97. številka.
v soboto 30. appilo I9Z1.
LIV. leto
VENSKI
Ishaja vsak dan popoldne, isv*eiu*l aelalio i a svetnike.
Inse i« : Prostor l m/m x ^ mfm m male oglase do 17 m/m vlSlne 1 K, od 30 m/m vlSine dalje kupčijski ln uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m!m v Poroke, zaroke 83 K.
Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popusL
Vprašanjem glede inseratov na| se priloži znamka z& odgovor.
Cpr vnJfitvo „Slov. Naroda1* ln „Narodna Tiskaraa" nllca st 5, pritlično. — Telefon št. 304.
„Slavenski  Narod1 velja v Jugoslaviji e
celoletna naprej plaćan .   K 300 — polletno....... „ 150 —
3 mesečno .......   75 —
1      „ .......25-
i L|nbl|aal la po potu i V Inoiemotvo i
čloietno......K 480*—
»ollemo .  . .  . t .  . „24CN-
\ mesečno ....... 120*—
..........40 —
Pri morebitnem povišanja se lm* daljna naro?tiina doplačati. Novi naročniki uai pošljeta v prvič n&< >-<mio   veiluo   *^gr  po nakaznici. Na samo oismeni narociU brez nosiai.e ueuaria se ne moremo ozirati.
Uredništvo ,,Slov. Naroda" Hnallova nHoa it S, I« nadstropje
Telefon Stov. 34.
Dopise s p rajema le podpisane ln sadostno trankovane. sjr   Rokopisov ne vraža.
Posamezna številka velia Y20 K
PcJtn na platana v gotovini.
"~r me
Kdo laže?
(Dopis iz Celovca.)
Vsi slovenski listi prinašajo, odkar je prešla uprava plebiscitne cone A v območje republike A v* stri je in dežele Koroške, skoro ne* pretrgoma poročila in vesti iz slo* venskega Korotana, posebno s ple* biscitnega ozemlja. Kdor ta poročila stalno in vestno bere, priti mo» ra do prepričanja, da je plebiscit pahnil koroške Slovence v stanje brezpravnih helotov. Temu na* sproti je dr. Lemisch, šef deželne vlade koroške, dne 11. marca v svo* jem odgovoru na naročeno inter* pelacijo poslanca Gailerja in tova* rišev o »Razširjanju neresničnih ve* sti po jugoslovenskem časopisju o zatiranju slovenskega prebivalstva na Koroškem« in pred kratkim v »Politische Korrespondenz« zavzel svoje stališče.
Kar se tiče poročil o grozodej* stvih nad koroškimi Slovenci, pravi dr. Lemisch, da jih je dal preiskati glede njih istinitosti, pri čemer se je izkazalo, da so povsem nezanes* ljiva, da v mnogih slučajih niti v poročilih imenovanih oseb niti kra* jev ni na Koroškem ter da je urad« ne popravke teh izmišljenih poro* Čil dal nemškemu časopisju ca polago. Iz popravkov, ki so jih do« sedaj objavile »Freie Stimmen«, moramo sklepati, kako je prišel dr. Lemisch do svoje trditve o nezanesljivosti naših poročil. Neki slo* venski list n. pr. je prinesel vest, da so slovenski gozdarji in cestarji v Karavankah odpuščeni, ter je na* vedel tudi ime »Črtov«. Dr. Le* miseh da pri zagrizenem Nemcu Rainerju v Kožentavri o tej zadevi poizvedovati in ta odgovori, da go* zdarja Crtova niti ne pozna, torej prinesejo »Freie Stimmen* Lemi* schev popravek, Češ, da je ona vest zlagana. In vendar je istina, da je bil gozdar Črtov na Freibachu kot Slovenec odstavljen. Drug list je poročal nekaj o gostilni »Kubej« v Globasnici. V tem poročilu je bilo samo ime napačno tiskano, vkljub temu je moral v Globasnici vsakdo, tudi nemčurski gerent, dobro ve* deti, na katero gostilno je treba misliti. »Freie Stimmen« pa prinese popravek, da gostilne »Kubej« v Globasnici sploh ni, torej je cela vest zlagana. Še en primer: »Slo* venski Narod« je poročal, da so pi* jani nemčurji na kolodvoru v Svet* ni vasi napadli Slovenca Krainerja ter   da jo je ta dobil s puškinimi
kopiti. Postaj enačelnik v Svetni va* si izpove pri zaslišanju, da nihče ni bil oborožen, in takoj prineso »Freie Stimmen« popravek; če bi se pa poizvedovalni organi dr. Lemischa obrnili tudi na napadenega Sloven* ~a Krainerja, bi izvedeli od njega, da so nemškutarji resnično tolkli po njem s puškinimi kopiti, da se je torej postajenačelnik zlagal.
Nasproti trditvi dr. Lemischa o nezanesljivosti poročil, razširje« nih po slovenskem časopisju o raz* merah na slovenskem Koroškem, moramo z vsem preudarkom iz j a* viti, da so povsem resnična in za* nesljiva, nezanesljivi, neresnični in često naravnost zlagani pa so nje* govi popravki, ki slonijo na eno* stranskem poizvedovanju. Ker si torej tu stojita nasproti dve med* sebojno si nasprotujoči trditvi, mo* ramo predlog dr. Lemischa, naj pride nevtralna komisija v tej za* devi na Koroško, toplo in odkrito* srčno pozdraviti. Ta komisija, v kateri naj bo tudi po *en koroški Slovenec in Nemec, naj obhodi vse občine plebiscitnega ozemlja. Dožene pa naj ne samo, kakor želi to dr. Lemisch, kakšne razmere bodo vladale ob njenem bivanju na Koroškem, kajti tedaj nas bodo nosili na rokah in povsod bo vladal najlepši red in mir, ampak ona naj v prvi vrsti na licu mesta preišče, če so poročila slovenskih listov s Koroškega resnična ali ne; dalje naj preišče vse druge neštevilne slučaje preganjanja, napadanja in sramoten j a koroških Slovencev in krivičnega postopanja napram njim s strani nemških oblasti: končno pa naj tudi preišče, se*li ravnajo oblasti na Koroškem po jasnih do* ločilih 8enžermenske pogodbe o varstvu   narodnih manjšin ali ne.
