Drobne vesti.
(O sob ne vesti.) Imenovani so: sodni pristav Štefan Vi d ulic h državnega pravdnika nam. v Trstu. Notarski substitut na Krškem dr. Jurij Pucko notarjem v Žužemperk.
Premeščeni so notarji: Viktor Rozina iz Žužemporka v Kostanjevico, Jurij Detiček iz Gornjega Grada v Celje, Moric Schwarzenberg iz Vranskega v Gornji Grad.
Umrl je dne 15. marca t. 1. notar Hubert Hoffmann v Piadoljici.
(Razprave v malotnem postopku ob dnevnih sodnih praznikov.) Neko sodišče prosilo je nadsodišče. naj izreče svoje mnenje, je-li dopuščeno tudi ob dnevih sodnih praznikov o malotnih tožbah veljavno razpravljati. Nadsodišče ni izreklo svojega mnenja, češ, da v obče ne spada v delokrog njegov se izustiti, ali se posamezni zakoni pravilno rabijo. Mi iz stališča praktičnega poslovanja smatramo dopustnim razpravljati v malotnem postopku tudi ob sodnih praznikih.
Zakon o malotnih rečeh je po svoji naredbi in po duhu svojega poklica v ta namen izdan, da bi se pravo iskajočemu občinstvu v kratkem času pravica podelila. V silnih slučajih zadostuje, da se tožencu tožba na dan določene razprave same naznani, sodnik ima tudi pravico dan tožniku takoj pri vlaganji tožbe ustmeno naznaniti, da, strankam samim je mogoče ob sodnili dneh za malotne tožbe brez odloka sodbo tirjati. kar vse na to meri, da je zakonodajalec nujno postopanje želel in sodišču odmeril tesne meje, v kterih se ima gibati (§§ 14., 15. in 78. zakona z dne 27. aprila 1873,, št. 66, d, z.).
Že občni sodni red zapoveduje, da tudi ob sodnih praznikih nujna sodna djanja ne smejo počivati (§§ :{77., .382, in 38.S. o. s. r.). Praksa tudi
— 127 —
res pomena sodnili praznikov ne tolmači prestrogo: zvršila na premičnine se vršijo navadno tudi ob takih »praznikih, ne da bi se tirjal dokaz nujnosti-Mislimo tedaj, da ona sodišča zakona zlo ne rabijo, katera tudi v sodnih praznikih o malotnih tožliali razpravljajo, ker potreba vsakdajnega življenja zahteva nujno poslovanje in tudi § 0. naredbe just. min. z dne 5. junija 1873., št. G779. pripoznava to nujnost. Dr. W.
(Nekaj o dražbenih pogojih.) Že pred 100 leti se je glede draž-benih pogojev pri zemljiščih rabila oblika, da mora dostajalec zemljišča v 14 dneh po pravomočni prodaji prositi za likvidacijo in v istem času po pravomočni likvidaciji predložiti sodišču načrt o razdelitvi skupila, ,,sicer bi bilo moč vsakemu drugemu vdeležencu te vloge mesto dostajalca in ob njegovih troških vložiti ali pa za relicitacijo prositi". Še dandanes čitamo enaka določila v dražbenih pogojih, in vendar je stara, kakor nova praksa kriva in nezakonita. Po jasnih določilih dvornih dekretov z dne 23. oktobra 1794., št. 199., z dne 15. januarja 1787., št. 621., z dne 22. decembra 1815., št. 1197., in z dne 19. novembra 1839., št. 388. z. p. p. mora sodišče uradoma skupilo razdeliti. Predenj je to mogoče, mora sodišče vse dolgove izvedeti in edino njemu pripada dolžnost za vgotovljenje terjatev skrbeti. Strankam ni mogoče si svoje pravice glede razdelitve skupila ugodniše braniti, nego pri vseh drugih edino v sodnih rokah ležečih djanjih. One morejo le sodišče za nujno rešitev prositi oziroma se pritožiti na više mesto, če urad svoje dolžnosti zanemarja. Nikakor pa ni zakonito, če zahteva, bodi si upnik, bodi si eksekut ali kdo drugi, naj se ob troških dostajalca načrt razdelitve od drugih predloži, če se je dostajalec zamudil. Jako neumestno pa je, če se za slučaj take zamude za relicitacijo prosi, ker gotovo nima vsak deleženee pravice, sploh kaj terjati, dokler ne ve po sodnem potu, koliko se mu je prisodilo, ter da je njegova terjatev obče pripoznana.
