana s težavami in odstopanji, tako v miselnosti ljudi, kot pri neposrednem uveljavljanju posameznih oblik samoupravljanja. Danes slišimo različne očitke in ocene, vendar od samoupravne poti ne bomo odstopili. Prav deveti kongres Zveze sindikatov je ponovno potrdil, da je uspešnost razreševanja nastalih težav odvisna predvsem od še temeljitejšega samoupravnega odločanja, od doslednejšega uveljavljanja načel socialističnega samoupravljanja in od odgovornejšega izvajanja delegatskega sistema. V obdobju obnove naše domovine smo v treh in pol desetletjih dosegli izjemne rezultate. Naše gospodarstvo je pri razvoju družbenoekonomskih odnosov doživljalo izredno težke trenutke in razna kritična stanja. Iz vseh težav smo po zaslugi pridnih rok in visoke zavesti delovnih ljudi in občanov izšli kot zmagovalci. Zgradili smo si že sorazmerno visok družbeni in osebni standard, v nekaterih stvareh smo se celo razvadili. Zaradi svetovne krize in nastalih gospodarskih težav doma smo prišli v resnejši položaj, ki terja streznitev, odpovedovanje, nekaj skromnosti, več solidarnosti in vzajemnosti. Z resničnimi ocenami stanja in s trdnimi odločitvami na letošnjih kongresih Zveze komunistov, Zveze sindika- tov in Zveze socialistične mladine smo se zavestno odločili premagati nastale težave. To pa bomo zmogli le s pridnim delom, z večjo delovno disciplino, z višjo produktivnostjo ter z večjo odgovornostjo vseh, zlasti pa tistih, ki sprejemajo odločitve širšega značaja, ki krojijo usodo, kot pravimo. Večkrat je bilo poudarjeno, da smo kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja zmožni pridelati toliko hrane in proizvesti toliko dobrin, da ne bi smeli čutiti pomanjkanja. Le pravičneje in enakomerneje se bo treba oskrbovati. Tudi tu bo potrebna disciplina, nesebičnost, pa tudi malo potrpljenja. Nekateri pojavi v zadnjih tednih so nas presenetili in nam morajo biti dobra šola. V prihodnje pa bi se morali v pre-skrbovanju pametneje in skromnejše obnašati. Že dalj časa resno poudarjamo uvajanje raznih oblik varčevanja. Mnoge družbene organizacije in delovne skupnosti so izdelale varčevalne programe, uvedli smo nov delovni čas, ki prinaša tudi vrsto zagat. Zelo uspešne so razne zbiralne akc|je mladine in RK pri zbiranju odpadnih snovi za našo industrijo. Izjemnega pomena pa je varčevanje z vsemi oblikami energije. Sprejeti sklepi Zveznega izvršnega sveta so naleteli na kritično presojo, vendar tudi splošno obvezo, da jih dosledno izvajamo. V krajevnih organizacijah SZDL smo uspešno izvedli programske konference. O delovanju v tekočem letu so bile sprejete kritične in objektivne ocene, za prihodnje leto pa naloženi obsežni programi, ki bodo od vseh dejavnikov terjali odgovorno in kolektivno delo. Pripravljeni so osnutki planskih dokumentov za naslednje leto. Naravnani so na skrajno stabilizacijsko, kar pomeni, da bomo pospeševali izvoz, dvigali produktivnost, zmanjševali vse oblike porabe in drugo. Po naših krajevnih skupnostih in kolektivih bo te dni vrsta proslav, za prvošolčke pa bo praznik republike tudi njihov praznik, saj bodo prvič zavezali pionirske rutice in si nadeli pionirske čepice. Vsem občanom in delovnim ljudem pa tudi najmlajšim, ki bodo stopili na Titovo pot, naše iskrene čestitke za dan republike. Janez Meglič 4z uredništva Čeprav je pred nami praznik in bi naj ta številka bila praznična, smo največ prostora namenili prizadevanjem za boljše gospodarjenje, pripravili smo tudi širši zapis o devetmesečnih rezultatih. Kako izvajamo program samoprispevka v tem letu in koliko bomo namenili sredstev za samoupravne interesne skupnosti v naslednjem letu, lahko preberete na tretji strani. Kaj vse se dogaja ob potrošniški mrzlici, ki jo v veliki meri povzročamo tudi sami, se kaže zamisliti. Železniški in avtobusni promet sta se okrepila. Za zanimivo branje smo poskrbeli tudi na ostalih straneh. Vprašanj bralcev je bilo bolj malo, zato jih bomo skupaj z odgovori objavili v sle<" naslednji številki. Ponovno pa vas vabimo, da nam pišete ali postavite vprašanje o problemih, s katerimi se srečujete. Veseli bomo tudi prispevkov s predlogi, kako izboljšati vsebino našega časopisa. „Skrajni čas je, da začnejo delavci dejansko odločati. Ker je bilo formalnega odločanja preveč, so nastale tudi številne težave v našem razvoju,” je na obisku v žalski občini povedal predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen in dodal, da je tudi vzrokov za slab gospodarski položaj več. Vsekakor je treba omeniti na prvem mestu to, da smo trošili več, kot smo ustvarjali, prezreti pa ne gre tudi prevelikih želja, pri čemer smo pozabljali nedavni devalvaciji djnarja. Poudaril je, da te devalvacije nikakor ne smemo izničiti z navijanjem cen, tako kot smo to storili s tisto iz leta 1980. Beseda je tekla tudi o preskrbi, o nalogah sindikatov po kongresu ter seveda o nalogah, ki čakajo naše gospodarstvo v prihodnjem letu. Sindikati si bodo morali prizadevati, da bodo bolj prisotni v krajevnih skupnostih in v delegatskem sistemu. Ko je govoril o nujnosti izvoza, je poudaril, da nas na tov je obiskal tudi Sip Šempeter in Hmezad Žalec ter delavce s področja vzgoje in izobraževanja. Povedal je, da bodo osnovne organizacije Zveze sindikatov potrebovale več konkretne pomoči, le tako se bodo postavile na lastne naloge. Pri tem pa bo moralo biti tudi v sindikatih manj forumskega dela. Na obisku v Hmezadu je Marjan Orožen menil, da bo treba še več storiti za razvoj primarne kmetijske proizvodnje, ki jo bo treba povečati. Pohvalil je prizadevanja SOZD Hmezad za povečan izvoz, s tem v zvezi pa tudi za investiranje v Nigeriji. V Hmezadu menijo, da so njihovi razvojni načrti dobri, žal pà jim primanjkuje denarja za njihovo uresničitev. Menili so, da so tudi investicije v kmetijstvu podvržene: preveč togim zakonskim določilom. Delavci Sipa so Marjana Orožna seznanili s svojo organizacijo združenega dela ter omenili nekaj problemov, ki jih tarejo. Zaradi pomanjkanja materiala, pri čemer gre v prvi vrsti omeniti pomanjkanje materiala, ki naj bi ga dobavljale železarne, kasnijo s proizvodnjo za osemintrideset dni. Za praznik republike čestitajo občanom in delovnim ljudem Predsednik slovenskih sindikatov v Hmezadu Export-import na temeljne ekonomske zakonitosti. Te bo treba odslej upoštevati in začetek le-teh pomenijo tudi novi ukrepi, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet. Na razgovoru s širšim političnim aktivom naše občine je Marjan Orožen govoril tudi o tem področju prihodnje leto čakajo še večje obveznosti. Slovenija bo morala svoj izvoz povečati za najmanj osemnajst odstotkov. Po Orožnovem govoru se je razvila živahna razprava. Predsednik slovenskih sindika- Orožen je poudaril, da bo potrebno še tesnejše povezovanje med železarji in predelovalci. Tako bo tudi manj problemov. Ob koncu obiska v naši občini je Marjan Orožen poudaril, da je gospodarski in'družbeni položaj po njegovem mnenju v naši občini dober. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ŽALEC OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKA TOV ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŽALEC UREDNIŠTVO SAVINJSKEGA OBČANA ŽALEC Devetmesečni rezultati__ ZAOSTRENI POGOJI SE BODO NADALJEVALI KAKO SMO GOSPODARILI INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA ZAOSTAJA - Ì KMETIJSKA PA RASTE _____________________________________ Kakor so bili rezultati gospodarjenja organizacij združenega dela v občini v prvem trimesečju in polletju tega leta pod načrtovanimi in pričakovanimi, so tudi v devetmesečnem delu pod plansko zastavljenimi cilji. V relativni rasti zaostajajo rezultati za planiranimi — primerjalno z enakim obdobjem lanskega leta, zaostajajo pa tudi za poprečno rastjo v celjski regiji in v republiki Sloveniji. Pri tem je potrebno poudariti, da so bili plani v letu 1982 sorazmerno realno postavljeni in to le s tri-odstotno rastjo posameznih ekonomskih kategorij. Nedoseganje planiranih nominalnih stopenj rasti in nedoseganje le-teh (primerjalno z rastjo inflacijskih stopenj) pomeni, da v tem času v naši občini nismo nič na novo prigospodarili In da smo realno pod stopnjo nič.' Kateri so vzroki za poslabšane rezultate poslovanja? Teh Je res veliko, prav gotovo pa jih je potrebno vsaj nekaj izpostaviti. Struktura gospodarstva v občini ni dobra, tudi v strukturi industrije je pretežni del predelovalne industrije, ki Je močno odvisen od uvoženih surovin. Letošnje leto so pogoji gospodaijenja glede zu-nanje-trgovinske menjave močno zaostreni. Zaradi oteženega uvoza je prihajalo do pogostih izpadov v proizvodnji, pa tudi izvoz se morda prav zaradi tega ni bistveno povečal. Ugotovljeno je tudi, da je del organizacij združenega dela pričakal otežene pogoje gospodaijenja precej nepripravljen. Kljub temu da se je že vrsto let nakazovala nujnost povečanega izvoza, so nekateri raje prodajali vse preveč izdelkov na domačem trgu, devize, potrebne za uvoz, pa so pridobivali od organizacij združenega dela, ki so že izvažale. Žal v preteklih letih ob sorazmerno ugodnih rezultatih poslovanja precejšen delež naših organizacij združenega dela ni razmišljal o vsaj delni prestrukturaciji, o naložbah, ki bi povečale izvoz, ali pa o naložbah, ki bi zmanjšale uvoz. Ob ugodnih tendencah na domačih trgih smo ostajali pri tradicionalnih proizvodih, programih in znani tehnologiji. Ugotovitev pa ni vsesplošna. Nekaj organizacij združenega dela v občini je na področjih prestruktuiranja napravilo kvalitetne korake ter se tudi že močno vključilo v izvozne napore. Ugotavljamo pa tudi, da je naše gospodarstvo vse preveč sredstev združevalo za razvoj izven svojih „ograj”. Prehude obremenitve in ob tem nezadostna skrb za lasten razvoj kažejo ob zaostrenih pogojih gospodarjenja v marsikateri organizaciji znake izčrpanosti. Zaradi izostanka kvalitete združevanja sredstev ali celo integracij v naši občini moramo tudi temu posvetiti posebno pozornost. Tehnološko, razvojno povezani ali celo združeni bodo posamezni gospodarski subjekti laže prešli krizna obdobja, predvsem pa bodo sposobnejši, učinkovitejši in cenejši za nastop na tujih trgih. Žal pa so ugotovitve že na dlani, da se gospodarski re-’ zultati ne bodo poboljšali niti v zadnjem četrtletju, zaostreni pogoji gospodarjenja pa se bodo nadaljevali tudi v naslednja leta. Potrebno bo aktivirati vse sile, tiste znotraj organizacij združenega dela in tudi druge, da bi premostili težave, predvsem pa bo nujno z realnimi in preračunanimi naložbami z združevanjem dela in sredstev izboljšati osnove za gospodarjenje. Ervin Janežič j Za razliko nekaj let nazaj, ko je gospodarstvo v občini dosegalo nadpoprečne rezultate in stopnje rasti vseh kazalcev razvoja, ugotavljamo, da v letošnjem letu zaostajamo tako za dosežki v celjski regiji, kakor tudi republiškem merilu. Izvršni svet skupščine občine Žalec ugotavlja, da zaostreni pogoji štiri odstotke, poprečje gospodarstva pa kar za deset odstotkov. Skupaj je gospodarstvo doseglo 14.452 milijonov din celotnega prihodka, kar je komaj za 24 odstotkov več kot lani. Ob tem skromnem porastu pa so se še porabljena sredstva povečala za en od- KAZALCI RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE 30.9.1982 Indeks celotni prihodek porabljena sredstva dohodek del čistega dohodka za OD bruto del čistega dohodka za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela družbeni proizvod akumulacija sredstva za reprodukcijo število zaposlenih družbeni proizvod/zaposle- nega (v din) rentabilnost ekonomičnost izguba (v din) izvoz uvoz 14.452,665 124 10.248.370 125 4.204.299 120 1.558.532 127 636.151 95 4.710.073 124 880.677 91 1.386.451 111 9.574 102 491.965 122 6.93 66 141 99 30.007.274,46 1082 946.046 110 821.729 74 gospodarjenja povzročajo stagnacijo zlasti v industrijski proizvodnji, kar pogojuje neizpolnjevanje osnovnih srednjeročnih opredeljenih nalog v letu 1982. Industrija, kot osnovni nosilec razvoja gospodarstva, dosega tako nizko rast, da se 'stotek več kot celotni prihodek, tako da je tudi rast dohodka razmeroma nizka in dosega le 20 odstotkov. Prehitra rast porabljenih sredstev pa se odraža tudi v obsegu in delitvi čistega dohodka. Osebni dohodki so se sicer povečali za 27 odstotkov (bruto), posledica tega pa so KDO JE PRIDELAL IZGUBE? V 000 din DEM Maribor, TOZD Elektroprenos Podlog 16.649 SIGMA, TOZD Sanitarne stene Zabukovica 10.012 MONTANA, TOZD Zaloška gorica 2.456 HMEZAD Gostinstvo turizem — TOZD Hotel Prebold 888 je njen delež v strukturi gospodarstva celo zmanjšal od 81,3 odstotke na 79,1 odstotek. Visoko rast obsega proizvodnje pa je doseglo kmetijstvo, ki seje tako med najpomembnejšimi panogami najhitreje razvijalo. V kmetijstvu razveseljuje tudi podatek, da je tudi družbeni proizvod na delavca močno porastel, saj že presega industrijskega za bila močno zmanjšana sredstva za reprodukcijo (nominalna rast vsega 11 odstotkov), sredstva za izboljšanje materialne osnove dela pa niso dosegla niti nominalne ravni lanskega devetmesečja (pet-odstotni padec). Tudi akumulacija je bila nižja od lanske za devet odstotkov, rentabilnost pa za 34 odstotkov, tako da je na meji rentabilnosti poslovalo 14 delovnih organizacij. Močno so se povečale izgube, saj znašajo 30 milijonov dinarjev, kar je desetkrat več kot v lanskem devetmesečju. Ugodno rast pa je dosegel izvoz (10 odstotkov) in znaša že 946.046 tisoč dinaijev, uvoz pa se je zmanjšal in dosega le 821.729 tisoč dinarjev. Zelo ugodni sta sprememba v povečanju izvoza na konvertibilno področje (33 odstotno povečanje) ter stopnja pokritja uvoza z izvozom, ki znaša že 115 odstotkov (lani le 77 odstotkov). Med panogami dosega industrija 99-odstotno pokritje uvoza z izvozom (lani le 67 %), kmetijstvo pa presega svoj uvoz kar s 5,3-krat večjim izvozom. Seveda je še vedno največji izvoznik industrija, ki predstavlja kar 83 odstotkov vsega izvoza v občini, kmetijstvo in trgovina pa izvozita ostalih 17 odstotkov. Tudi pri uvozu je najmočneje zastopana industrija (96 odstotkov vsega uvoza), na vse ostale pa odpadejo le štirje odstotki. Industrija, ki NAJPOMEMBNEJŠI IZVOZNIKI v 000 din JUTEKS-TOZD Talne obloge TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD: 302.541 - DSSS 52.910 — TOZD Pletenine 31.081 — TOZD Tkanine 44.146 HMEZAD EXPOR - IMPORT 126.919 KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE 68.719 AERO—TOZD Kemija Šempeter 61.009 TOVARNA NOGAVIC POLZELA HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA - 37.626 TOZD Veleprodaja 30.148 GARANT Polzela 28.881 SIP-TOZD TKS 28.080 NAJVEČJI UVOZNIKI v 000 din TT PREBOLD - TOZD Tkanine 133.098 — TOZD Pletenine 39.724 JUTEKS - TOZD Talne obloge 68.423 — TOZD Juta 67.270 SIP - TOZD TKS 85.862 AERO—TOZD Kemija Šempeter 81.853 HMEZAD-TOZD Tovarna krmil TOVARNA NOGAVIC - TOZD 65.811 Ženske nogavice 49.782 S LOVI N Žalec 47.226 ustvari 79,1 odstotek dohodka gospodarstva, je povečala dohodek le za 17 odstotkov, najuspešnejši pa sta bili panogi kmetijstva in trgovine s 47 odstotki oziroma 37-od-stotno rastjo dohodka! Rezultati nosilcev industrijske proizvodnje kažejo, da le-ti niso dosegli planiranega obsega proizvodnje, saj razen Ferralita, SIP-a, dela TT Prebolda (TOZD Pletenine) in Tovarne nogavic Polzela (TOZD Moške nogavice), vsi ostali nosilci ne dosegajo še tako skromne poprečne stopnje rasti dohodka celotnega gospodarstva. Stagnacija industrije je torej zaskrbljujoča, rast kmetijstva hrabri, žal pa je tudi res, da se zlasti v sedanji situaciji lahko podatki že v nekaj mesecih bistveno spremenijo. Prav gotovo pa drži ugotovitev, da se srednjeročno zastavljeni cilji (kljub vsem objektivnim težavam) zaradi prepočasne gospodarske rasti v primerjavi z razvojem SR Slovenije preveč odmikajo. Jože Cerovšek DELAVCEM NAME DRŽAVNA ODLIKOVANJA Pred šestimi leti seje pričel v občini prav po zaslugi Name hiter razvoj trgovske dejavnosti. Kolektiv sije ves ta čas prizadeval čimbolj Zadovoljiti potrošnika in pridobiti kupce iz bližnje in daljnje okolice. Z odprtjem prodajnega centra v Levcu je Nama svojo ponudbo še obogatila. Na priložnostni svečanosti kolektiva je sedem delavcev prejelo državna odlikovanja, ki jih je izročil predsednik občinske skupščine Viljem Petek. Dolfe Naraks je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Vili Viđali red dela s srebrnim vencem, Lenko Cilenšek in Karli Planinšek medeljo zaslug za narod, Vikica Jager, Ivanka Matek in Nada Primc pa medaljo dela. C \ PODPORA GOSPODARSKIM PRIZADEVANJEM Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV je razpravljalo o aktualnih gospodarskih razmerah v občini. Po uvodni informaciji predsednika izvršnega sveta Ervina Janežiča so člani predsedstva podprli prizadevanja za doseganje planskih ciljev v tem letu, hkrati pa opozorili, da je potrebno bitko usmeriti tja, kjer so največji problemi, in kjer je še vse preveč neodgovornega odnosa do dela. Opozorili so tudi, da je potrebno srednjeročni plan uskladiti z realnimi možnostmi. Precej pripomb je bilo slišati zaradi slabe preskrbe, še zlasti neodogovornega in neprimernega odnosa posameznih trgovcev, ki bi lahko več prispevali k preprečevanju potrošniške mrzlice. VSE ZA KONVERTIBILNI IZVOZ V LETU 1983 Tudi prihodnje leto bo treba povečati izvoz. Še zlasti velja to ža konvertibilno področje. Krepiti bo treba proizvodne komplekse oziroma nosilce razvoja na področju industrije ter poskrbeti za vlaganja v primarno kmetijsko proizvodnjo. Sicer pa so usmeritve gospodarstva naše občine zapisane tudi v spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine. Družbeni proizvod gospodarstva naše občine naj bi realno porastel za tri odstotke, pri čemer mora kmetijstvo doseči najmanj štiriodstotno realno rast. Če se cene ne bi povečale več kot za dvaset odstotkov, bi se družbeni proizvod nominalno povečal za triindvajset odstotkov, tako da.bi skupaj ustvarili osem milijard dinarjev. Nosilec razvoja bo seveda še naprej ostala industrija, ki bo v strukturi ustvarjenega dohodka udeležena z najmanj osemdeset odstotki, povečal pa se bo strukturni delež kmetijstva. Izvoz se naj bi prihodnje leto povečal za deset odstotkov. To pomeni, da mora skupni izvoz nominalno porasti za 16 odstotkov. V industriji naj bi bilo 65 odstotkov vsega izvoza na konvertibilno področje. Uvoz naj bi porastel za samo štiri odstotke, kar pomeni, da bo treba še več pozornosti namenjati zamenjavi oziroma nadomeščanju uvoženih surovin in opreme z domačimi. Izvoz naj bi prihodnje leto znašal 1,5 milijard dinarjev, pri tem pa znesek skupnega uvoza ne bi smel biti večji od 1,1 milijardo dinarjev. Ob 65-odstotnem deležu konvertibilnega izvoza in 60-odstotnem deležu konvertibilnega uvoza bi tako znašala stopnja pokrivanja konvertibilnega uvoza z izvozom 148. -jv OBČANOVA OKROGLA MIZA - SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA Ko govorimo o gospodarski stabilizaciji, vse bolj poudarjamo liujnost zmanjševanja vseh oblik porabe. Iz podatkov je razvidno, da se delež splošne in skupne porabe v naši občini iz leta v leto zmanjšuje, s tem pa se odpirajo novi problemi pri izvajalcih programov. Kako bomo v naslednjem letu uskladili potrebe z možnostmi, smo se pogovarjali s predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, s predstavnico komiteja