Na podlagi teh določil so koro* ški Slovenci, v kolikor jih je usoda izročila Avstriji v objem, z nemški* mi državljani popolnoma enako* pravni v vseh ozirih in v Avstriji je vsak zakon nepostaven, ki bi kršil to načelo, in neveljavni so vsi posamezni uradni odloki, ki bi se ne strinjali s temi temeljnimi do* ločbami.
Dr. Lemisch opominja, da je deželna vlada koroška ponovno koroškim Slovencem obljubila in zajamčila pravice, ki jih jim daje mirovna pogodba. To je res, toda šefu deželne vlade koroške mora*
mo javno povedali, da te svoje obljube, katero smo čuli tudi iz ust zveznega kanclerja g. dr. Mavrja, do sedaj še v nobenem oziru ni izpolnil. Kar se tiče šol* stva, je dejstvo, iia slovenski pri* vatni šoli v Velik* vcu in v Št. Ja* kobu zaman čakat, uradnega dovo* ljenja za otvoritev. Slovenske ^im« nazije in slovenskemu učiteljstva v Velikovcu ni več. Vse ljudske šole na slovenskem K« roškem so brez izjeme čisto navatine ponemčeval* niče, kakor so bik pod staro Av» stri j o. Če dr. Lemisch pravi, »tla so na južnem Koroškem vse javne ljudske šole že def-etletja sem utra* kvistične in da se vrši pouk za vse otroke v nemškem in slovenskem jeziku,« moramo tu ugotoviti, da je to gola laž; istotako je zlagana tr^ ditev, »da na teh šolali delujejo samo učitelji, ki obvladujejo oba jezika enakomerno«. Dejstvo je, da na mnogih šolah, kjer otroci nemško sploh nič ne znajo, pouču* jejo učitelji, ki ali sploh nič ne raz* umejo slovensko ali pa zelo po* manj kij ivo, povsod pa le taki uči* telji, ki slovenščino sovražijo in to tudi javno pred otroki kažejo. Vse to bomo nevtralni komisiji povsod lahko dokazali, kakor tudi to, da šolske oblasti nikjer niso do sedaj upoštevale želje zavednih Sloven* cev glede ureditve ljudskc*šolske* ga pouka, niti tam, kjer so ti v pretežni večini. V tem pogleda je celo »Arbeiterwille« čutil potrebo, obrniti se proti postopanju dežel* nega šolskega sveta s pripombo, da je uredba šolstva med koroški? mi Slovenci stvar zavednih koro* ških Slovencev, in sicer stvar edi* nole njihova, ne pa nemških mo* gotcev v Celovcu, pa tudi ne stvar onih nemškutarjev, ki se izdajajo za Nemce. Glede šolstva bomo na podlagi senžernienske pogodbe še s šolsko oblastjo na Koroškem ob* računali, to, kar o njem govori dr. Lemisch, je laž in zavijanje.
Šef deželne vlade koroške trdi, »da se ta strogo ravna po načelu, da nikogar ne sme doleteti kazen zaradi njegove* ga zadržanja pred plebiscitom,« ter da je dal takoj po plebiscitu podrejenim oblastim, orožništvu in učiteljstvu, nalog, »stvarno, ob jek* tivno in spravljivo« postopati. Ob* lasti na Koroškem so pa po plebi* scitu celo vrsto gostiln zaprle, ker so bili njih imejitelji Slovenci, de* lavci, uradniki, učitelji, duhovniki, profesorji, živinozdravniki in drugi, o katerih je bilo znano,   da so za
Jugoslavijo delali in glasovali, so bili iz službe odpuščeni oziroma njih prošnje za sprejem za\rnje!ie. Mislimo, da je tako ravnanje pač »huda kazen«, nikakor pa ne izraz čuta za enakopravnost, na turi i ne za stvarnost in objektivnost. Kdor prosi za kako službo, bodisi favno ali privatno, državno ali deželno, kdor prosi za kako obrt in konce* sijo, za potno dovolje] za lovski ali orožni list, tisti dob rešitev, ka; kor jo zahteva »Hcimatsdienst«, v katerem sedijo naj zagrizene; Si nemškutarji, zaslepljeni od brez* mejne strasti, liki člani srednjeve* ške inkvizicije, in to naj bo »stvarno in objektivno«! Če nemški orožnik strelja bre^ vsakega novo* da za bežečim Slovencem; če nei ški orožnik pri zasliševanju oklotu* ta Slovenca: če glavar z iluči pošte* nemu slovenskemu kmetu v obraz psovko: »Čuž<c in se pajdaši z zna* nimi morilci; če sodnik kaznuje nemškutarja. ki je Slovenca skoro ubil, z isto kaznijo kakor Slovenca za to. ker je ob navzočnosti nem* škutarja zaklical: »Horuk!«: čc učitelj, ki zna slovensko govoriti, nahruli Slovenca uradno: »Reden Sle deutsch, ich werde mit Ihnen hier nicht \vindisch reden!«; če pre» pove slovensko govoriti in peti: če se Slovenca, če gre drugega obiskat, zasleduje in zalezuje; če se Sloven* cem prepove Silvestrov večer in če se ničesar ne stori nemšk?!tr.rskim razgrajačem, ki psujejo, zasramu* jejo in napadajo mirne Slovence, jim razbijajo vrata in okna in gro* zijo z umorom, puško in strojnica* mi: če se koroškemu Slovencu, ki živi v tujini, ne dovoli, priti domu za Veliko noč: potem moramo reči, da to ni ne stvarno, ne objektivno, ne spravljivo.
