URN_NBN_SI_DOC-98EXC84E

Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Za­ greb. XIII/1967, št. 1/2—3/4, 200 + IX str. 8°. V lanskem letniku je za nas tre­ nutno nem ara najzanimivejši članek G. G. Pirsova o centralni katalogiza­ ciji v Sovjetski zvezi, saj je prav v letošnjem letu tudi naša nacionalka začela s to obliko pomoči knjižnicam. Članek je prevedla Ana Pavlovič. Avtor opozarja n a dejstvo, da je sko­ raj nemogoče ugotoviti, koliko usluž­ bencev je v različnih knjižnicah mo­ goče prav istega dne zaposleno s po­ pisom in strokovno obdelavo istih knjig. Kljub temu pa, da knjižnice porabijo zelo veliko časa, moči in sredstev za tovrstno delo, še daleč strokovno ne morejo popolnoma ustrezati. Organizacija centralne ka­ talogizacije za celo državo pa s pri­ tegnitvijo strokovnjakov omogoča vi­ soko kvaliteto tiskanih katalognih listkov. Razen za knjižnične kataloge pa lahko knjižničarji porabijo tiska­ ne listke za izdelavo nacionalnih in specialnih bibliografij, pri organizi­ ranju centralnih katalogov, za infor­ macijo o novih knjigah, za propa­ gando knjige itd. Centralna katalogi­ zacija pa ima tudi svoje slabosti. Ne more nam reč upoštevati specifičnih potreb specialnih knjižnic. Vendar so prednosti centralne katalogizacije mnogo večje od njenih slabosti. Začetek tiskanja anotiranih kata­ lognih listkov sega v Sovjetski zvezi v leto 1925. Z razpečavanjem teh list­ kov se je začela šele n ačrtna organi­ zacija knjižnic in dela v njih. Iz dol­ goletne prakse vedo povedati, da je eno najtežjih vprašanj izbor litera­ ture za popis. Uvedli so štiri kom­ plete: za mestne, rajonske, vaške in mladinske knjižnice. Kljub temu so ugotovili, da velik odstotek lističev ni izrabljen, ker v knjižnicah ni knjig, in narobe: knjižnice kupujejo tudi knjige, za katere ne dobivajo tiskanih listkov. Druga težava je bila v tem, da so prihajali tiskani listki z veliko zamudo, celo dva tedna po prihodu knjige v knjižnico. Da bi po­ pravili to stanje, od leta 1960 nad 120 založb izdaja knjige s strokovnimi oznakami, nekatere založbe pa s po­ močjo strokovnjakov iz Državne bi­ 134