p-tStnfna n»»*««« * rotovtnt
Leto XII., št. la
LJubljana,
1. januarja I93I
r - :_-.
Cena 1 Din
loraviiiàtvu. Ljudi iaua fv na 11 je va
ulica 5 - reietuo št J122 3123. 3124 »25 3126 Jnsera-n- iddeiek Ljubljana Selen* hurgova al - Tel 31% m 2442. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta 4t 13 - 1 eietoo št 2455 Podružnica Celie. Kocenova ulica
»t 2 - Telefon št 190 Račun nr po«t te K eavodib: Ijana št 11842 Praha 7<i 1<iO VV-er 5* IOS >41
Naročnina ^niš» mesečno 25— Din. za m.»zemstvo Hi.- Din_
Uredništvo: tvjubliana. Knatliev» ulica 5 I elefon st 3122 3123 3124 3125 m 3120 Maribor Aleksandrova cesta 13 le*
lelon št 2440 (ponoči 25K>). Celie Kocenoxa ul 3 Teletun št 190
Rokopisi >»e ne vračaio — Oglasi oo fantu
Mnogo sreče ln uspeha v novem letu
želi vsem svojim naročnikom, čitateliem9 sotrudnikom in inserentom
„JUTRO"
Današnja številka »Jutra« obsega 56 strani. Prihodnja številka izide
v soboto
Dr» Beneš o pacifizmu
Pacifizem mora biti realen in v skladu z dejanskimi povojnimi razmerami — Potreba solidarnosti med
narodi
Praga, 31 decembra, r Praški tisk se obširno bavi z novoletno izjavo češkos!o» vaškega zunanjega ministra dr Beneša o vprašanju zagotovitve trajnega miru Dr Beneš je sodeloval pri vseh mednarodnih akcnah. stremečih za ohranitvuo tn_ učvr< stitvijo miru in spada med naiboliše po» znavalce mednarodnega položaja Zato je umevno, da posvečajo tud' 'nozemski li» sti njegovi izjav največjo pozornost.
Stališče dr Beneša do pacifističnih te» ženj je načelno pozitivno vendar pa jih točno deli v dve skupim, na prvo. ki jo v skladu z deianskim položajem m ki ima največ izgleda na uspeh ter na drugo, ki je vsaj danes še več al' mani utopija Absolutni pacifizem. ki zahteva ukm-tev vojne kot sredstva za razračunavanje med narodi in državam' iz popo'noma sentimene talnih razlogov z argument' vomih grozot in nesreč, problemu n' šel do dna in se /a» dovoljuje s površno rešitvijo zahtevajoč samo odstranitev orožia Opira se dh tem na teorije filozofov češ da se bo z od» pravo orožja preprečila tud' voma To ideologijo smatra dr Beneš za pogrešno
Povojni pacifizem. prav dr Beneš. se je lotil stvar mnogo rad'kilneje m z večiim smislom za realnost Sodobni človek zlasti pa diplomat se mora zavedati, da bodo spori med narodi m državam' obstojali in se poj iv!jali tudi v bodoče m da se to ne da odpraviti Zate se trudi da se vsi 6pori poravnajo mirnim potom brez krvi Stal» no napredujoči razvoi 'deje mednar >dnih razsodišč m arbitraže predstavlja naivečh pius nove picifistične ideologije Medna» rodno razsojev.mje je praktično podprto s strani Društva narodov in se je že če» stokrat izkazalo kot odlično
Drug; mč mani važni napredek sodob» nega pacifizma jc v tem da se je pacifistična ideja osvobodila meglenih in eno«
stranskih nazorov, da na svetu sploh ne sme biti oboroženih intervencij Danes se za mednarodno sodstvo zahteva potrebna sankcija kazni, po vzoru pravosodja vsa» ke države Kdor se pregreši zoper medna» rodni red mora biti kaznovan Treba j"e najti način kako nai se to zgodi brez ne» varnosti splošne konfagracije
Preprečenie vojne in zagotovitev trajne» ga miru tud- ne zavisita samo od splošne razoroz'tve Razorožitev ie samo en člen v verigi tega sistema Naivažneiš' faktor povoine toeriie ie zavest o potrebi svetovne solidarnosti Svetovna gosn«»darska kri» za. hipernrodukc'ia vedno večia odvisnost države od države ;n stalno omeievante ta» ko zvane državne suver«mo«H ese to /ihte» va novo organizaciio sveta Taka organi« zaciia b' mahoma zasigurala trajen mir Razveseljiv poiav v tei smer ie naraščajoč' vnliv in nomen mednarodnega pra? va. k' edino lahko nadomest- ra»rahliane forme države Razvoi mednarodnega nrava ie bil zarad* vo'ne nenavadno nosnešen in pod vnl'vom osnovan >a Društva narodov ie nnšlo do cel^a niza zelo v"žn'h del Pndmsan ie bil B^and K^'oggov nakt ki zabroniuje voino ;n io «tavlia Jzven zako» na To ie v teoriis ogromen triumf paci» fizma 'n bo gotovo mnoon donrinesel k ožrvofvnrieniu realne pacifis*'čne :deo?o« giie Toda nit' Društvo narodov nit: nie» govo delo nit? K<>Uoggov nakt še ne po^ meni io da ie bodočnost zavarovana pred voino kaiti svet še n5 na koncu svoiega ra^voia marveč šele na nreokretu
Svoio pomembno 'ziavo zakliučuie dr Ben^š z ugotov'tviio d • oac'fizem ne no» menia n't» narodne s'abosti n:t; nomani» kania rodoliublia. temveč stremlienje k višii ob,;k' narodn^a lidejstvovanja * skupni človeški zajednici.
Nova ofenziva proli Brunitovi vladi
Zanimive izjave generala Seeckta in dr. Schachta o sodelovanju narodnih socialistov v vladi
Berlin, 31. dee. s. Bivši poveljnik državne bramtK; general v Seenkt m bivši predsed nik državne banke dr Schacht sta. kakor znano, stremela po osnovanju desničarske ga bioka, v katerem t>i imeli narodni socialisti glavno vlogo Kot pogoj sta zahte vala. da morajo biti narodni socialisti spre jeti v vlado in dobiti odgovarjajoča vplivna ministrstva. Ta akcija ni imela zaželenega uspeha
V svoji božični številki je »Deutsche Allgemeine Zeitung« razpisala anketo pod na siovom »Kaj mislite o Hitlerjevem sodelo vanju v vladi?« Odgovori, ki so došli na to anketo, dokazujejo, da je v nemški javnosti nastal močen pokret na desno, zlasti pa se je pokazal razkol, ki je zavladal po sep temberskih volitvah v krščanski ljudski stranki Odgovor bivšib nemških aristo-kratov seveda ni iznenadii Mnogo večje Iznenadenje je izzval odgovor bivšega predsednika nemške drž banke dr Schachta. ki je med drugim naglasih če je nemogoče vladati proti socialnim demokratom, potem je prav tako nemogoče vladati prOti ekstremni desnic-i
General Seeckt odgovarja samo kratko »Da«. V argumentaciji tega svojega odgovora zahteva novo grupacijo v vladi, v
kateri bi bili Hackenkreuzlerji matica ln ki bi jamčili za to. da bi bila to vlada 6iste m močne roke Ostale stranke Daj bi spajala nemška krščansua ljudska stranka. Znano je. da je general Seeckt voditelj desnega ekstremnega krila te stranke, ki vedno odločneje nastopa proti Brüningovl vladi.