Ker nočemo dvomiti, da je dr. Lemisch res dal zgoraj omenjena navodila svojim podrejenim obla* stim, mora nam pripoznati, da v očigled navedenim dejstvom obla* sti ne delajo,   kakor ukazuje on,
ampak kakor zapoveduje »Heimats* dienst«.
Sedaj hočejo izvesti tudi na Koroškem neko agrarno reformo. Kmetiie, od nemških grofov m ka* pitalistov svoj čas pokupljene, naj se vrnejo, na ne slovenskim kme* tom, ampak Nemcem. Tozadeven zakon naravnost pravi, da prihaja* jo v poštev samo Nemci, ne glede na to. ali so Avstrijci ali ne. Pa bo morebiti dr. Lemisch rekel, da je to pravično; mi pa pravimo, da i« to vsled določil senžermenske po* ',,'odbe nepostavno.
Dr. Lemisch govori tudi o nek! jugoslovcnski iredenti in veleizdaja niški propagandi, ne da bi mogel doprinesti tudi le najmanjši dokaa za to izmišljeno trditev. Ta trditev ali laž pa je seveda potrebna, da se z njo lažje preganjajo zavedni koroški Slovenci.
Resnica je, da zavedni koroški Slovenci, ki so vsaj okusili narodno svobodo, do danes še niso zgubili ljubezni do Jugoslavije, za katero so delali in šli tudi v boj. Sredstva pa, katerih so se Nemci in nemške oblasti do sedaj posluževali, da bi jih pridobili za Avstrijo, preganja* nje, izgajanje, sramotenje, so na* pačna. Sila rodi protisilo. Dr. Les miseh pa naj bi bil vsekakor dosle* den; kar je javno kot deželni gla> var govoril o vezeh, ki naj vežejo njegove pristaše v Kanalski in Me« ziški dolini preko državnih mej 9 Avstrijo, to naj dosledno dovolj tudi zavednim koroškim Sloven* cem — pa brez očitanja veleizda}* stva, katerega sam širi kot prvi državni funkcijonar na Koroškem*
Koroški Nemci so ostali pa vojni isti kot so bili pred vojnoj z lažjo in brutalnostjo hočejo unli čiti koroške Slovence. Bližnja bos dočnost bo pokazala, če se jim to posreči. Mi želimo za sedaj samo eno: Nevtralna komisija naj dože* ne, k d o 1 a ž e. Iz te ugotovitve bo sledilo vse drugo.
Politične bes«.
se Da bi lahko uganjali dvolično politiko, žele klerikalci, da bi se izven mej Slovenije ničesar ne izvedelo, kar uganjajo doma. Doma ščuvajo sistematično ljudstvo proti Srbom, širijo z vsemi sredstvi protidržavno propagando, a vse to bi moralo ostati lepo doma »in cammera charitatis«, ker bi to lahko škodovalo — Slovencem, ako bi se za to izvedelo na primer v Beogradu, kjer naši klerikalci zavijajo oči in se delajo
prepričane jufcoslovcnske patriote, ki kar gore in plamte samega navdušenja za »Lubljeno jiiROslovensko državo in prejasno dinastijo.« In Če ie kdo taka predrzen, da smelo razkrije ln po zaslugi ožigosa to licemersko dvolično igro ln politiko, potem klerikalci na čelu jim očka »Slovenec* kriče, »da se s tem zastruplja razmerje Srbov do Slovencev ter otežuje prepotrebno zbllža-nfe.« No, takšno kričanje nas ostavlja
Alfonz Daudet:
16
Tartarin na planinah
Roman. Prevedel dr. Ivo SorlL
V Brunnenu je Četa sicer izstopila, a poto* valcem so bili vsi njih žepi tako polni nabož* nih knjižic, da so jih komaj držali. No, čim je utihnila harmonika in petje teh ubogih pri* kazni, se je že tudi nebo nekoliko razjasnilo, in tu in tam se je prikazal košček modre vedrine.
Zdaj so zavozili v Urisko jezero, temno in vse obdano z divjimi, visokimi gorami. Na desni, ob vznožju Seelisberga, so si potniki ka* zali riitliško polje, kjer so prisegli Melchtal, Fiirst in Stauffacher, da osvobode svojo do* movino.
Ves ganjen se je Tartarin pobožno odkril, ne da bi se brigal za začudene obraze okrog sebe, ter je svojo čepico celo trikrat po vrsti privzdignil, da se pokloni manom slavnih ju* nakov. Gruča sopotnikov je mislila, da se je odkril njim, in so vljudno odzdravili.
Naposled je stroj hripavo zatulil, na na* sprotni strani kotline pa je odgovoril jek. Na* pis, ki so ga na vsaki postaji obešali na mo* stišče, kakor obešajo na javnih plesih nazna* nilo naslednjega komada, je najavil Tclls* platto.
No, hvala Bogu, vendar že enkrat! Kapelica stoji pet minut od pristanišča,
čisto na koncu jezera, na isti skali, na katero je skočil Viljem Teli med nevihto iz Gessler* jeve ladje. In Tartarin je doživljal trenutke sladkega ginjenja, ko je, sledeč Cookovim potnikom vzdolž jezera, stopal po teh zgodo? vinskih tleh, se spominjal in sam preživljal glavne dogodke velike drame, ki jo je poznal, kakor dogodke lastnega življenja.
Od nekdaj že je bil Viljem Teli njegov vzor. Že takrat, ko so v Bezuquetovi lekarni igrali »preferanso« in je moral vsak oddati v zaprtem zavitku ime svojega najljubšega pes* nika, drevesa, vonja, junaka in ženske, je stalo na enem teh listkov vedno isto in isto:
»Najljubše drevo?« — baobab.
»Najljubši vonj?« — smodnik-
In vsa lekarna je vzkliknila iz enih ust:
»Kdo bi hotel biti?« — Viljem Teli...