Ker se staro pregreho ravno glede takih pogojev na Slovenskem nočejo odpraviti, treba, da se nezakonitost te prakse tako dolgo naglasa, da začnemo v obče rabiti ono obliko, katera zakonitim propisom in interesom strank najbolj ugaja. Dr. IC,
(Slovenska prisega iz začetka 18, stoletja). C. kr. deželnega sodišča svetnik pl. Dllepitsch v Rudolfovem je pri narejanji novih zemljiških knjig naletel na sledečo civilno prisego, ktora so priobči zaradi tega, ker je, vsaj glavni del razsojila, to je: vsebina prisege — slovenski. Glasi se ta zanimiva listina tako:
Ich P. Martinus Gussitsch P. S. administrator der Herrschaft Cling. Felss verkhiinde und attestiere zur Steuor derWahrheit das am heut. dato, alss den 10.Xber diesos zu Ende laufendes 1716 Jalires zwischen Vrscha Wo-ritsclika, als Nothgorhabin Ihror Mathia \Voritschische Eholich Erzeigten Khinder, dan Ansche Hotscheuer als (sledi nerazumljiva beseda) Ursche Jerr-mannische Erben, umb willen praetendirende Erbschafft der am dritl zu Dobraua ligender Hoffstadt, ist, und zwar auf Anhalten Gedachter Vrscha \Voritschka durcli Gregorn Warboritsch Pfurr \Veisskirchen angehiirig Un-
— 128 —
tcrtliaiis im Beisein Ihro Hoclnv. Herrn Joliann Benihardts Urscliitsch Pfarr-Hr. zu St,. Cozian, Tliomasen Kliresal, Androc Kliouatschitsch, Ma-tlieusch Pschenizar und Marina Zwelberca Neuchfolgendes Jurament ab-gelegt worden:
,.Jest, Gregor Warboritsch persliesliem por tem imene gospud Bogu inu te Svete Troyze. de khe ie Karek gospud andreas Mardl administrator v Kelueuslm Vnpartheisch Prauda v Weile Zierque Derschen. je Mosehu Mathia Woritscli kakor Vorb andrea iermana. Vrscha zuertnigkanka, Debe Wiu po Erbau andreioua iermanova '/3 Hofstatl, ie taku Welu obsoienu. De she le po smarte Vrshe Zuertnikovke inemu Mathiu Boritshu ale inega otrokam ali Erbam ta »/^ Hoffstartt V Erbschena pade koker menj Bog Pomagaj, ina Lubesniua pres. Duitza Maria ienu Vsse Poshie Suetnigkj, ienu Suetnitze na Moia posledna Vra Amen."
(Pečat.) P. Martin Gussitsh.
Ta prisega je tudi v pravnozgodovinskem obziru jako zanimiva; kajti vsled stavka; ,.im beisein des Herrn Johann B. Urschitsch Pfarrherrn zu St. Cozian" nastaja vprašanje: jeli prisotnost župnika bila neodpustljiv pogoj pri prisegovanji, ali pa le v verskem značaji ljudstva navadna formalnost prisegovanja? Macieiowski v svojem delu: ..Slavische Rechtsge-schichte Stuttgart 1839-'; in Bogišič v svojim ..zborniku sadašnjih pravnih običaja v južnih Slovena" (Zagreb 1847). ne omenita ničesar o tem, kako se je v poprejšnih časih slovensko ljudstvo vedlo ob priliki prisegovanja. Pravniki, zlasti tisti, ki poslujejo neposredno z ljudstvom, bi si pridobili nedvomno zaslugo, če bi se potrudili, o tem kaj več pozvedeti i objaviti,
P.
(K slovenskemu uradovanju.) Na podlagi spričevala o zmožnosti slovenščine je bil 1859. 1. v čisto slovenskem okraji rodom Nemee kot notar nameščen. Nekega dne pride slovenski kmet k njemu v uradnem opravilu, notar pa ga k okrajnemu sodišči napoti, rekoč: ,,Ite tam per sodba." Kmet debelo pogleda gosp. notarja, ki mu je pa začel slovo sodba gramatikalno sklanjati, ko je videl, da ga kmet ne razume, pa vse zastonj ! Na to je v pisarni navzoč pisar smehljaje vmes posegel ter na kratko dejal: „Tam per Ratousche ite" in dobro jo je pogodil. Iz veselega obličja in direktnega korakanja k mestni hiši, kjer je sodišče nastanjeno, je gosp. notar sodil, da je možak sedaj reč razumel, brisal si je pot iz čela in se sam jezil nad svojim spričevalom — z odliko v slovenščini.
Ta dogodek je bil gosp. notarju v nekem spisu v živ dokaz, da kmet ne i'azume pravilne slovenščine ter da je slovensko uradovanje nemožno in nepotrebno.
Ta resnična dogodbica portjuje v prejšnji št. ,.Slovenskega Pravnika" v članku: ,,Pravniški razgovori" izraženo trditev, kako so od strani, kjer se slovenščina ne pozna, pri vsaki priliki zanikava sposobnost slovenskega jezika. V predloženem slučaji je naravno, da kmet ni razumel notarja, ki je besedo sodba rabil za sedež sodišča.
--O--