Leto V.
Szombathely aprilis 7. 1918
Štev. 14.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črensovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
I nedela po vüzmi.
Jezuš je na vüzemsko nedelo od mrtvih stano i se je skazo Mariji Magdaleni, skazo se je Petri, skazo se je dvema vučenikoma, šteriva sta se že domo napotila v Emmaus, skazo se je vküp spravljenim vučenikom. Skazo se je njim večer. Na ednok se je samo med nje postavo, dveri so zaprte bile, ar so se apoštolje bojali židovov. Vučenicke so se veselili, da so vidili Jezuša. Da bi se bolje prepričali, pozvao je, naj poglednejo njegove, rane na rokah i nogah i naj se jih doteknejo. Naj vse dvojnost odide iz njihovoga srca, vživao je hrano, štero so pred njega postavili.
Potom je njim pravo: Kak je mene poslo Oča, tak vas jas pošljem. I kak je to pravo, vdehno je na nje i pravo njim: Vzemite Düha Svetoga! Kem odpüstite grehe, so odpüščeni, kem pa zadržite, so zadržani. S temi rečmi je Kristuš apoštolami dao oblast grehe odpüstiti, ljüdi s Bogom miriti. Za zalogo je njim dao Düha Svetoga, on je, ki po vami, liki sredstvah, deli lüdem odpüščenje grehov i spravičanje.
Kristuš je apoštole za sodce, za sodnike postavo, da grehe odpüstijo ali zadržijo. Sod se ne more povedati brezi preiskavanja, brezi razgovarjanja. Zato pa grehšnik more svojo düšo odpreti, more se spovedati. Kak z toga vidimo, spoved je Kristuš nastavo.
Kda se je Jezuš na vüzemsko nedelo apoštolom skazo, je Tamaš ne bio navzoči. Drügi den so njemi apoštolje pripovidavali, da so vidili Gospoda. Tamaš je ne vervao. Pravo je, da či ne bode vido Jezušove rane na nogah i rokah i ne dene roko vu rano na prsah, — ne bode vervao. Tamaš je že na poti bio, da vkraj spadne od Jezuša. Nego Jezuš ga je ne püsto.
Za dosta žalosti je meo, da je Judaš od njega na veke vkraj spadno.
Na osmi den se je znovič skazo vküp spravlenim apoštolom, Tamaš je tüdi navzoči bio. Kristuš je njemi pravo: Se hodi. Deni tvojo roko vu moje rane. Ne bodi več neveren, nego veri. Tamaš je na kolina spadno i pravo: Moj Gospod i moj Bog.
Jezuš je Tamaša vu miloščo nazaj vzeo, nego pokarao ga je: Ar si me vido, si vervao, blaženi so, ki so ne vidili pa so dönok vervali. To se nam pravi; ki navuk materecerkvi od Jezuša, ki je od mrtvih stano, močno verjemo. Poleg teh rečih velki je zaslüžek onih ki brezi toga, da bi vidili, vu Kristušovom odičenom vstanenji verjejo.
Znate zdaj že, ka je Vüzem?
Vüzem je vüpanje i veselje. Apoštolje so se žalostili, Kristuš se je njim skazo i so se veselili. Dva vučenika sta štela na svoje delo domo iti, Jezuš je njiva nazaj spravo. Tamaš bi skoro ne veren postano, Kristuš ga je ne püsto, da bi blodo, nazaj ga pripelo v drüštvo apoštolov.
Vüzem je odpüščenje. Kristuš nas je rešo, odküpo od greha. Svoje vučenike zagotovo, da je vse pozabljeno. Dao je njim oblast, da krščenikom odpüstijo grehe. I ta oblast vu matericerkvi je od apostolov na püšpeke i pope prek zišla i zdaj itak se vam predga odpüščenje i vu spovedi se vam deli odpüščanje vseh grehov.
Odpüščenje je boža misel. Sam Kristuš je njo na svet prineso i s svojim goristanenjom je potrdo, da odpüščenje je ne — liki pri lüdeh samo guč i reč, nego je dejanstvo i resnica.