Kakšen je položaj v Nemčiji, dokazuje pisanje organa Hackenkreuzlerjev »Völkl scher Beobachter«, ki nagiaša da danes nI več vprašanje, ali je sodelovanje Hitlerje ve skupine v vladi potrebno marveč se postavlja vprašanje. aH m s kom hoče Hit-lei sodelovati Vloge so torej lapremenjene Za novo leto postavlja Hitlerjeva frakcija same, eno toda glavno zahtevo: razpust državnega zbora in razpis novib volitev L»ist zaključuje da je razvoj narodnega socializma v Nemčiji šele v početku ln še dolgo o- dosegel vrhunca
V poučenih političnih krogih sodijo, da bo mesec januar odločilen za nadaljnja razvoj nemške notranje m zunanje politike. To svoj«-- sodbo obirajo zlasti oa dejstvo, da 1r Curtius v ženevi nima pričakovati usoehov. kar bo njegov položaj doma še poslabšalo in misüio. da bo takoj nato sledila generalna ofenznva proti Brüningovl vladi.
NOVOLETNI POZDRAV
BANA DR. MARUŠIČA
Novo leto na) nas združi v složnem delu za napredek velike svobodne Jugoslavije
Ljubljana, 31. dee. d. Za novo leto smo se obrnili na bana dravske banovine g. dr. Draga Marušiča s prošnjo za izjavo v naši novoletni številki. Na našo in na slične prošnje drugih ljubljanskih dnevnikov nanr Je dal g. ban naslednje novoletno soorocilo prebivalstvu dravske banovine:
»Ob zatonu starega leta. ko se posebno jasno vidi kako silno je napredovala v preteklem letu Konsolidacija naše mlade in lepe Jugoslavije, vstaja v srcih Jugoslovenov samo ena žeba. da bi v novem letu ta konsolidacija še bolj napredovala in da bi bilo novo leto pravo leto preporoda vse Jugoslavije in vsega njenega prebivalstva.
Prav posebno pa morajo imeti to željo Slovenci, ki so bili vedno najvne-tejši pristaši iugoslovenske misli, ker so že po svojem zemljepisnem položaju najbolj navezani na močno in krepko Jugoslavijo
Ne sme pa ostati le pri želji, temveč iz želje mora vzkliti neomajna odločnost. da vsi z naporom vseh svojih sil pripomoremo. da bo čim prej dovršena konsolidacija Jugoslavije, ki mora postati ona svetla točka, v katero bodo z zanosom obrnjeni pogledi vseh Jugoslovenov.
To je naša velika naloga in v tem ie tudi naša dolžnost do onih naših velikih mož. ki so vzbudili in utrdili med nami jugoslovensko zavest, in še posebej
do onih herojev, ki so z legendarnim po-žrtvovanjem ustvarili našo državo in nam priborili svobodo Njihovemu vzvišenemu vzgledu smo dolžni vsi slediti in kakor so oni na krvavih bojnih poljanah zmagali le. ker so bili vsi složni m disciplinirani, da so slepo izvršili vsako povelje svojega voditelja, tako moramo tudi mi biti na fronti za konsolidacijo Jugoslavije vsi složni, vsi edini in vsi disciplinirani da bo brez oklevanja in obotavljanja izvršeno vsako povelje našega vzvišenega vladarja.
To smo dolžni tem bolj ker je naš vladar s svojim globoko preudarjenim in patriotično pogumnim državniškim aktom z dne 6. januarja omogočil vsem nam. da rešeni sporov preteklosti, posvetimo vse sile očetnjavi. sebi in svojim potomcem v prid. našemu rodu pa v čast in slavo.
S tem svojim velikim dejanjem je naš vladar znova dokazal, da ie žarišče vseh naših sil. V njem se zbirajo vse naše sile. iz njega izhajajo vsa naša stremljenja in v njem se združujejo vsa naša pričakovanja in vse naše na-de Iz tega žarišča se poraja iugoslo-venska pomlad, da mora vzkliti povsod novo življenje.
Nova oota je odprl vsemu narodu f». januar in 3. oktober je ta novi jugoslovenski horicont še razširil, da je vsa naša narodna mise' preroiena in oživ-
ljena in da je ritem vsega našega narodnega življenja dvignjen in oživljen. Večno hvalo smo zato dolžni svojemu vladarju, ki je vse to omogočil. To svojo hvaležnost pa pokažemo najlepše, če se vsak od nas ves posveti narodnemu delu in se v vsakem pogledu ravna po njegovem vzvišenem geslu, ki je geslo in zaobljuba vseh Jugoslovenov: Z vero v Boga za kralja in domovino!
Od velikega industrijca pa do najpri-prostejšega našega človeka se morajo vsi po tem ravnati in tako bomo prerodili vso domovino in ves narod ter ustvarili trajne moralne in materielne dobrine.
Naj nas še bolj združi novo leto v složnem delu, naj odpadejo zadnji predsodki stare dobe, nai zavladata med nami prava narodna zavest in pravi jugoslovenski ponos, naj za vedno izginejo nagoni, ki jih je rodila strankarska strast, da bodo v resnici svobodo iube-či državljani velike in svobodne Jugoslavije.
To je moja želja ob novem letu. V tej želji naj se združi vse prebivalstvo naše lepe banovine in v tem duhu naj zadoni tudi naš nozdrav našemu voditelji in zediniteliu:
Živel krall Aleksander!
Živel n»eeov vzvišeni vfadarsk? dom!
Živel '<«sroslovenc^i n^"od. zed'n?en in neom^hljiv v svoji volji po napredku.
Fašistična politika ograza mir
Odločen opomin oglednega francoskega lista - Italijan-skemu rovarjenju se mora napraviti konec
Novoletne izjave državnikov
Kancelar Brüning o položaju Nemčije v preteklem letu — Nas poslanik v Sofiji o odnosajih med Bolgarijo
in Jugoslavijo
Sofija. 31. dee. AA. »Utro« prinaša ob nastopu novega leta izjave vseh šefov misij o odnošaiih Bolgarije d0 drugih držav. Med drugim prinaša tudi izjavo jugoslo-' venskega postemfka Vučeviča, ki je izjavil:
V teku !. 1930. je bil najvažnejši dogodek v jugoslovensko-boigarskih odnošajih podpis konvencije o likvidaciji dvoiastniških posestev iti konvencije o vzdrževanju reda in varnosti na jugoslovensko-bolgarski meji. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je deio likvidacije dvoiastniških posestev v večjem delu zaključeno, za kair se je tre-ba zahvaliti poslovanju jugoslovensko-bolgarske mešane komisije. (Jpam, da bo ta komisija 1. 1931. nadaljevala svoja strsr"l,ienia "i delala v bodoče v istem duhu kakor doslej Verujem, da bo I. 1931. prineslo nove gospodarske sporazume, ki bodo olajšali splošni sporazum med obema narodoma .'n njihovo zbližamje.
Berlin. 31. dee. AA. Wolfov urad poroča, da ie nemški državni kancelar Brüning imel ob priftki nastopa novega leta govor, v katerem je med drugim dcjaJ, da je 1.