»Pisatelj?« — Fenimore Cooper. »To je Tartarinovo!«
Le pomislite, kako mu je moralo biti in kako mu je podrhtavalo srce, ko je dospel do spominske cerkvice, ki jo je iz hvaležnosti »e« zidal ves švicarski narod! Zdelo se mu je, da mu pride Viljem Teli, s svojim lokom in s svojimi pušicami v rokah, še mokrih od vode iz jezera, kar osebno odpret vrata.
»Danes je zaprto, ker delam ... Pridite drugikrat!« je kričal od znotraj glas, ki so mu oboki dajali Še večjo moč.
— Astier*Rehu, član Francoske akade* mije!
— Profesor Dr. Schwanthalerl
— Tartarin iz Taraskona!
Skozi lino nad vhodom se je prikazalo skoraj vse gornje slikarjevo telo. Mož je stal v delovnem jopiču in s paleto v rokah na ogrodju.
— Moj »Famulus« vam takoj odpre, go* spodje! je naznanil s spoštljivim glasom.
— Orpo, saj sem vedel! si je rekel Tarta* rin. Treba je samo, da izrečeš svoje ime!
Vendar mu je velela olika, da se ne sili v ospredje in skromno je stopil šele za vsemi drugimi.
Slikar, diven dečko z zlatordečimi lasmi umetnika iz renesančne dobe, je sprejel svoje posetnike na leseni lestvi, vodeči v začasno, za slikanje cerkvenega stropa nanravlieno nadstropje. Freske predstavljajoče dogodljaje iz življenja Viljema Telia so bile že vse kon* eane. razen one z jabelko na trgu v Altdorfu. To je imel prav zdaj v delu in njegov »Famu* lus« z lasmi kakega nadangelja ter z golimi nogami pod srednjeveško kmečko suknjico, mu je bil model za Tellovega sinčka.
Vse te stare rdeče, zelene, rumene in mo* dre osebe razpostavljene v nadnaravni velikosti po ozkih ulicah in vratih ter preraču* njene, da jih gledaš iz daljave, so napravljale na gledalce nekoliko otožen vtisk. Ali prišli so, da občudujejo in so občudovali. Sicer pa se na slikarstvo niti eden ni razumel.
— Meni se zdi to zelo velikopotezno, je rekel, s svojo potno torbo v roki, veliki duho* ven Astier*Rćhu,
Kajpak tudi Sch\vanthaler ni smel za* ostati in je citiral s svojim stoličkom pod pa* zduho dva Schillerjeva verza, le da je polo* vica ob visela v njegovi, mogočni reki podobni bradi: Potem so dale izraza svojim občutkom dame, in nekaj časa ni bilo čuti drugega, nego:
— Schon!... oh, schdn ...
— Yes ... lovelv ...
— Exquis, dćlicieux ..,
Kakor da si pri kakem slaščičarju! .., Naenkrat se je  sprožil  glas in udaril * rezkostjo trobente v zbrano tišino:
— Naj me ne vem kaj, če ta lok ni narobe čez rame!
Lahko si mislite slikarjevo osuplost, ko se ozre na tega nenavadnega planinca, ki stoji tam z okovanko v roki in cepinom čez rame# dočim so vsi okrog njega vsakrat, ko se obrne — in obrača se neprestano — v nevarnosti, da koga ubije. In možak dokaže točko za točko, da Viljem Teli svojega orožja ne drži prav.
— In tu se pej razumem... to ml lahko verjamete!
— Vi ste, gospod ...?
— Kaj? Kdo sem jaz?!... ves preseliš* Cen vzklikne Taraskonec. Torej se vrata niso odprla njemu? Mogočno se vzravna in reče: »Pojdite vprašat pantre v Zaccaru in leve na Atlasu — ti vam povedo, kdo sem jaz!
Vse se zdrzne, vse osupne.
36
2 suaa
.SLOVENSKI NAROD', dne 30. aprila I92i
07
docela ravnodušno. Nikdar ne borno trpeli, da bi klerikalci doma lahko uganjali vse mogoče pustolovščine, sistematično hujskali proti državnemu in narodnemu jedinstvu, sejali sovraštvo proti srbskemu delu našega naroda ter s tem izpodkopovali temelie naše mlade s krvjo in znojem najboljših naših sinov osnovane svobodne države. Kakor doslej, tako bemo tudi v bodoče z vso brezobzirnostjo žigosali to brezvestno in macchiavctlističuo početje naših klerikalcev, skrbeli za to. da jih spoznajo merodajni krogi v vsi njihovi ničvredni goloti, ter postopajo ž n imi iako, kakor zaslužijo takšni brezvestni in brez domovinski demagogi.
— Vprašanje mariborskemu župana, Maribor, 28. aprila. Boj za župansko mesto se je vnel na celi crti. Vsa javnost se zanima za to vprašanje, posebno pa nemški nacijonalei, ki z ozi-rorn na izvoli ono socijalno - demokratsko število računajo, da bo postal župan nosilec socijalno-demokrat-ke liste, učitelj in urednik >Volksstimme< Grear. Nnjnovej^a verzija pa pravi, da se bodo sdružile vse tri slovenske stranke v večino. Eni ?>1 i druga meščanska stranka naj bi dobila župana, narodni socijalisti na podžupnnfl. Ta zveza bi bila udarec za socijalno demokrate kot relativno večinsko stranko. S komunisti ne računa do sedaj še nohena stranka. Nocoj imajo narodni socijalisti sejo, na kateri se bo razpravljalo o tem vprašanju. Med narodnimi socijalisti je deloma razpoloženje za skupen nastop vseh treh slovenskih strank.
= Demokratska stranka v Prek-Tpnrju. V Murski Soboti se ie ustanovila kraievna organizacija JHS. Pristopilo ie leno število Članov.