Vüzemske svetke smo vredno obhajali, či nam Jezuš, ki je od mrtvih stano, i nam delio rešilno reč: Odpüstim ti.
Mir. — Bojna.
Na francuško-belgijskom bojišči je vövdarilo s strahom čakano bitje. Topniškoga boja se je vdeležila i naša artilerija. Nemci so to pot ob prvim rabili morilno sredstvo: gumijove krugle napunjene s strupenimi plini (čemerni gazi) štere mečejo na sovražnike. — Strelni jarki so puni mrtvih, štüki so östavleni i okoli njih ležijo topničari od gazov omamleni.
Nemška diplomacija je doživela znovič novo neprijetno odkritje: na den je dana spomenica (pismo) bivšega nemškoga poslanika v Londoni, ki šče dokazati, da je zdajšnjo bojno štela i prizorila Nemčija.
26. marc. Francuško velko bitje dalje drži. Z Flandrškoga i Taljanskoga ta potegnjene angluške divizije i Francozi s velkim napadom so se vrgli pred nemške čete. Nemci so je zbili. Ka so angluši lani s bitjom več tjednov posvojili, so zdaj nemci vu treh dnevah nazaj dobili.
Zvün toga da so nemci prek vdarili sovražno linijo, — z dalečine 120 kilometrov na Pariz granate pošilajo. Vsako 15 minuto spadne edna granata. Celo neverjetno delo. Prebivalci francuskoga glavnoga varaša so na pobegi.
Tak se čüje, da vsaki strelaj pride na 20,000 koron. Eden štük od 20 več strelajov ne more dati, potem jih več more biti.
Na Francuškom bojišči 11 milijon lüdih stoji proti eden drügomi.
Časniki pišejo, da so se Nemci na zdajšno ofenzivo 3 mesece pripravljali. Začetkom februara se je odredilo, naj bo ponoči od 20 do 21. marca vse pripravljeno: na minuto natančno so vse pripravili.
Pogodbe s Rumunom se že vu pa-
2.
NOVINE
1918 aprilis 7.
ragrafe vzete. Vu najkračišem vremeni se podpišejo. Eden del rumunske armade je že razoroženo.
27.	marc. Na Francuškom bojišči Nemci naprej idejo.
28.	marc. Na francoškom bojišči so anglusi nove divizije vrgli vu bitje.
Nemški vojskovodi so zadovolni, ka so do zdaj dosegnoli. Nego opominajo ljüdstvo, naj se ne dajo prek preveč velko-mi vüpanji. Zdajšnja ofenziva je samo začetek onoga, ka de se potom toga godilo.
Franzuški ministerski predsednik je objavo, da se položaj svetlo pred nas postavla. Približava se čas, da francoške reserve vu delo stopijo. Vüpa se, da Nemci ne dosegnejo svojega cilja.
Časniki so glas prinesli, da so ukrajinske čete glavno mesto Ukrajne, Odeso od nemcov nazaj vzele. Drügi den so pa za laž imenüvali te glas. Naše i nemške čete v Ukrajni napredüjejo i vu bitji stojijo s armadov Kornilova.
29.	marc. Francozi i angluši so nadaljavali svoje obüpne protinapade. Do zdaj so Nemci vlovili 70 jezer možov i porobili 1100 topov. — Entente namerava bojno nadaljavati, njeni bojni cilji itak stojijo: Osloboditev ElsasLotringe, Belgijskoga, Taljanskoga i Poljskoga.
V noči od 18. na 19. marca sta dva nemškiva vojaka pobegnola k sovražnikom i sta objavila poveljstvi pripravleno ofenzivo Nemcov. Izdajalstvo je že kesno prišlo, sovražnik si je dosta pomočti ne mogo: 21. so Nemci že napadali. — Ka je s poljskov armadov, ne moremo znati. Zdaj da glas od sebe poljski general Michelis. Na Ruskom je vu Besarabiji, 60 jezer vojakov ma. Šče nazaj iti na poljsko, nego prvle se more v red spraviti s poveljstvom (komando) nemške i austrijsko-ogrske armade.