1930. pokazalo po vsem svetu močno depresijo in dalo milijone nezaposlenih. Toda v Nemčiji se je v tem letu čutil pokret. da narod in država kreneta na pot ozdravljenja. Kriza ima svoj izvor v splošnem vznemirjenju na svetu, v nenaklonjenosti, ki so jo pokazale velike srle do razorožitve in obveznosti, kfl' zahtevajo gotove tribute. v vprašanju odnošajev suverenosti na vzhodu in v vprašanju ustvarjanja miroljubne aktivne politike. V Nemčiji ne more biti vprašanja o obstojanju ali neobstojanju politike zdravega razuma v enaki rn tolüki meri kakor v drug h državah. Gotovi družnbni razredi so pokazali v I. 1930. toliko zdravega razuma, da se je kljub depresiji zboljša-la finančni situacija Nemčije. Nemčija je ostala obvarovana pred finančnimi katastrofama, za kar se ima zahvaliti poM-trčne-ro« razumu nemškega naroda, ki ie osta. Zvest delti hi redu. Državni kancelar žel« da bi nemški narod v novem letu izkoristil vse svoje produktivne sile. da ohrami m ^boljgr) ono. kar ima. Za to je treba vet P°gunia kakor za uničevanje.
Pariz, 31. decemb^ M. »Er e Nouveite« objavlja uvodnik pod f naslovom »Intrige Italije proti miru«, v Kälterem se bavi t tiaj-novejšo diplomatsko akcijo Italije in vidi v tem direktno ost proti mirovni akciji. List poudarja, da si Italija vztrajno prizadeva osnovati iamozen blok nezadovoljnih držav, da bi na ta način razbila Malo antaato in lažje ukrotila Jugoslavijo, v kateri vitli glavno oviro za svoje ekspanzivno politiko. List navaja posamezne akcije ItaSje v Tirani, Sof.ji- Atenah. Avstriji, Turčiji ter v Budimpešti, kjer so tej politiki Italije posebno naklonjeni. List pravi, da išče ItaKia pri tem celo pomoči makedonskih razbojnikov in p;sane družbe takozvanih hrvat-sk h emigrantov z bivšim avstrijskim generalom Sarkotičem na čelu Članek zakfcju čuje: »Vse države, ki jim Je mir v Evrop' res pri srcu. morajo končne staviti Italiji vprašanje, čemu sploh pošilja rimska fašistična vlada svoje delegate v Društvo narodov. kar ie spričo stalnih vojn'b hujska-ri] njenih oFc'jelnib predstavnikov narav* nost nesmiselno. Države, ki žele in cene mir. si morajo biti enkrat na lasnem, kako daleč še misli iti Italija s svojimi provoka-
cfjami. Pojasniti morajo v Rimo, da dela italijanske vlade ne morejo več tolerirati In da ie skrajničas, da preneha Italija povzročati nerede v Evropi.«
Dunaj, 31 dee. M. »Arbeiter Zeitung« objavlja članek pod naslovom »Fašizem ob koncu L 1930« v katerem pravi med drugim: Za fašizem. nastopa leto odločilne borbe Preteklo leto je prineslo Italiji gospodarsko krizo rn krizo državnih financ. Pokret »pravičnosti in svobode« razvija v vsej držav; nelegalno borbo proti fašističnemu režimu. Celo oni, ki so prvo leto fašističnega režima videli v novem pokretu konsolidacijo države, se v devetem letu fašističnega režima radujejo skorajšnjega konca faš.stične diktature. Opozicija proti fašist čnemu režimu je ob koncu leta 1930. objela vse sloje prebivalstva in lahko se reče. da prinaša leto 1931 padec fašizma Letos ie potekel petletni rok- ki ga je stavil Mussolini za iztrebljenje vseh notranjih sovražnikov fašizma, toda efekt je baš nasproten Nekdanji maloštevilni nasprotniki fašizma so danes narasli v milijone in izkazalo se je. da je največji notranji sovražnik baš fašizem sam.
Pred splošno rudarsko stavko v Angliji
Rudarske organizacije so odklonile zahteve delodajalcev po znizaniu mezd in je splošna stavka neizogibna Tudi v Belgiji obstoja nevarnost rudarske stavke
London, 31. decembra s. Poiožaj v angleški rudarski industriji se ie danes t/redno poostril. Pogajanja- ki so se vršila med rudarskimi organizacijami in podjetniki o novi ureditvi delovnega časa v cilju znižanja n.ezd, so ostala brezuspešna. Rudarji slej ko prej odločno odklanjajo vsako skrajšanje uelovnegi časa. ki ima za cilj prikrajšanje njihovega zaslužka in s tem posHdnje znižanje mezd Delodajalci s svoje strani pa se prav tako upirajo delavskim zahtevam in sklicujoč se na gospodarsko kri?o vztrajajo pri svojih zahtevah. Snoči se je pozno v noč vršila konferenca zaupnikov vseh rudarskih organizacij, na kateri je bilo soglasn«- sklenjeno, da se zahteve delodajalcev odklonijo. Predsednik osrednje organizacije angleških rudarjev Coock je davi iziavH novinarjem, da je položaj izredno resen in da bo neizogibno
prišk» do rudarske stavke, če vlada v zadnji minuti ne bo dosegla kompromisa. Prizadetih je okrog 600.000 rudarjev.
London. 31 decembra. AA Delavstvo bombažne industrije v Lancashiru grozi s stavko, če bodo uvedli več statev Delavci se boje. da bodo postali v tem primeru brezposelni.
Bruselj, 31. dee. s. Slično kakor v Angliji so tudi belgijski rudarski podjetniki po-krenili akcijo za znižanje rudarskih mezd. Centralna organizacija belgijskih rudarjev je po dolgotrajnih pogajanjih in po posvetovanju z pokrajinskimi organizacijami na današnji seji soglasno "diklonila vsako znižanje mezd in sklenila, da proglasi za 15. januar generalno stavko, če dotlej ne bo orišlo do sporazuma Po trenutnem položaju sodeč, je sporazum zelo malo verjeten in smatrajo splošno izbruh stavke za neizogiben.
Udeležba nameščencev pri dobičku čsl. železnic
Praga. 31. decembra, g. Železniško ministrstvo p»-0'ičuje ž« dalje časa vprašanje, ali bi ne bilo izvedljivo, da b» se z udeležbo nameščencev pri čistem dobičku kvalitativno in kvantitativno dosegli usrodneiši usrv?-hi na železnicah. Vprašanje ie že tako da-•eč dozorelo, da je bil izdelan sistem, po katerem bi bile železnice razdeljene na manjše enote, ki bi bilancirale po točno določenih načelih samo'tomo. Po teh jnanjših enotah bi odpadlo 60% čisteea dobička me<1 nameščence, ostalih 40% pa obratni družbi.
Potovanje Venizelosa
Dunaj, 31 decembra p. Predsednik grške vlade Venize'os pride s svojo soprogo na Dunai v soboto 3. januarja. Posetil bo avstrijskega kancelarja Enderja ter pod-kancelaria dr. Schobra nakar ga bo spre- j jel v avdilenci predsednik avstrilske republike dr Miklas V neieljo 4. januarja odpotuje Venlzelos v Rim.
Dentanti o polfski koloni]!
