217. številka, Ljubljana, sredo 22. septembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, tzvzemfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gL za pol leta H gl. sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šofih in sa dijake velja znižana uena in aieer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po požti prejemati za četrt leta 3 go\d. — Za oznanila se plačuje od četi Ha opne petit-vrnte 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U r etl n i i t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. :i „gledaliSka 8ti>lbau. Opravniatvo, na katero uaj se blagovolijo po*iljati naročnin«, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Naroduej tiskarni" v Kolmanovej liiSi.
Zoper slovensko revolver-žurna-listiko Brencelj-Aleševčevo
i.
Kdor se odloČi iti v politično življenje, ta mora pripravljen biti, da ga bodo ljudje sodili, zlasti da ga bodo protivni k i ostro in dostikrat krivično sodili. Wer sein haus baut an der strassen, muss die leute reden lassen, pravi nemšk pregovor. V političnej borbi se je treba boriti dostikrat brez rokovic. Zlasti Če je nasprotnik brezoziren, če orožja ne izbira, pade mnoga groba beseda; mnogi robati pridevek, mnogi osorni izraz se izgovori ali zapiše.
Če pa se da grobost, robatost, osornost zagovarjati zarad izrednih razmer (kakoršne nam na pr. naš boj za eksistenco narodovo z brezobzirnimi tujimi nasprotniki dostikrat daje), nigdar in nikoli pa se ne da niti zngovarjati niti nij dovoljena surovost, t. j. ona spiidenost, ki navzoči nasprotniku pozabi, kaj je človek človeku dolžan, tuli če se bojujeta; kaj je človek človeku dolžan po natur-nih zakonih človeškega srca. To siedstvo surovosti srca nij nikoli in nikjer dovoljeno v izobraženej Evropi, nego k večjemu je v rabi bilo prej v Ameriki, v domovini takozvane revo lv er-žurnalistike.
Brencelj-Aleievec je pa to revolver-žurna-listiko in polemiko s surovostjo uže tudi poslovenil in jo tira pri nas, da mora vsacega Slovenca sram biti, v dveh listih. Kakšna je amerikanska revolver-žurnalistika v originalu?
Na to nam odgovarja* Marko Twain, znani amerikanski pisatelj s sledečo pripovedjo iz svojega življenja. Hotel je, pripoveduje Twain*sam, v javno politično življenje stopiti.
Zato je kandidiral za mesto guvernerja države Nevvvork. Ali revolver-žunalisti so se zavzeli za njegovega protikandidata in zarotili zoper Twnina. Imeli so tri časopise na razpolaganje. V teh časopisih so začeli kandidata Twuina napadati. Z velikim začudenjem in strmenjern je Marko Tvvain bral sam o sebi najčudnejša in najzlobnejša poročila. Ural je v revolver-no-vinah, da je on bil v Conchinchini in zapeljal revno vdovo ter jo pripravil ob vse premoženje, ker je po krivem zoper njo prisegel. V časnikih so bile celo vse priče imenovane, katere so zraven bile, ko se je v Cochinchini s Twainom to vse godilo. Tvvain je bil ves trd, ko je to bral, kajti Coehinchino je poznal samo iz geografije, nikar pa, da bi kedaj tam bil in tam po krivem prisegal! Kaj čem storiti? Od govarjati na tako nesramnost? Ne, kaj tacega, kaj tako neumnega uiti odgovora ne zasluži, mislil si je Tvvain in molčal. Črez par dnij je uže v novinah stalo: kandidat se zavija v pomenljivo molčanje. In žurnalisti so nadaljevali pripovedovati in lagati, koliko in kako vse polno nezakonskih otrok ima T\vain, koliko deklet je nesrečnih storil, kak pijanec je itd. Marko T\vain si je mislil, na vse to nij mogoče solidnemu človeku odgovarjati, človek se le omadežuje, če taci h napadov ne prezira. Mislil je torej le v javnem zboru zavrniti protivnike in svoj pošteni program razviti. Ko pa pride v javni volilni zbor in gre na tribuno, obsuje ga cel kup razcapanih otrok razne starosti od 4 do 9 let in razne barve, ki mu začno kolena objemati in ga prositi: papa, papa, papii, zakaj ne skrbiš za nas, zakaj nas nehčeš priznati. Ko Twain vidi, da so mu re-volverski žurnalisti tudi to nesramnost in to sumnjičenje storili, bilo mu je preveč, popusti
vse, beži in nigdar več mu nij na misel prišlo za narod delati in v politiko stopati.
Trav tako, kakor ti amerikanski revolverji, dela pri nas na Slovenskem tudi Brencelj-Aleievec : z istimi argumenti, z isto zlaganostjo, z istim nesramnim čelom v svojem škandalnem listu „Brencelj" obsiplje osobno in v familijarno življenje segajoč vsacega, kdor se mu zameri, posebno pa rad na ta grozno surovi način napada narodne može. Ale-ševec je torej amerikanski original revolverske žurnalistike zvesto poslovenil, kakor hočem nižje na drobneje dokazati.