30.	marc. Eden strelaj nemškoga daleč nosečoga štüka je v Parizi na velki petek v edno cerkev včesno. Sedemdeset lüdi je mrlo, devetdeset jih je vraženo, med njimi dosta žen i dece.
Nemci napredüjejo na francuškom bojišči.
Na dopüsti.
Dragi Edvard!
Tvojo dopisnico, v šteroj mi naznanjaš, da se podaš naskori domo, sam sprijao. Hvala na jo.
Vüpam se, ka se dobro počütiš doma. Povem ti, da sam še nikdar ne tak lepo porábo dopüstni čas, kak zadnji dopüst. Večkrat sam šo k Müri i sam gledo v njene skrovne, mistične
globine i nje sive valovje. Da, samo modro nebo je razlilo svojo lepoto v njo i pila je lepoto z lepoga zvezdnatoga večera pri vzhajajočem sprotoletji. Lepo vrbje, kak morske vile, se oglejüje v njé površji. Što se ne bi veselio i čüstvovao pri toj lepoti?! I koga je ta zemla, te nebesni ograček na zemli? Naša. Naša pri Bogi i po naravni pravicaj je naša. Mi smo prvle bili gospodje na toj zemli, kak drügi narodje . . .
Lipe na sredini naših starih vesnic so žalostne, zakaj nekda se je zbirala naša mladina pod njimi, prepevajoč slovenske pesmi i plesajoč kola, pa oh, zdaj divja larma i čardaš se razlega po naših dolaj.
Pa ne obvüpajmo, Bog je s nami i sreča junaška. Ve že pesnik pravi:
„Prost (sloboden) more biti, prost moj rod,
Na svojoj zemli svoj gospod;
Tako sam se Bigi zakleo
Svetʼ dug s prisegov sam prevzeo.“
Je li, dragi Edvard, ka človek vse i nači misli, kak pred bojnov. Pa kak ne, ve se prej, zlato v ognji čisti i vu trplenji se je očisto naš düh i razum razbistrao pa vola vtrdila. To nam svedočijo vnoga pisma vojakov vu naših „Novinaj.“
Ti tüdi zdaj prideš med naše slovensko lüdstvo. Li spoznavli ga i vido bodeš da:
„Lepši, slovnejši usod
Je vreden rod, ki biva tod.“
Veseli i srečen boj na dopüsti i tüdi Tvoji domači se naj veselijo.
 Pozdrav Tebi i vsem domačim od prij.
Februar 2. 1918.	Ivana.
Edno pa drügo.
Vert je najimo hlapca. Naprej je prišlo, ka vse zna. Pravo je, da je na sprotoletje prvo delo ploti popravlati, sečo čistiti.
Poleg te stare navade sam okoli šo seče, kde trbe kaj graditi. Dosta je lükenj bilo. Na našem goričkom je samo dosta poti i grajk. Naš goričanec nika dosta ne gleda, hajdi, kde šteč samo prek. Na ravenskom bi njemi noge vküp zmlatili, či bi on kde šteč grajke i plotov prek skako.
Kak pravim, okoli seče sam hodo. Na ednok samo v pamet vzemem dva ftiča. Skakala sta po vejkaj, eden v eden kraj, drügi vu drugi kraj. Tü nindri gnezdo si redita. Eden je bio prosti, drügi pa lepo rodečo püto meo. To je mogo samec biti. Jas ga okrstim
za rudečo pütaša. Slobodno pitaš koga šteč, imena ti ne de znao povedati. To je že tak v naših šolah. Včijo se od elefanta, od opic, od leoparda, nego naše stvari pa ne pozna. Nönč senice, stonabice ne. To pa celo ne, kakšo vlogo igra vu božjoj naravi, je li več je človeki na pomoč, kak na kvar.
Tak se zgodi, ka mi šolarje tožijo ednoga ka je ftiča bujo.
Lüčo ga je? pitam.
Lüčo ga je.
S kem?
S kamnon.
Pa kakši ftič je bio, pitam dale.
Žuti.
To je strnabica bila. Ste to že vi čüli. Kaj pa čüli, te bi me ne tak debelo gledali.