za družbeno planiranje in z drugimi, ki so odgovorni za usklajevanje splošne in skupne porabe. V razgovoru smo izpostavili porabo v letu 1982 in predvidevanja za leto 1983. Ana Praprotnik, namestnica predsednika komiteja za družbeno planiranje: „Porabo sredstev za področje zdravstva, izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, kulture, telesne kulture in raziskovalne dejavnosti zajema skupna poraba, v splošni ali proračunski porabi pa se zagotavljajo sredstva za dejavnost upravnih in pravosodnih organov, družbenopolitičnih organizacij itd. V preteklem srednjeročnem obdobju je poraba rast-la po enaki stopnji kot družbeni proizvod, v tem srednjeročnem planu pa je opredeljeno 10 % zaostajanje rasti porabe za rastjo dohodka. Omejitve skupne porabe v letih 1981 in 1982 so vplivale na zmanjšanje deleža porabe v družbenem proizvodu gospodarstva od 9,6 % na 9,1 % v letu 1982. Ta se bo v letu 1983 zmanjšal na 8,2 %. Omejevanje je povzročilo zmanjšanje negospodarskih investicij, v letu 1983 bomo za to lahko namenili le še 27.873.000 dinarjev. Probleme v skupni porabi povzročajo tudi novi zakonski predpisi s področja amortizacije, tako v tem letu nismo i. togli zagotoviti amortizacije za kulturne in telesnokultume objekte. Zato je postopno uveljavljanje predpisane amortizacijske stopnje realna rešitev. V kolikor bo potrebno tudi v bodoče zmanjševati sredstva za skupno porabo, bo potrebno zmanjšati tudi programe oziroma standarde in normative in tako potrebe uskladiti z možnostmi. In še nekaj besed o več zbranih sredstvih ali viških. Dohodki, zbrani nad dovoljeno porabo, se usmerjajo za intervencije v proizvodnjo in porabo hrane ter za blagovne rezerve v republiki in občini. Tako iz proračuna ne moremo več namenjati sredstev za pokrivanje izgub v gospodarstvu, razvojne programe, negospodarske investicije itd. Več zbrana sredstva v samoupravnih interesnih skupnostih na koncu leta prenese- mo v naslednje leto, med letom pa tudi zmanjšujemo prispevno stopnjo.” Elza Golob, sekretarka Občinske izobraževalne skupnosti: „Program vzgojnoizobraževalne dejavnosti bo v tem letu neokrnjen, nismo pa uspeli zagotoviti sredstev za izgradnjo osnovne šole Šempeter. Z razpoložljivimi sredstvi bomo izvedli le pripravljalna dela (načrti, zemljišča, dokumentacija). Največji problemi so pojavljajo pri zagotavljanju sredstev za materialne izdatke šol, saj so ti porastli za veliko več, kot lahko skupnost zagotovi sredstev. Osebni dohodki prosvetnih delavcev v odnosu do delavcev v gospodarstvu vedno bolj zaostajajo, kar povzroča precejšnje nezadovoljstvo. Zavedamo se, da situacija v letu 1983 ne bo nič boljša, sredstva za redno dejavnost pa bomo zagotovili. Iz sredstev samoprispevka bomo pričeli z izgradnjo prizidka k osnovni šoli Šempeter. Opozoriti moram tudi na nujnost počasnejšega uvajanja celodnevne šole in širitve oddelkov podaljšanega bivanja.” Piroška Grilanc, sekretarka Občinske zdravstvene skupnosti: ,,V naši skupnosti predvidevamo ob koncu leta okrog 6 milijonov izgube zaradi izrednega porasta materialnih stroškov v zdravstvu, potrebnih pa bo tudi več sredstev za izplačilo bolniške, ker je osnova (porast OD) za izplačilo večja, kot smo planirali. Prvič moramo letos prispevati sredstva za solidarnost v republiki. Pokrivanje materialnih stroškov gre tudi na račun osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev, saj ti vedno bolj zaostajajo. Leto 1983 bo še težje, treba bo pokriti izgubo, že sedaj lahko ugotavljam, da bo potrebnih več sredstev za izplačilo bolniške, kot planiramo (14 % več), ob preko 25 % povečanih osebnih dohodkih. Poseben problem predstavlja obveznost za izgradnjo bolnice, kar pomeni 27 milijonov din, s tem posegamo v sredstva za redno dejavnost.” Danica Dolinšek; sekretarka Skupnosti otroškega varstva: „Redna dejavnost poteka neokrnjeno, sredstva za leto 1982 smo zmanjšali za 5 milijonov din zaradi zmanjšanja števila upravičencev do otroškega dodatka. S prerazpore ditvijo delovnega časa so se v vrtcih pojavili problemi, ki jih bomo morali kar najhitreje razrešiti. V občini so še vedno naj večje potrebe na področju varstvu otrok do treh let starosti, na drugi strani pa so odprte možnosti varstva v varstvenih družinah. Starši iz nerazumljivih razlogov dvomijo v to obliko var- stva. Največ otrok 'pa je bilo odklonjenih v Žalcu, kjer so potrebe po izgradnji vrtca največje. Vrtec v Šempetru je končno odkupljen, sanacije pa sta porebna vrtca v Libojah in v Vrbju. Za leto 1983 so še odprta vprašanja v zvezi z ekonomsko ceno, prizadevali si bomo tudi, da bi stekle priprave za izgradnjo vrtca v Žalcu. Po sklepu skupnosti otroškega varstva Slovenije bomo otroške dodatke v bodoče namenjali za funkcionalne stroške varstva v vrtcih.” Irena Pražnikar, sekretarka Skupnosti socialnega skrbstva: „Osnovni program v tem letu ne bo okrnjen, investicije predstavljajo manjši del programa. Sofinancirali smo izgradnjo regijskih invalidskih delavnic. V Domu oskrbovancev nastaja izguba zaradi izrednega porasta materialnih stroškov. Za leto 1983 bomo zagotovili sredstva za redno dejavnost, ne bo pa mogoče zagotoviti sredstev, namenjenih za pridobitev prostorov Centra za socialno delo, ki sedaj dela v prostorih, ki ne izpolnjujejo pogojev za registracijo. Zaradi starostne strukture prebivalstva se kažejo vedno večje potrebe po denarni pomoči, pa tudi potrebe po zavodskem varstvu starostnikov so vedno večje. Vedno več je tudi otrok, ki jim moramo - zagotoviti rejniško varstvo.” Marica Štorman, vodja koordinacije splošne in skupne porabe: „Zaradi nujnosti usklajevanja in omejavanja porabe se podobni problemi kažejo tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih. Zato je usklajevanje porabe izredno zahtevna naloga, nemogoče je zadostiti vsem potrebam. Trenutno še ni znano, kakšen porast dohodka bo dosežen do konca leta, planiran je z 27 odstotki porasta, zato bo potrebno porabo v naslednjem letu še usklajevati. Ocenjujemo, da bodo nastali največji problemi v naslednjem letu v zdravstveni skupnosti.” Z omejevanjem porabe se torej odpirajo novi problemi, jasno pa je, da se bomo morali v bodoče tudi marsičemu odreči. Storiti je potrebno vse za čim racionalnejšo porabo sredstev. Največ pa lahko prispevamo-k zmanjševanju stroš-kov-delovni ljudje in občani sami z racionalnejšo porabo izobraževalnih, zdravstvenih, socialnih in drugih dobrin. Predvsem pa si moramo prizadevati za dvig proizvodnje in s tem tudi dohodka, od katerega je odvisna poraba in, zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov. Dovoljen obseg skupne porabe za leto 1983 znaša 767,177.000 din in je za 12 % višji v primerjavi z letom 1982. Zato bo potrebna prispevna stopnja 21,93 % jk Ana Praprotnik Elza Golob Piroška Grilanc Danica Dolinšek Irena Pražnikar Marica Štorman KAKO URESNIČUJEMO PROGRAM REFERENDUMA V prejšnji številki našega glasila smo objavili poročilo o izvajanju programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti za leti 1980 in 1981, tokrat pa še za leto 1982. Poročilo so obravnavali tudi zbori občinske skupščine in izrekli priznanje vsem, ki so si prizadevali za uspešno izvajanje programov, hkrati pa ugotovili, da programa zaradi izpada sredstev iz prispevne stopnje ter zakonskih omejitev investicij ne bo mogoče v celoti uresničiti. OSNOVNO ŠOLSTVO IN USMERJENO IZOBRAŽEVANJE PRIHODKI V LETU 1982 — planirano — iz samoprispevka — iz prispevne stopnje 25.000.000 5.931.000 SKUPAJ : 30.931.000 PREDVIDENI IZDATKI ZA INVESTICIJE V LETU 1982 — Center za usmerjeno izobraževanje (planirano) — za izgradnjo prizidka k šoli Polzela (dokončnega obračuna še ni) — za adaptacijo kuhinje v Petrovčah — provizija SDK — planirano 1.740.000 19.877.000 900.000 50.000 SKUPAJ: 22.567.000 Razlika med prihodki in odhodki v letu 1982 — v višini 8.364.000 din — je predvidena za izdelavo načrtov, pridobitev potrebnih soglasij ter odkup zemljišča za izgradnjo prizidka k šoli Šempeter. OTROŠKO VARSTVO V letu 1982 je Občinska skupnost otroškega varstva Žalec odkupila otroški vrtec Šempeter, katerega investitor je bil Marles Maribor. Prodajna cena po prodajni pogodbi z dne 7. oktobra 1982 znaša 38.919.947,00 din. Predračunska vrednost vrtca v Šempetru znaša po programu vlaganj 14.000. 000.00 din (za 6 igralnic). Predračunska vrednost vrtca pred izgradnjo za 8 igralnic je znašala 44.000. 000.00 din. Dodatni igralnici bodo financirale delovne organizacije v Šempetru, skladno s samoupravnim sporazumom med delovnimi organizacijami v Šempetru in Občinsko skupnostjo otroškega varstva Žalec. Ocenjujemo, da bo s predvidenimi sredstvi za naslednja leta možno odkupiti zemljišče in pripraviti dokumentacijo samo za izgradnjo vrtca v Žalcu. V zvezi s tem je potrebno povedati, da je Ingrad pripravil dve varianti za etapno izgradnjo vrtca v bloku in prizidek k temu na Soseski V. Ocenjujemo, da bi bila ta izvedba najcenejša, saj bi zadoščalo zemljišče za izgradnjo in za igralne površine, precej napeljav in ostalih zadev pa je predvidenih skupnih s stanovanjskim objektom. Poleg tega je predvidena etažna izgradnja, s tem pa bi se ohranile zelene površine in še izgradnja je cenejša. , Menimo, da bo, v kolikor bo prišlo do omejevanja skupne porabe in s tem zmanjšanje sredstev za investicije, potrebno predlog Ingrada zavrniti. Zaradi navedenega do odmaknjena izgradnja vrtca v Žalcu (iskanje nove lokacije, kanalizacije, samostojne napeljave itd.). KULTURNA DEJAVNOST PRIHODKI plan realizacije ind. prenos iz teta 1981 9.197.355,50 9,197.355,50 100 sredstva iz leta 1982 19,000.000,00 9.372.363,95 49 28.197.355,50 18.569.719,45 66 ODHODKI kulturni dom Liboje 2,500.000,00 2,000.000,00 80 kulturni dom Žalec kuiLuidom Vrbje (posojilo) 25,697.355,50 1,500.000,00 48 — WE Šempeter — Občinska skupnost otroškega varstva za vrtec Šempeter (vračilo 31/12-1982) 10,000.000,00 28,197.355,50 13.500.000.00 48 bančni stroški 13.155,30 13,513.155,30 razlika med prihodki in odhodki: 5,056.564,15 I. PROGRAM V D. POLLETJU nabava novega načrta, odkup zemljišča za kulturni dom Žalec in realizacija obveznosti do kulturnega doma Liboje 2,000.000,00 TELESNOKULTURNA DEJAVNOST V letu 1982 bo Občinska telesnokulturna skupnost Žalec namenila sredstva iz programa samoprispevka za telesnokultume objekte v občini, ki so določeni v planu, in sicer: Krajevna skupnost Prebold za ureditev telesnokultumih objektov — 500.000 din (odločitev je prepuščena komisiji v krajevni skupnosti) Krajevna skupnost Griže za ureditev telesnokultumih objektov — 500.000 din (odločitev je prepuščena komisiji v krajevni skupnosti) Skupaj namenjena sredstva v letu 1982 znašajo 1.000.000 din. Pregled nad porabo sredstev v telesnokultume namene vodi komisija z za objekte pri Občinski telesnokulturni skupnosti Žalec. ZDRAVSTVO V prvi polovici leta 1982 se je iz prispevne stopnje zbralo in porabilo 2.000.000,00 din za opremo Zdravstvene postaje Vransko. V dragi polovici leta 1982 se sredstva za občinske investicije ne bodo več združevala. SOCIALNO SKRBSTVO Sofinanciranje izgradnje mladinskega pionirskega letovišča Do konca leta se bo iz sredstev samoprispevka zbralo cca 2.200.000 din. Tako bo skupno zbranih sredstev iz samoprispevka in iz prispevne stopnje cca 4.360.000 din. Do konca tega srednjeročnega obdobja načrtujemo izgradnjo letovišča. Pričakujemo, da bo v doglednem času jasno, katera od sedaj obstoječih variant je mogoča. Obstoječa sredstva so dobra osnova za ugodno rešitev. Še vedno obstaja možnost gradnje v Izoli, Mašeradi pri Poreču ali na Cresu. Katera od naštetih možnosti bo realizirana, pa je odvisno tudi od ostalih občin, ki prav tako iščejo najustreznejšo rešitev. Sofinanciranje izgradnje depandanse Doma upokojencev Polzela Obveznosti Občinske skupnosti socialnega skrbstva iz sredstev samoprispevka in iz prispevne stopnje so bile končane v letu 1981. Pričakujemo, da bo do končne izgradnje in opreme depandanse porabljenih še cca 10.260.000,00 din. Od tega cca 260.000,00 din, salda na dan 31/12-1981 in 10.000.000,00 din, sredstva, ki naj bi jih prispevala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsekakor pa se bodo vsa finančna vlaganja v depandanso končala v letošnjem letu. Ob koncu tega srednjeročnega obdobja pa bo potrebno pričeti adaptacijo starega dela Doma upokojencev — graščine, kot to predvideva program vlaganj. KOMUNALNA DEJAVNOST Kanalizacija V teku je načrtovanje čistilne naprave Kasaze in gradnja zbiralnika Arja vas — Kasaze na odseku Petrovče—Kasaze. Za odsek zbiralnika Arja vas—Petrovče potekajo priprave na izgradnjo. Izvajanje del ovira počasno pridobivanje soglasij lastnikov za začasno uporabo zemljišč (KS Petrovče). Predvidena vrednost del v letošnjem letu bo 40.000.000 din. Hmezad Žalec pridobiva potrebno zemljišče za gradnjo osrednje čistilne naprave. Vodovodi Za izboljšanje oskrbe z vodo bodo vložena naslednja sredstva: — vodovod Žalec 207.900 — vodovod Tabor 4.231.712 — vodovod Kale—Studence 3.889.468 — vodovod Griže 524.000 — ostali lokalni vodovodi 1.220.000 SKUPAJ: 10.073.080 Večina del, za katera so navedena sredstva, je že izvedenih. Zaradi izredno kritičnih razmer pri oskrbi z vodo na območju, ki ga oskrbuje vodovod Žalec, smo začeli postopek dogovarjanja z organizacijami združenega dela o dodatnem združevanju Sredstev za sanacijo vodovoda Žalec. Ceste Nadaljujemo urejanje ceste Petrovče—Liboje na odseku skozi Petrovče. Predvidena vrednost del je 14.050.000 din, vendar je končni obseg del in vrednost pogojena predvsem z dogovorjeno združitvijo sredstev zainteresiranih organizacij združenega dela. Dela so v teku. Za širjenje ceste Letuš—Dobrovlje je namenjenih 2.044.000 din, dela pa so tik pred zaključkom. Telefonske naprave Pričeli smo z urejanjem vozelne ATC Šempeter, ki je osnova za nadaljnje povečanje telefonskih povezav v občini. 30 % soudeležbo v višini 7000.000 din smo zagotovili z najetjem premostitvenega kredita, Investicija*naj bi bila zaključena konec leta 1983. KRAJEVNE SKUPNOSTI Za leto 1982 so vse krajevne skupnosti že prejele v programu samoprispevka predvidene zneske v višini 6.300.000 din. Osnovni vir za financiranje področja kanalizacije, vodovodov, telefonije in sofinanciranje krajevnih skupnosti je združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu o financiranju komunalne dejavnost Poravnava obvez je za leto 1981 izvedena s 65 %, za leto 1982 pa 36 %. Poravnava obvez po družbenih dogovorih iz obdobja preteklega referenduma ni opravljena. Pomanjkanje sredstev zato onemogoča primemo programiranje in izvajanje programa dela, sprejetega z referendumom. LJUDSKA OBRAMBA Program vlaganj za področje KO in DSZ se financira iz posebnega samoupravnega sporazuma iz občinskega proračuna za redno dejavnost. Samoupravni sporazum je bil sprejet za obdobje 1980—1985, tako da so se glede na to, da je večji del sredstev poračunan po zaključnih računih za preteklo leto, v letu 1980 izvajale naloge po programu samo za redno dejavnost. V letu 1981 smo začeli z izgradnjo zaklonišča za dom SLO — skupno z javnim zakloniščem, ki je tudi del temeljev doma SLÒ — v vrednosti 12.515.675,90 din. Viri sredstev za investicije so: — SS za LO 8.146.675,90 din — sredstva za izgradnjo zaklonišč , 4.370.000,00 din Do 30/9-1982 je bilo porabljenih 11.303.739,00 din, preostanek pa ie predviden še za stroške primame ureditve zemljišča in objekta ter za opremo zaklonišča. Naloge in dejavnost teritorialne obrambe, civilne zaščite, službe obveščanja, javljanja in alarmiranja, ureditev teritorija, vzgoje rezervnih oficirjev in sofinanciranje obrambnih priprav KS so se izvajale in financirale v okviru letnih in srednjeročnega programa razvoja ljudske obrambe za obdobje I »SC—1985. M/ Raztrgane! so prišli tudi na Štajersko Republika je — Tito mi je dejala, da tega mrtvega mladeniča še nikoli ni videla. Tokrat bomo v naši rubriki obujali spomine na nekatere dogodke v letih 1941 in 42. Leto 1942 sodi med eno najbolj težavnih obd.obij narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem. Okupatoijev teror ni poznal meja. Neprenehoma so se vrstila streljanja talcev, izseljevali so slovenske družine, po gozdovih pa so se klatile tolpe raztrgancev. Gestapo je namreč poskušal povzročiti zmedo med borci in domačini s takoimenovanimi izvidniškimi patruljami-raz-trganci. To so bili nekateri partizanski dezerteiji, ujetniki, ki so podlegli nemškemu pritisku, gestapovci in nemški policisti. Vsi ti okupatoijevi pomočniki so po terenu stikali za partizani in njihovimi pristaši. Nad prebivalstvom, kije nasedlo njihovemu provoka-torskemu nastopu, se je gestapo neusmiljeno znašal. Znan je spopad, do katerega je prišlo v začetku jeseni 1942 na Čreti. Skupina vodo-noscev je v bližini studenca trčila na nemško izvidniško patruljo, preoblečeno v partizane. Raztrganci so se izdajali Z Dragom Markovičem sediva pri njem doma. Pod oknom pozno jesenski veter vrtinči palete odpadlega listja. Na bližnjih hribih se kaže prvi sneg. tu spodaj v dolini pa je še topleje. Kdo bi rekel, da je Drago že pred dnevi praznoval v krogu svoje družine sedemdeseti rojstni dan. S sedanjo ženo Francko, ki je bila prav tako borka NOV. sta bila srečna, ko su jo obiskali sinovi, snahe in vnuki, skratka, v hiši je bil praznik. Drago je prijeten sogovornik, poln je še življenjske moči, spomin je svež. kot bi se vse, o čimer pripoveduje, zgodilo včeraj. Zanimivo je poslušati kako spleta sporni ne v mozaik dogodkov; vse od njegovega otroštva do danes. Življenje mu ni prizanašalo. Zibelka mu je tekla v Črni na Koroškem. Takrat so bili vse drugačni časi. rekli bi težji, in Drago je odšel že zgodaj od doma, da se je lahko postavil na lastne noge. Odšel je v podčastniško šolo v Maribor, potlej pa je služboval po raznih krajih Jugoslavije. Vojna gaje zatekla v Beogradu. Trinajst mesecev je prebil v ujetništvu in okusil veliko hudega. Ko seje 2. maja 1942. leta s transportom vrnil domov Maribor, je bil presrečen, ko mu je mati dala hlebec domačega kruha. To je bil dom, čeprav je domovina ječala pod okupatoijevim škornjem. Drago se je kmalu povezal z OF m postal aktivist. »Nekega dne so me opozorili, da se zame zanima gestapo. Ostal sem v hiši in oprezal, kako bi se izmuznil iz za partizane in trdili, da so se izgubili, zato morajo poiskati zvezo. Borci so njihovo ukano za trenutek prepozno spregledali. v spopadu pa je padel eden izmed partizanov. Drugega podobnega dogodka se spominja Petrovec iz Pongra-ca pod Gozdnikom. Tudi pri njem se je oglasila skupina partizanov, kije iskala zvezo z Veličkovo četo. Že je hotel ustreči njihovi želji, ko je opazil, da je nekaj narobe z orožjem. Njihovo orožje je bilo vse preveč urejeno, vedenje partizanov pa vse preveč vojaško in disciplinirano. Skratka, bili so drugačni od tistih, ki so bili večkrat na njegovi domačiji. Sumljive partizane je pognal, kasneje pa je izvedel, daje ravnal popolnoma pravilno. Obiskovalci, ki so iskali zvezo z Veličkovo često, so bili raztrganci. Takšne in podobne skupine. ki so se pojavljale na terenu in ustvarjale zmedo med našimi borci, so še bolj oteževale položaj. Narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji je bilo leta 1942 že tako močno stanovanja, če bi jim prišel v roke. Ko sem zagledal žan-daije in gestapovca pred hišo, sem zbežal in se skril pri teti v Pristavi. Od tod sem odšel v partizane, postal sem borec Koroškega bataljona.