Brencelj-Aleševec v „Brenclji" in „Slovenci" nespodobneje in suroveje napada slovenske ljudi, nego so jih kedaj nemškutarski listf. V familijarno življenje, v reči, ki jih vsak Človek ima mej štirimi stenami in za sebe, ne za javnost, nam niti nemški in nemškutarski listi vendar nijso segali. To se jim je vendar nedostojno zdelo. Da bi želo obrekovanja iskali v družinskem Življenji posameznega političnega ali osobnega protivnika, zato so bili dozdaj še nemškutarji prepošteni, — to je ostalo slovenskega rodu človeku, take podlosti je zmožen žalibog da slovensk novinar Brencelj-Aleševec. Njemu Se le je bilo prihranjeno, v slovensko žurnalistiko vpeljati tak ton, kakor ga mej izobraženimi evropskimi novinarji prav nikjer ne najdemo; surov ton, kakor je mogoč bil le v Ameriki. Familijske in čisto osobne razmere, navadno zlagane ali včasi nekoliko na videz na istino oprte in torej tem zlobnejše, začel je še le Brencelj-Aleševec uvajati v slovensk žurnalizem. In zoper ta skandal, zoper to sramoto narodno, da se v slovenskem jeziku more surov list, kakor je „Brencelj" tiskati, in da ga še kateri oli-
Pismena zapuščina razbojnika Franca Guzaja.
Iz Celja in iz sv. Jurja se nam pošiljata prepisa treh „duševnih proizvodov" ustreljenega Guzaja, kateri je bil poleg razbojništva, kakor bralci vidijo, tudi „poetB in „avtobijo-graf'. Slovniško nijsmo popravljali ničesa, nego puščamo njegove spise v obliki, kakor so bili pri njem najdeni v originalu. To se ve, da jih priobčujemo le, ker imajo psihologično zanimivost za karakteristiko človeka, ki je bil tako dolgo strah slovenskega Štajerja.
I.
Pesmica ljubici posvečena.
Jez praviga srca ljubco imam
Za zlato in srebro jest jc na prodam
Pištola poka
lubioa joka
Žendarmi veselijo so ki od S rtlna glas dobe Lubica moja Zvesta mi bla
č'e glib žalostno je tvoj srce P* žen dar m me še no dobe Ne bodi tolko žalostna Zvestim Brcam troštam Te.
II.
Guzajevo življenje.
Prelublen: moj vsi dobri ludje! Jes Franc Gusav vam pišem vsem skupaj ene besede, prijatlom in sovražnikam, kir vsi dosti govorite od mene; nar poprej pa prosim vse skupej, ne zaničujte mojih ubogih staršov in sester, ker oni so me lepo zmiraj učili in niso nič uržoh, da sem jaz tak daleč pado. Žalujejo vsi za menoj moja zlata mati toči britke kervave solce iz srca je meni žal, da sem jaz moj dragi zlati materi mojmo očeti in sestram tolko njih srce ranil in solz z njih oči jsprešo in da čisto po nedolžnim tolko zavolo
J me žalosti in zaničvanja trpeti morjo. Žendarmi njih nadlegujejo pa jes ne grem nič domo, rad bi mojo žalostno mater še videl in objel al jes nočem mojga živlenja tak daleč na \Vago djati, ker vem, da žendarmi noč in den tam stojijo, pa le naj stojijo, se so si sami uržoh, da imajo tolko poto za menoj pa joh še imeli bojo, zakaj me niso na miri pustili žlebt jeziki so me dožili de sem krave der, ali jes nisem, ali jes nisem nobene. Uržoh sem bil dostkrat, de sem to ali tam kako tatvino naredil, pa nisem; Nepravica je mene sedem lejt no 5 mesec v ječo spravla po nedolžnim, tistega jes nikdar pozabil ne bom v ječi že sem kuho ojgen maševanja vsem tistim ki so mene po nedolžnem v toto dolgo ječo spravili ali tolko sem se bil še naprej vzel tak dolgo čakati, dokler moj starši živijo jem nisem mislil nobenga špota delati pa so me tak dolgo prosli žendarmi in ^oviažniki de sem mogo poprej začeti plačati vsem tistem, ki so mi
kani človek bere, zoper to nečast narodovo moramo vzdigniti se!
Znano je, da je bil „Slovenec", kot katerega glavni urednik se je Brencelj-Aleševec zadnje Čase vedno predstavljal, prinesel škan-dalen članek, v katerem se grdi slovenski jezik, da nij sposoben za uradova-nje, da neina nič izrazov, da je Volfov besednjak čisto za nič itd. Ker so ta članek vse nam protivne nemške novine rabile kot iz sredine narodne stranke izšlo izpoved, da je nas jezik uerabljiv za Šolo in urad, ker je bil oni neumni članek prišel ravno ob času, ko so nekateri naši poslanci ravno spet povpraševali pri vladi, zakaj se slovenske resolucije dr. Vošrijakove uže to šolsko leto ne izvedejo, ker so bili v „Slovencu" isti bedasti uzroki zoper naš jezik navedeni, katere navaja tudi višja birokracija javno in v tihih razpravah za kulisami zoper slovenščino, ker se je nSlovenčevw članek kot „klasična priča" citiral zoper narodno stranko: zato je obšla vse narodne kroge pravična nevolja, da more list, ki pod narodno zastavo vozi, take stvari počenjati. Zato sem jaz v „Slovenskem Narodu" napisal znani članek proti „Slovencu" in končno prošnjo pridejal, naj se njega dva urednika pod narodno cenzuro deneta, če nemata toliko takta, da ne bi vedela, da tacih kozlov v narodnem imenu ne smeta preobračati, ker s tem škodujeta več, nego je nam ravno umrli „Laib. Tagblatt" kedaj škodoval. Iz uzroka, ki bode precej jasen iz naslednjih vrst, opomnim uže tu, da je dr. Vošnjak za omenjeni moj članek zvedel tačas kot drugi ljudje, t. j. ko ga je tiskanega v »Slovenskem Narodu" cital.