Nego skoz na drüga dela zavdarim. Ščem praviti, da sam jas mojega rudečo pütaša na hitroma tam nihao. Ne sam ga moto. Kjer mi zna pobegnoti vu sosidovo sečo pa ne mo meo gosta spevajočega. Ovo leto me je eden tak povrgo. Že je na gnezdi sedo, jas bi rad znao, ka je za ednoga. Ne je zleto z gnezda, nego me je je samo milo gledo. Drügi den sam ga znovič šo gledat, gnezdo je prazno bilo, samo mrzle bilice so vu njem bile. Moj ftič je pobegno. Od tistoga mao se bojim vu oči ftiča gledati. Pa či mi štoj pravi, da je tü ali tam gnezdo, vkraj ga velečem i njemi prepovem, da bi dosta hodo okoli.
Zapüščeno gnezdo, mrzle bilice! To so žalostni dogodki. Kjer kakši razbijač je ftiča lüčo ali ga je mačka zahodila. . .
Kelko takših zapüščenih gnezd čaka naše vojake zgrabljene. Žena k drügomi prevrgla . . .
Pa kak zna ništerna žena ešče braniti svoj bloden stopaj.
—	Ka de s tem detetom?
—	Mož de hrano, pravi na kraci.
—	Hrano de, hrano, či de šteo, či de šteo za svoje spoznati.
To mi je vse na pamet prišlo, kak sam prišo k mojoj maloj cepiki. Mala je ešče, vrejek njoj, dosegnem. Na vrejki je bilo gnezdo, metülje so jo napravili ešče lani. Doli vtrgnem, 28. marc je bio pa so že žive bile male gosanice. Oz daleč čüjem: Ci ci fü, či či fü, to je moja draga senica s žutim pruslekom. Dobro, dobro, si zgučim, te gosance si tü nihala. Ona pa dale popeva: Cicifü, cicifü, Či bi je vse prepravila s kem bi pa te mlade krmila?
1918 április 7.
NOVINE
3
Dom i svet — Glási.
Molba Olt. Sv. 10 aprila pri Sebeščani.
Odlikovanje. Poročnik Edvard Zorko je dobo vojni križec III. r. s dekoracijov i s sabljani.
Sobočka električna železnica. Z Sobote nam pišejo: Bistreše tekoče vode daleč ne naidemo, kak je naša Müra. Vučeni pravijo, ka je v njoj 30 — 50 jezer konjskih sil skrito, s šterov močjov bi lehko vnožino fabrik hranili i železnic vozili. Potrebüvali bi dosta milijonov vu škeri i mašine vložiti. Dve sobočkive posojilnice (šparkase) ste se vu te namen zdrüžile. Ešče do drüge bolje močne kase mogle na pomoč priti. Inženirje delajo že na planah, prošnja je k ministeri notri dana za koncesijo (dovoljenje) kde, vu šteroj vesi ob Müri se naredi vodomočna električna centrala, — ešče ne vemo. Briga se za našo delo ne samo sobočka okroglina, nego i višje poglavarstvo i močne posojilnice. — Naš prijatel, ki nam je to novico navdüšeno objavo, se spomina, da kameno vogelje pomenjkava, za 50—60 let ne mo več meli vogelja z zemle kopati. Loge, gošče smo, posebno po ravenskom, ztrebili. Topločo sunca ešče ne vejo sprejeti, vküp sklasti i vu mašine levati. Nego človek je vu bistrih vodah najšeo velko moč, štero obrne na električno moč. Ona žene mašine vu fabrikah, tira kola i posvet dava. Či se to podjetje posreči, preobrne se naša slovenska krajina kre Müre. Nönč vu sne si ne moremo senjati, kelko nam dobra prinese. Bi vredno bilo naše delavno ljüdstvo, da bi njoj visoka vlada pod roke segnola ino lepšo bodočnost na noge postavila.