Varšava, 31 decembra Poljska brzojavna agentura objavlja, da so vesti o poljskih pogalanjih za nakup poH-iicalske ko- , lonije Angole brez vsake podlage.
Jugoslavija in evropska unija
Ženeva, 31. dee. AA. Sporočilo jugoslo-venske vlade glede na bližajoče se zasedanje komisije za evropsko unijo pravi med drugim, da bo jugoslovenska vlada v teku samega zasedanja komisije predložila svoj predlog o postavitvi dnevnega reda. Na vsak način pa jugoslovenski minister zunanjih zadev dr. Marinkovič lahko na podlagi proučitve delovanja društva narodov pove. da je Društvo narodov z uspehom sklicalo celo vrsto evropskih konferenc. Po tem takem se evropska unija more ustvariti v okviru Društva narodov in postati z vzajemnimi koncesijami čvrst organizem miru.
Carinska pogajania s ČSR
Beograd. 31 decembra p Načelnik min'* strstva za trgovino dr Pilja, ki se je dalje časa mudil v Pragi in Parizu, se je danes vrn I v Beograd. V Pragi ie vodil razgovo» re v pogajanjih za novo tarifno pogodbo med Jugoslavijo in Češkoslovaško, nato pa je odpotoval v Pariz, kjer je imel s pari» škimi krogi pogajanja za nadaljevanje agrarnih konferenc V prvi polovici janu» arja se bodo pr čela v Pragi pogajanja za sklenitev nove carinske pogodbe.
Ureditev važnega obrne i-
n^a nrobVma z Mizarsko
Čakovec, 31 decembra, č Na teritoriju Letine. č:ie oHd:na ie n' ma.lžirski strani, so se sestal: madžirski in naši delegati, da končnovellavno likvidirajo vpraš"n;e dr» žavne meie na tam^šn^em zem1;:šču Gre za 100 oralov or-niče in SO oralov gozda, ki ima no mirvoni nogodhi oripasti naši državi Včerai ie bi' ♦"»zadevno sklenjen zapisnik, da nrevzame niša dr?<»va to n^ra« lie Po z~kliučenem d-elu ie bilo m^džar* ski in naši d<=legacii; nrirei^no koc''*-». na katerem ie bilo izrečeno več nrisrčn:h na« pitnic Našo komisij sta tvorMa insnektor ministrstva notranüh poslov dr Volkoncki in insnektor nrn'sfr«*V3 zunan^b »oslov Kalafatovic Za madžarsko v'ado sta na b:la navzoča š~f ce'okunne madžarske tini lici 'e in neki delegat ministrstva zunanjih poslov
Konferenca o davku na naslovni nromet
Zagreb. 31. dee. p. Jutri se bo v zagrebški Trgovski zbornici nadaljevala konferenca gospodarskih krogov, na kateri se bo nadaljevalo posvetovanje o skupnem davku na poslovni promet. Konferenca bo razpravljala pred vsem o železni, kožni, papirni in lesni industriii. Udeležiio se je zastopniki gospodarskih krogov iz vse države. Na konferenci bodo izdelani končni predlogi, ki bodo nato izročeni finančnemu ministru.
Novi rudninski noslanrl v Beogradu
Bukarešta, 31. decembra AA. Rumunski poslanik v, Lizboni Gurnescu ie imenovan za poslanika v Beogradu namestu g. Fi-liodora. ki pojde januarja v pokoj.
V Avstriji prijet zagrebški morilec
Zagreb. 31 decembra č V zagrebški gostilni Portartur je bil svoiečasno izvršen umor na nekerr Zorincu Preiskava je dognala. da je morilec Mihajlo Radiševič. ki na je pobesrn*. v Avstrijo Danes je prejela zagrebška policija z Dunaia obvestilo. da bo tamošnie okrožno sodišče izročilo 2 ianuan's rp^'m oblastvom aretiranega. Mihajla Radiševiča v sodno postopanje.
Srečno novo leto!
Ljubljana, 31. decembra.
Z novimi nadami bo pozdravil svet nastop novega leta. Koliko se jih bo obistmilo — kdo ve? Proračuni človeškega razvoja izgledajo vedno mnogo lepše nego njegove vsakoletne bilance. Tudi letos smo kar zadovoljni, da je zopet dvanajst mesecev za nami. Opeto-vano so se kopičili nad Evropo težki oblaki in strah pred novimi krvavimi konflikti ni bil neopravičen.
Evropa še vedno ni prebolela stras-ne votne vročice in bolj kakor kdaj je v l. 1930. obstojala opasnost recidive. Na našem kontinentu se nahajajo nekatera gnezda stalnega nemira, je še nekaj narodov in državnikov, ki rožljajo s sabljami in govorijo o krvi. kakor bi šlo za vedo iz morja, in o smrti, kakor da gi€ za vesel lov na zajce, verjetno pa ss tudi ti možje zavedajo, kaj bi pomenil zopeten svetovni požar Bivši šef nemškega generalnega štaba Ludandorft je nedavno živo priKaza' sliko nove vojne Grozna leta 1914 do 1918 so človeštvo pripeljala na rob propada. med ogromnimi krizami rn s težkimi bolečinami se narodi polagoma pooravliaio od smrtonosnih udarcev, nove konflagraciie bi ne prenesli, ona bi v svojih posledicah povzročila propad današnje duhovne kulture ter gospodarske in socialne civilijacije in b' ustvarila kaos oopolnega razstroia človeške družbe. Danes je še mogoče, da človeštvo evolucijskim potom reformira osnove svoje družbe ter najde nove zakone moraličnega in ekonomskega sožitja, nova evropska ali svetovna vojna bi povzročila prekinjenie vsega raz-vo.a in nas vrgla v strašno primitivnost naibrezobzirnejših borb za obstanek.
Dobro ie, da si ob zaključku leta predominio. ob kakšnih prepadih smo hodili. ker smemo z globokim vzdihom zadovoljstva konstatirati. da se obči oezimizem vedno bolj umika prepričanju. da bo mir ohranjem. Vedno odločneje se združujejo narodi v valji, mirno poravnati med seboj vsa ona nasprot-stva. ki bi mogla postati kal opasnih konfliktov. Z veliko Briandovo idejo o združenih državah Evrope ie francoski narod zopet enkrat visoko dvignil zastavo človeškega napredka in I. 1931 bo odločilno za rešitev problema oboroževanja.
Reči smemo, da smo mi Jugoslove-ni tudi v prošlem letu prispevali svoj pošten de! k občemu pomirjenju Dostojni smo svobode, ki smo si jo pribo-riL dostojni uedinjenja. ki je iz nas ustvarilo velik narod. Jugoslavija je danes ena cd najzanesljivejših garancij snlošnega miru. naša zunanja politika, daleč od vsakega avanturizma. gre smoTeno za pacifističnim ciljem. Z napredujočo notranjo konsolidacijo se vedno bolj zavedamo svoje moči. naš nacijonalni ponos se dviga, a baš zaradi tega nam je samozatajevanie lažje.
kakor v dneh slabosti, ko so nam živci vsak hip popuščali. Živimo na oni točki Evrope, ki je bila od nekdaj cilj eks panzivnih in zavojevalnih ambicij, danes se z nami ne more in ne sme nihče več igrati, mi pa vsem svojim sosedom stalno dokazujemo, da hočemo mir in prijateljstvo. Naša mirovna politika nam je rzdejstvova'a v Društvu narodov priznanje, mi sami pa smo jo še bolj utrdili s stalno izgraditvijo Male amante. Jugoslavija jača svojo moč. njena armada uživa po vsem svetu glas ene najboljših vojsk, ona se nikogar ne boji. a baš zato lahko uspešno rn mirno izraža politiko sporazuma in spo<koj-stva med narodi.