« Na Silvestrovo 1943. leta se je bataljon odpravil na Po-hoije in tu je bila 8. januaija formirana Pohorska brigada. »Za menoj je prišla v partizane moja punca Poldka. Tu sva se tudi vzela, poročil naju je Franta Komel.« Drago Markovič Na pomlad mu je žena rodila sina. Zatekla se je k zanesljivi družini. »Bil sem srečen, ko sem zvedel, da imam sina. Otrok je bil zdrav, Poldka pa se ni dobro počutila. Upal sem, da bo ozdravela. pa ni. Nekega dne sem dobil sporočilo, da naj pridem, če jo še želim videti. Odšel sem h komandantu in rekel; Poldka umira, moram jo videti, naj velja, kar velja! Spoznal je mojo veliko stisko in mi dal dva spremljevalca, s katerima sem odšel na nego- okrnjeno. V začetku leta je bilo namreč le malo preživelih političnih delavcev-ilegalcev, poleg teh pa se je v severtii Sloveniji zadrževalo le še približno petdeset partizanov Revirske, Savinjske in Pohorske čete v sestavi Štajerskega bataljona, ki se je po vrnitvi iz brežiškega pohoda sredi novembra 1941 razdelil na več skupin za prezimovanje. Politično in vojaško vodstvo v Ljubljani je proti koncu leta 1941 postavilo novi Pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo s sekretarjem Sergejem Kraigheijem-An-drejem na čelu. Njegova naloga je bila okrepiti narodnoosvobodilni boj na Štajerskem. Francu Rozmanu-Sta-netu, Petru Stantetu-Skali in Dušanu Kvedru-Tomažu je bilo ukazano, naj iz dolenjskih partizanskih čet sestavijo bataljon ter z njim preidejo na Štajersko. Pripomogel naj bi k poživitvi upora ter osvobajanju ozemlja med Kamnikom, Savinjsko dolino in zasavskimi revirji. Združitev nekaterih partizanskih čet je bila uspešna, komandant Franc Rozman-Stane in politkomisar Dušan Kveder-Tomaž sta bataljon odvedla čez itali-jansko-nemško mejo do vasi Tišje, vendar preboj ni uspel. Sledili so številni boji z oku-patoijem, končno pa je štab odvedel bataljon devetdesetih mož v zimski tabor na Pugled blizu Ljubljane. Leto 42 je pomenilo ponovno reorganizacijo; ustanovljena je bila namreč I. štajerska partizanska brigada. V brigadno sestavo so poleg II. in III. bataljona spadale tudi vse partizanske enote na Štajerskem, ki so se združile v I. štajerski bataljon. Na prvomajski proslavi se je ta enota preimenovala v II. grupo odredov slovenskih partizanskih čet, kije kasneje sodelovala pri utije-vanju in obrambi svobodnega ozemlja v Suhi Krajini. tovo pot skozi zasede in pasti.« Drago je prišel zadnji trenutek. Poldki so se iztekale minute in zbrala je še toliko moči, da je dahnila: Niko, si prišel... Poklicala ga je s partizanskim imenom. Ženina smrt je bila za Draga težak udarec. Iz desak, ki jih je našel, je zbil krsto. Tiho so jo pokopali v hosti. Ko se je vrnil v brigado, ga je že čakalo povelje, da mora v štab IV. operativne cone, ki je bil takrat na Graški gori. Tu je srečal brata, ki je pozneje padel kot komisar bataljona na Koroškem. Po odpustu iz vojske se je Drago najprej zaposlil v elektrarni v Dravogradu. Nato je deloval kot inšpektor za delo na okraju Slovenj Gradec, bil je tudi načelnik za odkup. Ob ukinitvi okraja je Markovič odšel v Žalec in postal tajnik občine. Svoje delo je vedno jemal resno, bilje tovariški in zagret za delo tudi v društvih in v družbeno političnih organizacijah. Bil je dolgoletni predsednik Partizana Žalec in se tu spoprijemal z raznimi problemi. Še danes je predsednik kegljaškega kluba. Med odličji, kijih jé prejel za svoje plodne delo, sta mu najbolj pri srcu orden bratstva I. stopnje in medalja dela z zlatim vencem. Na rob naj zapišemo, daje bil Drago ves čas zagret športnik, rad je hodil v gore in smučal. V stari Jugoslaviji je deloval pri Sokolu. Vsa njegova aktivnost gaje ohra-iTila pri močeh. Dragu Markoviču želimo, da bi še dolgo poganjal kolo, ki so mu ga za sedemdeseti rojstni dan podarili sinovi. Lojze Trstenjak Selo je vas v hribih. Včasih je vanjo peljal le vijugast kolovoz, sedaj pa je pot lepo asfaltirana. Hiš je nekaj novih, stare pa se stiskajo pod orehi — kot nekoč. Med njimi je tudi hišica Jakčeve mame. Tako jo s spoštovanjem imenujejo vsi, ki jo poznajo ali so samo slišali zanjo. Novembrska sapa brije okrog oglov, sneg se napoveduje, pa ga še ni. Izba, »hiša« imenovana, je kraj, kjer se je že od nekdaj odvijalo življenje Jakčeve družine. Tu prebije Jakčeva mama večino zimskih dni in večerov. Tudi tega novembrskega dne — dneva Republike. Kajti Jakčeva mama piše republika z velikimi črkami. Včeraj je bila v dolini proslava, pa nogi nista zmogli tako dolge poti. Tudi jutranji maši se je odpovedala. Kaj hočeš tudi noge se sčasoma obrabijo, če si jih vse življenje uporabljal. Ta dan ima Jakčeva mama nekako posebej rada. Zjutraj nakrmi živino, pomolze kravico, spusti kokoši in opravi še ostalo, kar je na kmetiji treba postoriti, čeprav je ta kmetija postala le še kmetijica. Popoldne obsedi v »hiši«, ki je nekaj posebnega. Ob javorjevi mizi je klop z naslonjalom, v kotu velika krušna peč, ki bo Jakčevo mamo verjetno preživela, čeprav je že prav častitljivo stara. V kolu polička z rožami, občasno večna lučka, nad njo pa križani. Pajčevina se nabira okrog, pa kaj, ko Jakčeva mama ne utegne vsak dan skrbeti za take malenkosti. Ji bo križani že odpustil, saj je tudi sama morala v življenju nuirsikaj odpuščati. Na steni med okni, ki gledata v sadovnjak, visijo slike. Na žeblju, kjer je nekoč visela petrolejka, no saj včasih jo še mora uporabiti, pa jo postavi kar na peč, visi slika njenega rajnega moža. Veliko je delal, pa malo govoril. Sporazumevala sta se tudi brez besed, saj jih ni bilo treba, ko pa je že življenje na kmetiji povedalo vse. Nekega pomladnega jutra 1943 ji je na kratko navrgel: »Če me ne bo, skrbi za vse. Verjemi najmlajšemu, prav ima.« Vprege! je konje v voz, pokrit s ponjavo in peljal hrano partizanom. Vprego je nazaj pripeljal sosed. Moža ni videla nikoli več. Požrl ga je Dachau. V spodnji vrsti visijo štiri slike, druga poleg druge, pod njimi pa spomenice padlim, v enaki velikosti, kot so slike štirih mladih fantov — sinov Jakčeve mame. Njen pogled se ustavi na prvi sliki ob levi strani. Jaka. Njen najstarejši. Ime ima po očetu. Globo- Domovina praznuje. Kdo je domovina? Mi in vse okoli nas! Na sestanku prosvetnega društva eno samo vprašanje: Kako bomo pripravili proslavo? Ali proslava sploh bo? Veliko je izmikanj, izgovorov. Kdo upravlja z dvorano? Brez ogrevane dvorane ne bo proslave. Pridejo starejši krajani, prvošolčki, ki bodo sprejeti v pionirsko organizacijo. Prisotni bodo ljudje, krajani, ki so dali sto in sto prostovoljnih ur, da ima kraj sploh dvorano. Prišli bodo ljudje, fantje in možje, dekleta in žene. Državljani, ki so pripravljeni vsak trenutek obvarovati vse, kar je bilo včeraj strnjenega. Brez ko v sebi je molila, da bi postal gospod Res so ga poslali v mesto, v šole. V počitnicah, ko je prihajal domov, je rad pomagal pri delu. sicer pa bral. Videla je na eni izmed knjig narisano kladivo in srp. Moj bog, si je mislila, tudi v mestu misli na naše kmečko orodje. No, naj ima s tem veselje, vsaj ne bo mislil na neumnosti. Jakčeva mama je dobro videla, kako vaška dekleta mečejo oči za njenim sinom. On pa — nič. Bolelo jo je le. ker v nedeljskih jutrih ni več zahajal v cerkev. Kasneje so ji povedali. da je padel v Gramozni jami kot ilegalec. Takrat še ni povsem dobro vedela, kaj pomeni ta beseda, prepričana pa je bila, da ni nič slabega, saj je bil njen Jaka pošten fant. Drugi v vrsti — France, je bil silak in pol. Cepec je držal v roki kot travnato bilko. Malce trmast je bil včasih, pa kaj bi to. Pomladna noč 1942 ga je klicah in priklicala. Na njeno vprašanje, kam se je fant potepel, ji je mož — pravila mu je stari, kot po navadi kratko pojasnil, naj ne skrbi, ker je fant v bližini in mimogrede navrgel, naj tega ne razlaga vsakomur, ki pride k hiši. Molčala je, skrbelo pa jo je in peklo, vendar tega pred starim nikdar ni priznala Ta njen sin je padel kot mitraljezec, nedaleč od domače vasL Tretji sin — Janez. Rojen tesar je bil. Kar naprej je žagal, zabijal in z očetom sta vedno nekaj brkljala okrog hleva Tudi njega je neke noči zmanjkalo, pa tudi mesa in kruha iz shrambe. Stari je zopet nekaj onegavil, naj si ne dela skrbi, ker je fant na varnem. Padel je daleč od doma, nekje na Graški gori, kamor Jakčeva mama nikoli ni nesla sveče, ker je bilo predaleč in prestrmo. Na četrti sliki je njen najmlajši-Nace. Bil je kot ona. Ne velik, ne premajhen, srce pa je imel kot iz masla. Govoril je, kot bi žuborel studenček in Jakčevi mami je to napolnjevalo srce z nepojmljivo milino in hvaležnostjo usodi. Ni ga upala razvajati, toda fant je čutil njeno nežno nagnjenje. Smukal se je — v posmeh svojih bratov — v njeni bližini, če je le mogel. Mislila je, da bo ostal kmet. Rad je imel konje in zemljo. Ob moževem opozorilu, naj verjame najmlajšemu, se je zamislila. Odslej ga je spremljala z očmi in srcem. Ni mogla, ali pa ni hotela verjeti, da se razdaja tudi drugam. Na deževen jesenski dan 1944 so ji ga na vozu pripeljali mimo hiše. Nemec, ves nasršen, je hotel vedeti, če je njen sin. S suhim grlom in stisnjenimi ustnica- včeraj ne bi bilo danes in jutri, ne bi bilo svobodnega življenja, svetle in brezskrbne bodočnosti. »Tovariši, proslava mora biti! Ne sme biti vprašanje, ali kurjava bo ali je ne bo. In če je res ne bo, potem bomo navkljub stabilizaciji s prstom pokazali na kršilce!« pove moški, ki je že skoraj četrt stoletja predsednik pros vernega društva, pove moški sredi najbolj obetavnih let, ki že dvajset tet krasi in pripravlja dvorano za praznike za celovečerne prireditve; pove moški, ki je že vrsto let poveljnik gasilskega društva. Ostala je sama s svojo razredčeno živino in bolj slabo obdelano zemljo. V nočeh je odpirala vrata prezeblim tovarišem padlih sinov, jim kuhala krompir, mleko in jim rezala suho meso. Tudi ušivosti se je navadita, čeprav uši kljub revščini prej ni poznala. Jakčevo mamo je pomlad 1945 zatekla v pripravah na pomladansko setev in urejanju majhnega vrta ob hiši, tako da jo je vest o osvoboditvi oplazila le mimogrede. Le redko se je šla poveselit v dolino ob številnih prireditvah, pogosto pa so prihajali k njej po pšenico in krompir, saj kontrahaži ni ušel niti tak gruntek. Novembra 1945 je šla Jakčeva mama prvikrat v življenju na volišče. Vprašala je prav na kratko, kot je bila navajena, katera skrinjica je za Tita. Vsem na očeh je spustih kroglico v skrinjico »ZA« in odločno odšla. Prepričana je bila, da je taka želja njenega starega in sinov. Sama je bila v najskriv-nejšem delčku srca ponosna nase, ker ji je uspelo žalost preusmeriti v ponos. Vsako leto na ta novembrski dan Jakčeva mama motri slike svojih moških in se pogovarja z njimi v svojih vedno pogostejših tegobah, nazadnje pa vzdihne: »Padli ste, tako so mi govorili, za Tita. Tito je na čelu republike, torej je republika Tito. No, on bo že vedel ravnati s to republiko. Jakčeva mama si niti v sanjah ni upala predstavljati, da bi videla Tita živega, nekako tako, kot svojega soseda. Priložnost je nanesla, da je Jakčeva mama v bližnjem mestu zares videla Tita. Od daleč sicer, toda nagonsko je stegnih roko v neizmerni želji, da se dotakne tega človeka, ki so mu njegovi sinovi zaupali svoja življenja. V brezmejnem začudenju je strmela v njegov obraz in mrmrala: »To si ti — Republika — Tito.« Vsako leto na ta novembrski dan, ko Jakčeva mama obnavlja svoje spomine in zre v slike na steni, ne pozabi na obraz človeka, ki ga je videla le enkrat od daleč, in ki ga na njeno neizmerno žalost ni več. Čudi se, kako je mogel umreti tak človek, nje, vse betežne, pa ne pobere. Proti večeru se zgane, saj ve, da mora pomolsti, zapreti kokoši in opraviti še to in ono, kajti tudi ljudje današnje republike morajo živeti za jutrišnji dan, čeprav so jim srca polna spominov na včeraj. pritrdijo priletne kmetice, ki so pustile na njivah na tisoče žuljev zato, da smo siti ljubega kruhka; povejo še mnogi ki v kraju niso med najbolj vplivnimi kreatoiji krajevne politike, so pa nesebični entuziasti, ki se ob največjem prazniku domovine znajo brez trkanja na prsi, kaj so za domovino dobrega storili, vprašati: »Tovariši, zdaj ko ie domovina v resnični stiski, zdaj, koje treba z zavestjo pokazati, kdo in kaj smo, nikdar ne rečemo NE! Kaj pa je rekel naš Kajuh pred smrtjo: »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« F. Ježovnik Kolo za sedemdeseti rojstni dan Cveta Mikuž Entuziasti KOMUNALCI SE OTEPAJO IZGUB... -------------------------\ Rana ura ni več zlata ura \__________________J POTROŠNIŠKO HLASTANJE - DOKLEJ? To, kar se dogaja zadnji čas po naših trgovinah, ni več podobno kulturnemu obnašanju. Zapleta se zlasti ri prodaji pralnih praškov, i jih trgovina res nima na zalogi, a redno prihajajo pošiljke tega blaga in to ne majhne. Takrat se naredijo vrste, marsikdo pri tem uporablja komolce in med čakajočimi je slišati nemalo očitkov na račun slabe preskrbe.' Resnici na ljubo je treba reči, da bi se takim in podobnim stresom lahko izognili, če bi bili potrošniki bolj strpni, kajti blago prihaja v trgovine. Pri Zlatorogu v Mariboru, ki sodi med naše največje proizvajalce pralnih praškov pravijo, da proizvodnja ni nič manjša kot poprej, in po tem bi sodili, da tega blaga tudi v teh dneh ne prihaja manj na police naših trgovin. Ob tem se človek vpraša, zakaj potlej take vrste, neučakanost in nejevolja? Očitno je, da nekateri hlastajo za temi artikli zgolj zato, da kopičijo zaloge, drugi potrošniki pa zato ne dobe praškov za redno potrebo. Trgovci ugotavljajo, da zadnji čas potrošniki kupujejo tudi več moke, sladkorja, soli, olja in drugih živil, ki jih je sicer dovolj na zalogi. Poleg kopičenja zalog so bili primeri, ko posamezniki prekupčujejo s pralnim praškom. Naj omenimo primer, ko so na nedavni seji potrošniškega sveta na Polzeli opozarjali in ugotavljali, da posamezniki prodajajo zavojček pralnega praška po 240 dinarjev, čeprav stane v trgovini 170 dinarjev. Nepreverjenih govoric o zalogah olja. moke, praškov, ki so jih opazili v kleteh tega ali onega potrošnika, ne bi obešali na velik zvon, čeprav bo v tem nekaj resnice. Očitno je, da bonov za živila ne bo in da bo treba poiskati druge poti, kako zajeziti sedanjo potrošniško mrzlico in preskrbo speljati na normalne tire. To še zlasti velja za tiste živilske artikle, ki jih imamo in bomo jih imeli dovolj, kot so moka, sol, sladkor, olje in druge. Pri tem lahko veliko naredijo potrošniški sveti, ki so zadnji čas marsikje izpustili nadzor iz rok, pa tudi krajevne skupnosti in drugi družbeni dejavniki. Domiselno problem s pralnim praškom rešujejo v manjših krajevnih skupnostih. Tu trgovci poznajo vsakega potrošnika in če nekdo pride v enem dnevu dvakrat po prašek, ga prodajalec opomni, da gaje že dobil in da se lahko zglasi pri naslednji pošiljki. Tako ima prašek vsak krajan za sproti in ljudje se ne razburjajo. Težje pa je to v večjih potrošnih centrih, kjer prodajalci ne poznajo namer kupcev in tako se lahko zgodi, da kdo izkoristi situacijo in si kopiči zaloge. Res pa je tudi, da se je medtem že marsikdo potrkal po čelu, češ ali kaže v nedogled tekati od trgovine do trgovine ter $i kopičiti zaloge, ko pa blaga ne primanjkuje. In ker imajo posamezniki živila v vlažnih oziroma neprimernih prostorih, bi lahko omenili primere, ko se blago začne kvariti in to še zlasti velja za moko. Tega blaga nihče ne bo vzel nazaj (trgovina) in nastalo škodo bodo utrpeli potrošniki. . Čas je sedaj tak, da je treba varčno obrniti vsak dinar, zato ne kaže kopičiti zalog, kajti s tem povzročamo težave tudi redni preskrbi s potrošnimi dobrinami. L. Trstenjak _____________I________J »Kdor ne bo redno plačeval stroškov za ogrevanje stanovanj, bo pozimi prezebal, napoveduje komunalna služba v Žalcu. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in re-strikcijskih ukrepov na komunalnem področju nastajajo izgube, ki jih bo težko pokriti. Žal izgubo in negotovost povzročajo tudi neredni plačniki stroškov za ogrevanje, nam je v razgovoru povedal direktor žalskega komunalnega podjetja Vili Ko-rent. KAKO POZIMI VZDRŽEVATI CESTE Novi zakonski predpisi tudi komunalcem ukinjajo možnost nadurnega dela, ki je sicer potrebno, ko zapade sneg in je treba ceste kar najhitreje očistiti snega. Očitno je tudi, da bo nastal problem z boni za pogonsko gorivo na tistih lokalnih cestah, ki jih plužijo kmetje s traktorji. Le-ti namreč zahtevajo, da jim komunalna služba priskrbi gorivo oziroma bone. Komunalci pa takšnih možnosti vsaj trenutno nimajo. Sneg lahko kmalu zapade in tako bi se odmaknjeni kraji lahko znašli v veliki zagati. Omenimo naj le cesto Dobrovlje—Braslovče, ki rabi tudi šolarjem. Kažejo pa se že tudi drugi problemi glede zimske vzdrževalne službe. Zefa in Tona sta na robu tržnice staknili glavi: »Si čula, Tona, da bo vse na karte. Slabi časi se nam obetajo!« je šepnila Zefa. »Kaj ne poveš?« se je čudila Tona. Jadikovali sta, da ni praška in kave, pa tudi moke in olja bo kmalu začelo primanjkovati. Ko sta z jeziki obredli vse naštete tegobe, je Zefa rekla Toni: »Veš Tona, dobri znanki sva, v šoli sva sedeli skupaj, pa ti upam reči, da imava s Tomažem nekaj zaloge, takole par vreč sladkorja, pa moke, sodček olja, sol in drugo . ..« Imeli sta skupno pot in slednjič je Zefa povabila znanko na dom. Tomažu je naročila, da skuha kavico, med tem pa sta s Tono odšli v klet. fona je imela kaj videti. Vse je bilo lepo zloženo na policah, bilo je vsega za manjšo podeželsko trgovino... Zefa in Tomaž sta že upokojena, zato imata dovolj časa za stikanje po trgovinah. Glavna je Zefa. Ima zveze, ki se kot niti razpletajo na vse strani. In je nekega jutra pri- KAKO BO Z OGREVANJEM STANOVANJ Ogrevanje stanovanj v Žalcu pomeni velik strošek — cca 15 milijonov dinarjev, ki jih pa komunalna služba nima, da bi lahko pravočasno zagotovila toplotne vire. Med hišnimi sveti je kar precej takih, ki svojih obveznosti ne poravnavajo sproti, kot je dogovorjeno. Da bi stanovalci ogrevanje lažje plačevali je plačevanje razporejeno na vse mesece v letu. In tako se dogaja, da nekateri stanovalci neredno ali sploh ne plačujejo svojih obveznosti. Komunalci so pravočasno začeli opozarjati in celo zagrozili, da bodo najbolj trdovratnim dolžnikom v skrajnem primeru odklopili toplotne vire za ogrevanje stanovanja. Pomeni, da bodo v tem ali onem stanovanju prezebali. Pa drugega izhoda ni, kajti kurilno olje in druga goriva je treba plačati takoj pa tudi vnaprej. Komunalna služba pa nima denarja, da bi na račun potrošnikov poravnavala takšne račune. Pomeni, da bo treba zaostriti disciplino in izterjati dolžnike, v bodoče pa si bolj prizadevati. da bodo stanovalci redno plačevali svoje obveznosti. Problem v Žalcu je tudi v tem, ker bo v kratkem vseljivih več novih stanovanjskih blokov, kijih bo seveda treba ogrevati. Zal pa obstoječe kapacitete ne zadoščajo za vse drvela domov in zapovedala: »Tomaž, brž navleci hlače, pa torbo v roke in v trgovino Zemlja. Tu bodo delili prašek!