Pobožnost je na vse dobro. Naše ljüdstvo je pobožno. To njeno jakost izrabijo — tühinci, ne mo je nači imenüvo. Vsako 8—10 leto morejo vkaniti naše ljüdstvo. Ne sliši čislo i sveti kep vu roke židova. Či k vam pridejo, dveri njim pokažte.
Poletno vremen je poleg nove odredbe od 1. aprila na 15. aprila prorinjeno.
Štenje ljüdstva i stvari. Vlada je odredila, da za volo prehrane civilsko prebivalištvo poleg stanja 15. aprila od 16. do 20. aprila vküp spišejo. I teda se vküp spišejo konji, živina, svinje i ovce, tak i ognjeni mašini, motori za mlatitev i geplni.
Živinsko senje. Da se zagotovi meso armadi potrebno delnisko drüštvo prometa živine namerava od kmetov küpiti živino i senje bode držalo. Na
našem kraji v Monostri 8. aprila, v Soboti 15. aprila. Na živo vago plačajo za kilogram: jünce 4.46—5 50 k., krave 4.18—5.52 k., bike 4.46—5.40 k. Či na teh senjah se küpi telko živine, kelko županija more dati na armado, tak se rešimo rekvizicije, kda i cena dosta menša bode.
Na granici. Paver se je stavo, da proti vsem žandarom i policaji z vogerskoga na austrijsko spravi svinjo. — Eden den se je pelo paver prek granice i je pravo, da ide po zdravnika. I za resnico okoli poldneva je prišo nazaj, od zajaj je „nikak“ sedo vu velke kapate zamotani. Večer je paver „doktora“ nazaj pelo. Policaja je tüdi mislila, da se doktor nazaj pela. Pa je doktor ne sedo na kolah ne te, pa nezdaj. Nego prvle je bila figura lesena vu kapute zamotana, zdaj pa sama svinja je bila vu kaputah. Paver jo dobo. Ov je mogo plačati.
Pri bareni (kompi) Müre. Vogler Karol z Cankove je te dni 5 metercentnov povojenoga, sühoga mesa pelo proti granici. Močno je zakrito bilo s sebom. Srečno so prišle kola do Müre, samo bi na komp mogle stanoti, pa bi že na Štajerskom bile. Nego na našem kraji Müre je granička policaja kola stavila. Vogler je pravo, da je meso šteo svaki peljati, ki prek granice prebiva i eden del njegovoga posestva na vogersko preksega. Nego edno je falinga, zakaj je pa te meso tak močno pokrito bilo. Na onom istom kompi je policaja stavila več austrijanskih tržcov, ki so šteli 3200 kg. semenskoga blago na ov kraj spraviti.
Saditev krumplnov. Za saditev so najboljši srednji krumplni. Rano sadimo. Ne globoko. Štiri prste zemle doide. Či je zemla mokra i žmetna, krumplni tem više pridejo. Letos je malo krumplnov v dostih mestih za saditev: sadte je redko. Redki krumplni, velki grmi vsikdar telko prinesejo, kak gosti, ešče več, dela pa menje želejo, posebno v jesen, kda je kopamo.
Bela repa. V Dolencih majo navado med kukurco belo repo saditi. Rana sküha, lepo ceno ma. Istina, da se je l. 1917. ne posrečila, sühoča bila i so mišice pojele. Da pa so lani mišice ešče burgundo skoro vse pojesti štele. Mišice posebno ladajo vu novo pognojenoj zemli. Čí štoj ma dobro zemlo, staro pognojeno, plača se njemi rano repo saditi, bolje, kak kaj šteč drügo. Pitali do za njo.
Dari. Na podporo Novin Marič Marija Beltinci 1 kor.
Vdobljeni so penezi sledečih vojakov: Lang Anton Sielec Bienkow 15 k. Vogrin Števan z Bogojine 10 k. Puhan Janoš t. pošta 512. 5 kor.
Rekvizicija svinj. Da se spravi zabel za prebivalstvo i armado, je minister prehranjevalni odredo rekvizicijo spadnejo svinje žmetneše od 40 kg. kde je od pet menje svinj, tam ne bode rekvizicijo. Nihajo se plemenske svinje, zvün toga na štiri osebe se niha svinja za krmlenje.