Tudi tu se kažejo dobrodejne posledice notranjega konstruktivnega deja. Cim boli ponehu.ieio strasti, tem večjo pozornost moramo posvečati problemom svoiega nanredka. a tem mirnejše i«n doslednejše lahko vodimo tudi svojo politiko napram drugim narodom. Z našo notranjo paciiikacijo raste naš ugled v svetu.
Pred nami vsemi pa je še ogromen posel. Velika dela so započeta. marsikaj je izvršeno, toda doba izgraditve še n končana. Treba ie vedno več složno-sti dobrih ljudi, treba vedno večjega skupnega napora, vedno več pozitivne-dela. da zadostimo historični nalogi ki sta jo kraljin narod z novim stanjem \fzela na sebe Morda nismo preveč &p-nmrsti. če rečemo, da se marsikje kažejo znaki mišljenskega preobrata tudi na straneh, ki so dosedaj v praksi do,-sledno odbijale priznanje načelu narodne solidarnosti. Ob zakMučku starega leta in ob Dozdravu novemu ne more biti nobena druga ugotovitev radostnej-ša nego ta. da jugoslovanska država in nacijonalna ideja povsod zmagovito podira bariiere ne samo Dlemenskega in regionalnega senaratizma. temveč tud' strankarskega in socijalnega Mi Slovenci .m o iz razlogov ki iih ni treba še josebej navajati. — če smemo tako reči — prvi m največji interesenti na obstoju velikega enotneea iugoslovenske-ga naroda in enotne nieeove države. Na drugi strani pa ie ravno tako res. da Jugoslavije in Jugoslovenov brez slovenskega dela biti ne more Od našega prispevka k «kunnemu ustvarianju ie v veliki meri odvisna I bodočnost nas sam<b i bodočnost celokupnega naroda Cim več svojnh pozitivnih sil zastavimo. tem popolnejši in tem brži bo uspeh. Tudi. m še posebno ob novem letu. bodo vsi naoredni ljudje čistega srca rn DoŠtene volie obnovili svoj klic do složnem naci.ionalnem delu. Naj bi bil v novem letu odziv čim večji, da bo ju-goslovenska fronta tu na severu in za-nadu države mogla prva dvigniti zmagovite jusroslovenske trobojnice na dokončano delo naše narodne obnove.
V tem znameniu želimo vsem tisočem naših nrijateliev sirom Jugoslavije srečno in blagoslovljeno novo leto.
Politična bilanca 1.1930.
Leto 19JU. se uvršča v preteklost m po* staja kos zgodovine. Nt Do imelo v njej ugodne ocene. zakaj v malokaterem pogle» du je z njun združeno kaj dobrega za raz» voj politične situacije razveseljivega Saj se morajo za to leto notirati dogodki, ki so v mednarodnem političnem udejstvova« nju .n življenju začrtali znak nemira m težav
Gospodarska kriza povojne dobe se je stopnjevala do viškov, in morda najvišji niti doseženi še n:so Njene posledice niso omejene na gospodarsko področje marveč s. £jo tudi v poiitiko. kjer je že tako na» branega dovolj nepr jetnega m marsikje tu» di opasnega netiva Posebno kočljiva po* staja stvar tamkaj, kjer se komplicira v mednarodnopolitične napetosti.
V mednarodn politiki )e to leto stopilo močno v ospredje stremljenje po reviziji mirovnih pogodb, ki so formalno zaslju-ile veliko svetovno vojno. Manjšinski problem ki se j? še pravkar zdel najopasnejši pro» blern povojne dobe se je letos nekako umaknil v ozadje. Ali ne morda v tem smislu m s tem izidom, da bi se dala stvar tolmačiti kot znak pom rjenja. marveč ta» ko, da je na njegovo mesto stopila druga tež*-'a, ki sega še dlje, to ie ravno težnja po spremembi stanja, kakor so ga ustvari» le mirovne pogodbe Ko so francoske čete zapustile okupirano nemško ozemlje, se je pričakovalo, da se bo v Nemčiji to sma» tralo k * olajšanje situacije, kot dokaz po» mirljivosti na francosk strani, ali učinek je bil drugačen Nemški nacijonalizem se ie razmahnil, kakor se ni mogel vsa leta po vojni, m vprašanje je. če se bc posre» čil«- ohraniti v dosedanjem napredovanju proces por,.ir jen ja med obema sosedoma.
..evizijon stično stremljenje zavzema v po^mezn'h državah zelo različne oblike m tudi v istih državah, na pr v Nemčiji, so» delujejo v njem razne stranke in skupine z različnimi gesli in različnimi metodami i očno pa se ie --»*ivil revzijonizem v pre» mogani! državah, ker je dobil pobude od zunaj, v prvi vrsti od Italije Vloga te vele» sile prav n- jbna V tekmi s Francijo, z glavno rastonn co zmagovitih držav, hkrati na4močnejš'~ silo na kontinentu, ie šla 'talija svojo posebno pot z načrtom, da pridobi na svojo stran simpatije premaga* n:' držav tei se ojači s tem. da takorekoč or-inizira nezadovoljstvo, ki ie ostalo in ie pač moralo ostati kot ded5č;na po udar» c"- svetovne vojne Zito ie Ital ia nonudi» 1 vnje zavemiStvo Marf^rt'-j Rottali;?. Turčiji in ga -nnuja Avstriii ter \Ternčiii das:	manj vidnim, manj otipljiv m
v-»hom.
Zn*r:'no ie. da je ubrala isto taktiko sov» le' ki Rusiia. ki ie ->rav tako ofiHielno pri» svoir» nod* »*»<»m r»n:m Vi b' t<?» «li za revizijo: ta obljuba podpore pa v <-' "	ne pomen' mn»'- t-0 ,.ret»
n:ga. .ito sevda ni mogla imeti pravega uč?n*
Faš:stična agresivnost v mani? politiki notemtakem tudi letos ni popustila. Poseb»
i. i očitno se je to pokazalo v konfliktu s Francijo kjer Rim slej ko prej zahteva pa» r teto v pomorski ooorožitvi Vsa poga:a» nja niso n.ogla poravnati nasprotij tn tudi intervencije drugih sil. v prvi vrsti Amen» ke, niso nič pomagalt Zato je zastala raz* crožitvena akcija k. sta jo glede pomorskih sil s toliko vnemo inscenirali Amerika m Velika Britanija pod laburističnim vod« stvom tn dosegel se je doslei samo spors= zum % treh. doč m je ostal pristop ostalih, v prvi rsti Francije in Italije. zaVisen od zida neposrednih pogajanj med R.mom in Parizom
Notranja politika v Franciji in Angliji je potekal to leto brez znatnejših perturbaci ako ne računamo zraven že neureie» nega razmerja med Anglijo in Egiptom ter Anglijo in Indijo Nasprotno pa so sred« njeevropske države pretresale hude notra« nje borbe Nemčija je letos dosegla višek v obnovi starega predvojnega nacijonalne» ga šov nizma ki s* more komai še stopnje»
v	" drugače, kakor da zapelje državo v katastrofo Hitler pomeni po izidu državno«
rskih volitev velenomemben faktor: z njim operirajo mimogrede celo zmernejši politiki, kadar jim gre za to. da bi oplaš li inozemstvo Ali ta igra je ri«kantna: ravno ker je hitlerievski pokret prevelik vprašij z3 bodočnost Nemčije, z njim ni modoce straš ti sosedov zakaj tako strašilo ozpoc» buja mnogo bob na radikalno odstranitev nego na obzirno tretiranje Ravno ta me» ment je pripomogel, da se je mednaroAna situacija tudi v politiki močno poostrila: Hitler je prehitro ssočil zza kulis na oder: če Si bila režijska sposobnost nemškega šo«
vi	-izma večja, bi se morala ta akcija pre» ložiti na kasnejši čas.