= Pameten glas. Maribor, 29. aprila. Današnja >Marburger Ztg.« pipe na uvodnem mestu, kier so peča z občinskimi volitvami, da je treba iz rezultata teh volitev izvajati nauk. da socijalno vprašanje najbolj voliva na širše ljudske plasti. Ta nauk naj bi dal meščanskim strankam smernico za delo v novem občinskem svetu. Ta nauk pa kaže tudi na not, ki hi bila brez propagande dovezla do gotove ma;oritete.
= Novi poverjeniki za sarajevsko vlado. Kakor poroča *>Srnska Peč« iz Beograda, ie podpisan ukaz o Imenovanju novih poverjenikov za pokraiin-sko vlado za Bosno in Hercegovino. Poverjenik za presveto poštene profesor Košta Krčmanović, poverjenik za socialno politiko bo Abdul Ahmed beg Hrasnica, poverjenik za poliedelistvo Mehmed beg Hnlemović, za trgovino in obrt Thmed beg Kaoetanovič in za pravosodja Sovo MlkaoovlĆ .
= Poziv reSke jncoslo venske stranke. Reska jngo slo venska stranka priobenje nastopni poziv: ^Porivliarco vse .Tugoslovene. da v teh težkih dneh. ki jih preživlja Reka. solidarno in složno z vsemi noslernmi reškimi m<*Sfoni delujete oroti današnjemu nasilnemu režimu za ohranitev reške samostojnosti«.
— tfstava in držaji interesi. Beograd. 28. aorilrv Va5 dopisnik doznava iz vladi blizu stoječih krogov, da želi vlada v interesu države kolikor mogoče hitro sprejem ustave, kar naj bi so zgodilo vsaj do kopra maja. Finančni minister hoće zvišati državne dohodke in skleniti veliko posojilo ali doma ali pa v inozemstvu. Zato bi bila ustava najboljša garancija za moč in konsolidacijo jugoslovenske države.
= Tz seje demokratskega frlnba, Beograd, 2S. aprila. Na današnji seji demokratskega kluba se je razpravljalo o spremembah v ustavi, predvsem SL 114. ki govori o proračunski pravici parlamenta, ter o spremembi 51. 14 o tisku, v katerem bi se morala izmenjati kolektivna odgovornost.
= PaŠićeva pogajanja z muslimani. Beograd, 28. aprila. Med parlamentarnim odmorom ho ministrski predsednik Pašič nadaljeval pogajanja z muslimani iz južne Srbije, ki so stavili nove predlogo za rešitev agrarne reforme. Po mnenju vlade so ti predlogi nesprejemljivi. Sicer pa se more trditi, da bo prišlo do sporazuma med vlado in muslimani in da se to žalostno vprašanje kon?no vzpme z dnevnega reda.
= Pogafanja z mnslimani. Tekom iianašniejra dne je odpotovalo domov iz Beograda mnogo poslancev in nekaj ministrov. Med velikonočnimi počitnicami bodo delovali posamezni klubi. V klubih večinskih strank je opažati voljo, da se sprejmejo primerni predlogi opozicije, da se na ta način zadosti njenim zahtevam. Med velikonočnimi počitnicami bo g. Pasić nadaljeval pogajanja z muslimani iz južne Srbijo, ki po pred nekaj dnevi stavili nove predlogo f»lede rešitve agrarnega vprašanja v Tnžni Srbiji V parlamentarnih krogih se provori. da so ti predlogi za vlado n^snrejemljivi. Ako žele muslimani iskrenega sporazuma, morajo popustiti. Sodijo, da pride med vlado in muslimani vendar do sporazuma.
= Protic in nstava. Beograd, 28. aprila. V današnji ^Tribuni«: kritizira Stoian Protić ustnvni načrt, ki ga je predložil ustavni odbor ustavotvorni skupščini.
= Jugoslavija in njeni izseljene!. »Jadran«, glasilo jiieoslovenske narodne obrane v Buenos Airesu, prinaša dr. Leontičev članek, ki zahteva, naj bi naša vlada končno začela sistematsko in racionalno kolonijalno politiko. Izseljensko vprašanje je ogromne važnosti za naš narod v Ameriki in v domovini. Veliki kapital in delavna moč naše emigracije bosta sicer popolnoma izgnblena za našo državo. Diplomatsko predstavništvo za Severno in Južno Ameriko je treba poveriti sposobnim poštenjakom; konzulati naj delajo
hitro, stare konzulate je treba temeljito reorganizirati, informativna služba se mora na poslaništvih in konzulatih organizirati, ker amerikansko javnost begajo tendenciozne laži laške, črnogorske, bolgarske, madžarske in nemške propagande. Naši izseljenci so zapeljani in zmedeni po protidržavnih hrvatskih listih ameriških. Posameznikom je treba zaščite pred preganjanjem zavedene mase; bivši dobrovoljci so po vrnitvi v Ameriko postali besni agitatorji proti Jugoslaviji: izseljence na povratku v domovino redno okradejo; urediti je treba razmerje domačih in ameriških bank zaradi pošiljanja denarja ter poslovanje jugo-slovenske nezanesljive pošte. V ustavotvorni skupščini v Beogradu ni niti enega zastonruka naših Amerikancev. Brez sodelovanja izseljencev pa se ne more skleniti in storiti za naše izseljence nič pametnega. Nujno ie treba, da se reši to pereče vprašane moderno in praktično, brez strankarstva in brez birokratskega formalizma. Čeho-slovaška nai bi bila tudi v tem vprašanju naš vzor!
= Odstop bolgarskega notmnjeara ministra. Beograd. 28. aprila. Bolgarski notranii minister Dimitrov je moral na zahtevo antante odstopiti, ker ie bil v zvezi s sovjesko Rusijo ter je hotel bolgarsko politiko privesti v boljševizem.