Človek bi bil mislil, da bosta urednika „Slovenca" priznala občno osodbo njiju postopanja, da bosta izgovarjala se kakor se ravno da, in če mislita, da brez osobnih napadov ne gre, bosta mojo osobo, kot članka jedino „krivo", privoščila si po svoje. Ali Brencelj-Aleševcu to nij zadostilo. Začel je poleg mene (kar mu je slobodno!) napadati v „Slovencu" tudi poslanca dr. V o šn jaka na dovolj surov Bvoj način, da si je dr Vošnjak onega mojega Članka toliko ali še menj zadolžil nego Brencelj-Aleševec. Prav po revolversko-amerikan sko, prav kakor smo gori povedali o Marku Tvvainu, napada pa Aleševec zasluženega slovenskega poslanca dr. Vošnjaka v zadnjej številki svojega revolverskega lista „Brencelj" in to nam je povod, da zopet enkrat energično
opozorimo slovensko občinstvo, da je sramota za naš narod, če se bode to dalje trpelo in podpiralo.
Ta list „Brencelj" je uže več let prava surovina, prava sramota našega jezika Aleševec misli, da je novinarstvo za to, da človek svoje prave ali namišljene osobne sovražnike ali protivnike, ali pa prvega, ki mu na pot pride, „raztrga". Kdo Se v „Brenceljnu" nij bil brez uzroka ohlaten? Ljudi vseh stanov je Aleševec v „Brenclji" uže napadal, vse pa po amerikansko, surovo, v familijske in privatne razmere segajoč.
Začnimo pri duhovniki h„ Noben človek, kar jih piše in kar jih je slovenski pisalo, nij še duhovnih gospodov tako surovo in tako grdo napadal kakor Aleševec v „Brenclji" in v „Slovenci". Mi to zarad tega naglašamo, ker se Aleševec rad za duhovne skriva in na nas vpije, da nanje zabavljamo. Kakor majhen psiček, ki je lajal, zbeži za hrbet gospodarjev, če si zaceptal nad njim, tako se tudi tepeni Aleševec v „Brenclji*4 in v „Slovenci" vselej duhovnom za hrbet skrije, duhovne kot ščit pred svojo grešno osobo porine in vpije na nas kaza je: „glejte duhovni, ta na vas zabavlja, vas grdi, duhovne !M Tako dela tist Aleševec, ki je ob svojem času na pr. Št. Rupertskega fajmoštra, Metliškega prosta, kočevskega dekana, fajmoštra Aljaža, in samega knezo-škofa dr. Pogača rja tako surovo in tako osobno in nesramno obrekoval, tako deloma v privatno njihovo življenje s svojo surovo roko posegal, kakor nikdar nihče pred njim niti za njim ne. In tako člo-veče bo upa nas vedno denuncirati kot sovražnike duhovnov ? Če smo mi polemizirali zo per tega in onega duhovna, smo odbijali njegove javne napade na nas in naše prepričanje; v osobno, v privatno življenje nijsmo segali nikoli, kakor „Brencelj!" To so nam uže mnogi priznali in postali so iz protivnikov do bri znanci in prijatelji.
Na ta revolverski način je Aleševec v „Brenclji" brez vsega vzroka ob Času „raztrgal" starega slovenskega poslanca Potočnika očitaje mu nanajrazžaljiveji način sebičnost (imenoval ga je narodno filoksero) in familijske razmere. Na ta revolverski surovi način je Aleševec ranjcemu V. C Supanu, bivšemu presedniku narodne kupčijske zbornice kranjske, očital v svojem  „Brenclji", ko-
liko maselcev vina na dan od krčme do krčme
izpije. Na ta surovi in revolverski način je Aleševec v „Brenclji4 očital slovenskemu od rojstva bolnemu pesniku Josipu Cimper-mami, iz same osobne maščevalnosti, da je npokveka". (Neomikani hribovci, da, barbari celo imajo z bolnim človekom usmiljenje in prizanašanj«, le Aleševcu se tudi bolezen zdi predmet za rhumor", kakor tfa v „Brenclji" prodaja na sramoto slovenskega jezika!) Na ta revolverski način je ob svojem času napadel dr. Zamika v privatnem življenji. Na ta način je v „Brenclji" oblatiti poskusil necega dobro katoliškega in z narodno stranko glasujočega profesorja, češ, da je v nekej veži z neko deklico rendezvous imel. In vse to n same osobne maščevalnosti ali škandalo-ljubja. Na ta način je bil prijel gospoda F 6* t s ter j a in njega privatne razmere, kako daje deklam Ion,itd. itd. itd. In, gospoda narodna, to so vse fakta, to je vse tiskano Črno na belem, saj ste brali!