Prva država, ki jo ie razen Francije vzpodbodla obnova nemškega šovinizma, je Poljska. In po pravici, zakaj nemška zahteva po reviziji vzhodnih meja se Poljske tiče prav neposredno m zelo temeljito. O tem ni treba izgubljati besedi. V državi ima sedai neomejeno oblast Pilsudski: ker je v volitvah dobil za sejm izdatno veČino, mu ie zagotovljeno gospodstvo tudi v formalnem pogledu.
Avstrija je po dolgem času doživela bur-neiše leto. Najprej je Schober uvedel aktivnejšo vnanjo politiko z mnogimi diplomatskimi poseti v inozemstvu, nato pa ie heim-wehrovski štab poskusil kopijo Hitlerjevega nastopa in krščanski socijalci so ?e kot upapolni delničarji udeležili mnogo obetajočega podjetja. Ali na srečo so se vsi skupaj temeljito uračunali. kar je imelo za posledico. da je ostalo takorekoč vse pri starem
Madžarska nima zaznamovati ničesar posebnega. Grof Rethlen ie menda več na diplomatskih potovanjih nego doma. čeprav ie ravno na Madžarskem politično - socijal-na in gospodarska kriza zavzela zelo velike dimenzije
Češkoslovaška "živa mirno sadove, ki jih ii prinaša izredna solidno«! in sposobnost njenega prebivalstva ter njenih odličnih ir-zavmkov. V Rumuniji je notranjepolitična
I situacija, kakor kažejo razni znaki, v vai-
nem razdobju; predstavlja ga povratek kralja Karoia in v zvezi b tem notranjepolitična pregrupacija, ki pa ji še ni mogoče dognati točnih smernic in gonilnih siL Novo leio pa bo gotovo prineslo jasnejšo situacijo.
Bolgarija se je kljub raznim alarmantnim vestem in kljub ženilvi kralja Borisa držala tudi v preteklem letu zmerne srednje poti in moremo ceio notirati, da so se njeni oii-nošaji do drugih balkanskih držav izboljšali.
Sovjetska Rusija se še vedno bori sama s seboj, zdaj bolj v obliki konfliktov in procesov z desničarsko opozicijo in 8 kontrare-vclucijonarno gospodarsko ali inženjersko stranko, zdaj s težavami pri izvajanju petletke. Stalin drži krmilo neomajno v rokah in skuša z vso brutalnostjo izsiliti izvršitev začrtanega programa, vse presoje položaja pa soglašajo v tem. da bo odločilno preizkušnjo prineslo ravno prihodnje leto.
Leto 193ü. je bilo kritično tudi drugod, v Španiji, v latinski Ameriki, kjer so izvedli serijo revolucij in marsikje drugo«!, ali vse to življenje teče po takem tiru. da nam naših krogov ne moti Druge kritične znake morda za enkrat ;ajši preskočimo, v nadi. na jim leto 1931 ne bo nud'lo novega hranila, marveč da jih bo izbrisalo iz sveta, kakor težko bi tudi to šlo.
Češkoslovaška ob Novem letu
H- Praga, 29. decembra.
Prošlo leto 1930. jc bilo mirno; poteklo ie brez vGlitev m sl čnih razburljivih dogodkov v notranji pelitiki Vse to pa le na videz, zakaj leto «e je začelo s težavnim' finančnimi pogajanji v Haagu- ki so se končala v Parizu s končno likvidacijo obveznosti svetovne vojne Kmalu potem so z vso težo pritisnile na Češkoslovaško kakor tudi na ostal? Evropo Kocnodarske težave v najrazličnejših obVkah. Potreba, lečit; te krize, blažiti njihove posledice in ovirat razširjenje težav ie gi.a' ^'ado in skupščino od skale do skele kakor divja strilla naraslega veletoka. Vse sHe javnih či-niteijev je zahtevalo že s?mo prizadevanje, zagotoviti obstoj in dati možne življenjske pogoje tnjSiršuTi jlastem nam.iq; to je bilo vse važnejše iitgo katera koh druga zadeva čisto notranjepolitičnega značaja. N: bilo stranke, niti v viadi, niti v opoziciji, ki bi pri tem mogla misliti na rešitev aLi izvedbo kakih načelnih zahtev ali ideoloških programov Kakor rečtno, je bilo komaj mogoče obraniti obstoj ljudstva pred elementarnimi grožnjami gospodarske krize
Skupščinsko zasedanje je zaradi tega izgledalo na zunaj tako minio, da se je zdelo dolgočasno, kaj ti vse i---Vnii je parlament podvzemal, ie bilo že prej do najmanjših podrobnosti razpravlia.no v organizacijah, v izvršilnih odborih stf-nk v vladni koaliciji čn v parlamentarnih kctmsiiah. Govorniki so v parlamentu govorili zato prav za prav ne za poslarcc, marveč za zunanji svet KoaHcija, na katero se opira današnja vlada, je ostala neomajana, kljub temu, da ni hom-ogena in da vladajo v njeni notranjosti znatni ideološki spori. Toda za te v pretekli parlamentarm kampanji ni bilo časa- marveč so bile vse stranke zaposlene izključno z reševanjem najvažnejših vprašanj dneva, z draginjo in nezaposlenostjo
V	mednarodnem pogledu se je položaj Češkoslovaške nekoliko poslabšal. F*od pritiskom gospodarske krize je bila vlada prisiljena, julija meseca odpovedat' trgovinsko pogodbo z Madžarsko in ta pogodba je minila, preden je bila sklenjena nova. Tako ie z Madžarsko nastalo brezpogodbeno stanje ki ga slednja porablja v svojem boju prof češkoslovaški tako, da o-ječuje svoje stike z Avstrijo in Nemčijo.
V	štrbskem Plesu ie bila sicer sklenjena trgovinska pogodba med ČSR in Rumuni-jo ali prejšnje brezpogodbeno stanje - Jugoslavije. traja dalje; tudi trgovski stiki 7 Nemčijo niso urejeni na temelju stalne pogodbe. ker je kljub vsestranskemu ^'»zadevanju dosedaj ni bilo mogoče doseči. Pn takih razmerah se bori industrija s sl'č t:nr težkočami. kakršne vladajo v polj_ 1el-.tvu zaradi svetovne krize; brezposelnost raste ali cene ne padajo, ker je pridekrvanie m izdelovanje obteženo z velikimi javnim bremeni fiskalnega in socijalnega zi.JČaja.