Kaj bode s novim povom? Čüje se, da vlada namerava armadi i prebivalštvi potrebno silje že pri mlatitvi zapreti, ostalo silje pa kmet lehko oda.
Bitje med civilami i vojakami. Te dni večer okoli 7 vöre so trije orožnati vojaki z Radgone prišli v Pužavce. Pri ženi Hari Jožefa so krüh prosili. Ne je njim dala, nego je odbežala. Vojaki so eden kolač krüha s sebom vzeli. Župan Temlin Ludvik je od njih pravico proso. Med tem se je začnolo praskanje. Župan je ednoga razorožo, drügi ga je pa smekno v nogo, tretji je Zrinsko Jožefi v črvo potisno spico. Cankovski žandarje so razorožili vojake.
Bojni beteg od slabe hrane na Češkom. Lani je obetežalo 22,842 lüdih, mrlo 1028.
V Austriji na tjeden edna oseba dobi 20—30 dek mesa.
Ruski državni dugi so veliki. Zdaj šče ruska vlada dug za časa cara napravlenoga zaničati. Angluši i francozi protestirajo.
Velki mraz je bio 27—29. Zemla zmrznola. Ništerni so že krumpiše posadili. Što zna, či so ne zmrznoli. Pozebli so vrehi, tak i marule. Po vogrskom velki kvar na setvi ripsa (repica).
Pošta. Horváth Števan tab. posta 361. Ka bi najbolje potrebno bilo, imena junaka si mi ne odpiso. — Karba Ludovika »Novine“ so nazaj prišle. Se je taborska pošta premenila? — Maria Lük. Domajince. Vaše peneze — 2 k. 70 fil. sam poslao na drüštvo sv. Petra klaverskoga. Ljubljana. Knige od tistec proste. — Večim. Či menje dobite Novin, včasi pište tiskarni v Sombotel. Ona je odgovorna. Či jih pa celo ne dobite, reklamirajte na pošti. Nika vas ne košta. — Balek. Novine pošiljam na naslov onoga, ki mi je naročnino poslo.
Naprej v živlenji pridejo samo tisti lüdje, šteri so točni, zaneslivi. Zavolo teh svojstev more meti človek dobro pa tečno idočo vüro. Slabe vüre, štere gosto henjavlejo, hitro se pokvarjajoče bazarne vüre, delajo dosta nevole, zamüde, pa žalosti. Toga se najležej tak občuvamo, či si küpimo dobroidočo, zaneslivo švicarsko vüro od stare svetovno
4
NOVINE
1918 április 7.
znane tvrdke H. Suttner, Ljubljana, št. 945. Bogata izbiro vür, verižic, zlatih pa srebrnih reči i. t. d. najdete v bogato ilustriranom krasnom ceniki tvrdke H. Suttner, štera ma svojo lastno tovarno vür na Švicarskom, pa zavolo toga razpočila po najnižišoj tovarniškoj ceni.
Prázne hiže
Gda de dönok lehkeše z domi idti večer ali za ütra? To je pitao Vučkov Ivan od svoje žene. Na stare dni je vojak postano i more oditi. . . Že je sere vlasi meo i zdaj na stare dni de se včio, ka bi se mogeo v 20 leti včiti, či bi za to pripraven bio. Či je što v 20 leti ne pripraven orožje nositi, jeli je pripraven na to vu 45 leti? Ne vem. Ali časi so takši, ka more biti. . .
Ločiti se od doma je vsigdar žmetno, pravi žena, bojdi si večer ali stro. Večer je, mislim, bolše z domi idti, ar kmica zakrije i človek ne vidi, ka vse doma odstavi. Ali za ütra ga vsaka vejka, vsaka korinica, vsaki grm nazaj zove, ga vábi, tak, da bi vse kričalo: ne odstavi nas.
Ali Vučkov Ivan je dönok tak odločo, ka de za ütra šo z domi.