V zadnjej številki „Brenclja" se ta Aleševec spravi prav po svojej amerikanskoj revol-verskej šegi, prav a la Marko Tvvain, na slovenskega poslanca dr. Vošnjaka. Mi bi lili t udi to surovino prezirali, kakor smo mnogo psovko Aleševčevo ignorirali. Ali ko smo brali ono grdo, samo žaliti hoteče, samo iz naj-hudobnejšega s pri de nega instinkta iz-izvirajoče psovanje Aleševčevo, obšla nas je vendar indignacija in vprašati smo se mej soboj morali: „da, kdo pošten bode pa Se hotel v javnost iti, kdo v politiko in literaturo tega malega naroda našega pomočno poseči, če bode za plačilo svojih trudov,* svojih skrbi, svojega dela, svojih potov imel le to, da ga bode smel individuum d la Aleševec v tem tonu brez uzroka za vratno napadati, kakor ga je Aleševec vpeljal v „Brenclji" na sramoto slovenskemu imenu, na sramoto slovenskemu jeziku!"
Dr. Vošnjak pač ne potrebuje, da ga pred tacim žurnnlističnim banditovstvom še le branimo. Kdor ga pozna po dolgoletnem njegovem neumornem narodnem delovanji, kdor ga pozna tako, kakor ga poznamo mi, ki si v čast štejemo, biti prijatelj vrlega moža, kdor zna ceniti njegovo v prvej vrsti za ta narod vneto pošteno srce, za ta narod, v čegar jeziku si ga drzne en Aleševec brez uzroka napadati po ciganski: ta ve, kaj si ima misliti. AH tu ne gre le za dr. Vošnjaka, tu gre za principijalno vprašanje: ali bode slovensko občinstvo res še
neč storil ne nabom se me ni treba več bati; posebno noseče žene se me neki bojite pa prosim Vas neč se me ne bojte, ženskim posebno teško kaj žalga storim posebno pa kaj takiga, kaj bo men tak otrok pomagalo V ma-ternem telesi ko še se sebi samo pomagati nemore jez ne verjem ne na Boga ko obenga ni velko mej še kaj takiga le bote brez skrbi zavolj me, kak žakl denarja bi že prejt vzel men moja glava pomaga de me dohači žendar-ski ne zaohajo in le tam okol hodjo ko me ni, tam juh pa ni ko sem jes, Ludjej pa tud tak Plavšpjo de se je za smejati, ko ki gdo kakga človeka vidi že mislijo, de sem jest pa jes ne hodim tak okol raj S v moj pernci ležim brez skrb ko pa de bi tam okol bodo pa se še s cugam pelam v en noč pridem z Graca no Še nazaj v Gradec me pridte iskat tam če mate pesje nose me bi brš najšli včas jo še pa proke Dunaj naprežemo se Še pa tam nomalo unterlialtamo za naš gnar, Gnar je Bog drugega Boga ni, (Po tem bogokletji je napisan
uržoh tega; ko je bil Žandl okraden je dosti takih gromBkih strel blo jezičnih ko so rekli Šarkl ga je, pa ga ni bil. Kroflč v tergi glih tako ni k men podiskavat peršli, tat sem bil če glih krado nisem in so me tak dolg prosili de sem se mislo, kaj bi zapstonj tak ime noso, še pa noc moram imet tudi ki žle hočete, jez sem po drugih Barantah hodo, poki me je pa sram blo, ko me je Žandl vtak špot spravo in pa Kroflč pa še več drugih pa tudi tist Sirec Tržanski Bik ko me tok želi dobiti pa jes se ne bojim deset Sireco, luštn se mu Ju-dežovega Gnarja in bi rad za mojo kožo pil v r . . (razume se, da G. robato besedo polno piše. Ur.) je ziher sram tistega Falota, sojo srošno bi noj premešlovo duma pa delo naj čas okol po patroli hodi bi imel veči noc, jes mu bom že plačo zato ko ga jez tolko skrbim če ga drugači nebom v roke dobil mo bom pa doma skoz okno posveto s takoj, ko ma drej lukne na Nos, dolžen sem mu še posebno za t;st, ko je z Žandlnom bil vezitirat k nam
peršo, no pa ko je bil uržoh in naštimo de so moj ga vbogiga očeta per sveti ani perjeli bli in osem dni zaprli morbit še bo on tud piklo (petljal — beračil Ur.) se mo je men se vidi že zdaj treba on tak ni vreden, de ga sonce obsije. Žandlno in Kreflčo bom že tudi plačo, tist vejsta dober obedva, de sem jes nedolžen bil pa tud Terentez na Gorici je čveko, de sem ga jes okrado bil pa on bi nuj tiste dolžil, ki so ga, pa ne me ko ga nisam, če pa vedo ni, naj bi bil pa njegov prokleti jezik za zobmi deržo pa ne mene po nedolžnim obiložvo, na Dohtarja in na Funkina tud pozabil ne na bom ko sta mi taj žandarme pošilela, zdaj jih naj pošilata če vesta kam, pa Lov-seka v hudem Brezji ali nad Slomam in pa Delankova obedva falota Milil še več ko Jaka, sem zdi de bota tud zdaj že dosti zrela za moj Mlin, tote ima ni v St. .Turji za poplačat ko so to gor popisani in mi ne bojo odnesli v Grob, ki so mi uržoh de sem mogo žleht gratati in v to pasti. Drugem pa nobenem
dolgo podpiralo in bralo tako surovino, k kor jo zdaj uže dolgo „Brencelj" prodaje? Mi moramo pač že izreči, da nijsmo taki pesimisti, da bi mogli verjeti, da naš narod ne more tako nemoraličnih in podlih izrodkov iz sebe vreči. Žalostno bi bilo, če taki elementi prevladajo, kdo (to ponavljamo), komur je čast ljuba, bode potem Se za narod delati in se tac i m psovačem izpostaviti hotel ?