= Letošnji 1. maj v Nemčiji. Dan proletarijata vsega sveta grozi letos postati v Nemčiji katastrofalen za delavstvo in kapitaliste. Dne 30. aprila poteče rok, do katerega mora nem?ka vlada ugoditi Franciji glede garancij za vojno odškodnino. Oe Nemčija rn-tantnim zahtevam do BO. t. m, ne ugodi, odmarširajo francoske armade preko meje ter zasedeio največje in naj-iclišo nemško premogovno ozemlje; premogovnike bo po=!ej izkoriščala Francija ter oddajala Nemčiji premog za silno zvišano cono. Nemška industrija se vsled tega silno obremeni, cene se zvišajo, a mezdo padejo, hkrntu pa se odnusti na tisoča nemških delavcev — brez kruha. Nemčiji preide popolnoma pod diktat Francije zakij brez premoga ne more voziti noben nemTki vlak. ne more delati nobena nemška tovarna več. Nemška vlada sku5a še v zadnjih dneh katastrofo preprečiti. Ponuja zase obveznost, da plača 50 milijard v zlatu, a ne takoj, nego v dolgih obrokih. S tem narastejo Nemčiji objesti, tako da bi končno znašalo odplačilo skupa i do 200 milijard. Francija pa zahteva 216 miliir«rd. Nemčija obeta, da plača prvo mili'ardo tokom treh mesecev, na daljni znesek hoče dohiti z mednarodnim nosojilom, ostanek pa vsako leto v tisti vi čiri i. ki bi odgovarjala moči nemškega narodnega gosro-darstva: del dolga bi se plačal tudi v naruralijah. Da. Nemčija obeta celo da hoče po nemških armadah razrušena francoska mesta in vasi na svoje stroške sama znova zgraditi. Breme, ki ga tako sprejema zdaj Nemčija nase. je naravnost strašno. Še pred par tedni bi noben Nemec niti nA mislil, da je tika nemška ponudba sploh mogoča. Fnmo na ohrestih ho morala. Nemciia vsako leto plačevati za mednarodno poso-ilo cele milijarde. A kje je vse o^t^lo, obroki, gradbeni stroški i. dr.! Da ho to vsaj deloma možno, se bo moralo iio-vsod štediti. zlasti v plačah in mezdah. LTrad.ništvu in delavstva se obeta io grozni časi v Nemčiji. Človek pa bo Spominja hahnnia nemških zgodovinarjev, ko so pisali o nemških zmagah leta 1871.: takrat so francoski vlaki vozili polne vagone francoskega zlata v Berolin! Kolo sreče se vrti: nemški vlaki hcrTo vozili nemško zlato v Pariz! — Tako piše "»Arheiter Ztg.«, ki pa no pove, da je Nemčija najbogatejša država, ki ni po vojni nič trpela ter ima ne le nedotaknjeno svojo industrijo, nego je po svojih armadah znosila ogromen plen iz vsega sveta. Tudi Srbijo jo oplenila Nemčija do golih kosti. Nemčija za to lahko plača ter je njen javk le velika laž.
= Karllsrlčna vlada na Madžarskem. »L' Europe Nouvelle* prinaša članek, ki trdi, da je vladala na Ogrskem poleg Horthvja tajna vlada petorice, ki ima svoje eksponenta po vsej državi. Ti pravi vladarji so bili predsednik časniške organizacije Gum bos, kapetana Gorgey in Kozma, šef tiskovnega urada cckhardt in major Pro-nay. Vsi so proti rlabsburžanom, Pro-nay jc okoli novega leta poslal dva častnika, naj umorita Karli liabsbur-žana, a bivši cesar je bil na to epozor-jen. Ta petorica je imenovala in od-stavljala ministre. Proti tej petorici pa je nastala močna kamarila za Habs-burgovce. -Glavni vodje te kamarile so general Berzeviczy, šef generalnega štaba baron Kanva, bivši šef tiskovnega urada baron Banffv, kabinetni šef zunanjega ministrstva grof Khuen, major Stankovlcs, razni aristokrati in visoki duhovniki. Te ave skupini borita za premoč. Z izpremeuibo vlade so prišli na krmilo Karlisti, ki hočejo osnovati moć o kraljevsko stranko. Sedanji mini t ski predsednik grof Nikolaj Banffv ie i i! koledarski veliki župan in kološvarki gledališki intendant; nato je bi] gledališki intendant v Budimpešti. Pisal je novele in drame, skladal valčke ter je našel založnike svojih spisov v Parizu. Bil je član vseh madžar kih književnih društev, madžarske akademije, časnikarskega društva, slikarskega in igralskega kluba itd. Baje je celo kipar. Bil je na vojni ter se vrnil na svoje intendantsko mesto. On ie bil aranžer kronanja Karla v Budimpešti. Po voni je vodil Banffy v Nizozemski propagando za Erdeljsko z denarjem grofa Ka-ro'vja. Nato je Šel v London ter delal vedno za Karla. Zdaj hoče baje razpustiti državni zbof in r:i zpisati nove volitve, ki naj bi bile nekak plebiscit za Karla po grškem vzorcu. Antanta mora biti pozorna na agitacijo za Habs-burgovce, sicer bo kmalu presenečena.
s= Giolitti k nemškemu raparacij-skemu vprašanju. Italijanski ministrski predsednik je v razgovoru z dopisnikom >Tempsa« k italijanskemu re-paraeijskemu vprašanju rekel tole: Po delovnem smislu miro\nc pogodbe bi lili mi s kazenskimi odredbami do prvega maja rajše počakali, da bi imeli nato mi pravico na svoji str-ni, prod vsem pa edinost zaveznikov. Zdi se mi, da bo Nemčija končno popustila. Naravno, da se ne more misliti na kako novo vojno. Prisilne odredbe bodo po mojem mnenju zadoščale, da se Nemčija uda. Francija ima nravico, da zahteva vzpostavitve. Na drugi strani pa je oči vi dno, da Nemčija brez trgovske mornarice in kolonij nima več svojih pomožnih sredstev j V melah svoje sedanjo dajalne zmožnosti pa skuša, da bi plačala svoie dolgove. Giolitti je imel že opetov« no razgovore s poroče-vslci o Nemčiji in vedno io kazal nekako naklonjeno-t Italije do Nemčije, tako tudi v sedanjem razgovoru. Giolitti misli na bodočnost!