V	zunanji politiki so bili še bolj ,/:rep-ijen vzajemni pri.jatel.isk; odnošaji lo Ju-g 5>iavje in Rumun 'e v okviru Male amante. Vrših so se celo peskusi. da bi se v tem okviru rešila tudi skupna gospodarska vprašanja. toda zaradi p .manjkanja stikov, tradicije in preizkušenih potov ter načmav uspeh dosedaj ni bil baš velik. Po «V -g-solidarnosti Male alante je bi! onemogočen povratek Haosburžanov na ma d/ar-k. prestol, ki je bil r-ripravijen za dan p>!no Ictriosti mladega Htona Habsburškega. Na notranje-politično življenje je ' očno -'pli-val razvoj dogodkov v Nemčiji rn v Avstriji, o«ob:to zaradi vol;L\ v teh dveh .l»za vah Zato povzroča zimi.- vznemirjenje .n i-zvestnn bojazen /;dno trli se pojavljajoče prizadevanje za revizijo mirovnih pogodb m iz spremembo sedanjega reda v Evropi Protiutež temu Prizadevanju vid; češkoslovaška javnost v okreMale antante. osobito v sodelovanju ramo ob ra ni z Jugoslavijo.
Na pobudo ri Ijudsva je prišlo v prošlem letu do več zelo perrcmbn:h izrazov bratstva med Jueoc'^vlo in Češkoslovaško, ki so se globoko dojmili javnesti ter najši-rSih narodnih s'oiev. tak.-» na Češkoslovaškem kakor v lugoslavMi. S'ovensk' t»">®,!: '<-= so prišli v marcu na trn eio na Č^osJovaško so bili povsod navdušeno in toplo sprejeti Beograjski vsesokelski et je pd..„,iil ogromno	bratstva: tudi kon-
gres slovanskega g^vMvq v Ljub'iani ie ime! svoj globok ponen V karanji Po incidentu i"«"" ''v-'»« ladje »Karadiordje« in kasneie med tržaškim nrt^esom sta ve« češkoslovaški f*k (n vsa iavnost h—-zp.tjrolno n'-'^t»''-?« »"n 7 Tnwnsla^'tìo V vrsto radistnih doeo^Vov sradajo tudf posrečene proslav* č«i	„r,,.,,^., v lue« 'tvili in jutresIcveTt-p^a narodnega Dr?*T»i\«j na ^'^-»sirvf^kem.
Lansko leto v» notrv?-'» čst. srednf» šole v Jugoslavi> za prihodnje leto pa Jih
Novoletna zahvala in priporočilo naši domači podjetnosti.
Ko smo pravkar zaključili poslovno leto in ko stopamo s to močno obrtno, trgovsko in industrijsko revijo Slovenije — z novoletno številko »Jutra« pred domačo in mednarodno javnost, bo lahko vsak po obsegu in po ogromni nasi nakladi ocenil »Jutro« ne samo kot odlicnera predstavnika slovens' !h novinJ, temveč tudi kot uspešnega pomočnika naše domače industrije, trgovine in obrti. Inserentom, ki izkazujejo to svoje spoznanje s tako mnogoštevilnimi naročili, se najvljudnejše zahvaljujemo za zaupanje, ker so si izbrali »Jutro« za svoje glavno oglasno glasilo.
Zavedamo se. da se to ni zgodilo zgolj zaradi lista, temveč še bolj zaradi dejstva, da se ne da več prekriti, da je t Jutro« najmočnejši slovenski dnevnik po številu svojih stalnih naročnikov, kakor tudi po svoji dnevni nakladi in pa. da je dnevnik pretežne večine našega obrtništva, kar mu je dalo silno privlačnost za najširše trgovske kroge, ki so si izbrali ta list za svoje inserate.
Vsa priznanja za uspehe iz domovine in inozemstva nas veselijo najbolj zaradi tega. ker smo mogli ne samo ogromnemu številu čitateljev, temveč tudi naši obrti, trgovini in industriji, torej našemu splošnemu narodnemu gospodarstvu, koristiti v veliki meri. Tudi v novem letu bomo storili vse, da ostane pri tem in da p? to še poveča.
Tako bodo naši pridobitniki stalno obveščeni o stanju naših naročnikov. o stanju kolportaže in dnevnih naklad, ker se zavedamo, da trgovec brez teh točnih podatkov ne more preso jati vrednosti in cene oglasov, ki so zanj blago, ki ga mora kupovati. Inserente bomo opozorili tudi na izredne reklamne prilike, ki jih bo nudilo »Jutro« tekom leta.
Skrbeli pa bomo sploh, da se v najširših krogih dvigne zanimanje za pridobitve in izdelke naše domače podjetnosti.
Ponovna zahvala za zaupanje vsem inserentom, mnogo uspehov pa naši obrti, trgovini in industriji v novem letu!
Oglasni ©sMelek „JUTRA"

ie prijavljena za potovanje na jug že cela vrsta. Tok, k: ie dosedaj vedel na sever in na zapad, se ie a^el obračati na ju* zlasti n? 'turoslovpnsko mersko obrežje. Velrko ie število zasebnih oh-'tv. posameznikov ji skupnih izletov iz Jugoslavije na Češkoslovaško in obratno Vendar je treba še velikega propagandne^-» za obisk Tatre ln Slovaške na eni strani ter za o-bisk slovenskih planin. Brvsnp in Srbije na drugi; treba pa bo tudi poživiti podunavski promet med Bratislavo in Beogradom
Sodeč po vsem. bo leto 1931. na Češkoslovaškem skoro popolnoma slično pro-šlemu letu. Razlika se t pokazala šele na iesen. ko se bodo vršile na Češkoslovaškem volitve v občinska zastr. stva. Ta dogodek bo gotovo prinesel zi:atne izprsmembe, že zato. ker bo močno razburkal] javno življenje za mesece in mesece pred volitvami .n po volitvah. Razen starili političnih strank
poide na volitve tudi nekoliko novih skupin z iz vestnimi nadami. vendar pa je zelo dvomijivo, da-li se jim bodo te nade izpolnile. V splošnem poide pri teh voiitvah. kakor dosJej vedno, za boj med socijalnstičm-trii vn meščanskimi stra-,'",-ii. Po uspehu teh volitev se bo ravnal tudi nadainji no-tranje-političm razvoj: ako bodo uspehi posameznih strank enaki dosedanjemu razmerju sil. ne bo povoda za izpreme^be v vladi, ako pa bi občinske volitve pokazale znatno spremembo v razrreriu srl. bod^ zmagovite stranke gotovo zahtevale, da se "»T-seženi nsneh spravi v sklad z razmerjem sil v parlamentu. PcteTtakem bi zo-pet ne bilo drugega izhoda, ne co nove volitve v Oržavni zbor Ako bi na ie<;eni bil nofr^Tne-po':* n-vVižai neiasen ter bi se pokazale težkoče kakršnekoli prirode- je zelo verjetno. da bodo volitve v občinska zastopstva za nekoliko časa odgodene.