Pa ker vidim, da mi je članek uže tako prerastcl pod peresom, a je o stvari enkrat za vselej Še marsikaj povedati treba, hočem to Marsvnsovo odiranje na „Brenclji" jutri zvrSiti. Delo, zngotovljam vas, zoperno dovolj, ali potrebno! Podpišem se pa tu precej za to, da ne bo „Brencelj" spet druzih ljudi j napadal zavoljo moje strele. Jurčič.
Politični fafcgieu.
\otni biJ«» *B «■>.<* S d'.
V Ljubljani 21. septembra Cesar je dovršil svoje potovanje po Galiciji ter Bukovini  ter je prišel v nedeljo na Ogersko, do kamer so ga spremili poljski ple miči.
V Brnu je bil v nedeljo ■temškn-mo-
ravMiti strankarski shod ali ^parteitag". Pišejo, da se je zbralo veliko ustavovercev in da nemško ljudstvo odobruje opozicijo „ustavovercev" zoper zdanjo vlado. Govorilo se je na tem shodu zopet veliko o tem, da „je državna mi-Bel v nevarnosti in nemštvo". Sprejeli so potem neko resolucijo, v katerej se naglasa solidarnost vseh jNemcev v Astri j i, da morajo biti ti složni, da bodo potem dobili zopet gospodstvo V roke, obsoja znano jezikovno naredbo za Ce-Bko in Moravsko ter se v tej resoluciji obeta, da bodo podirali z vso močjo ustavoverci zdanjo vlado, ki je baje pospešila slovanska upanja. Sklenili so pa še drugo resolucijo, v katerej se Nemcem gorko priporoča dunajski „schulverein.
Minolo nedeljo je v Pešti vršilo se skupno uiliilstfersko posvetovanje. Izmej avstrijskih ministrov sta bila navzočna ministra Taafle in t>unajevski. Določevalo se je o budgetu za skupne zadeve za 1. 1881.
Tlita n Je <lrxaie.
Včeraj je lord Seymour oficijalno sprejel nadpoveljništvo nad združeno evropsko Moto in kakor zdaj glase poročila iz Ulcinju, ne bode jej preostalo druzega nego bombardirati to mesto. Riza paša je zapustil to mestu a Albancem se je pridružil cel bataljon niza-mov iz česar se jasno vidi, da porta popolnem odobrava postopanje Albancev ter jih podpira.
Na Francoikem je vprašanje o dekretih meseca marca izdanih zoper dubovenske bratovščine razdvojilo ministerstvo ter je dal
ministerski predsednik Frevcinet svojo ostavko. V pismu do Grevvja je dejal, da odstopi zarad tega, ker so se nazori v ministerstvu ločili ter se porazumljenje mej njim ne more doseči. Interesi Francoske zahtevajo, da odstopi se svojega mesta. Grevy je sprejel njegovo ostavko, potem pa je dal nalog Jules Ferrv ju, da sestavi novo ministerstvo. V mini -terstvu ostanejo razen vnanjega ter pomorskega ministra vsi prejšnji možje. Vnanji minister pa baje postane markiz de Noailles, a pomorski admiral Potbuan.
Dne 19. t m. se je v Parizu odkril spomenik Thiersov. Juh-s Simon je imel slavnostni govor ter razvijal Tiersov izrek, da mora biti republika konservativna ali pa nema obstanka.
Dopisi.