Ešče je ne sunce gori prišlo, je že nakrmo konje i začne pregati. Ali ka je to? Škér na opačno gori dene konjom. Konji žalostno glédajo tak da bi pravili: vért zakaj ste tak žalostni, ka ešče pozabite, kak nas trbe naprežti? Napreženo je, hodi, kriči Ivan ženi. Konji neščejo z mesta idti tak, da bi pravili: „vért ostanimo doma.“
Ivan močno potégne: gyü . . . i se pela vö z dvorišča. Vu vési so lüdje že gor, delavcov je malo vsaki že od treh na petaj more biti. Gda čüjejo kola rogatati, želno glédajo, što se pela. Starčeki zaglédnejo Ivana i za njim kričijo: Ivan, Bog te naj vodi, ženske pa vzemejo förtok i doli si zbrišejo vroče skuze z svojih lic govoréče: sirota Méca, ka de zdaj delala stov drobnov decov. . .
Ivan po mali z vesi pride. Tam je stála edna samérna hiža. Nikoga ne ga v njoj, prázna je. Okna so potrejte, na njih poležene korinice posühšene, kükli se rüšijo, štale so odprejte, na hlevi ne ga dvér, vse je zapüščeno. Ja te hiže vért je spadno na bojišči, žena je mrla i deca, gde so? Eden je pri babici, drügi pri dedeki, tretji pri strini, štrti slüži, peti te najmenši poleg matere na cintori počiva. Žalostno je gledati tak prazno hižo. Ivan pa celo prestrahšeno govori, kda jo je zagledno: Méca! nama se tüdi zna tak zgoditi. . . Bog vari vsakoga takše nevole!
Dale.
Dobra „IKO“ ura
jo od obcudovana in zazeljena kajti ona je mojstersko delo urarske umetnosti
Štev. 410 Nikel anker Roskopf ura .... 705 Roskopf ura kolesje v kamenjih 449 Roskopf ura, gravirani, močno posrebrani ovojni mantelj . . 720 Srebrna cilinder remontoar ura . 600 Raoium žepna ura, sveti ponoči
1450 Veriga iz bele kovine   .   .   .   .   .
1142 Srebrna broša  .   .   .   .   .   .   .   .
1145 Srebrna broša, 3 deli   .   .   .   .  . .
468 Duble zlato srčice   .   .   .   .   .   . 
1265 Diamant za rezanje stekla  .  .  . 1645 Uhani, zlato na srebru   .   .   .   .
1022 Srebrni rošni venec   .   .   .   .   . 
518 Nikel kavalirska ura   .   .   .   .   .
513 Nikel tula ura, dvojni mantelj . 712 Nikel anker IKO ura, 15 rubinov 776 Srebrna IKO ura, dvojni mantelj 804 Srebrna damska ura, 6 rubinov 817 Srebrna damska ura dvojni mantelj   .   .   .   .   .   .   .   .   . 556 Dolga srebrna, damska verižica . 1544 St. Lederna narokvica vöra   .   . 
Za volo bojne, nje posledice pred tiskom toga glasila je ne mogoče bilo točne cene odločiti. Ki se interesirajo, stalna cena se njim vu pismi oznani.
Razpošiljatev
po povzetju, kar ne dopade, se
izmenjna!
Velikanska izbira ur, verižic, prstanov, kinča, daril itd. v velikem
krasnem ceniku
zahtevajte ga zastnoj in franko.
Vse ure so natančno regulirane.
Lastna fabrika ur v Švici. — Lastna marka „IKO“ svetovno znana Krščanska razposiljalna hiša
H. SUTTNER
v
LJUBLJANI št. 945
Svetovna znána vsled dobave dobrih ur. — Nobene filijalke.