« »Kar reče Zefa, je za Tomaža zakon, zato je bil v nekaj minutah pred trgovino. Za njim se je naredila vrsta. Med tem seje Zefa pripeljala s fičkom, ga parkirala za trgovino in se prepričala, če Tomaž stoji v vrsti Sprehodila se je pred trgovino in pobarala dečka, ki seje igral s frnikolami, če bi zanjo kupil prašek. »Lepo se postavi v vrsto in zahtevaj prašek. Zavojček stane 170 dinarjev, jaz pa ti dam dva stotaka. Trideset dinarjev bo tvojih.« Kmalu je pridobila še dva mulca in se slednjič tudi sama zrinila med čakajoče. V manj kot eni uri sta Zefa in Tomaž prinesla k fičku pet zavojčkov praška. »Tu sva za danes opravila, brž v trgovino Živila!« je rekla Zefa. Akcija seje ponovila le s to razliko, daje Zefa pridobila za nakup praška štiri mulce. Ko je ura v bližnjem stolpu odbila poldan, je bilo v njunem fičku stanovanjske prostore. Ob tem se vsiljuje vprašanje, zakaj odgovorne službe niso pripravile zemljišča za prepotrebno novo kotlovnico, iz katere bi se s toplotno energijo napajali novi stanovanjski bloki. KDAJ BOLJŠA OSKRBA Z VODO? Problem nemotene oskrbe z vodo na področju žalske občine je znan. Potrebna so nova zajetja, pa tudi vodovodno omrežje je marsikje že doslužilo in ga bo treba obnoviti in razširiti. Poleg zaostrenih ukrepov, zaradi katerih usiha komunalni dinar za vodo, so krivi za sedanjo situacijo neredni plačniki, to je gospodarske in druge organizacije združenega dela. Kar precej jih je, ki že dve leti ne plačujejo svojih dogovorjenih obveznosti. Letos bi omenili večjo gradnjo le na področju nove mlekarne pri Arji vasi. Za letos smo načrtovali 13 milijonov dinarjev naložb za boljšo oskrbo z vodo, pà bomo uresničili komaj polovico. Slabo kaže tudi za prihodnje leto, čeprav so nekatere naložbe nujne, kar zadeva boljšo oskrbo z vodo. Eno je gotovo, da sredstev od drugod ni pričakovati in da bo treba za predvidena dela zagotoviti lastna sredstva. So zadeve, kijih ni moč odlagati, kajti voda je vir življenja. Lojze Trstenjak enajst zavojev pralnega praška. »Za danes dovolj!« je odsekala Zefa. Tako je bilo vse dni. Zefa in Tomaž, ki ju je medtem že hudo napadla lakomnost, sta natrpavala svojo klet z moko, sladkorjem, s soljo in z drugimi živili ter potrošila zadnje prihranke. »Nič ne maraj, Tomaž, denar je dobro naložen in se nama bo še kako obrestoval, ko bo vsega zmanjkalo?!« je Zefa razpredala svoje misli. Pa seje uštela, kajti kart ni in jih, kot vse kaže, tudi ne bo; moke, sladkorja in drugih živil z izjemo praškov in kave pa je še vedno dovolj. Kar je najhuje, pa ugotavljata, da se jima je zaradi vlage v skladišču začela kvariti moka, pa tudi s soljo in z drugimi živili slabo kaže. Zefa pošilj a Tomaža od trgovine do trgovine, da bi vzeli nazaj nakopičena živila, pa niso nikjer za takšno kupčijo. Tomaž pa bi prisegel, da se mu za hrbtom posmihajo ... Tk. L. Z ukrepi Zveznega izvršnega sveta se je končalo štiriletno razpravljanje in besedičenje o tem, ali bomo začeli delati po novem ali pa bomo še naprej vztrajali pri stari ljudski modrosti: Rana ura, zlata ura. Jugoslovani in Albanci smo bili namreč edini v vsej Evropi, ki smo na delo prihajali ob šesti uri in na ta račun potrošili marsikatero kilovatno uro električne energije več. Pustimo tokrat ob strani razmišljanje o tem, kaj bomo z novim delovnim časom pridobili in kje smo ga polomili. Dotaknili se bomo rajši vprašanja, ki je ob energetskih težavah z novim delovnim časom stopil še bolj v ospredje — to je prevoz potnikov in blaga z javnimi prevoznimi sredstvi. Po železniških tirih so še pred nekaj leti vozili več ali manj prazni potniški vlaki. Tako se je v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo število potnikov na 22 %, še pred tem pa se je v železniških vagonih prevažalo po 35 97o potnikov. Energetska kriza in pomanjkanje bencina sta tu opravila svoje. Železnica danes ponovno stopa v ospredje kot pomembno javno prevozno sredstvo. Poglejmo, kakšne so razmere na žalski železniški postaji. Pogovarjali smo se z vodjo železniške postaje v Žalcu Slavkom Slemeni-kom, ki nam je povedal: „Po sprejetih ukrepih ZlS-a se je potniški promet na našem območju močno povečal. V nekaj dneh je na vlakih naraslo število potnikov za 25 do 28 odstotkov, v jutranjih urah pa kar za 30 %. Uvedba nove proge do Polzele in nazaj ob 6.14 bo ta delež najbrž še povečala. Zelo dobrodošlo je bilo tudi postajališče na Lavi, kamor se vozi veliko delavcev in šolarjev.” Še bolj kot potniški se je povečal tovorni promet. V zadnjem času se za prevoz tovora po tirih odloča vse več delovnih organizacij in delavcev v zasebnem sektorju. Takšne odločitve so vsekakor hvalevredne, toda ob tem poglejmo še drugo plat medalje. Zaradi pomanjkanja nafte delovne organizacije in posamezniki ne morejo pravočasno odvoziti blaga, ki se kopiči na borih sedemdesetih kvadratnih metrih, kolikor znaša površina skladišča na žalski železniški postaji.” Kako pa je z avtobusi? Izletnik ima trenutno 320 avtobusov. To je premalo, da bi lahko do sedme ure zvozili več tisoč delavcev in šolarjev, ki čakajo na avtobusnih postajališčih. Delavci Izletnika menijo, da bi bilo mogoče ustreči vsem, če bi več delovnih organizacij pričelo z delom ob osmi uri. Toda združeno delo ostaja pri svojem. Delovne organizacije so morale izpolniti posebne anketne liste, s katerimi so ugotavljali, s kakšnimi prevoznimi sredstvi in ob kateri uri se vozijo občani na delo. Šele na osnovi teh podatkov bodo začeli prilagajati potniški promet spremenjenim razmeram. Če pomislimo, koliko dela bodo imeli z urejanjem podatkov, bo treba na spremembe najbrž počakati še lep čas. Žalska občina sodi med tiste, kjer so problemi prevoza malo bolj pereči kot drugod. Nekatere občine v celjski regiji imajo podpisane samoupravne sporazume o organiziranem prevozu. V Žalcu tega skorajda ni, dodatnih avtobusov pa tudi ni na razpolago, da bi jih vključili v javni promet. Kaj naj zapišemo ob koncu? Ukrepi so res prišli nepričakovano, vendar energetske težave niso od včeraj in bi delavci železniškega in zlasti avtobusnega prometa lahko pričakovali povečano število potnikov in blaga na javnih prevoznih sredstvih. Tako pa znova ponavljamo tisto, česar smo že navajeni — stvari rešujemo takrat, ko nam voda že teče v grlo. Irena Jelen ! ^ Proizvodnja mleka v Podlogu se povečuje Družbena proizvodnja mleka je prav gotovo zelo pomemben člen pri proizvodnji hrane. Med tistimi, ki vsak dan poskrbijo za nekaj tisoč litrov svežega mleka, je tudi farma v Podlogu. Vodja obrata Srečko Cater nam je poslal nekaj podatkov o tem, kolikšna je njihova proizvodnja in dosežki v zadnjem času. Iz skromnih nacionaliziranih hlevov bivših posestnikov seje v Podlogu razvila prava mlekarska industrija, kjer vsak dan pridobijo po 8000 litrov mleka. V hlevih stoji danes 1100 krav molznic, 700 plemenskih telic in okoli 200 telet v starosti do treh mesecev. Farma ima v svojem sestavu tudi manjši obrat Založe, s katerim skupno premorejo približno 560 glav goveje živine frizijske pasme, To je pasma, ki ima v naših pogojih največ možnosti za visoko mlečnost, saj dajejo posamezne krave letno tudi do 10.000 litrov mleka. Za letošnje leto predvidevajo, da bodo namolzli okoli 5600 litrov po kravi. Dosedanji rezultati uvrščajo farmo v Podlogu med vodilne v tej dejavnosti, za kar ima zasluge slednji izmed tridesetih zaposlenih delavcevT': _______________________________J KAZNOVANA LAKOMNOST... (slovenski hmelj na svetovnem tržišču Slovenski hmeljarji si ne delajo utvar o nekakšni zlati dobi, ko se bo posušena hmeljska roža, tako kot nekoč, prodajala za suho zlato. Takšnih rožnatih časov ne bo več, kajti svetovna proizvodnja hmelja je med tem močno narasla, ponudba pa, kot vemo, narekuje cene. Kako se v tej svetovni tržni areni drži naš hmelj in kolikšen je letošnji pridelek hmelja doma in v svetu, smo se pogovarjali z Mišom Bobovnikom, direktorjem TOZD EXP. IMP Hmezad v Žalcu: Čeprav zaradi še ne v celoti prevzetih količin hmelja ni končnega podatka o proizvodnji hmelja v svetu, že lahko govorimo o eni izmed boljših letin v povojnih letih. Na 100.559 ha naj bi pridelali v svetu 133.150 ton hmelja, kar je za 1,7% več kot lani. Res pa je, da je bil lanski pridelek za 14 % večji od leta 1980. V tem času pa se je proizvodnja piva povečala ob 15% večji proizvodnji hmelja le za 3 %'. V Sloveniji smo' letos na 2.386 ha pridelali 4100 ton hmelja. Naše površine predstavljajo v primerjavi s svetovnimi le 2,3 %, po količini pa samo 3 % v primerjavi s svetovnim pridelkom. Največ hmelja, okoli 30 %, pridela Zahodna Nemčija, sledi ZDA s 25 %, vsi ostali v svetu pa le 45 %. Tudi mi v Sloveniji smo v povojnem času letos pridelali največ hmelja. V SOZD-u Hmezad je 1817 ha hmeljišč, od tega v družbenem sektorju 1088 ha, v KZ Savinjska dolina pa 729 ha. Na zastavljeno vprašanje, kako je s prodajo hmelja letnika 1982, nam je M. Bobovnik dejal, da prodaja hmelja sega več let nazaj. Večina letošnjega pridelka, računajoč na normalno letino, je bila prodana.v predprodaji, po že v svetu uveljavljeni praksi. Pravilnost takšnega načina prodaje je potrdila tudi letošnja sezona, ko je prodaja po dnevnih cenah doživela polom. Cene v sezoni so namreč padle od 10 do 12 DM na 5 DM za kg pakiranega hmelja, torej več kot za polovico v primerjavi s ceno v predprodaji, po kateri smo prodali 90 % pridelka, računajoč letino okoli 3.800 ton. Če letošnjega pridelka ne bi prodali vnaprej, bi naše hmeljarstvo doživelo pravo katastrofo. Vzrok vsemu temu je bila nepričakovana rekordna letina hmelja po vsem svetu. Slovenija je planirala letošnji pridelek na okoli 3.800 ton, dejanski pridelek pa bo, kot vse kaže, celo rahlo presegel 4100 ton. Od tega je bilo v predzaklju-čkih prodanih v inozemstvu 2.150 ton, za potrebe domačih pivovarn pa je bilo po sporazumu rezerviranih 1500 ton, kar pomeni, da je bilo prodanih pred sezono okoli 3.650 ton hmelja. Tudi toča letos ni prizanesla in je bila pred obiranjem ocena da bo hmelja premalo za pokritje vseh obveznosti do inozemskega in domačega trga. Obiranje hmelja pa je pokazalo, da bo pridelek večji in da bo viškov 450 ton, ki pa so se še povečali zaradi manjšega nakupa domačih pivovarn in sicer za okoli 150 ton. V celoti smo še razpolagali z okoli 600 tonami viška, ki smo ga v glavnem prodali po nižji ceni. HMELJSKA PROIZVODNJA JE ŠE VEDNO PERSPEKTIVNA Glede porekla in kvalitete slovenskega hmelja ugotavljamo, da se naši hmeljarji uvrščajo v sam vrh svetovnih proizvajalcev. Najbolj se glede kvalitete in cene primerjamo z nemškim hallertau, ki tudi predstavlja okoli 25—30 % svetovne proizvodnje. Nemški hmelj zaradi svoje kvalitete in velikega deleža v svetovni proizvodnji v veliki meri odloča na tržišču cen in se temu pravzaprav prilagaja vsa Evropa. Izjema so ŽDA, ki zaradi svoje specifičnosti glede visokih ha donosov in manj kvalitetnega hmelja ter s tem v zvezi nizkimi stroški proizvodnje zelo konkurira^ kontinentalnemu hmelju. Čeprav ameriški hmelj glede kvalitete ne more konkurirati evropskemu aromatičnemu hmelju, pa ima velik delež svojih količin v predelavi (extraktu), ki zaradi zalog poceni predelanega hmelja pogosto neugodno vplivajo na razvoj tržišča. Ne glede na trenutne dokaj neugodne razmere na hmelj-skem trgu ni razloga, da tej proizvodnji ne bi dajali prednosti. Trenutno prevelike po-višine in pridelki v Zahodni Nemčiji in ZDA (obe pridelata okoli 55 % svetovne Droizvodnje hmelja) se bodo v najkrajšem času zmanjšale v okviru realnih potreb. Pričakujemo, da bo sedanji dekonjukturni ciklus krajši od normalnega, kajti cene hmelja na svetovnem trgu so zdrsnile na nivo, na katerem ni več moč pokrivati stroškov proizvodnje, in se bodo, kot vedno, svetovne površine ponovno zmanjšale. Omenim naj, da so v ZDA že letos pustili okoli 1500 ha neobranih hmeljskih površin. Z našim hmeljem smo do leta 1985 precej razprodani in če bo domača industrija jemala okoli 1400 ton letno, imamo letnika 1983 za prodati le še okoli 300 ton, letnika 1984 400 ton, z letom 1985 pa svet računa, da se bodo tržne razmere ponovno začele urejati v prid proizvodnji. Po vsem tem pa glede na nadaljnje perspektive in izpolnitve srednjeročnega plana hmeljarstva v Sloveniji ni prostora za kakršenkoli pesimizem. Letnika 83/84, ko bo verjetno najtežje, smo pravzaprav razprodali po relativno ugodnih cenah. Pogoj za osvajanje novih tržišč in večjih količin, ki bodo na voljo za prodajo, je da obdržimo kvaliteto pridelkov. Dobro blago bomo prodali, zajeziti pa bomo morali padanje kvalitete, kar postaja zadnje čase aktualno. Na tem po- dročju bo celotni mehanizem poslovne skupnosti zelo angažirati. Poseben problem, ki zasluži pozornost, je vedno večja zdrobljenost hmelja, primesi, površno obiranje, sušenje in ostala manipulacija ter sortni sestav. Golding, čeprav nam je opešal in težko prenaša grobosti industrijske proizvodnje, bo potrebno obdržati, kajti brez njega bo težko prodati nove sorte, četudi so ekonomsko gledano bolj donosne. Posebno mesto in pomen dajemo v tej problematiki poslovni skupnosti za hmeljarstvo, ki bo kot doslej, tudi v bodoče morala največ storiti za napredek te dejavnosti. Gotovo je takšna organiziranost, kot jo predstavlja repro celota v hmeljarstvu, z urejenimi dohodkovnimi odnosi sposobna kljubovati in urediti tudi najbolj pereče probleme s hmeljem, ki se občasno pojavljajo na trgu. Zaradi dveh proizvodnih področij hmelja v Sloveniji in Vojvodini bo potrebno uskladiti nastopanje na domačem trgu. Na zunanjem trgu si hmelj iz Vojvodine in Slovenije nista konkurenčna, ker imata vsak svoje specifičnosti, po katerih jih zunanji trg dobro pozna. Vojvodinski hmelj je dober in je na zunanjem trgu zaželen, le da proizvodnja nazaduje in ne kaže posebnega interesa za povečanje. Za hmelj v Sloveniji pričakujemo, da bo proizvodnja še porasla za okoli 25 % v primerjavi z letom 1981. Resje, da se je letošnji pridelek že skoraj približal planskim predvidevanjem za leto 1985, vendar je treba pripomniti, da smo imeli rekordno letino in da na podobne ne moremo več računati. Ob povečanih pridelkih računamo, da se bo delež hmelja v izvozu povečal za okoli 17 %. Izvažali bomo v glavnem večje količine na sedanja konvertibilna tržišča, izjema je morda Japonska, ki postaja z večjimi nakupi novo interesantno tržišče. Po sedanjih izkušnjah bomo morali, kot doslej, večji del količin, ki so namenjene izvozu, prodati vnaprej. Bolje rečeno, podrejati se bo treba zahtevam zunanjega trga, ki kupuje za več let vnaprej. Tak način prodaje je bil uveden po letu 1957 in ga je povzel ves svet. Razlog take prodaje je zagotoviti potrebne količine na daljši rok in doseči bolj stabilne cene. Analize kažejo, da je bilo v 30-letih (1951 —1980), le šest konjuk-turnih sezon, ko so se dnevne cene dvignile na 12 DM za kg, in tudi takrat je bilo po dnevnih cenah prodanega 7 do 18 % celotnega pridelka. Iz tega sledi, da so deko-njuktuma obdobja daljša od konjukturnih. Uspešnost takšne prodaje pa je seveda pogojena z odgovornostjo članic do izpolnjevanja planskih obveznosti, discipline in da znamo tak način preprodaje pravilno vrednotiti tudi v času konjukture. Za večje varčevanje z energijo je potrebno ljudi nenehno osveščati Novi viri energije __________________ Izvedeli smo, da Rudi Kronovšek ogreva svojo hišo s sončno energijo, za to nas je zanimalo, kako to izgleda. Pri osnovni šoli v Orli vasi zaviješ po ozki asfaltirani cesti v vas in že opaziš novo hišo. Imel sem srečo, da sem ga našel doma. Po stisku rok sem mu razkril namen obiska, on pa me je prijazno povabil v hišo. Stopila sva klet, kjer ima Rudi poleg peči in mnogih instrumentov svoj delovni prostor, lahko bi dejal, da je to prava mala centrala. Sedla sva in pogovor je stekel. Rudi Kronovšek je diplomirani inženir strojništva, zaposlen y Gorenju, kjer opravlja naloge vodje raziskovalno razvojnega programa za hladilno in toplotno tehniko. Hkrati je tudi vodja skupine strokovnjakov, ki raziskujejo možnosti uveljavljanja najbolj optimalnih sistemov ogrevanja individualnih hiš. Oziram se po stenah, kjer visijo skice, grafikoni in neke tabele, med tem pa mi Rudi začne pripovedovati: »S sistemi ogrevanja se bova še seznanila, najprej pa nekaj misli o namenu mojega raziskovalnega dela. Gre za preizkušanje uveljavljanja sistemov ogrevanja individualnih hiš s klasičnimi in nekonvencionalnimi, kar pomeni neobičajnimi, sistemi ogrevanja, kot so sonce in toplotne črpalke. Ta sistem sestavljajo štirje važnejši sklopi: kotel z oljnim gorilnikom, toplotna črpalka zrak-voda, sončni kolektorji žbojlerjem in regulacija sistema. Pred devetimi meseci smo ta sistem za poizkus montirali, delovanje pa sistematično spremljam štiri mesece. Doslej je v to delo vloženih že preko 700 ur. IN KAKŠNI SO DOSEDANJI REZULTATI PREIZKUŠANJA? »Rezultati so zanimivi, zajemajo pa obdobje od maja do septembra. Sončna energija segreva sanitarno vodo. Poprečno dosežena temperatura vode .v bojlerju je znašala 47 stopinj, največ pa 68 stopinj. Segreto je bilo 29,5 m3 vode ali 193 litrov dnevno. Za to sem porabil 1520 KWh energije, sonce je prispevalo 1280 KWh, razliko pa sem pridobil s toplotno črpalko. Torej preko 80 % je bilo sončne energije. Veliko zanimivejši bodo rpzultati uporabe toplotne črpalke za ogrevanje prostorov. O tem več drugič. Kakšne so možnosti in pogoji za postavitev takšnega sistema, me je zanimalo, ko sem slišal za rezultate. »Za toplotno črpalko je pogoj dobro izolirana hiša, za namestitev kolektorjev pa usmeritev strehe proti jugu. Razumljivo, da so dopustna manjša odstopanja. Kolek-torje lahko prosto namestimo na terasi, balkonu ali kjerkoli drugje. V razvitejših deželah namenjajo uvajanju teh sistemov veliko pozornosti in so že mnogo storili, medtem ko pri nas še ni nobenega pravega interesa, kaj šele praktičnih rezultatov. Sistemi so sicer dragi in komplicirani, zato je potrebna družbena pomoč, država pa bi seveda veliko prihranila pri stroških uvoza energetskih virov. Izgleda, da bomo tudi na tem področju za nekaj let zaostajali za razvitim, kar je velika škoda,« je dejal Rudi Kronovšek. Na kaj je potrebno paziti pri gradnji hiše? »Predvsem je treba paziti na izolacijo in orientacijo hiše. Zelo važna je tudi akumulacijska sposobnost zunanjih zidov, ki mora biti kar najboljša. Hiša mora imeti primerno obliko, s čim manj steklenih površin. Posebno pozornost velja nameniti izbiri naprav za ogrevanje, ki ne smejo biti prede-menzionirane. Skrbno in strokovno izbran sistem ogrevanja nam lahko za 100 odstotkov zmanjša porabo energije. Zato se je nujno, predno začnemo z gradnjo hiše, posvetovati ne samo z gradbeniki in arhitekti, ampak tudi s strokovnjaki za ogrevanje.