I/. I9i»1<n)e;a Logatca 19. sept. flzv. dop.] (V obrambo naše časti.) Po naključbi prišel nam je v roke „list brez gospodarja", ki sedaj neopravičeno nosi na svojem čelu ime „Slovence'. No koncu dolzega dopisa „Iz Logatca dne 15 septembra" našli smo dostavek: „z žalostjo beremo po deželi o zažigalcih „Slovenca", ki ga smatramo za prvi slovenski list; le škoda, da nij dnevnik, ker ga ljudstvo vrlo rado prebira! itd." Ako človek to bedarijo prebere, u?.e res ne ve, je-li hotel omenjeni dopisnik s svojim dopisom iz hudobije čast Logatca nov o g rdi ti, ali je pa v resnici novica o „Slovenčevej" osodi njegove možjane tako pretresla, da živi sedaj v doni i š 1 j i v o s t i, da* je njegova jedina osoba uže „ljudstvo".
Nam nij teško zagotoviti, da je dotični dopisnik čisto „na svojo pest" v imenu našega ljudstva pSlovencu" „kadil", ker kdo drug se pač pri nas briga za ta listič, ki zahaja le v bornem ciioin eksemplaru v naš kraj in še ta pod dopisnikovim naslovom, ko imajo nasprotno „Slovenski Narod", „Kdinost" in drugi listi v Logatcu lepo število naročnikov.
V imenu Dolenjega Logatca pr o te s tuje m o zatorej odločno zoper predrzno izjavo „Slovcnčevega" dopisnika in le obžalujemo, da se se „Slovencem" nij v resnici to zgodilo, kar je zaslužil.
(Sledi devet lastnoročnih podpisov. Ur.)
Iz amarskeg-a okraja (pri Celji) 18. septembra [Izv. dop.] Neki dopisnik graške „Tagespost" iz Šmarja izpoznal je za neobhodno potrebno, z dopisom od dne 5. t. m. celi naš okraj  kot neko izvenreduo tatinsko
gnezdo opisati. On pravi, da je imetje v tem okraji v tako velikej nevarnosti, da skoro dan ne preteče, da ne bi se čulo o kak^j tatvini, ter tudi trdi, da so tatje v hram g. Andep-luha v kratkem trikrat vlomili. Ne vem je li g. dopisnik graške „Tagespost" tako preučen, da se več ne spominja, ali pa tako nevede«, da še ne ve, v kakej primeri stoje mere časa; dan, mesec in leto, kajti v zgoraj omenjeni brani vlomili so tatje prvič leta 1877 in sledniČ od 22. do 23. julija 1880, torej ne v kratkem, temuč v treh letih trikrat.
Dalje trdi, da je bila Kapela sv. Roka čisto oropana (fast gani ansgeplllndert), kar je zopet neresnica. Iz omenjene kapelice vzeta je bila le mala skrinjica za pobiranje darov, ter nckiij sveč v vrednosti 2 gld. 70 kr. Bog zna, je li nemški dopisnik ,.Tagesposte" tako neveden, tako hudoben ali neprijatelj resnice, lažnik one vrste, o katerej pravi slovenski pregovor: „Laže, da sam sebi verjume", ka se drzne tako pretirane reči mej svet trositi.
Ako bi dotični dopisnik glede imetja razmere družili okrajev le nekoliko poznal, ali pa vsaj poznati hotel, prepričal bi 86, da se po druzih krajih glede varnosti imetja nič boljše, najbrž še slabše godi nego v našem, radi tega imeli bi drugi okraji isto pravico pomnoženja žandarmerije zahtevati.
Da se je glasoviti razbojnik G u za j tudi po našem okraju okolo klatil, to je gola istina, a istina je pa tudi, da se je njegov revir na več krajev raztezal, kur priča to, da nij bil v šmarskem temuč v kozjanskem okraju zasačen in ustreljen.
I < celega onega dopisa da se sklepati, da nemškega dopisnika „Tagespost" namen nij bil pomnoženje Žandarmerije radi zmanjšanja tatvin, temuč njegov glavni namen je bil ta, naš slovenski šmnrski okraj pred svetom ogrditi, ter ga kot gnezdo tatov , in razbojnikov proglasiti, ker znano je vendar vsneemu, da se množe tatvine še celo po mestih, kjer imajo policijo, žandarmerijo in vojaške patrole.
Domaće stvari.
— (Na shod slovenskega učite H-s k e g a društva) v četrtek upamo vendar, da pride letos obilno učiteljev. Ob zda njih vladnih razmerah se nemajo več denuncl-jacij in nemškutarskih šikan bati, zatorej naj se pokažejo može in naj moško besedo govore.
dolg grd napad na duhovne, kateri smo zbrisali. Dalje razbojnik piše, da) so Rauberji z žendarmi vred ko tudi lovijo in zapirajo pa še čisto po nedolžnem to ene in raubajo jim Frajost za kake male reči pa ga na lejte ja na vselej zaprejo te ene še pa po nedolžnem pa Vas bi noter zapero, de bi vedli kok de je lušno vi bi še stokrat bol šimfal čre^ tiste ki bi vas zapirali in sodli, ki červ te zemle je eden ko drug pa Červ červa grize in črti poti pa pravte de po pravici vse delate vaša pravica je taka ko ste se jo sami vzeli (Tu zopet pride več vrst take surovosti, da se ni v dijalektu ne dajo tiskati. Ur.) Oh de bi le htlo sonce otemneti in ženila se na prah zdro biti de bi konec vsi vzeli od malega do tena Yečega, de favsija in krivici bo konec strnila in vsak človek bi) rešen od teli velkih oderuhov, pa to je Se na sveti ta veča pravica, de vse konec vzeme od malga do večiga. Červi bojo Vas žrli ko me pa še bol znabiti ko imate velke.....(ne izp'šemo. Ur.)