Poostritev diktature na španskem
Kralj Alfonz odklonil sklicanje parlamenta — Vodja republikancev Zamorra napoveduje nov republikanski pokret
Tariz, 31. decembra, g. Iz Španije prihajajo zopet alarmantne vesti. Kralj je na predlog konstitucijonalne stranke odklonil sklicanje parlamenta. V' republikanskih krogih se sedaj boje, da bo skušal kralj izvesti oktroi in da novih volitev ne bo inogoče izvršiti po ustavi. Vodja liberalne stranke grof Romanones je predlagal kralju, naj se sestavi nova vlada, ki naj bi izvedla nove volitve Sedanja vlada je po njegovem mnenju prešibka in ne more dati jamstva, da »e bodo volitve vršile nepristransko. Kralj ie odklonil tudi ta predlog.
Vodja republikancev Zamorra. ki je v zaporu, je kljub močni straži izdal manifest republikansko mislečemu delu španskega naroda, v katerem izjavlja, da revolucionarji v Španiji z Moskvo nimajo nobenih zvez. Španski uporniki hočejo rešiti državo pred anarhijo ter nadomestiti preživelo monarhijo z republiko. Jamstvo državljanskih svoboščin ie prvi cilj, avtonomija provinc pa •Jruga notranje - politična zahteva stranke. Vlonarhistični režim je prinesel španskemu
narodu samo nesrečo, dočim je diktatura Primo de Rivere popolnoma izpoJkopala gospodarsko življenje v deželi. Nadaljnji razvoj dogodkov v Španiji pričakujejo povsod i velikim vznemirjenjem.
London, 31 decembra, s. »Daily Ex-pressa objavlja pismo znanega španskega republik kanca Alcala Zamorre. ki je zaprt v Madri« du. Pismo je bilo pret hotapljeno iz za« pora v London. V pismu naglasa Zamor* ra. da je padec španskt dinastije neizogiben. Španska dinastija je sodelovala pr: vseh nasiljih prejšnje n sedanje diktature in se je vzdrževala »amo s pom-čio Mar-« čanov in plačanih leg j<mar]ev Armada, ki je bila nekoč zvesto vdana dinastiji, je da» nes po svoji veliki večini republikanska. Republikanska akcija je bila dobro zasnD« vana, vendar pa je njeno izvedbo prer>re= čil predčasen nastop garn zije v Jaci Tre» nutno je ta pokret ustavljen, toda izbrun revolucije in proglasitev republike sta ne« izbežna.
Sodnik državnega sodišča dr. Ogorelica umrl
Zagreb, 31 dee. č. Danes je umrl zadet od kapi v Beogradu kjer je bil stalno na« stanjen dr Niko Ogorelica, član državnega sodišča za zašč to države Pokojnik je bil rojen 1864 v Bodegraju blizu Okučannv. srez Nova Gradiška Univerzitetne št-jJlje je dokončal v Zagrebu ter I 1889 pr »mo« viral v Gradcu za doktorja prava Najprej je bil dodeljen v službo pn kotarskem s«•» dišču v Karlovcu. 1 1890 je bil premeščen v Zemun. nekaj mesecev za tem k državne mu pravdništvu v Sremsko Mitnv-co. lera 1895. je bil premeščen kot državni tož lec v Osijek nato v Petrin io kasneje ru pet v Osijek in končno v Zag-eb L 1%0 'e prišel k pravosodnemu oddelku ietnaljske vlade v Zagrebu. I 1902 3a ie bil -meno» van za ravnatelja kaznilnice v Ljpoglav' L. 1904 se je povrnil k pravosodnemu od' delku deželne vlade v Zagrebu. .. 1906 te postal nadzornik deželnih <?.zni n c Hr» vatske n Slavonije in bil I. 1919 ob prevra» tu imenovan za novc.enikt za prosodie za Hrvatsko in Slavonijo Nato 'e bd po--vablien v Beograd, da orgamziri novo mi» nistrstvo za konst tuanto !n za i«on.«čenie zakonov, leta 1922 oa ie P"><ti podpred» sedn:k Stola sedmorice v Z*<?rebu m lansko leto član državnega sodišča za zaščito države v Beogradu, kjer je danes preminul.
Dr. Niko Ogorelica se «e rr.noso bavil z znanstvenim delom na poliu kazenskega orava. Nanisal ie celo vrsto člankov in raz-nrav v »Pravniškem Mesečniku«, v »Pravniku«. v >Arhivu« in drugod Niesovo znanstveno delo je vsesplošno priznanje in |e bil zato po hrvatskem advokatskem društvu izvoljen za častnega člana. Že pokojni krali Peter 1. ea je 1.	odlikoval z redom
Sv. Save III razreda, leta 1919 ie bil odlikovan z redom Sv Save II. razreda, leta 1928. z redom Belega Orla V razred*, leta 19?0 pa ie bil imenovan za člana stalnega zakonodajnega sveta s častnim naslovom »svetnika ministra pravden.
Molitev madžarskih revteionistov
Budimpešta, 31. decembra M. Madžarska revizlonistiCna bga je za novo leto z javnim proglasom pozvala vse Madžare doma ln v Inozemstvu, moške, žene ln deco. naj 1. januarja opoldne Izmolijo tiho molitvico proseč Boga. da podpre lorda Rotherme- j rea in njegovo akcijo.
Joffre v agoniji
Pariz, 31. dee. s Stanje maršala Joffra, ki se je včeraj znatno izboljšalo, se je danes zopet poslabšalo Bolnik je sicer ée vedno pri zavesti, vendar pa je njegovo stanje slej ko prej resno in n' cikakesa upanja, 1a bi še okreval. Zdravniki so vso noč prebili ob bolnikovi postelji Ob 6.30 je bil izdan komunike, ki pravi, da povzroča boiii'ku, ki je noč prebil dokaj mirno, dihanje vedno večje težkoče Telesne moči vidno pešajo, bitje žile narašča, pritisk krvi pa popušča Osebni zdravnik maršala Joffra Je v razgovoru z novinarji izjavil, da lahko nastopi katastrofa vsak trenutek, da pa glede na izredno odpornost sivolasega maršala lahko traja smrtna borba tudi še več dni
Beograd. 31. decembra. M. Nj Vel kralj Aleksander, ki ea je zelo dirnilo kritično stanje maršala Joffra. je odredil našemu 00* slaniku v Par zu g. Spalajkoviču. naj izrazi maršalu najlepše želje m simnatije našega kralja. Prav tako je izraz 1 Nj Vel kralj željo, di ga stalno obveščajo o zdravstve» nem stanju maršala.
Sestanek Mironesca in dr. Beneša
Dunaj, 31. decembra, g. Rumunski ministrski predsednik Mironescu ki biva trenutno tukaj, ie imel donoldne v Bratislavi razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. ki ie trajal tri ure. V teku razgovora sta oba državnika ugotovila popolno soglasie nazirani. Mironescu se je nato vrnil na Dunaj, odkoder je zvečer potoval dalje v Švico.
!z rudarske stvžhe
Beograd. 31 decembra M. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovar. za načelnika rudarskega oddelka v ministrstvu za šume in rudnike dr Ivan Turina, rudarski svetnik v Zagrebu.
Vremenska nsnoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Spremenliivo. precejšnja obiačnost. zmerna temn aratura.
Dunajska vremenska napoved ra danes: Zahodni vetrovi, megleno, padanje temperature. V severnih Alpah neurja, od časa do časa padavine, zlasti v južnib Alpah.