Čista koža na lici
na rokáh, kaj pri vnogih ljüdeh občüdüjemo, da dvojo prednost svojim lastnikom. Najobprvim za celo telo je potrebno, naj koža zdrava bo, zato ka samo tak se moremo skoz nje prav zračiti. Obdrügim je pa to tüd potrebno, naj našim bližnjim z nezdravov kožov mržnje ne spravimo. Nečista koža, brlizge, püščajci, šplint, elise mozolčki, bradajice opekline itd. pa večkrat to zroküjejo, kaj je pa tüdi škodljivo za dihanje kože i zato tüdi nezdravo. Vnogo jezér moškov i žensek rabi pri zdravljenji i čuvanji svoje koža Fellerovo „Elsa“ pomado za brambo lica i koze št. velki lonec 3 K II. št. močneša kakoršnost 4 K 60 fil. To vrástvo ne škodi, kak vnogo reči za lepsanje kože ponüjanih. Odstrani betege kožne, obráni od pečeline sunca, šplint, odpravi püščajce, spokaline itd. Na mesto grizecih i večkrat škodljivih žajf rabimo Fellerovo lilijsko žajfo ali pa Fellerovo borax žajfa i prah za mujvanje (borax prašek) 1 kor. Za Fellerovo lilijo mlečno žajfo za volo stalna dragočo i pomenjkanja blaga je ne mogoče bilo tü odloceno ceno štampati, nego vsikdar kak najbolje fal de se zračunalo.
Vlasjé močno rastéjo
po Fellerovoj „Elsa“ Tannochina pomadi za vlasé Lonček 3 K, močnejše kakovosti II. št. 4 kor. Krepi kožo na glávi, zabrani pislivost i rano oserelost, pomore k zrási močnih, zdravih vlási. Nema škodljivih snov v sebi zato má pred škodljivimi pomadami prednost posebno pred tistimi, stere ponüjajo nevučeni lekarnistva. Za mustace je najbolša Fellerova mast za 1 K 80 filerov. Naročitve pošlimo neposredno  na Feller V. Eugen lekarnika, Stubica Centrale br. 146. (Zag. županija.) Pakiranje i poštnina posebim 2 kor. 30.
EDINA OBRAMBA
proti znorenji pri küpčili imitiranoga blaga je, či si gori zapomlimo od zgoraj našlikano znamenje po mali poganjajočih, žalodec okrepčajočih, tečnih Fellerovih Rebarbara „Elsa-pilul“. To malo opominanje naj slüži našim čitatelom na obrambo proti premembi i je ne naš cil, da bi s tem ne potreben reklam delali tomi že davno poznanomi domačemi sredstvi. Ki ešče ne pozna „Elsa-pilule“, lehko zve od svojega zdravnika da
ZALODCI I CREVI
izvrstno slüžbo včinijo s svojov tečnov, prekühanje pomagajočov i okrepčajočov močjov, lehko se na nje nihamo pri zasüšenom, stavlenom stolci i. t. d. od šteroga se dosta hvale lehko čte vu 100,000 pismah, štero so vu lekarni Fellerovoj, 6 škatül brezi poštnine 7 K 37 fil. 12 škatul brezi poštnine 13 K 47 fill. vu edino pravoj kakoršnosti vu lekarni V. Eugen Feller, Stubica Central 146 sz. Žup. Zagreb.
je že davno sprobanoga bol vtihšajočega Fellerovoga „Elsa-fluida“ pravi glašek i edino pravo žnamenje. Ne za volo reklama, nego da te se znali braniti proti nikaj vrednih imitiranih sredstev, pokažemo na zgornjoj sliki glas i znamenje, znovič opozarjamo, da pri küpčiji vsikdar pazimo na „Fellerovo“ ime i na znamenje „Elsa.“ Ki to dobro, zavüpano domače sredstvo ešče ne pozna naj pita svojega domačega doktora, da
pri bolah i prehlajenji
proti reumi i protini, proti bolam sinjeka i prsi kak radikalen je njegov vspeh. Od njegove zdravilne moči svetlo pisma lehko čtemo vu več kak 100,000 zahvalnih pismah i doktorskih poročilah, štere vu lekarni Fellerovoj štoj šteč lehko pogledne. — 12 malih ali 6 duplinskih ali 2 specijalna glaška brezi poštnine 14 K 32 fil., 24 malih ali 12 duplinskih ali 4 specijalnih glaškov brezi poštnine 27 K 32 fil. vu edinoj pravoj kakoršnosti vu lekarni V. Eugen Fellera Stubica Centrala br. 146. Žup. Zagreb.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.