(Žendarm in „Petlfoki" pravi, da na njegov račun zoper 6. zapoved greše in to nena-tiskljivo popiše, pa pravi dalje:) pa de bi jes z noj ženskoj bil, ko bi joh imel en povezan voz bi še te žlehuše enem žendarmi al Petlfoki ne na dal. (Pride zopet več vrst surovostij, pa grozno originalnih. Ur.) Jezite se jezite pa se še le bote, jez bom že do presvitlega Cesarja eno pismo spravo z enem 15 — 20 bodn papirja popisanega, če glih tisti Prif ko je v Celi bil gor dan je peršo na Kreisgericht ni ne na Cesarja, bo že drugi gvišno peršo tist je tak diktando bil to veče bo za njim peršlo in bo na Dunaj gor dani poki ga pa le vi dobite pa da me še imate bolj korajžo, pa sam de v vaše pnrkle peršo ne na bo 30 do 100 sus imam zmiraj perpravleneh za tistega, ker bi me perjeti boto pa se še mam perjnlov dost, de še soviažnike moje lehko premagani, v Graci sem v kratkem iz stremi žandarmi pil .pa sem bil brez skrbi te eni Žendarmi in gospodi so že v orengi sam da malo jih je takih.
Mam ja deklino, pa je taka kona grofinja se v Graci Gelegenheit gor vzamem pa še ki drozi pa se po pameti čisto brez skrbi vozim ko en kavalir tist pa ni moja navada, de bi tolk pil, de bi pijen bil, za to že bote pa vohali za menoj pa no malo še pučajte, de se bom Sclnvarz vočil dobro tok sredno že znam poki Vam še le bojo debele glave zrastle vi Fanghundi, poki bote^še skakali pa kajje-m&n dva žendarma deset, 20 alt pa več, "dva še nista za tringold, St. Jurčan ol(etare soldate le dobote joh se tist bi jes rad naj bi vas dost koštal, le brž poji, soldati bojo v St Jurji jaz pa v Gradei"pa na Dunaj pa še na Oger-skim pa Dpkter nej plača soldate Sirec, Funkl, Žaudl pa Kroflč tist morjo še iti h kertain to vat, der bi tote sprav spat, tud jes mo dvej-sto dam sam, de mi to delo peršpara. Srečno Z Bogom (Konec prih.)
— (Novi plackomandant.) Stotnik Hepner, dozdaj v Kotoru, je imenovan za plackomandanta v Ljubljani.
— (Otroci pod konji.) Vsled nerodno vožnje hlapca špediterja Itanzingerja so bili zadnji petek pri Mesarskem mostu dva otroka in njiju varuhinja prišli pod konje in le sreči je pripisati, da so se vsi trije še prilično nepoškodovani rešili in ne tudi pod voz prišli, ker se je hlapcu še posrečilo ob pravem času konje ustaviti.
— (Pogorela) je Matenja vas pri Po stojni. Dopis o tej nesreči priobčimo jutri.
— (Za rešitev življenja) so dobili talijo po 2G gold. 25. žandarm Franc Skvarča, in kovača Janez Zebre ter Franc Peternelj, ker so 27. julija rešili iz goreče hiše Jere Hafnerice v Starej Loki tri osobe Tomaža in Marijo Ostreč in Jero Hafner.
Kazne vesli.
* (Goreč vagon.) V nedeljo opoludne sta se pri vlaku severno-zapadne železnice, ki je bil namenjen v Prago, vnela dva vagona 8e senom naložena. Zgorela sta oba in potem še jeden tovorni voz. Potniki so bili v velikem strahu, vendnr se zgodilo nobenemu nič nij.
*(Kaj se le h ko zgodi komisiji, ki išče filoksere ali trtne uši) o tem ve" besedico povedati Badasconvski župan, ki je tudi šel trtne uši iskat s tovariši v neki tamošnji vinograd. Komisija se je lotila ravno najlepše trte, da bi jo izkopala, ker se je kazalo, da so na njej filoksere, kar prihiti žena vincarjeva ter glasno protestuje, da bi jej uničili najlepšo trto. Ker pa komisija nij dala motiti se, gre žena domov, oboroži se z metlo, potem pa se vrne in delavca, ki je kopal trto, udrihne tako z metlo, da ta proč vrže inotiko ter ubeži. Fogumna ženska pa se spravi potem nad celo komisijo ter jo tudi prepodi. Druzega dne se vrne komisija, a s panduri, ter zvrši svoje delo.
Tužnim srcem javljava žalostno vest, da jc iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, gospod
FRANCE ŠAEEC,
trgovec in posestnik,
denes ob 11. uri predpoludnem, po kratkej mučnoj bolezni v 57. letu svojo starosti izdihnil blago ■Vido dudo.
Pogreb bode v sredo ob 8. uri zjutraj v Ilrušici, kjer bodo tudi sv. mašo zadušnice.