« Še bi lahko govorili o pomenu in prednostih uporabe sončne energije in toplotne tehnike. Odločili smo se, da bomo v naslednjih številkah pisali podrobneje o ogrevalnih sistemih. V občini bodo pri Občinski konferenci SZDL ustanovili odbor za varčevanje z energijo, ki ga bodo sestavljali strokovnjaki; ti pa bodo z nasveti pomagali občanom. ČEBELARSTVO JE POMEMBNO ZA KMETIJSTVO Ob tem, ko govorimo, kako pomembno je čebelarstvo za kmetijstvo in našo prehrano, pa tudi za zdravje, se ne zavedamo, s kakšnimi problemi se ubadajo čebelarji. Čebelarji menijo, da je največ škode povzročene zaradi neznanja posameznikov, kar kaže na naš slab odnos do te pomembne gospodarske panoge. Več o stanju in problemih čebelarstva smo se pogovarjali s predstavniki občinske zveze, in sicer predsednikom skupščine Antonom Rozmanom, predsednikom izvršnega odbora Jožetom Jure-tičem, tajnikom zveze Rudijem Anželom, v razgovoru pa je sode- loval tudi Peter Poteko. Občinska čebelarska zveza združuje trenutno 10 družin s 186 člani, ki imajo 2500 čebeljih družin oziroma panjev. V občini se ukvarja s čebelarjenjem okrog .70 čebelarjev, ki pa žal niso vključeni v zvezo iz različnih vzrokov. Največkrat gre tudi za čebelarje, vikendaše — kot jih imenujejo, ki nimajo dovolj strokovnega znanja, zato prav pri njih lahko najdemo največ bolnih čebel, ki pa bolezni prenašajo tudi na zdrave. Prav zaradi tega si v zvezi želijo povezati vse, ki imajo čebele in ob strokovni pomoči pomagati čebelarjem, predvsem pa s skupnimi močmi preprečevati širjenje bolezni. Članarina je le simbolična, člani pa prejemajo tudi strokovno literaturo, brez katere si sodobnega čebelarjenja ni mogoče več zamišljati, število čebelarjev zadnja leta narašča, razveseljivo pa je tudi, da je med njimi vedno več mladih. Občinska zveza in društva namenjajo veliko skrb delu čebelarskih krožkov v osnovnih šolah, ki delujejo na vseh šolah, razen v Žalcu in Grižah. V osnovnih šolah ni ustrezno usposobljenih kadrov, pa tudi v učnih programih in programih izvenšolskih dejavnosti čebelarstvo ni ustrezno uveljavljeno. Občinska zveza se zadnja leta ubada tudi s problemom zagotavljanja finančnih sredstev za svojo delavnost, za kar pa samo članarina ni dovolj. Menimo, da bi za to morala imeti več posluha samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva, predvsem pa kmetijstvo samo, ki bi moralo za čebelarstvo biti bolj zainteresirano. „Žal to spoznanje še ni prodrlo v prakso,” so menili sogovorniki. „Zadnja leta se vse bolj srečujemo s problemom škropljenja proti insekticidom, s katerimi umorimo več kot tretjino čebel. Res je, da se škropljenju ne moremo izogniti, v veliki meri pa lahko posledice zmanjšamo, če bi škropili takrat, ko čebele niso na paši,” je dejal tudi Rudi Anžel. „Letos smo se srečevali tudi s pomanjkanjem sladkorja za hranjenje čebel, težave pa nam je pomagal premagati izvršni svet. Sicer pa je letošnji pridelek zadovoljiv, tako po količini kot tudi kvaliteti. S prodajo medu ni težav, manj prodamo cvetnega prahu. Doslej smo med tudi uvažali, vendar bi ga lahko doma pridelali dovolj, celo izvažali bi ga lahko. Vse bolj pa ljudje segajo tudi po stranskih proizvodih, kot so cvetni prah, matični mleček, propolis, vosek in čebelji strup. O pomenu vseh teh proizvodov bi ljudje morali več vedeti, zato predlagamo, da bi o tem tudi v Savinjskem občanu več pisali,” so dodali sogovorniki. S predlogom se v celoti strinjamo, zato za prihodnjo številko že pripravljamo zapis o koristnosti in uporabi medu. Pisali bomo tudi o delu in življenju čebelarjev, ki je izredno zanimivo, hkrati pa družbeno koristno. jk r SiPOVA MEHANIZACIJA ZA POTREBE KMETIJSTVA ________________________________________J Pridelati več hrane je naša osrednja, dolgoročna naloga. Gre za to, da bomo z lastno proizvodnjo v celoti pokrivali potrebe po hrani, viške pa tudi izvažali. Zato smo napovedali bitko za višje hektarske donose, pa tudi večjo prirejo mesa in mleka. Sipov proizvodni program je prilagojen željam in potrebam naših kmetovalcev doma in v svetu. O rezultatih letošnjega gospodarjenja in uresničevanju proizvodnega programa smo se pogovarjali z direktorjem DO SIP Šempeter Rafkom Končino: »Dosežki devetmesečne proizvodnje? Bo SIP izpolnil letni plan in s kakšnimi finančnimi rezultati?« »Devetmesečno poslovno obdobje je odraz izredno kritičnih razmer na oskrbovalnem trgu. V kovinsko Rafko Končina »Letos smo planirali 4900 kombajnov, ki jih proizvajamo od meseca junija, v teh dneh pa smo proizvedli zadnjega. Pomeni, da smo izpolnili pričakovanja naših kmetovalcev, kar je v bitki za sleherno zrno koruze zelo pomembno. Pri tem pa ob ževanjem nekaterih pomembnih funkcij v SOZD-u lahko celoviteje nastopamo ne samo na slovenskerh in jugoslovanskem prostoru, ampak predvsem na svetovnem tržišču. Tako združeni bi morali imeti znatno večje uspehe v izvozu, oskrbi, prodaji na domačem tržišču, učinkovitejši pa bi morali biti tudi na področju strateškega razvoja, planiranja, sodelovanja, financiranja in drugod. Za dosego naštetih uresničljivih ciljev nas vse čaka še veliko dela. Pri vsem moramo paziti, da bomo tako združeni v celoti racionalnejši, učinkovitejši in kvalitetnejši, pa vendarle ne dražji. Začetni uspehi, velika zagnanost in močna volja so ob ustreznih družbenih tokovih porok, da bomo zastavljene cilje z združevanjem v SOZD tudi dosegli. V SIP-u smo optimisti. »Znano je, da SIP posveča veliko skrb razvoju lastne Marjan Pečovnik Anica Rojnik-Cokan Anton Zupanc Rudi Udrih predelovalni industriji se spopadamo s kroničnim pomanjkanjem jekla, pa tudi nekaterih drugih materialov, pri katerih so dobavitelji vezani na uvoz surovin. Ta "Slaba oskrba je imela za posledico 38-dnevni izpad finalne roizvodnje v tozd TKS . v empetru in 47-dnevni izpad v tozd TKM v Sežani. Kljub kasnitvi proizvodnje sicer sezonskih izdelkov prodaja vendarle ni bila toliko motena, da bi bistveno vplivala na finančne rezultate. Nekaj slabši od planiranega je bil izvoz, vendar smo tu nekaj deviz pridobili tudi z devizno prodajo naših izdelkov. Vedeti je treba, da mora SIP združiti, če hoče pridobiti potreben material, skoraj tri milijone dolarjev. Skupaj z dvema odstotkoma od celotnega prihodka, ki sta nam potrebna za uvožene komponente, bi potrebovali štiri milijone dolarjev, kar ob teh ostankih deviz pomeni skoraj tretjino izvoženih izdelkov na konvertibilni trg. Zaradi motenj v oskrbi in v proizvodnji produktivnost ni rasla s planskimi pričakovanji, padel pa je tudi realni osebni odhodek. Ocenjujemo, da bomo letošnje leto sklenili s približno 10-odstot-nim zaostajanjem za planskimi predvidevanji, pa vendarle še s 5 % dvigom v primerjavi z letom 1981. »Letošnjo jesen je bilo na jugoslovanskem trgu kmetijske mehanizacije veliko povpraševanje po Sipovih strojih, kar še posebej velja za silažne in koruzne kombajne. Kako je SIP izpolnil naročila?« pomanjkanju materiala nismo imeli podpore.« »Kako se SIP spoprijema s preskrbo repromateriala?« »Predvsem se je bilo treba opreti na lastne sile. Preskrbovalna enota, ki jo vodi Roman Žagar, je na preskrbovalnem področju opera-tivnejša, prisotnejša in kot kaže tudi bolj uspešna, seveda pa je predpogoj za uspeh kvalitetno dohodkovno povezovanje. Imamo dobro urejene vse prodajne odnose v trgovini, tudi v proizvodnji skupnih izdelkov, slabše pa ravno na preskrbovalnem področju.« »Vloga in mesto SIP-a v Agrosu oziroma Združeni slovenski industriji kmetijske mehanizacije?« »Dolgoletna prizadevanja SIP-a, da bi se združili proizvajalci kmetijske mehanizacije in se skupno pojavljali na pomembnih področjih našega delovanja, postaja realnost. Trenutno je vključeniih v SOZD Agros sedem članic: in to so Strojna Žalec, Creina Kranj, Metalna-Rau Maribor, Tehnostroj Ljutomer, Agrotehnika—Gruda Ljubljana, Ferralit Žalec ter SIP. Tečejo tudi aktivne priprave, da se pridružijo še nekatere članice. • Pripričani smo, da z zdru- tehnologije in da pri tem dosega lep uspeh. Bi kaj rekli o tem?« »V zadnjih dvanajstih letih . smo prerasli obrtno proizvodnjo in se razvili v industrijske razvito organizacijo. Uspeh pripisujemo skrbnemu razvoju. V kolektivu smo vseskozi podpirali razvojno dejavnost, se posvečali razvoju naših izdelkov in proizvodno tehnološkim aktivnostim. Tudi letos imamo dobre rezultate: dokončan je bil razvoj kar šestih novih izelkov, v katerih je nekaj tako izvirnih rešitev, da so patentirana v zapadni in vzhodni Evropi. Ti rezultati dela naših mladih stro-[kovnjakov so v času stabilizacijskih prizadevanj pomemben prispevek. To področje bomo tudi dalje razvijali, negovali in z večjim vlaganjem še bolj učinkovito obvladovali vsa področja razvoja naših izdelkov.« »Kakšen bo vaš proizvodni program v letu 1983?« »Naš program bo zajemal proizvodnjo rotacijskih in motornih kosilnic, rotacijskih obračalnikov, zgrablialnikov samonakladalne prikolice, silažne in koruzne kombajne, v Sežani pa tračne obračalnike,mline in trosilce. Pomembno je, da v letu 1983 pripravljamo tudi za zapadni trg nove zanimive izdelke: dvoredni koruzni kombajn, silažna samonakla-dalna prikolica, vrtavkasti zgrabljalnik do širine 5 metrov in robkalnik koruze. Na to osvajanje smo se pripravili že v letošnjem letu, s tem da intenzivno osvajamo proizvodno tehnologijo, hkrati pa preurejujemo delavnice, da bi lahko sprejel te, dimenzijsko znatno večje izdelke. Da bi se v celoti pripravili za visoko serijsko proizvodnjo teh izdelkov, moramo izvesti načrtovano nove investicije v letu 1983 in sicer — zgraditi halo grobega'razreza in nabaviti strojno opremo. Poleg ha-'le 4000 m2 je investicija usmerjena predvsem v nabavo ustreznih kvalitetnih visoko produktivnih strojev, kar je pogoj za kvaliteto, konkurenčnost pa tudi uspešen izvoz. « . V letošnji jeseni se je kolektiv SIP-a med drugim obvezal izdelati 2600 kombajnov za obiranje koruze in 1000 silažnih kombajnov. To je bila velika obveza, kajti primanjkovalo jim je materialov. Koruza je že zorela, kombajnov pa ni bilo. V taki situaciji tudi to pot ni odpovedala visoka moralna, politična in samoupravljalska zavest kolektiva. Po 12 ur so delali vsi, delavci in ostale službe in to v dveh izmenah, kar je pomenilo, da je proizvodnja tekla brez predaha. In uspeli so. »Ni naključje, da se SIP Šempeter v razvitem evropskem prostoru uvršča med največje srednje razvite proizvajalce kmetijske mehanizacije in da so si Sipovi stroji uspešno utrli pot doma in na zahtevno evropsko tržišče.« nam je v razgovoru povedal vodja komerciale v SIP Slavko Šteiner. SIP se poleg tega, da nastopa s svojimi stroji na širšem jugoslovanskem trgu, uspešno vklj učuj e v izvoz. Med drugim ima sklenjene dolgoročne kooperacijske pogodbe s priznanimi partnerji v Švici in Avstriji. SIP je letos sodeloval na vseh pomembnih sejmih mehanizacije v Evropi. Izvaža na zahod in vzhod. Kar zadeva vzhodno tržišče imajo zlasti velik izvoz na Poljsko, pa tudi Češkoslovaško. Drži pa, da SIP v prvi vrsti pokriva tujem. SIP ima v svojem programu že v prihodnjem letu več strojev za potrebe družbenega sektorja kmetijstva.« Planske naloge so dosegljive le ob dobri organiziranosti, visoki produktivnosti dela, varčevanju z materialom, pa tudi z večjim izvozom Zaostreni pogoji gospodarjenja ob spremljajočih se re-strikcijskih ukrepih zahtevajo od vsen nas večje napore in visoko delovno zavest. Sicer pa se ljudje zavedajo sedanjega trenutka, zato dajejo vse od sebe. Da bi pravočasno izdelali naročene stroje, smo delali tudi po 12 ur dnevno, pa ni nihče godrnjal. Uspešni smo zato, ker smo samoupravno dobro organizirani in povezani v celoto. ugotavljal, da imajo na tem področju v SIP-u zaposlenih JU inženirjev in strojnih tehnikov. To je dober kader, ki po znanju, izkušnjah in dosežkih ne zaostaja za razvojnimi službami v svetu. Razvojna služba doprinaša pomemben delež k izvajanju programa Sipove kmetijske mehanizacije. Peter Kovačič, vodja tehnoloških služb: »V procesu osvajanja novih izdelkov, zavzema tehnologija pomembno mesto. »Novi tehnološki dosežki so še kako pomembni pri uvajanju novih serij kmetijske mehanizacije. Na pohodu sta avtomatizacija in robotizacija. Kovačič: »Trudimo se, da ne zaostajamo za razvitimi partnerji na Zahodu!« Maijan Pečovnik, ZK: »V Sip-u deluje močna orga- Peter Kovačič Slavko Steiner Tone Bratuša Jože Mlakar domače potrebe, ki so večje od trenutnih zmogljivosti SIP-a. Prodaja teče preko samoupravnih sporazumov in dogovorov v okviru Agrosa, ki že povezuje vso pomembno industrijo kmetijske mehanizacije v Sloveniji. Anica Rojnik-Cokan, vodja plar.sko-analitske službe: »V letu 1983 SIP načrtuje za 15 % večjo proizvodnjo. Naš plan je proizvesti 40 tisoč različnih strojev, kar ne bo lahka naloga. Prizadevali si bomo proizvesti kar največ silosnih in koruznih kombajnov in drugih strojev iz našega programa. Poleg eno-rednih kombajnov, ki so se odlično obnesli v proizvodnji, bo že v septembru prihodnje leto stekla serijska proizvodnja novih dvorednih kombajnov za obiranje koruze.« Tone Bratuša, vodja TOZD: »Izpolnitev zastavljenih programov je naša skupna obveza, kateri smo podredili vsa naša prizadevanj a. G re za to, kako proizvesti kar največ sodobnih kmetijskih strojev in tako zadovoljiti zahteve kupcev doma in na Veliko skrb posvečamo razvojni službi, uvajamo nove tehnološke rešitve, ki seveda zahtevajo od slehernega delavca več znanja. V zadnjih letih smo imeli dve večji investiciji; prvo leta 1974, drugo pa v lanskem letu. V minulih 25 letih smo prebrodili nemalo težav.« Anton Zupanc, orodjar (na zadnjem zveznem tekmovanju orodjarjev je zasedel III. mesto): »Razvoj in uvajanje nove tehnologije zahtevata več znanja in strokovne usposobljenosti. V SIP-u že vsa leta namenjamo veliko skrb izobraževanju in usposabljanju mladih kadrov. Zavedamo se, da je strokovnost temelj napredka, visoke produktivnosti in večje proizvodnje. Tudi sedaj imamo 100 učencev. Sodelujemo s Centrom za usmerjeno izobraževanje v Žalcu in drugimi strokovnimi šolami. Učenci žalskega Centra imajo pri nas ure teoretičnega in praktičnega pouka, obiskujejo pa nas tudi učenci sedmih razredov osnovnih šol iz Šempetra, Polzele in Žalca. Rudi Udrih, vodja razvojne službe, je med drugim nizacija ZK s 115 člani. Kar precej je mladih članov. Imamo živahne razprave, vsako reč temeljito pretresemo in se šele potlej dogovorimo za predloge oziroma zaključke.« Jože Mlakar, predsednik konference sindikata: »Naš sindikat se plodno vkjučuje v vsa dogajanja. V SIP. imamo razvito delavsko samoupravljanje. O vsem se najprej" pogovorimo in potlej, ko smo nekaj sprejeli in zajeli v program, se trudimo, da bi naloge opravili. V SIP-u, ne glede na investicije, ki sojih imeli in uspešno izpeljali, ne zanemarjajo skrbi za družbeni standard. Uredili so si družbeno prehrano, vsa leta so vlagali v stanovanjsko izgradnjo in tako trenutno nimajo nerešenih stanovanjskih problemov. Poskrbeli so tudi za letni oddih delavcev in njihovih svojcev na otoku Cresu. Tu so zgradili lastne počitniške kapacitete. Redno izdajajo tudi svojo kolektivno glasilo, v katerem sproti obveščajo člane kolektiva o vsem, kar se dogaja znotraj delovne organizacije. V Vrbju so praznovali Sredi novembra Je v Vrbju potekalo praznovanje krajevnega praznika, ki so ga zaključili z odprtjem doma krajanov. Dom krajanov v tej najmlajši krajevni dcupnosti je sicer prve goste sprejel te ob letošnjem praznovanju občinskega praznika in potem še ■ekgjkrat, vendar so niegovo odprtje prihranili do novembra, ati Je bilo pri tem objektu treba postoriti še marsiknj. Prireditve v počastitev vrbenske-ga praznika so se vrstile teden dni, aaktjuček pa je bila svečana seja Aopščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Ob Ig) priložnosti je zbranim govoril predsednik skupščine krajevne Aapnosti Jože Cokan. Povedal Je, da so Vrbje v letu dni postale bogatejše za novo cesto, športno iggišče, obnovljen gasilski dom in ne nazadnje za dom krajanov. 25. novembra pa se bo krajanom urenti II a dolgoletna želja — odprli bodo namreč trgovino Savinjskega magazina. Številne nove in obnovljene objekte so v Vrbju dobili s pomočjo sporazuma o financiranju občinskih praznikov ter nekaterih samoupravnih interesnih dcupnosti, precej pa so prispevali Indi krajani sami ter številne orga- nizacije zdriuuicga dela iz žalske občine. Tem so na svečani seji podelili tudi posebna pismena priznanja. Ko je Jože Cokan govoril, o neuresničenih nalogah, je poudaril, da bo treba čim prej pričeti z izgradnjo rekreacijskega centra ob Savinji. V Vrbju potrebnjejo tudi tajnika krajevne skupnosti. V bodoče bo treba več pozornosti namenjati uresničevanju delegatskega sistema, treba pa bo poživiti tudi delo nekaterih komisij v krajevni skupnosti. Posebno pozornost je namenil delu organizacij in društev v kraju. Še zlasti je treba pohvaliti krajevno organizacijo SZDL, osnovno organizacijo ZSMS, gasilce in prosvetno društvo. Vrli mladinci so letos praznovali desetletnico obstoja, gasilsko društvo pa petdesetletnico. Poživeti pa bo treba delo osnovne organizacije Zveze komunistov. Ob praznovanju krajevnega praznika so podelili tudi srebrna znaka Danetu Debiču hi Janezu Uplazniku. Jv ZA PRAZNIK REPUBLIKE NOV DOM GASILCEV V AERO AERO Celje, TOZD Kemija v Šempetru, ima svoje gasilsko društvo, ki šteje 42 operativnih in preventivnih članov, vsi pa so zelo delavni. Zaradi specifičnosti tehnologije je edina tovarna v ob- ranje z ustreznimi napravami. Ta cilj ni bilo lahko doseči, zato bi sem vsem zahvalil, ki so nam kakorkoli pomagali, da imamo danes dom, ki smo si ga želeli.” Veliko zaslug za nov dom imatudi činski gasilski zvezi Žalec, ki obvezno rabi usposobljene gasilce in sodobno opremo. Tako so pred dvema letoma nabavili sodobno gasilsko vozilo. Z nabavo le-tega pa so se pokazale potrebe tudi po novem gasilskem domu. V tozdu Kemija so dobili podporo od vseh zaposlenih in pričeli lani z gradnjo doma. Več o tem nam je povedal predsednik IGD STANKO SATLER: ,,V nov dom, ki ga bomo 26. novembra ob 12. uri predali namenu, smo člani našega kolektiva vložili okrog 12 tisoč udarniških ur. V njem bodo prostori za gasilsko društvo, službo PV in VPD, sejna soba, polnilnica za gasilske aparate in prostor za enote civilne zaščite. V domu bodo speljani tudi vsi alarmni sistemi iz proizvodnih prostorov ter prostor za javljanje, obveščanje in alarmi- vodja službe požarne varnosti in varstva pri delu ing. IVAN CETINA. Ob tem nam je povedal: „Večletna želja se nam bo kmalu izpolnila. Dom, katerega smo potrebovali, bomo koristno uporabili, uporabljali pa ga bodo tudi ostali dejavniki v našem tozdu. Vesel sem, da smo pri delu pomagali vsi zaposleni in s tem prihranili veliko denarja.” Na podlagi določil zakona o varstvu pred požari, združenimi z letošnjo akcijo NNNP 82 in z mesecem požarne varnosti so organizirali v tozdu kratka predavanja s praktičnim preizkusom znanja o uporabi gasilnih aparatov in o preventivnih ukrepih, ki jih mora poznati sleherni član kolektiva. TEKST IN FOTO: Tone TAV-CAR BRASLOVČE: SPOMINSKA PLOŠČA FRANJU BASU Geografsko društvo Slovenije je sredi tega meseca v sodelovanju s krajevno skupnostjo Braslovče pripravilo odkritje spominske plošče profesorju Franju Bašu iz Ka-menč. S to ploščo, ki je vzidana na Baševi rojstni hiši v Kamenčah 22, so počastili spomin na soustanovitelja Geofrafskega društva Slovenije, ki letos praznuje 60-let-nico svojega obstoja in dela, in na zaslužnega raziskovalca slovenske zemlje in njenega človeka. Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko občanov, zbrane pa je najprej pozdravil predsednik vaškega odbora Miran Korošec, nato pa je govoril predsednik Geografskega društva Slovenije dr. Jurjj Kunaver. O delu Irt življenju Fra- nja Baša pa je govoril profesor doktor Mavricij Zgonik, spominsko ploščo pa odkril doktor Roman Savnik, ki je bil pred 60. leti prav tako soustanovitelj Geografskega društva Slovenije. Kulturni program so pripravili člani Prosvetnega društva Braslovče in učenci osnovne šole Vlado Bagat Braslovče. Po končanem kulturnem programu je bilo v osnovni šoli Braslovče posvetovanje o delu geografskih krožkov na osnovnih šolah in šolah usmerjenega izobraževanja. O delu in življenju Franja Baša bomo pisali v naslednji številki. TONE TAVČAR — Z ljudmi v hribih smo si postali bližji V____________________________________________ Ob spoznanju, da je v družbeno gospodarski razvoj nujno vključiti ves občinski prostor in vse občane, smo v letu 1977 začeli organizirano urejati cestne povezave v gričevnatem in hribovitem obrobju naše občine, do domačij, ki so bile do takrat nedostopne in odrezane. Pri tem nas je vodila tudi želja po izenačevanju življenjskih pogojev ljudi v dolini z onimi, ki morajo za enako delo ali isti cilj opraviti mnogo večji napor in daljšo pot. Živelj v hribih je bil zaradi slabih povezav prikrajšan za politična, oskrbovalna, gospodarska, izobraževalna in druga središča v dolini. Posledice* takšnega stanja so bile več kot očitne. Mladi ljudje so si v tovarnah in stanovanjskih blokih oblikovali svoj lepši jutrišnji dan, gori, v hribih pa so starejši in zgarani čedalje pogosteje postajali priče hitremu razpadanju trdnih gorskih kmetij, zaraščanju senožeti in opuščanju njiv, ki so nekoč preživljale toliko ust. Propadale so in še propadajo domačije, ki so bile med narodnoosvobodilno borbo edino zavetje borcem. Ohlajala so se ognjišča, kjer se je tolikokrat kuhal skromen partizanski močnik in kjer so Tone Završnik kurirji dobivali za na pot tudi poslednje prgišče suhih krhljev ali zadnji krajec kruha. V Žalski občini že šesto leto uspešno povezujemo višinske domačije z dolino. V akciji še združujejo sredstva in napori prizadetih občanov, krajevnih skupnosti, gozdnega gospodarstva in širše družbenopolitične skupnosti. Vsi zaposleni prispevajo v ta namen letno osebni dohodek enega delovnega dneva. To je hkrati tudi merilo stopnje naše solidarnosti, stopnje zavesti in pripadnosti humani socialistični skupnosti. Pomagamo tistim našim občanom, ki se sami, brez vseh nas, nikdar ne bi mogli uspešno spopasti s strminami. Do marsikatere domačije danes z lahkoto pripelje tovornjak. Kaj to pomeni za domačijo nekje nad Taborom, blizu Andraža ali na Dobrovljah, kamor so od- nekdaj znosili vse na hrbtu, ali pa pod Mrzlico, kamor je pesek za zidavo potoval najprej z avtomobilom, nato na sposojenem traktorju in zadnji del poti na hribovskem vozičku z vpreže-no kravo, najbolje vedo tisti, ki so tako živeli leta in leta. in v teh zadnjih letih doživeli korenito spremembo. Ali pa tisti, ki je uro in več hitel po skritih stezah, da je prišel do mopeda ob cesti in se nato odpeljal na delo. Namesto dolgotrajnega pešačenja pa otroci danes sedejo v šolski kombi, ki jih pripelje skoraj do njihovega dvorišča. Po obrobju doline so se v teh letih odvijale številne spremembe. Do 206 domačij vodi 87 km novo urejenih cest. Zgrajeno je bilo 84 odsekov cest v 14 krajevnih skupnostih. Opravljeno delo je preseglo načrte iz leta 1977, na kar smo lahko ponosni. Ker pa 'se je izkazalo, da je celotno število nepovezanih domačij precej večje, kot smo predvidevali, in ker tudi združevanje sredstev ni potekalo povsod po predvidevanjih, ostaja še vedno 74. domačij nepovezanih. Ko je izvršni svet občinske skupščine pred dnevi obravnaval problematiko infrastrukture v občini, je posebno pozornost posvetil povezovanju višinskih kmetij. Pozitivno je ocenil potek dosedanjih aktivnosti in menil, da je treba akcijo izpeljati do konca. Sredstva naj bi zagotovili predvsem tisti, ki so doslej stali ob strani, še posebej pa naj bi se vključili tisti, ki se ukvarjajo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. Še za dve leti pa naj bi podaljšali solidarnostno akcijo zbiranja enodnevnega zaslužka. Šestletno skupno delo in napori so povezali dolino in njene ljudi s tistimi, ki domujejo nekoliko višje. Zgrajeni kilometri cest so nas zbližali. V hribovitih predelih je zavel večji življenjski optimizem, ljudje pa so lahko spoznali, da niso sami s svojimi problemi in težavami. Franci Radišek NA OBISKU PR! KRAŠEVČEVIH POD GOLJA VO CESTA, DRUGO ŽIVLJENJE Sivo. hladno in megleno je bilo novembrsko popoldne, ko smo se odpravili tja proti Goljavi. Tik nad lovsko kočo preboldskih lovcev ponosno stoji domačija Krašovčevih, ki jih ljudje v Preboldu in v Matkah ter Seščah bolj poznajo kot Hojnikove. Tako je po domače. Prijazni gostitelji Miha Krašovec, ki je star že 88 let, pa kljub letom še krepak možakar, mlajša dva Marija in Miha Krašovec ter Marija Zalokar so nas prijazno sprejeli. Tako prijazno, kot znajo to le ljudje v hribih. Kot da bi se sive megle razkadile in bi v svet pod Goljavo. zasijalo sonce! »Sonce je za nas zares posijalo letos, ko je do naše domačije bila speljana cesta,« nam pove Marija, Zalokarjeva pa doda, da bi bilo še bolj prav, ko bi cesta bila sem speljana že pred desetimi ali dvajsetimi leti. »Ne veste, kako je bilo, ko smo urejali hlev. Ves gradbeni material so lahko pripeljali do Raspot-nikovih, od tam pa je bilo vse treba spraviti sem gori. Potrebovali smo petdeset kubikov peska, pa smo ga s traktorjem po kubik samo vozili k nam. Po kolovozu, ki še zdaleč ni bil podoben cesti. Hudo je bilo, toda na to smo že pozabili.« Potem nam pripovedujejo, da so elektriko sicer imeli že leta 1956. Dolga leta se potem višinskih kmetij nihče več ni spomnil. Le tu in tam je naokrog prišel kakšen lovec ali gobar. Ob nedeljah je bilo pod Goljavo malo več veselja, ko so v lovsko kočo prišli lovci in oskrbnika Til-čka in Rafko Novak. Sicer pa časa za razmišljanje o življenju v hribih nikdar ni bilo na pretek. Treba je bilo in še danes je treba garati. Kljub temu pa nihče ni niti pomislil, da bi zapustil ta hribovski svet. Tudi Marija Krašovec ne, čeprav je še mlada ženska. »Tu smo zadovoljni in zlasti še sedaj, ko imamo tudi cesto, ne pogrešamo ničesar. Pred kratkim smo si napeljali tudi vodovod. 465 metrov je dolg in 55 metrov je višinske razlike.« Beseda spet nanese na cesto in Krašovčevi pravijo, da je akcija povezave višinskih domačij s cestami vredna vse pohvale. Morda kdo v dolini še tarna, zakaj je treba lačevati ta prispevek, toda o bi si ljudje v dolini znali predstavljati, kaj cesta pome- Tudi za Kraševčeve izpod Goljave pomeni cesta pot v drugačno — lepše življenje ni višinskim kmetom, pripomb ne bi bilo več. Pri izgradnji ceste na Goljavo so precej delali tudi sami Krašovci. Okrog 1000 prostovoljnih delovnih ur so opravili. Na pomoč so prihiteli tudi sosedje Sitarji, pa Jože Zakonjšek iz Prebolda in Anton Železnik iz Matk, Miran Vedenik iz Prebolda, Krebs iz Šešč..., pa saj je nemogoče našteti prav vse, ki so se kdaj odzvali povabilu na delovno akcijo. Najtežje je bilo sekati drevesa. Precej jih je bilo treba posekati. Vse tja do Piška. Pri Krašovčevih imajo v hlevu osem glav pitancev in nekaj prašičev. Mehanizacija skorajda ne potrebujejo, saj si tu z njo ne bi mogli pomagati. O marsičem smo še govorili. Marija in Miha Krašovec sta pripovedovala o svojih otrocih. Dva imata, oba pa obiskujeta osnovno šolo v Preboldu. Do Matk morata peš, tam pa čaka šolski avtobus. Sicer pa imata iz Matk do doma uro in pol hoje. Na pot v šolo odideta še po temi, v tem času pa se v temi tudi vračata. Pot iu vodi skozi gozd, vendar strahu ne poznata. Kar pogumna sta, nam ponosna pripoveduje mati Marija. Mož dela v Gradnji v Latkovi vasi in se tja vozi z mopedom. Sedaj, ko je speljana cesta, kar gre. V veliko razvedrilo jim je poslušanje radia. Brez celjskega sporeda bi bil kar dolgčas. Najraje imajo oddaje ob petkih dopoldne. Zvečer pa radi posedijo ob televiziji ali pa bero. Poslovimo se in še, ko si pomahamo v slovo, zakličejo: »Ne pozabite zapisati, da je prav, ko so se ljudje spomnili tudi nas!« JOŽE URATIMIK Z nenadno in mnogo prerano smrtj'o komaj 36-Ietnega Jožeta Uratnika iz Podvina je Tomaževa kmetija, kot se ji po domače reče, izgubila dobrega gospodarja in uspešnega kooperanta, LD Polzela pa vzornega člana. Tomaževi so bili skozi več rodov dobri lovci in tako ima lovstvo v tej hiši že tradicijo. V zadnji vojni je kmetija veliko prispevala; mimo nje so vodile kurirske poti iz doline proti Gori Oljki, pa naprej proti Andražu in drugim zaselkom. Jože je prevzel kmetijo in jo posodobil ter razvil živinorejsko proizvodnjo. Zelo je bil priljubljen med člani Lovske druži- ne Polzela, v kateri je bil tudi šest let gospodar, zadnji čas pa tudi član gojitvene komisije Lovske zveze Žalec. Kot krajan se ni zapiral vase, marveč je rad prijel za delo pri raznih akcijah. Veliko si je prizadeval tudi pri izgradnji ceste skozi Slatino v smeri Dobriča. LD Polzela je Jožeta zaradi njegovih zaslug predlagala za odlikovanje, ki pa mu ga žal ne bodo mogli izročiti. Kako priljubljen je bil, je pokazal tudi njegov pogreb, na katerem se je zbralo veliko število lovcev in ostalih krajanov. Jože, krajani in tvoji lovski tovariši te bomo ohranili v lepem spominu. -----^ Srečanje prosvetnih delavcev ____________________J Delavci vzgoje in izobraževanja iz žalske občine so se zbrali in tako kot vsako leto ob tej priliki spregovorili o aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Tokrat so govorih o nalogah in problemih razvoja usmeijenega izobraževanja. Slavnostni govornik Marjan Jelen član izvršnega odbora predsedstva Republiške konference SZDL, je opozoril, da so pri uvajanju usmeijenega izobraževanja srečujemo z mnogimi problemi, ki izhajajo iz naše organiziranosti, predvsem pa iz premajhne pripravljenosti vseh odgovornih dejavnikov za uresničitev dogovorjenih nalog. »Največ pripomb je slišati na programske zasnove v usmerjenem izobraževanju, jasno je, da jih bomo morali dopolnjevati, nesprejemljivo pa je, da jih napadamo načelno in v celoti. Ob tem, ko samo kritiziramo in iščemo probleme, pa pozabljamo, da je naš osnovni cilj usposobiti učence za delo ob več in kvalitetnejšem znanju. V to smer je treba naravnati bitko za reformo srednjega šolstva.« Priznanja Vzgojno izobraževalne organizacije, ki sta jih podelili predsednica sveta Tanja Cehner in predsednica sindikata Helena Kunst, so za prizadevno in uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja prejeli: Silvester Mentig iz osnovne šole Petrovče. Antonija Ramšak iz osnovne šole Griže, Marija Jazbec iz podružnične šole Velika Pirešica, Miroslava Cafuta iz osnovne šole Žalec, Marija Dorič iz osnovne šole Vransko, Vida Ribič iz osnovne šole Prebold, Lojzka Po-teko in Olga Hočevar iz osnovne šole Polzela, Jožica Bürmen, iz osnovne šole Braslovče, Željko Sevenšek iz osnovne šole Ljuba Mikuž, Stanko Podbregar iz Glasbene šole, Marija Bregar in Štefka Popit iz WT ter računovodstvo Vzgojno izobraževalne organizacije. V umetniškem delu programa je sodeloval Študentski pevski zbor iz Žalca. jk Staako Podbregar prejema priznanje Samoupravljalska praksa v usmerjenem izobraževanju Med pomembnimi nalogami, ki jih postavlja zakon o usmerjenem izobraževanju, je tudi spoznavanje družbeno ekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne družbe ter pravic in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v graditvi samoupravnih družbenih odnosov. Povezuje teorijo s prakso ter izobraževanje in delo, navaja na ustvarjalno uporabo znanja ih spodbuja prenos dosežkov znanosti in tehnike v delovnem procesu. Pri realizaciji teh nalog ima pomembno vlogo tudi samoupravljalska praksa pri pouku samoupravljanja s temelji marksizma. Učenci pri vzgojno izobraževalnem procesu spoznavajo osnove zakonitosti marksizma in samoupravljanja, ki jih morajo nujno prepoznati kot pozitivne v resničnem življenju. V ta namen prisostvujejo v organizacijah združenega dela kot poslušalci; izkušnje in opažanja pa izražajo kot poročevalci pri pouku samoupravljanja, pri čemer kritično ocenjujejo razkorak med teorijo in prakso. Na Centru za usmerjeno izobraževanje je samoupravljalska praksa pognala že čvrste korenine, saj posvečajo temu vzgojno izobraževalnemu področju posebno pozornost. V L letniku skupne vzgojno izobrazbene osnove je posebna skrb posvečena samoupra- vljanju na šoli in v krajevni skupnosti; v naslednjih letnikih prehaja na širša področja. Učenci niso le pasivni poslušalci, ampak aktivni subjekti v procesu vzgoje in izobraževanja v oddelčnih skupnostih, šolski skupnosti, OO ZSMS in kot delegati v svetu Centra, kjer soodločajo o vseh pomembnih vprašanjih dela in življenja šole. Posebna skrb je posvečena opremljanju marksistične knjižnice, ki šteje že preko 3000 knjižnih enot in koristno služi pouku samoupravljanja s temelji marksizma. Samoupravljalska praksa je opredeljena tudi v vsebinski zasnovi proizvodnega dela oziroma delovne prakse, ki poteka v OZD. Učenci spoznavajo samoupravljanje v procesu proizvodnega dela in tako uspešno povezujejo teorijo, ki jo pridobijo v šoli, s prakso v delovni organizaciji. Zato je nujno potrebno, da vse družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti prisluhnejo potrebam usmerjenega izobraževanja in z vso odgovornostjo velikodušno odprejo vrata bodočim sa-moupravljalcem in kreator-jem kvalitetnejših družbeno ekonomskih odnosov. Marinka Marovt Visoko priznanje V glasilu delavcev Vzgojnoizobraževalne organizacije Žalec smo prebrali, daje učenka OŠ Nade Cilenšek iz Griž Terezija Pinter na republiškem tekmovanju mladih matematikov prejela visoko odličje — ZLATO VEGOVO PRIZNANJE. Škoda le, da nas vodstvo OŠ Griže o tem dogodku ni pravočasno obvestilo in tako vest objavljamo z zamudo. Naj zapišemo še to, daje Terezija Pinter vseskozi odlična učenka in da seje na tekmovanje tudi dobro pripravila. Na prejetem priznanju med drugim piše, naj srednje šole dobitnico oprostijo opravljanja preizkusa znanja pred vpisom in hkrati priporočajo dodelitev štipendije. __________________________________________________J MESEC KNJIGE V ŽALCU Z zaključno prireditvijo v Savinovem salonu se je pred nekaj dnevi končal letošnji mesec knjige. Tradicionalno akcijo, kije potekala v času od 15. oktobra do 15. novembra, so letos s skupnimi močmi pripravili odbor za knjigo pri Zvezi kulturnih organizacij, Mladinska knjiga in Občinska matična knjižnica. Letošnja prireditev je ponovno dokazala, da je knjiga našla cel kup privržencev med mladimi, pa tudi med starejšimi je vsako leto več tistih, ki radi sežejo po dobri knjigi. Povečani življenjski stroški resda vplivajo na to, da po- trošniki dvakrat premislijo, preden se odločijo za nakup knjige. Zaradi večjih cen se kupci odločajo bolj za strokovna dela, še vedno pa na domače knjižne police zaide tudi kakšno leposlovno delo. Na zaključni prireditvi so podelili posebne knjižne nagrade najbolj pridnim bralcem iz žalskih osnovnih šol. Šolarje je ob tej priložnosti obiskala mladinska pisateljica Branka Jurca, ki jih je s svojim neposrednim in prikupnim nastopom spodbudila k živahnemu razgovoru o njenem delu in pisanju za mladino. (--------------------------^ DVAJSET LET VESELIH HMELJARJEV - SEDAJ V AMERIKO IN KANADO v__________:__L____________J Kako hitro mineva čas! Skoraj verjeti ne moremo, da je minilo že dvajset let, od kar so ljudi širom po naši dolini, pa tudi v drugih kondh Slovenije zabavali Člani narodnozabavnega ansambla Slavka Steinerja. Med ustanovitelji tega ansambla je bü tudi Vili Ograjenšek. Štiri leta kasneje se je ansambel preimenoval v ansambel Veseli hmeljarji. Letos bodo torej praznovali dvajsetletnico. Med tistimi, ki sta vsa ta leta pri ansamblu, sta Ograjenšek in Alfonz Lesjak. Vsa ta leta so bila povezana s številnimi uspehi. Veseli hmeljarji so doslej posneli kar dvanajst gramofonskih plošč, štiri kasete in nekaj samostojnih televizijskih oddaj. Avtor večine melodij je vodja ansambla Vili Ograjenšek, zadnje čase pa jim besedila pišeta znana pisca tovrstnih besedil: Ivan Sicev in Ivan Malavašič. Veseli hmeljarji pa niso pozabili niti na našo Meto Rainer, ki jim je prav tako zložila nekaj besedil. Dolga leta so bili Veseli hmeljarji stalni gostje številnih prireditev po vsej Sloveniji, s svojimi vižami so razveseljevali zdomce v tujini, nastopali pa so tudi v pobratenih občinah. Seveda bi bilo napak pričakovati, da na zabavnih prireditvah igrajo le narodnoza javne viže. Cisto prijetno zvenijo tudi zvoki za- bavnih melodij. Če že naštevamo dejavnost Veselih hmeljarjev, potem seveda ne gre prezreti tudi številnih nastopov na javnih radijskih oddajah radia Ljubljana in radia Celje. V tem času se seveda v glasbenih krogih najpogosteje postavlja vprašanje, kje bo kdo igral na Silvestrov večer. Veseli hmeljarji bodo prehod iz letošnjega v prihodnje leto preživeli v Združenih državah Amerike in v Kanadi. Tam bodo igrali za naše izseljence, ki so jih povabili medse. Povabilo pomeni članom tega ansambla eno doslej največjih priznanj. Na turneji bodo od 28. decembra do 18. januarja. Vtisov bo prav gotovo izjemno veliko, pa bomo o tem pisali po njihovi vrnitvi. Pozabili pa ne bodo tudi na številne dolgoletne zveste poslušalce. Ob dvajsetletnici bodo 18. decembra, ko bo tudi praznik KS Žalec, pripravili jubilejni koncert v kino dvorani, pred dnevi pa so nastopili tudi na Ubojski reviji narodnozabavnih ansamblov. Ob koncu pa predstavimo še sedanje člane. Trobentar in vodja je Vili Ograjenšek, na klarinet igra'Alfonz Kumer, na harmoniko Ivan Zalokar, na kitaro Pavle Knez in na bas Ludvik Kos. Pojeta Alenka Češarek in Ivan Korošec. JANEZ VEDENIK USPESNO GOSTOVANJE V BAČKI PALANKI Meseca avgusta je prispelo vabilo, naj se kulturniška skupina naše občine udeleži svečanosti v Bački Palanki, ki potekajo pod naslovom OKTOBARSKI DANI. Organizirani so v čast 20. oktobra, ko je bilo osvobojeno to naše bratsko mesto. Program prireditev je skrbno izbran, zato sta bili Zveza kulturnih organizacij in Občinska kulturna skupnost pred težko odločitvijo kdo naj bi zastopal oziroma prikazal utrip naše slovenske kulture v tem kraju. Odločili so se za dekliški pevski zbor kulturnega društva z Gomilskega pod vodstvom dirigentke Tanje Cehner. Kulturniški skupini so se ridružili še predstavniki rajevne skupnosti Gomilsko in seveda kulturne skupnosti. Zbor je imel dva koncerta, sodeloval pa je tudi na otvoritvi novega objekta vzgojno-varstvenega zavoda. Vsi trije nastopi so bili sprejeti z navdušenjem. V teh dnen se je v Bački Palanki mnogo govorilo o zboru »de-vojčic iz Žaleča«, izrečene so bile številne pohvals. Sekretar kulturne skupnosti Bačke Palanke pa kar ni mogel verjeti, da se je prvič zgodilo to, da je zbor ob zaključku koncerta moral zapeti še dodatne pesmi. Presenečenje je bilo prav v tem, da je tolikšno kvaliteto pokazal zbor majhne krajevne skupnosti, ki šteje le 800 prebival- cev. To pa je dokaz, da je takšno kvaliteto moč doseči le s strokovnim delom. Omenimo naj še, da so se naši prijatelji v Bački Palanki ponovno izkazali kot izredni gostitelji. Bili smo gostje krajevne skupnosti, ogledali smo si kombinat Sintelon, okolico in nekatere znamenitosti mesta. Nepozabno je bilo prijateljsko srečanje naše skupine s člani KUD Kosta Abraše-vič. Vzdušje je bilo veselo in prisrčno-bratsko. Ko so mladi zaplesali preko valčka in polke v kolo, se koraki niso hoteli ustaviti; kot da so člani enega društva, kot da se poznajo že leta in kot da se ne bodo več razšli. Ob slovesu smo vedeli, da je trdno sklenjeno še eno prijateljstvo in zagotovilo, da bratstvo in enotnost nikdar nista bili le prazni besedi. Ko je izzvenel zadnji akord pesmi Druže Tito, mi ti se kunemo je sleherni v skupini čutil vrednoto teh besed in občutil veličino naše domovine. In ponovimo besede, ki smo jih izrekli v Bački Palanki: Naše bratstvo se je rodilo v vojni, bratstvo in enotnost seje kalila v borbi, preizkusila v svobodi, zato smelo stopajmo naprej po Titovi poti.