= Amerika in nemški predlogi. »Matins javlja iz \Yashingiona: V poučenih progih je krožila govorica, da so nemški predlogi v posameznih točkah nezadostni, v drugih pa netočno izdelani. Vendar je stopila ameriška vlada v ofic?ozne stike z Nemčijo. VVashingtonska vlada ie dala vedeti, da ii je nemožno, snoročiti v sedanji obliki zaveznikom. Nemška vlada se pozivlje, naj predloge bistveno izpreme-ni, ne da bi mogla ameriška vlada za ta slučaj obljubit!, da izroči predloge zveznikom. še manj pa se obvezati, da jih antanta sprejme. — Madalie poročajo iz VVashinRtona: Po sprejemu nemških rrcdloc:ov so se na povabilo državnega tajnika Hngnesa nodali poslaniki Francije Anglijo, !ta!i:e in Japonske v državni departement Državni tajnik fffi je obvestil, da žele Zedi-njene države naprej slišati mnenie zavezniških vlad, preden odgovore Nemčiji.
Vsi javni lokali zaprti. — D* Annunzijev rristr" Veneri diktator? — Strah pred Juflosloveni. — Delovanje reške jučoslove^oke stranke.
— d Reka, 28. aprila. Na Reki je mirno. V ponedeljek popoldne so zopet odprli most. Po ulicah ko* rakajo italijanski alpinci in cele kompanije karabin jer je v. Vse trgo* vine in javni lokali so zaprti, tudi cestna železnica ne vozi. Po ulicah je nabito vse polno letakov v kri* čečih barvah. Načelnik Belasich je izdal razglas, v katerem izjavlja, da so se bivši zastopniki zahvalili za svoja mesta in, da se vsled tega tudi sam zahvaljuje za načelništvo, da pa bo vodil posle toliko čr^a dalje, dokler se ne sestavi nova vlada. Vsi zastopniki se odrekajo odgovornosti. Govori se, da bo Venturi prevzel upravo mesta in da bo postal diktator. O priliki zadnjih demonstracij so antianek* sionistični elementi   vdrli v stano*
vanje Grossicha in mu napravili za dva milijona kron škode. Sedaj pričakujejo v mestu prihoda brisa* de Sessin. kakor je obljubil ttalijan* rki poslanik Domigoni. Vse ceste, ki vodijo r>roti Zr^rebu, so zabnri* kadirane in zastražene, da ne bi Jugoslovani vdrli v merto. Uradni« štvo, kal ero je vlada pozvala, naj na Reki nastopi svoja mesta, se po» zivu ni odzvalo in ie izjavilo, da bo stavkalo vse dotlej, dokler se ne sestavi zakonita vlada na podlagi volitev. O priliki volilnih pretepov je množina vdrla tudi v stanovanje policijskega ravnatelja, ga pretepla in ga pognala preko meje v Zamet. Reška jugoslovenska stranka se pri* pravlja, da bi svoje delovanje na Reki čimbolj razširila in ojačila.
Keha zopet o oblaitl D' A^sraneijgirce*?.
—d Reka, 28. aprila. Včeraj so se tukajšnji fašisti polastili reške mestne hiše in so razglasili začasni direktorij pod predsedstvom bivše* ga župana Giganteja, ki je povelj* niku reških karabin jer j ev izjavil, da vzame vso odgovornost nase. Nabili so tri razglase, v katerih se predvsem razveljavljajo volitve, ki
so se vršile 24. aprila. Danes je ko« rakai velik sprevod po mestu, pri čemer se je vzklikalo Italiji in D' Annunziju. Sicer je v mestu mirno in se red nikjer ni kalil. K*kor javljajo listi, se je popoldne itali* janski zastopnik oficijelno obvestil o proklamaciji direktorija.
TrZaSkl fašisti na RzM.
— Kakar, 2S. aprila. Prispeli 60 na Reko številni fašisti iz Trsta, na čelu jim odvetnik Giunta, ki je imel nagovor, v katerem jo povdarjal, da fašisti ne priznajo isida volitev in da hočejo ostati na Reki, dokler se ne kon« ajo
volitve v Italijansko po? I.v s ko zborni-co. Fašisti napadajo in streljajo na Ju-goslovone, ki '> že iz mesta* Stavka traja dalje, i   lavci zahtevajo, da ee i. id volitev pri::nri uradno«
Fašisti n£ ffllnfsfs.
—d Rim, 27. aprila. Listi j a v* Ijajo iz Temi j a: Skupina fašistov je zažgala delavsko zbornico, ka* kor tudi pisarne, ki spadajo zraven in druge loka1e socialističnega udruženja. Delavstvo mestnih obra*
tov in topilnic,   kak c tuđ delava stvo ostalih obratov je v znik protesta zabelo stavkati. > tt v okolici Mernija pc   :Ai \ itore
socijalističnih društev.
nemCIfa mora plačat! S32 miiiisrd ziafifi ■&!
— d Pariz, 28. aprila. Reparas cijska komisija je v zmislu člena 233 versailleske pogodbe skupni znesek dolga, za katerega je Nem* eija po določbah navedene po^od* be obvezana, določila na 132 mili* jard zlatih mark. Pri določitvi te vsote je komisija pri znesku dolga že odračunala primerne vsote in vpoštevala odškodninska^ povrači* la, ki so v zmislu člena 238 že izvr* sena ali se bodo še izvršila. Zato se
Nemčiji ta odškodninska povv.Iila
ne bodo vpisala na dobro. Repa
raci jaka komisija pri zgoraj ome«
njeni vsoti ni vštela vsot, ki o»J
varjajo obveznostim Nemčije
členu 232, odstavek 2. da
vse vsote, katere je Belgija brej
od    zavezniških in
vlad do 18. novembra 1918 m ol 8
sti navedenih vso. po 5 odstotkov
na leto.