Dražega ranjcega priporočava v blag spomin.
Podgrad, dne 20. septembra 1880.
Sofija Šaboc, roj. Jenko,
soproga.
Anton Šabec,
(455) brat.
Vabilo na naročim.
S koncem tega meseca se začne naroče-vanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovć, ako hote' list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....3 gld. 30 kr.
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.....4 gld. — kr.
Za en mesec     .....     1   „   40 „ Za   gospode  učitelje  na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „      „  3   „   — „
I mili no v IJiiIiIJmiiI :
18. septembra: Prane Sorčan, mestni ubožec, 78 let, na karlovskej cesti št. 0, zh vodenico.
19. septembra: Josip Strzelba, hišni posestnik in kupec, 46 let, na sv. Petra cesti št. 30, za srčno hil>o.
V deželnoj bolnici:
16. septembra: Marija Pimat, gostija, 64 let, za rakom.
17. septembra: Andrej Rom, črevljar, 49 let, za tuberkulo. — Franca Žakelj, delavčeva hči, 5 min. — UM Porštuik, gostija, 67 let, za pnevmonijo
V vojaške i bolnici:
18. septembra: Janez VVandaler, vodja pri 7. lovskem bataljonu, 23 let, za vročinsko boleznijo.
Dunajska borza 21. septembra.
(Izvirno telegrafi'-no poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcib .   .   71 gld. 50 Enotni drž. dolg v srebru   ...   72 »65
Zlata rento.........87    „   8 i
1860 drž. posojilo......131 .25
Akcije narodne banke .	.   . .821	n	_
		n	
			30
	_		_
		n	45
		n	66
		n	2)
Anna Schiikle,
■u-čiteljica oa.£t g-lasoviru,
temeljito podučuje (437 — 3)
v igranju na glasoviru.
Vpraša naj se v kolodvorskih ulicah št. 11.
T katoliškej bnfcvarni,
stolni trg- št. e, v- I_ijia©lja,i3.iy
se d bivajo sledečo
vojaške knjige,
za c. kr. vojake slovenske narodnosti,
pritrjeno od vis. c. kr. državnega vojnega ministerstva. I, Slu/liotiiili, I. del, (slov.) . . . gld. —.35. 2- »» H.   n •   .   -     „ —.30.
3. >« H.   „   (slov.-ncmšk. v
vprašunjili in odgovorili) ..... 4  NltiAboi iiilt. III. del, (slov.-ncmšk. v
vprašanjih in odgovorih).....
6. iinrnisouHka in stnifiiii mIiižIiii, (slov.-ncmšk. v vprašanjih in odgovorih) 6. Suy h ]mimIcu9 (slov.-nvinSk. v vprašanjih in odgovorih).......
l*oilliU  o s.eiill ji-*<~ll. (slov.).    . .
ItojiiM mIužIiu, raztreseno vojevanje, nova puška in s'ovensko - nemški in nemško-slovenski slovnrčik, (slov.) . Kur«geft»»Mt<* iirttlitiMuIic dlraiii-iUMtik der slov. Spracho tur Deutsche
Vse liliji«:«', ki se na tukajšnjih šolah potrebujejo, atlantl itd., nahajajo so zmirom pri nas.
SprejeniHino tudi n iroollfl na vse domaće in tuje tarnale in oaaopiae ter zagovljamo najboljšo postrežbo.
(444-2) Katoliška bukvama.
9,
—.40,
— .30. —.35.
— .26. —.10.
—.40. 1.20.
obleke za gospode, dečke in otroke? M. NEUMAUlT-u.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI<
■c kupuje ceno
.3®
Jc največja zblrltu
ženske robe? "^ne
(447-2)
pri
M. NEUMANN-u,
v J-jiit>lj«viii, slonove ulicse li. tšt,. 11.
i»xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*xxx> xxxx>»
Tujci.
21 septembra: Evropa« Herm iz Gradca. — Thaler iz ltojana.
Pri Malici s P.irloli; iz Dunaja. —
iJ.-pik iz Trsta — Wolatand iz (J alca. P uiuauer iz Dunaja.
Pri Sionu: Golds'eln iz D,maj a. — Hubad li Ptuja — Troven od Save.
Pri Itmioskrin dvoru: Berčič iz ČciuŠenika.
Nagrobni križi
s pravim zlatom pozlačeni in z najlepšimi napisi 4Sh ■»
dobivajo se pri meni na izbero, tudi najizvrstnejšo koronko ^e- |
lozo, Jeklo  plužno lemeže, sploh vse železno gospodarsko ?
orodje iz najboljšega blaga izdelano, prodajam po najnižjih oenah. £
S|>. ■cVssi;ik. 5
gledališke ulice št. S, blizu frančiškanske cerkvo^jj
!Usnje! *i
(453—1)
vsake vrste z«, erevljarjc prodaje izvrstno in v ceno
zaloga usnja
(449-2)       Snorgasse Kr. 32 v tiralici. W Cenilniki franko, pošilja se s povzetjem.
izdite^j šs urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Navodne tifikArnV.