« Jožica Ocvirk 10. REVIJA NARODNO ZABAVNIH ANSAMBLOV Tudi tokrat so se organizatorji revije narodnozabavnih ansamblov v Libojah izkazali- Letos je bila ta revija, ki jo organizira DPD Svoboda Ludvika Oblaka, deseta, jubilejna. V počastitev tega jubileja so že dan pred libojsko revijo v Žalcu pripravili svečan koncert, na katerem sta nastopila oba ansambla, ki na libojskih revijah še nista manjkala: Veseli hmeljaiji in ansambel Francija Zemeta, gostje pa so bili domačini ansambel Savinjskih sedem, vokalni kvartet Frankolovča-ni ter folklorna skupina An- ton Tane iz Marija Gradca v laški občim. V prostorih Savi-novega salona je bila odprta razstava, ki je skušala pnka-zati nastanek in razvoj liboj-ske revije. Koncert v Libojah so pričeli fanfaristi libojske godbe na pihala, potem pa seje zvrstilo več kot trideset ansamblov iz domala vse Slovenije. Nastopil je tudi Zamejski instrumentalni ansambel iz Štever-jana v Italiji. Koncerta sta bila dva, ob koncu pa so vsi nastopajoči zaigrali himno revije Od Celja do Žalca. Prireditev je tudi tokrat povezoval Tone Vrabl. Nwolelno praznovanje Čeprav nas od novega leta loči še dober mesec dni, na Društvu prijateljev mladine že razmišljajo o novoletnem praznovanju otrok. Prireditve bodo potekale po vseh krajevnih skupnostih za vse otroke od drugega letastarosti do vključno 4. razreda osnovne šole. Simbolično darilo za otroke bo znašalo predvidoma 200 dinarjev, dedek Mraz pa bo otroke obiskoval od 2 L do 29. decembra. Organizatorji letošnjih praznovanj so vrtci, šole in Društvo prijateljev mladine. Vrtci in DPM bodo vsem otrokom pošiljali vabila, starše pa opozarjamo, da svoje otroke prijavijo v vrtcih, krajevnih društvih DPM ali pa na podružničnih šolah. Seznami otrok namreč niso popolni, želimo pa, da bi se praznovanja novega leta udeležili vsi otroci v naši občini. DPM Žalec \_________________________________________________________J PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH I Leto 1941 je Hitler napad d naJo domovino. Čeprav so okupatorji razkosali našo domovino, se naši narodi niso predali. Vodstvo množic so prevzeli komunisti, ki so bili že pred vojno največji sovražniki fašistov. Pripravljali so se na boj, v katerega so mu sledili vsi, ki se niso mogli sprijazniti z okupatorjem in so čutili vdiko ljubezen do domovine in svojega naroda. Med mnogimi borci, ki so imeli en sam dlj, pregnati sovražnika iz domovine, pa je bil tudi tovariš Dane Debič iz Žalca. Mračnega neddjskega popoldneva sem se napotil k njimu. Pripovedoval mi je o času, koje postal partizan: „Spominjam se 27. mgrca 1941. Jutro je bilo polno sonc-Iesketa. Na vrhu eno, spodaj stotero, ki odzvanjajo s sveta. Imel šem popoldanski pouk in tako sem odšd iz Vrbja, ki se je tako ljubko kopalo v skoraj že pomladanskem soncu, na kolodvor. Sd sem po poti ob Lavi, ki je za vrbami skrivala zelene žabe in rjavo srebrne ščuke. To Plutje pa je bilo kmalu vzburkano, saj sem že na kolodvoru in potlej na vlaku, skupaj z drugimi dijaki, izlival jezo na izdajalsko vlado in naciste. Takrat sem obiskoval tretji razred gimnazije in sem že simpatiziral s komunisti, kar je bilo na cdjski gimnaziji pogost pojav, saj sta bila dijaka te šole tudi poznejši partizanski pesnik Kajuh in padla prvoborka Ivanka Uranjek, pa še drugi prvoborci. Takoj po prihodu v šolo smo imdi zborovanje v telovadnici. Potem pa smo se mladinci vseh šol zlili v hrumeče in vzklikajoče potoke z jugoslovanskimi zastavami, ki so napolnili takratne stare celjske ulice. Peh smo revolucionarne pesmi in vzklikali proti odvrženi izdajalski vladi in nacistom kar do noči. Šestega aprila 1941. leto zjutraj. Bil je meglen, oblačen dan, ko sem zvedel, da so nacisti napadli Jugoslavijo. Pozneje smo po radiu slgah za strašen napad na Beograd. Dopoldne smo šli fantje, tudi brat je bil poleg, obiskat v Celje očeta, ki je bil narednik v cdjski vojašnici. Že nekaj dni poprej je bil mobiliziran. Sli smo peš ob železnice Ko smo bili za hrbtom Levca, sta pdjali visoko nad nami dve divji štuki, že čez nekaj minut smo slišali bobnenje iz smeri Zidanega mosta. Takrat san začutil prvo strahoto vojne, ki nam je potlej štiri leta prinašala strašno trpljenje. Se isti dan popoldne smo se zbrali mladi sokolski tečajniki v Žalcu, kjer nam je Piklov Zoran, jugoslovanski major, razdelil naloge — čuvanje pomembnejših objektov pred nadstično sabotažo. Tako smo že ponoči stražili griški most nad Savinjo. Bilo je mrzlo in pričdo je snežiti. Drugi dan smo dobili tudi puške. Ta objekt smo stražili do četrtka. Potlej je že bežala starojugoslovanska vojska, bila je v razsulu. Z enim od gr iških fantov sva hotela skupaj v umik z bežečo vojsko, vendar to ni bilo mogoče. Po okupaciji, že poleti, sem z bratom in Krašovčevim Stankom iz Griž pričel zbirati dgarete in denar za partizane. Od takrat naprej se je pričdo zame pravo partizansko ddo. Dodeljen sem bil v I. bataljon III. brigade VDV, ki se je na pomlad borila v Zg. Savinjski dolini, kjer sem po štirih letih hudega boja dočakal zlato svobodo. Bil je to boj, iz katerega se je rodil naš čas srečnih ljudi.” Tako je svojo pripoved končal tovariš Dane Debič. Oči so se mu zaiskrile, obraz zresnil in obrnil se je proti meni, kot da hoče še nekaj dodati. Zaslutil sem, kar je hotel reči: „Mladi se moramo zavedati, da je krvava borba dala mnogo življenj zato, da mi živimo v miru. Aljoša Gramc NABORI SO ZA NAMI Prvi dnevi letošnjega novembra so bili za mladince-obveznike nabornike (letnika 1964) še posebej vznemirljivi. Pristopili so k naboru, ki jim je pomenil prvi stik z oboroženimi silami. Letošnje rezultate naborov ocenjuje komisija iz uprave vojaškega okrožja iz Ljubljane kot izredno uspešne, saj pomenijo korak naprej v podružbljanju obrambnih in samozaščitnih zadev na območju naše občine. Za tako visoko oceno, ki sodi v sam vrh v naši republiki, gre zahvala predvsem delavcem sekretariata za ljudsko obrambo, pa tudi družbenopolitičnim organizacijam, izvršnemu svetu, skupščini občine in tudi vsem krajevnim skupnostim v naši občini. Pre naborno komisijo se je letos zvrstilo okoli 300 mla- "Sfi* - dincev. Odrejeni so bili v tiste vojaške evidenčne specialnosti, v katere so jih predlagali dejavniki krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, šol in potrebe oboroženih sil na našem območju. Seveda so bile upoštevane tudi želje posameznikov, čeprav tudi razočaranja niso bila redka. Vsi bi bili preradi Šofeiji, momaiji, vojaški miličniki, skratka, služili bi radi v atraktivnih vojaških rodovih. Nabore so letos spremljale pestre dejavnosti: kulturni program, ki ga je pripravila Občinska konferenca ZSMS, razstava orožja in slik iz življenja ter dela pripadnikov oboroženih sil. Celoten naborni dan je bil posvečen spoznavanju mladincev z oboroženimi silami. MALA ANKETA Igor Glašič; 4. letnik srednje gradbene šole, iz Arje vasi: „Glede na smer šolanja sem pričakoval, da bom služil vojaški rok v inženiriji pontonerslri, zato sem z odločitvijo komisije zadovoljen. Predviden sem tudi za komandirja desetine ali kot pravijo za desetarja. S podrobnostmi o pomenu in delu te vojaške enote nisem seznanjen, sicer bo pa za to še čas. Kje bom služil vojaški rok, mi je vseeno, prèblizu tudi ni dobro, ker te tako preveč vleče domov.« Matjaž Kač, 4. letnik srednje gradbene šole, iz Roj pri Šempetru: „Z dodelitvijo „roda” sicer nisem zadovoljen, ker sem želel biti vezist, dobil pa sem dolžnost voznika oklopnega vozila. Pri tem je odločala moja telesna višina, ki je primernejša za dodeljeno dolžnost. Doslej mi ni znano, pa tudi zanimal se nisem, kakšna dolžnost je to, zagotovo pa tudi zanimiva. Menim, da je pravilno, da po končani srednji šoli odslužiš vojaški rok, nato pa nadaljuješ s študijem.” Silvo Bene'ek; delavec na železnici, iz Zaloga pri Šempetru: „Kar mislil sem si, da me bo doletela pešadija, omenjali so mi tudi mitraljez. Bo že nekako, si mislim, čeprav sem na račun pešadije že veliko slišal, važno je, da svojo dolžnost čim prej opravim. Kje bom služil, mi je vseeno. Današnji dan nabora je svečan in vznemirljiv, fantje se bomo zvečer zbrali, kakšen kozarec spiH in tudi zapeli Ta dan si velja zapomniti. Sicer pa so nekdanji običaji ob tej priliki že skoraj povsem utonili v pozabo.” PRIZADEVNI MLADINCI NA POLZELI Na Polzeli je bilo v času pred mladinskim kongresom zelo živahno. Za to so poskrbeli mladinci iz osnovne šole Vere Šlander. V počastitev kongresa so pripravili kviz, na katerem so prebrali pismo kongresu, sodelovali pa so tudi gostje iz Šempetra in Braslovč. Ves teden so se vrstila športna srečanja in tekmovanja, vmes pa so se odvijale številne kulturne prireditve. Mladi se ne zapirajo v krog svoje organizacije, temveč se povezujejo tudi s krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela. Letos so se vključili v urejanje okolice spomenika NOB in spominskega parka. V jesenskih dneh pa so pomagali pri pobiranju sadja. M. Palir TEŽAVE S PROSTORI Mladi v Braslovčah že dalj časa urejujejo mladinsko sobo, kar pa zaradi daljšega trajanja povzroča nejevoljo med mladinci. Vendar v veliki meri niso krivi sami, kajti dela s pleskanjem še vedno niso v celoti opravljena. Vsaka OO ZSMS si želi in mora imeti prostor, kjer bi se lahko večkrat sestajala. »Dobrota je sirota,« pravijo. Mladinci so sobo posodili, komu sicer ne vemo. Seveda je bila reakcija mladih opazna, na sestanke in akcije, ki jih organizirajo, hodi sedaj mnogo manj mladih kot v času, ko so imeli še interni disco in klubske kulturne večere. Žal imajo tudi zelo slabo opremo, zato vzame čiščenje opreme precej časa, včasih pa niti ni uspešno. Krajevna skupnost jim je sicer objubila pomoč, žal pa je ostalo le pri obljubi. KOT DA NAS NI Že res, da smo ena izmed najmlajših osnovnih organizacij ZSMS v občini Žalec, toda to še ne bi smel biti vzrok da se družbenopolitična organizacije, družbene organizacije in društva v krajevni skupnosti Polzela tako malo zanimajo za našo delovanje, če sploh se. Izjema je samo Gasilsko društvo Ločica, ki nam je po daljšem pri- KLUB OZN Pod okriljem krajevne organizacije ŽSMS deluje na Pòizeli od meseca aprila klub OZN. Že od vsega začetka pestijo mlade, ki so se vključili v delo kluba, hude prostorske težave. Garderoba v domu Partizana je namreč edini prostor, ki je na razpolago članom kluba. Nova dejavnost je pritegnila okrog 25 mladincev, ki se sestajajo enkrat tedensko. govaijanju in zaradi našega aktivnega dela dodelilo sobo v Gasilskem domu. Toda sobe verjetno še dalj časa ne bomo imeli, ker ne dobimo potrebnega materiala za opremo (kletni prostor). Gotovo pa to ne bi bil takšen problem, če bi se lahko povezali z ostalimi dejavniki v KS, predvsem s KK SZDL. Žal nam to do sedaj ni uspelo. Srečanja so v glavnem namenjena obravnavi tekočih problemov v svetovni politiki in gibanju OZN. Pripravili bodo tudi nekaj širših predavanj za vse tiste, ki jih zanimajo dejavnost OZN in dogajanja v svetu; v času od 18.—25. novembra pa bodo v razstavišču Komenda pripravili razstavo o dejavnosti OZN. M. Palir KMALU 30 LET BEĐETIJEVE SLAŠČIČARNE V PREBOLDU Raman Bedžeti je star znanec Preboldčanov. V tem kraju je slaščičar že od leta 1953. Prej je bil slaščičar njegov brat Baki Bedžeti, ki pa je kasneje nadaljeval svojo obrt v Ljubljani, sedaj pa v Zagrebu. Raman je prišel v Prebold iz vasi Toplica blizu Gostivarja v Makedoniji. Pri bratu se je izučil slaščičarske obrti in danes sodi Raman pravzaprav že med prave Pre-boldčane. Še posebno če vemo da se je število prebivalcev zadnja leto precej povečalo in da so v ta industrijski kraj prišli od vsepovsod. „Počutim se kot domačin med domačini,” pripoveduje Raman. „Vesel sem, ker so me ljudje sprejeli za sebi enakega. Tudi sam brez Prebolda in njegovih ljudi ne bi več mogel. Edino, kar tu pogrešam, je družina. V Makedoniji živijo žena in trije otroci. No, eden izmed njih se sedaj šola v Mariboru. Star je sedemnajst let. Hčerka obiskuje prvi razred gimnazije v Gostivarju, najmlajši sin pa hodi še v osnovno šolo. Zena ima doma kar precej dela, saj živi na kmetiji.” Potem Raman pove, da bi bil najsrečnejši človek na svetu, ko bi lahko živel skupaj s svojimi in to v Preboldu. Zal mi ni nikdar uspelo, da bi dobil stanovanje. Nekajkrat je zanj že zaprosil, pa je venomer naletel na gluha ušesa, zato je toliko bolj vesel, ko ga obišče žena in otroci, seveda pa vsakič tudi z nestrpnostjo čaka dan, ko gre sam k njim v Makedonijo. Ramàn se spominja sedaj že marsikaterega odraslega Prebold-čana, ki je še kot kratkohlačnik hodil v njegovo slaščičarno na kremne rezine, po bonbone ali sladoled. Veliko je takšnih, ki k njemu še sedaj radi zahajajo, ali pa njegovo slaščičarno obiskujejo že njihovi otroci. Dela Ramami ne bo zmanjkalo. Ljudje radi zahajajo k njemu. Precej je takšnih, ki pravijo, da je Ramanov sladoled najboljši daleč naokrog, drugi so spet navdušeni nad njegovo posebnostjo — to so banane, prevlečene s čokoladno kremo, tretji pa tu naročajo torte. Z dohodki je Raman zadovoljen. Ponosen je tudi na svoj lokal, ki ga je kupil in je zares čisto in lepo urejen. Niti dolgčas ne more biti v Bedžetijevi slaščičarni, saj je poskrbel tudi za glasbeno skrinjo. Po svoje pa je Ramanova slaščičarna tudi shajališče mladih. Pa srečno, Raman Bedžeti! ZDRAVO, NEDELAVNI MLADINEC Da, to je zate, prav zate! Da te malce spomnimo, da obstaja tudi v Žalcu osnovna organizacija ZSMS. Prav slišiš oziroma bereš. Trudimo pe, da bi te pridobili jnedse, da bi nam pomagal. Kako? Naj te najprej Seznanimo z našimi dosedanjimi uspehi in načrti. Če te zanima akustična glasba, si ' bil prav gotovo na koncertu, ki Smo ga pripravili prejšnji hiesec in v katerega smo Vložili veliko truda, ppravili smo tudi veliko delovnih akcij. V našem klubu je razstava likovnih del, prav zanimivih, hkrati pa lahko prideš še jia sestanek, kjer se boš Seznanil z našim delom in z nami. Pa naši načrti? Za 29. november bomo pripravili proslavo, ki bo v mladinskem klubu 26. tega meseca. Pridi nanjo, lahko pa na njej tudi Sodeluješ. Delovne mladince potrebujemo na vseh področjih. Ustanovili smo tudi odbor za kulturo, ki bo pripravljal razne proslave in skeče. Če imaš ideje, se oglasi. Skušali bomo izdati bilten, kjer nam tudi lahko pomagaš. Na naših sestankih se izčrpno pogovarjamo o vseh stvareh. Zanima in skrbi nas tudi gospodarski in politični položaj. Da bi o njem zvedeli kaj več, nameravamo medse povabiti kakšnega družbenopolitičnega delavca, ki nam bo iz prve roke o tem povedal kaj več. Kakor verjetno veš, je bil v Novem mestu pred nedavnim kongres ZSMS. Na njem je bilo izrečenih mnogo kritičnih besed na račun naših organizacij, našega dela in nedela. Beseda je tekla tudi o sedanjem položaju Jugoslavije, o problemih mladih, o zaposlovanju, o vsem, kar nas zanima. Mnoge stvari se tičejo tudi tebe, neaktivni mladinec. Skupaj bi lahko naredili veliko več. Lahko je kritizirati, toda tudi narediti je treba kaj. Naše vsakdanje geslo: od besed k dejanjem! Pravijo, da smo mi, mladinci, kritični. Prav je tako. Vendar mora biti delo osnova. V Žalcu vas je veliko mladih, neaktivnih, ki zapravljate prosti čas na različne načine. Izkoristite ga enkrat na koristen način. Pridite ob petkih proti večeru kdaj v naš mladinski klub, ki je nasproti železniške postaje. Veseli bomo tvojega obiska, še bolj pa tvojega dela. Kaj naj ti še rečemo? Morda le to, da je to delo popolnoma prostovoljno. Vanj te nihče ne sili, ne priganja. Kaj pa tvoja zavest? Kritika na naš račun, na naše nedelo, se tiče tudi tebe. Tudi ti si ta, kritizirani mladinec. Le peščica nas ne more izničiti te slabe, zmotne podobe o nas. Več nas bo, laže bomo z delom spremenili kritiko v pohvalo. Zato pridi, z veseljem te bomo sprejeli medse. Jasna Rode s____________ November 1982 — SA VINJSKI OBČAN 11 SKAKALCI BRASLOVČ ŽE PRIDNO TRENIRAJO Mladi skakalci iz Braslovč se že dalj časa pripravljajo na novo skakalno sezono. Redno trenira 25 skakalcev, treninge pa vodi Andrej Tomin, pomagata pa mu 5e Jože Sredenšek in Jože Oblak. O pripravah in kaj pričakujejo od nove smučarske sezone nam je trener Andrej Tomin takole pripovedoval: „s treningi za sezono 1982/83 smo letos pričeli zelo zgodaj. Sprva so bili treningi petkrat tedensko, sedaj pa so trikrat. Mladi skakalci redno hodijo na treninge, tako da z udeležbo nimam težav. So poslušni in delo poteka po predvidenem programu. Letos največ pričakujem od Jožeta Verde-va, ki je član A mladinske reprezentance, Janeza Tanjška, ki je član B državne članske reprezentance, Janija Jagra, ki je član B mladinske državne reprezentance, Robija Oblaka, ki je v lanski sezoni postal prvak pri mlajših cicibanih in od Franja Ažmana, ki je republiški prvak pri starejših cicibanih. Tudi drugi skakalci bodo letos nastopili na različnih tekmovanjih. Menim, da smo se za novo sezono dobro pripravili in da uspeh ne bo izostal.” Povedati je še treba, da bodo, ko bo zapadel prvi sneg, izvedli že poskusne skoke na 70-meterski skakalnici pod Dobrovljami, odprtje le-te pa naj bi bilo drugo leto. Prizadevne smučarske skakalce v Braslovčah je pred dnevi obiskal direktor klasičnih smučarskih disciplin Lojze Gor-njac, si ogledal novo 70-metersko skakalnico ter jim k uspehu čestital ter jim zaželel še veliko športnih uspehov. Tone Tavčar USPEHI ŽALSKIH KARATEISTOV Žalski karateisti, ki delujejo v okviru TVD Partizan, so v zadnjem času dosegli nekaj lepih uspehov. Med vidnejše sodi 3. mesto Riharda Žibrata v poltežki kategoriji na republiškem tekmovanju v Mislinji pri Slovenj Gradcu. Lepe rezultate so dosegli naši predstavniki tudi na ekipnem tekmovanju v Žalcu, kjer so sodelovale ekipe iz Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine in Žalca. Naši karateisti "Jože Hudovernik, Rihard Žibrat, Milenko Vukič, Branko Leber in Janez Leber so se pomerili z ekipama Slovenske Bistrice in Rogaške Slatine ter ju dvakrat premagali z rezultatom 6:4. Rihard Žibrat je dosegel lep uspeh tudi na tekmovanju Celjske regije v Rogaški Slatini, kjer je v absolutni kategoriji mladihcev osvojil prvo mesto in se uvrstil na republiško tekmovanje. Na istem tekmovanjj sta mladinki štefica Žerjav in Marjeta Mohorko osvojili prvo in drugo mesto in se prav tako uvrstili na republiško tekmovanje. Omenimo še ekipno tekmovanje v Rogaški Slatini, kjer so poleg žalske ekipe sodelovali tudi karateisti iz Celja, Rogaške Slatine in Slovenske Bistrice. Zalčani so premagali Celjane z 'rezultatom 6:4. Našo ekipo so zastopali Jože Hudovernik, Mirko Hudovernik, Borislav Stojakovič, Vinko Pilko in Vlado Gor. S. Marič ORIENTACIJA HOM 82 V naši občini nekatera planinska društva in jamarski klub Črni galeb iz Prebolda prirejajo orientacijska tekmovanja. Tekmovanju preboldskih jamarjev je sledilo prvo novembrsko nedeljo planinsko društvo Zabukovica,, ki je pripravilo tekmovanje HOM 82._ Tekmovanja se je udeležilo 23 pionirskih ekip z 71 tekmovalci, pet mladinskih ekip s 17 tekmovalci in osem članskih ekip s 24 tekmovalci. Največ znanja v orientaciji, v prvi pomoči in v zgodovini NOB so pokazali taborniki iz Griž, sledili pa so jim pionirji s Polzele, ki so zasedli drugo in tretje mesto. Med mladinskimi ekipami je bila najboljša ekipa PD Titovo Velenje, sledile pa so jim: PD Zabukovica, šolsko športno društvo Tehnične srednje šole iz Celja in PD Polzela. Med člani pa so bili najboljši člani Zveze rezervnih vojaških starešin iz Griž, sledili pa so jim člani PD Zabukovica, člani PD Titovo Velenje, jamarji, člani PD Vransko itd. Tekmovanje je lepo uspelo, saj se ga je udeležilo kar 112 tekmovalcev, kar je potrdilo tudi veliko zanimanje mladih. -fj LIGAŠKA TEKMOVANJA Odbojkarji Partizana Šempeter uspešno nastopajo v II. zvezni odbojkarski ligi. Po šestih kolih so na odličnem tretjem mestu. V zadnjem so v dvorani Osnovnošolskega centra v Žalcu premagali ekipo Ina Mlake iz Rijeke 3:1. Do konca tekmovanja so na vrsti še štiri kola. Ekipa Braslovč pa, ki tekmuje v slovenski odbojkarski ligi — vzhod, je po petih kolih na šestem mestu. Od petih odigranih srečanj so dve dobili, tri pa izgubili. Uspešno nastopajo v slovenski rokometni ligi tudi rokometaši Minerve iz Griž. V 11. kolu so doma igrali z Usnjarjem neodločeno 26:26, na lestvici pa so med dvanajstimi ekipami na petem mestu. Jesenski del tekmovanja je tako končan, v prvi tekmi spomladanskega dela pa se bodo pomerili doma z ekipo Mokerc KIG. Za ekipo Minerve so v jesenskem delu igrali: Skok, Koštomaj, Hriberšek, Brvar, J. Jančič, Zazjal, Virant, Z. Jančič, Črnila, Pfeifer, Vogler in Kranjc. Treninge je uspešno vodil Prašnikar. T. TAVČAR SINDIKALNI Sport Občinskega sindikalnega tekmovanja v malem nogometu se je udeležilo 17 ekip. Vrstni red: 1. SIP Šempeter, 2. VIO Žalec in 3. TT Prebold. V tem in naslednjem mesecu bo še tekmovanje v kegljanju, namiznem tenisu in v šahu. T. T. ni hm warn m TOMO DIACCI IN NJEGOVA TROFEJA Žalski ribiči so se vneto pripravljali na ulov sulca v bogati Krki. Največ uspeha je imel mojster Tomo Diacci, ki je svojim trofejam dodal več lepih ščuk. Zadnja je bila dolga kar blizu 90 centimetrov. SLABO VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA - V PORASTU GOSPODARSKI KRIMINAL Ni še dolgo tega, ko smo pisali o malomarnem varovanju družbenega premoženja v nekaterih organizacijah združenega dela, ko so že delavci uprave javne varnosti odkrili nove primere. Zgleda, da opozorila prav nič ne zaležejo, vprašanje je tudi, če kdo zaradi malomarnega odnosa tudi odgovarja. Ob vedno težjih gospodarskih razmerah obstajajo večje možnosti odtujevanja oziroma kraje družbenega premoženja. Ob tem mislimo predvsem na nezavarovana skladišča gradbenega materiala na posameznih gradbiščih, 'pa odprte pisarne s štampiljkami in naročilnicami na mizi, da ne govo- rimo o neuporabnih gasilskih aparatih. V porastu je gospodarski kriminal; v devetih mesecih beležimo kar 58 prekrškov. Gre za izdajanje nekritih čekov, zlorabo pooblastil, uničevanja dokumentov. Uveden je postopek proti sedmim obrtnikom, kjer sumijo utajo davkov v višini preko milijon dinarjev. Močno se je povečalo število kraj motornih vozil in koles, priJSemer pa moramo poudariti tudi malo marnost lastnikov, ki teh konjičkov ne zaklepajo. V tem letu je bilo ukradenih že 111 koles, od tega so jih našli 40. Mnogi oškodovanci pa niti ne pridejo iskat najdenih koles, ki so shranjena na občini; tam pa se srečujejo s problemom skladiščenja. A Kje boste preživeli najdaljšo noe v letu STRELSKE IN ŠAHOVSKE VESTI V Braslovčah je bilo občinsko kontrolno tekmovanje z vojaško puško, kjer je sodelovalo 16 strelcev. Zmagal je Konrad Marčenko iz Braslovč, sledita Alojz Klovar in Jože Kave (vsi iz Šempetra). Na strelišču v Šempetru je bil 4. tradicionalni turnir z MK puško v spomin na dobrega strelca Klavčnika. Ekipno je zmagala prva ekipa Šempetra pred Grižem; posamezno pa je bil najboljši Darko Turnšek iz Griž. Stre Iška družina Griže paje pripravila tekmovanje rezervnih vojaških starešin z MK puško. Nastopilo je 28 strelcev, zmagal paje Drago Grešak. V Preboldu je bil sedmi turnir Šahovskega kluba Savinjčan. Zmagal je Marjan Goršek iz Titovega Velenja. Na brzoturnirju šahovske sekcije Društva invalidov Žalec je zmagal Božo Štrucl pred Marjanom Črepanom. in Stanetom Skokom. NAMA ŽALEC Silvestrovanje bodo pripravili v restavraciji v Žalcu in v prodajnem centru v Levcu. Rezervacije bodo sprejemali od 1. decembra dalje. HOTEL GOLDING-RUBIN pripravlja bogat program, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Amfore s pevko Zorico Fingušt. Rezervacije že sprejemajo. HOTEL PREBOLD Na silvestrsko noč in na dan novega leta bosta za raz- ' vedrilo skrbela ansambla NOČNA IZMENA in BRANETA KLAUŽARJA s pevko. Rezervacije že sprejemajo, cena za bogat silvestrski menu pa je 1.250 din. Zanimiv bo tudi novoletni ples prvega januarja 1983. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRAJSKA VAS bo pripravilo silvestrovanje v Domu krajanov na Gomilskem. Rezervacije bodo sprejemali od 10. decembra v pisarni društva ali po telefonu 701-082. _________________________:----------------------------J ZA PRAZNOVANJE 800-LETNICE IN IZGRADNJO TITOVEGA parka v Žalcu SO PRISPEVALI sredstva Franc KEKEC, livarstvo, Žalec; Anton BLAJ,, ključavničarstvo, Griže; Ivan BLAJ, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in ključavničarstvo, Žalec; Karla BLAJ, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Griže; Franjo VERDNIK,, orodjarstvo, Griže; Valerija VERDNIK, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Griže", Olga KUNST, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Griže; Alfred KUNST, kovi-nostrugarstvo in ključavničarstvo, Griže; Jože ME-LANŠEK, orodjarstvo in kovinarstvo, Žalec; Vanda ME-LANŠEK, kovinoplastika, Žalec; Janez ČMAK, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Gotovlje; Milan ČMAK, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Gotovlje; Olga RATEJ, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Petrovče; Goran TA-NASKOVIČ, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Grize; Tatjana TANA-SKOVIČ, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Griže; Marjan ČRETNIK, ključavničarstvo, Prebold; Stanko KOTNIK, pleskarstvo, Žalec; Helena PEVEC, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Griž,e;_ Jože PEVEC, orodjarstvo, Žalec; Boris FIŠER, avtomehanika, Šentrupert, Martin DREV, avtokleparstvo, Petrovče; Jakob KOŠTOMAJ, orodjarstvo in strojno ključavničarstvo, Petrovče; Stanko DOLAR, sobno slikarstvo in leskarstvo, Gotovlje; Jože ALEJ st., ključavničarstvo, Gotovlje; Jože ŠALEJ ml, ključavničarstvo, Gotovlje; ŠELEKAR, skupna obratovalnica izdelovanja štampiljk, Žalec; Jože KUGLER, steklarstvo, Žalec; Heda DOBO VIČNI K, izdelovanje drobnih kovinskih predme-toVj Žalec; Marjan DOBO-YIČNIK, ključavničarstvo, Žalec; Franc ŠARLAH, instalacije za vodovod in kanalizacijo, Žalec; Milan KOS, avtomehanika, Ločica—Polzela; Jožef PODMILJŠČAK, avtomehanika, Levec; Jože KOČEVAR, avtomehanika, Ločica-Polzela; Anton ŽGANK, glavanizacija, Griže; Marjan, Stanko ANŽLO-VAR, kovinskostrugarstvo, Šentrupert; Rado KOVAČ, kleparstvo, Žalec; Jože KOVAČ, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Žalec; Peter JANIČ, elektroinstala-cije in elektromeritve, Gotovlje; Franc PODBREGAR, kovaštvo, _ Poljče-Braslovče; Jože RAJŠP, gradbena mehanizacija, Šentrupert; Ivanka ČAS, gostilna, Žalec; Viljem LONČAR, izdelovanje drobnih predmetov iz papirja, Žalec; Nada PREMIK, gostinstvo-bistro, Žalec; Danica ZAGODE, moško in žensko frizerstvo, Žalec; Rudi SENICA, gostinstvo, Žalec; Martin POZGAJNER, jfovi-nostrugarsrtvo in ključavničarstvo, Žalec; Anton JE-ŽOVNIK, ključavničarstvo, Žalec; Drago DOSEDLA, avtomehanika, Žalec: Niko GLUŠIČ, varilstvo Žalec; Ivan K RAG L, zlatarstvo, Žalec; Vika SADNIK, galvanizacija, Žalec; Vili KRAJ-ŠEK. elektroinstalaterstvo, Žalec; Milan KRAJŠEK, elektroinstalaterstvo, Žalec; Bogdan IVANC, elektroinstalaterstvo in elektromeritve, Žalec; Janez VIPOTNIK, sobnow slikarstvo ih pleskarstvo, Žalec; Angela ŠOSTER, kemično čiščenje tkanin in oblek, Žalec; Marija OBU, kemično čiščenje tkanin in oblek, Žalec; Breda RAMŠAK, izdelovanje predmetov jz plastičnih mas, Žalec; Franc DOLAR, instalacije za vodovod, Žalec; Zdenko ŠKORJANC, cvetličarstvo, Žalec; Milan ČREMOŽNIK, čevljarstvo in izdelovanje plastičnih pet, Žalec; Aleksandra VUČER, frizerstvo, Žalec; Anica REZAR, frizerstvo, Žalec; Anton ČEH, zidarstvo in fasaderstvo, Žalec; Friderik KORBER, sitotisk, Žalec; Roman KOZOVINC, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, Petrovče; Alojz ROKOVNIK, elektroinstalaterstvo, Žalec; Vili DEBEVC, kleparstvo, Ložnica-Žalec; Ivan DEBEVC, ključavničarstvo, Ložnica-Žalec; Drago PIRH, vozno-ličarstvo, Žalec; Ivan LAMPE, ključavničarstvo, Šešče-Prebold; Bruno GOROPEVŠEK, kovinsko strugarstvo, Griže; Alojz MLINARIČ, kovinsko stru-garstvo, Braslovče; Vinko STERNAD, instalaterstvo za vodovod, Žalec; Tomo DIACCI, avtomehanika Žalec; Ivan ZOTEL, kovaštvo, Žalec in Jožica BASTL, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Ločica-Polzela; beogradska banka temeljna banka ljubljana poslovna enota Žalec RAZMISLITE - ODLOČITE SE NOVO! VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE ZA VEZAVO NA 13 mesecev 11 odstotkov 24 mesecev 13 oOSTOTkov 37 mesecev 15 odstotkov Poslužujte se plačil z limitiranimi čeki! Koristite ugodne kredite na osnovi prodanih deviznih sredstev za malo gospodarstvo, kmetijstvo in gotovinske kredite do višine 200 odstotkov deviznih sredstev. Priporočamo vam obisk v naši PE, kjer se lahko prepričate o solidnosti našibjusjug. T. T. Narasla Savinja pri Polzeli ZAVAROVANJE PLEMENSKE GOVEJE ŽIVINE V regiji že dalj časa teče aktivnost za razrešitev skupnega zavarovanja plemenske goveje živine v zasebnem sektorju. V razgovorih v posameznih občinah, kmetijskih organizacijah in v veterinarskih službah je prevladovalo spoznanje, da je v prvi fazi potrebna 30-odstotna participacija družbe. Predvideno je, da bi s tem povečali zavarovani stalež plemenske goveje živine za 50 odstotkov. Zavarovano vrednost bi tako povečali na najmanj 30.000 dinarjev po zavarovani glavi živine. Za občino Žalec bi potrebovali za zavarovanje 4000 glav živine s soudeležbo v znesku 2.196.000 dinarjev. Pri tem bi zavarovalna skupnost s pomočjo kmetijskih organizacij in veterinarske službe izvedla celotno organizacijo akcij kolektivnih zavarovanj. Zavarovalna skupnost bo organizirala živinorejske odbore in zbore kooperantov, če bo to potrebno, in izvedla individualno akvizicijo s popisom živine. Naj opozorimo še na to, da bo živinorejec moral na polico prispevati 70 odstotkov premije. Akcija je naravnana tudi tako, da bi v bodoče zajeli tudi zavarovanje mlade pitane govedi. Zavarovalna skupnost pa si bo prizadevala za kar najhi-trejšo’ in uspešno likvidacijo škod za poginulo živino, za zakole ter zdravljenje bolne živine. IZ BOSNE Zlepa ni primera, da bi se v eni OZD zbralo deset bratov in bratrancev, kot to velja za Karene (6) in Alihodžiče (4) v žalski Gradnji. Kot ena velika družina so in v delovni organizaciji pravijo, da so vsi dobri delavci, zato jih imajo radi. Gradnja ima delovišča širom Jugoslavije pa tudi na tujem, kjer skupine delavcev postavljajo schiedel dimnike, zato smo ob našem obisku v Gradnji našli le štiri delavce — dva Karena in dva Alihodžića. »Škoda,« smo rekli, da ni vseh skupaj in tako smo v fotokamero ujeli le štiri. Pa smo se tudi z njimi lepo pogovorili o vsem, kar nas je zanimalo. Prvi je prišel v Gradnjo 43-letni Osman Alihodžić. »V Sloveniji sem odslužil vojake in tu sem se spoznal z dekletom. Poročila sva se in jaz sem najprej dobil delo pri Slovenija ceste, potlej pa sva z ženo, kije bila krojačica, odšla v Velenje. Tam zame ni bilo nič, zaposlil pa sem se v Gradnji Žalec,« nam je pripovedoval Osman. V podjetju so ga lepo sprejeli in ker je bil dober delavec, sije hitro našel znance in prijatelje, pritegnili pa so ga tudi v delavski svet in druge organe. S prvo ženo sta se razšla, druga žena, ki jo je našel doma v Bosni, pa je ostala doma. Osman ima dve hčerki iz tega zakona. Starejša je že zaposlena, mlajša pa bo letos končala osemletko.« »Pozneje so se zaposlili v Gradnji ostali bratje in bratranec, podobno zgodbo pa bi vam lahko povedali tudi Karani,« je pripovedoval Osman Alihodžić. Čeprav vsem pomeni Žalec drugi dom, radi odhajajo domov v Bosno. Lazo 'Karan: »Dobro se razumemo, stanujemo v skupnem bloku in tu si ob prostih sobotah, nedeljah in praznikih tudi kaj malega skuhamo. Med nami ni razsipnežev in delomrznežev. Če bi kakšnega imeli, bi kajpak moral domov. Lahko rečem, da so nas v podjetju dobro sprejeli, pa tudi z ostalimi sosedi se razumemo. Sedaj na jesen, ko imajo kmetje veliko dela, kakšenkrat tudi pomagamo pri spravilu pridelkov. Osman Alihodžić: »Poprej sem veliko hodil po terenu in kaj privarčeval tudi na račun dnevnic, seveda če sem bil skromen. Zadnje čase delam v OZD, pa kljub temu še kar dobro zaslužim. Seveda, če bi veliko hodil po gostilnah, bi mi bore malo ostalo za družino. Sicer pa so varčni tudi ostali in tako nekaj denarja prinesemo domov.« Lazo Karan: »V delovni organizaciji dobimo delavske obleke in čevlje, tako da nam ni treba tega posebej kupovati. Veliko nam pomeni tudi nova delavska menza. Obroki so izdatni, okusni in poceni. Sodeloval sem tudi že v organih samoupravljanja in na sploh bi rekel, da v kolektivu ni razločkov med enimi in drugimi. Škoda le, da imamo domov v Bosno tako daleč, pa da so potovanja tako draga. Osman gre domov vsak mesec. Izkoristi nedelje, praznike pa tudi letni dopust. To je potrebno, da bi ohranili živo vez z družinami. »Kje boste dočakali letošnji praznik republike in novo leto?« »Doma, seveda,« sta rekla Lazo in Osman. Vsi se tega trenutka že veselijo. Ker je med tem po dopoldanski malici že steklo delo. smo se poslovili. Vrlim Bosancem smo zaželeli še naprej dobro počutje in uspešno delo v naši sredini. Lojze T. DESET BRATOV IN BRATRANCEV DA NE POZABIMO Praznovanje 800-letnice Žalca je naletelo na velik odmev predvsem na Polzeli, kjer trdijo, daje njihov kraj star več kot 1000 let. Ali je temu res tako? Pustimo Ilire, Kelte in Rimljane, ki so živeli v naši dolini in tu pustili sledove svojih naselbin. Za Žalec je ugotovljeno, da se je ime Sachsenfeld prvič pojavilo leta 1182 in daje bil tu sedež deželnoknežjega urada. Kje je bil dejansko ta zaselek, še ni znano, malo si ga lastijo tudi Šempetrani, saj vedo, da je bil na njihovem področju sedež pražupnije, ki je bil kasneje prenešen na področje današnjega Žalca. Če je bil prenešen tudi svetnik, farni patron, je to prav in pravično. Prepričani smo, da je za občinsko središče primeren Miklavž, saj vemo, kakšno vlogo je imel nekdaj in jo ima marsikje še danes. Kaj je torej s Polzelo? Cerkev Sv. Marjete se prvič omenja leta 1255, grad Komenda je prišel v roke malteških vitezov pred letom 1323, grad Senek pa se v zapisih prvič omenja leta 1288. To pa ni sedanja graščina, ker je bil prvotni grad porušen leta 1439. Pri sedanji graščini je nekoč stala kapelica, do nedavnega je bila v njej pralnica, v kateri so se včasih čistile duše, nato pa perilo. Na Polzeli zasledimo v srednjem veku viteze. Ali nimajo Polzelani še danes v sebi nekaj viteškega? Vitezi so pridno gradili gradove, Polzelani pa . . . — V Savinjski dolini so imele prvotne naselbine agrarni značaj. Izjeme so Braslovče, Vransko in Žalec, medtem ko imajo Liboje, Prebold in Zabukovica značaj starega rudarskega in industrijskega kraja. Najstarejše pisne vire najdemo pri Vranskem, kjer se cerkev pojavi že leta 1129. Leta 1286 je zaslediti ime Vrens itd. V srednjem in novem veku je bil na cestah Vransko—Motnik (do 17. stol.) in Vransko—Trojane močan tovomiški promet in od 18. stol. dalje vozni promet, ki se je stopnjeval z. rekonstrukcijo trojanske ceste leta 1727—29. Vransko je bil obmejni kraj med Štajersko in Kranjsko. V letih 1492 pa do 1778 je bila tu mitnica, v dobi Francozov (1809—1813) pa obmejna carinarnica. Pripovedka pripoveduje, da so prebivalci Višnje gore peljali na Dunaj svojega polža. Na mitnici so jih ustavili Vranšani, ker pa gonjači niso mogli plačati mitrane, so jim le-ti zaplenili verigo, na katero je bil privezan polž. Ta veriga je sedaj okoli farne cerkve na Vranskem. Leta 1868 ie Vransko postalo trg in dobilo svoj grad. še starejši kot za Vransko so pisni viri za Braslovče, ki so se razvile kot naselbina na vzpetini nad stugo Savinje. Ime po vsej verjetnosti izvira iz imena Pretzlau, oskrbnik, ki se omenja leta 1043 in je imel tu svoj dvor. Iz leta 1091 se omenja neki Albinus de Fazlaw, leta 1140 pa se pojavijo Braslovče kot sedež prafare. Preboldska cerkev se omenja leta 1392, grad Liebenstein leta 1288, nasledi ga graščina Prebold konec 16. stoletja. Se bi lahko naštevali tudi pisne vire ostalih krajev, pa tudi tega ali onega slavnega moža bi lahko omenili. Razpisali bi se lahko o kmečkih uporih. Leta 1790 je nastal pravi kmečki punt zaradi zvišanih davkov, ki jih je naložila sodna oblast v Novem Celju. Nad 800 kmetov, med njimi vsi prebivalci Sv. Neže (Liboj), so se zbrali pri novoceljski graščini. Zvon Sv. Neže je vabil na punt. Griški župnik Goličnik je moral pustiti svoje čebele in posredovati. Iz maščevanja pa je svojim župljanom zaprl cerkev Sv. Neže. -s^aass**-’' i POPLAVE PRI NAS Nedavno hudo'deževje je povzročilo precej škode tudi na območju naše občine. Najhuje je bilo v Letušu in v jokolici Polzele med Borštom in Orovo vasjo. Tu je voda zalila kletne prostore nekaterih stanovanjskih hiš. Voda je zalila tudi farmo v Podlogu in nekaj objektov v Prekopi. Pripadniki civilne zaščite so bili uspešni v svoji akciji in so z nekaterimi ukrepi preprečili še večjo škodo.. Pohvaliti je treba tudi gasilce. Tako so na primer gasilci iz Šempetra prihiteli na pomoč v farmo v Podlogu. Precej škode je bilo na nekaterih poljščinah, vendar vso škodo do zaključka redakcije še nismo uspeli oceniti. FOTOKRONIKA NEPOZABNO SREČANJE ZABUKOVŠKIH RUDARJEV Pred kratkim je bilo na Kalah zanimivo srečanje upokojenih rudarjev in ostalih delavcev, sedaj že dolgo opuščenega rudnika Zabukovica. Jože Šalej in Jože Kuder sta udeležence prijetno presenetila z improviziranim rudniškim rovom, ki so ga simbolično tudi odprli. Med skromno pogostitvijo so rudarji-veterani obujali spomine na čas aktivnega dela v rudniku. Ob slovesu so se dogovorili, da bodo še pripravili podobna srečanja. Letošnja jesen je bila zares bogata s poljščinami. Tu pa tam pa so bili tudi nenavadni veliki sadeži pese, korenja, repe itd. Pri Hrovatovih v Podvinu (je na domačem zeljniku zrasla ze(jna glava, ki je tehtala kar 18 kg. Na sliki: Gospodinja Jelka z zeljno glavo-velikanko. T. TAVČAR V jeku stabilizacije v eni izmed naših delovnih organizacij... Letošnje leto je bilo pravo gobje leto. Na enem samem mestu je bilo moč najti tudi takole zajeten kup žametno rjavih ajdovk. (Foto: Palir) NOV DELOVNI ČAS "] PRODAJNI CENTER LEVEC f DELOVNIK P”" 18.00 ure tnc SOBOTA » od 8.00 — 12.00 ure^ DELOVNIK S°B°TA J “7 O A «1 f\ A A OCI 7 ■ O U od 7.30 -19.00 ure vlesnma 12;00ureJ