Frmc&zl in BeniSU precDoflL
—d Pariz, 28. aprila. Ministrski predsednik Briand je včeraj nazna* nil francoskemu poslaniku v Wa& hingtonu, da so nemški predlogi napravili muij povsem neugoden vtis in ga obenem prosi, naj ofici* jelno o tem obvesti državno vlado, ker pristoja razsodba o nemških po? gojih v kompetenco vrhovnega sveta, ki bo o tem v kratkem raz* pravljal. Nemške ponudbe so v očeh Francije popolnoma neza* dostne in ne morejo služiti za te*
melj nadaljnjih por^ajarj. Zgovor* nost novih predlogov gotovo ne bo prevarala Zedinjenih držav, da bi začele dvomiti o nilhov! nezadostnosti. V takih okoliščinah je vedno bolj verjetno, da se izvede eventu* alnost zasedbe rahrskega ozemlja, kar se bo tudi kasneje v osmih dneh zgodilo, ker sc bo dotlej med zavezniki že dosege! sporazum, V Parizu je za zasedbo že vse priprav* ljeno.
fisalffa ta nernike reparac^s.
—d Berlin, 28. aprila. »Deu* tsehe Allgemeine Zeitung« javlja iz Londona: Včeraj se je angleški ministrski svet posvetoval o nem* ških reparacijskih predlogih. Do* slej še ni ničesar znanega, kaj se je na seji sklenilo. Doznava se samo, da je bilo lordu Kitlmarnocku naro* čeno, naj takoj stopi v stik z Dre> slom. Angleški zunanji urad se je po svojem berlinskem poslaniku In* formiral uri dr. Simonsu o večini
obresti in o številu amortizacijskiH kvot predlaganega poso;iia^ 1: ikor tudi o Členih, ki se nanaša;o na sodelovanja izvedencev. D.   _: ;yir trajo poboje za zadovoljive.
—d London, 28. aprila. V ne* kem poročilu lista »Dailv Tele graph« slove, da pomenjajo novi nemški predlogi vsekakor bistven korak naprej in se sumarično ne morejo zavreči.
Odpadla rnhrsbega ozenilla.
ruhrsko ozemlje.
—d Newyork. 28. aprila. Spričo preokreta, ki ga je zavzelo zadnje dni reparacijsko vprašanje, srna* trajo listi pogajanja za končana in računajo s tem, da Francija zasede
—dPariz, 23. aprila. >Echo de Pariš« priobčuie, da je pričakovati zasedbe ruhrskega ozemlja med 7. in 15. majem.
IfpraSacie Jnžne železnice.
—d Dunaj, 28. aprila. Na da* našnji seii upravnega sveta družbe Južne železnice, kateri ie predse* doval predsednik dr. \Veeber, je poročal generalni ravnatelj dr. Fall o pogajanjih, ki so se pričela začet« kom aprila v Rimu in na katerih so se obravnavala vprašanja, ki so v
zvezi z italijanskimi anuitetami. Ga neralni ravnatelj je poročal, da je med drugimi tudi avstrijska vlad^ privolila v regime provisiore, tako da samo še jugoslovanska vlada ni privolila v to. Nadaljnja pogajanji so se nanaiala na zadeve tt kočega poslovanja.
Iz assfrlfskega parlamenta.
—d Dunaj. 28. aprila. V današ* nji seji narodnega sveta je bil spre* jet zakon, s katerim se v zmislu čle* na 156 st. germainske mirovne pogodbe razveljavljajo pred 4. no* vembrom 1918 izdane določbe in odredbe, ki se ne strinjajo s petim
oddelkom te pogodbe, kakor tudi novele k obrambnemu zakonu s. ta 1°21. V tej seji je bil imenov^ za zveznega ministra notranjih po slov in pouka posl. Rudolf Ramck. a za zveznega ministra vojne posl. Karel Vangoiro.
Stroji! krhajo neprestano aorirlfske banfecoge.
— Dunaj, 27. aprila. Listi pri* občujejo statistiko o prometu in množini bankovcev. V času od 23. do 31. marca t. 1. je bilo število avstrijskih bankovcev zvišano za
E¥lac&fj3FS?<& priprave za žigosanje banfegraseo.
1.9 milijarde na 41 milijard. Kroženje ogrskih bankovcev pa se je znižalo in znaša po žigosanju le 15.7 milijarde.
—d Budimpešta, 28. aprila, Z ozirom na predstoječe žigosanje bankovcev objavlja uradni list na* redbo, po kateri jc uvoz bankov* cev Avstro^ogrske banke z mad* žarskim žigom v ozemlja, ki so pod madžarsko upravo, prepovedan, če
Iz Rnslje.
— d Moskva, 28. aprila. V fin* skem zalivu so začeli morje čistiti od min. Začeli so pri Petrogradu in bodo odtod preiskali morje v ob* segu 158 kvadratnih vrst. Upajo, da bo delo končano do 5. maja, ko se otvori petrograjska trgovinska luka.
— d Moskva, 28. aprila. Petro* grajski sovjetski izvrševalni komi* te, pomnožen s člani tvornic, ki ne pripadajo   komunističnim organi*
tega ne dovoli izrecno finančni minister. Osebe, ki potujejo čct Mad žarsko, imajo lahko pri sebi tudi brez dovoljenja do 4000 kron bai kovcev, vendar pa je uvoz bankov* cev po tisoč in deaettisoe kron na vsak način prepovedan.
zaciiam, je imel sejo. na kateri jc predsednik Sinovjev izjavil, da je komite permanenten. V bodoče se bo sej komiteja udeleževal vec' tudi zastopni!: Trade Union, seji sc je sklenilo, da se oi ianizira* jo pokrajinski komiteji, ki bodo imeli nalogo skrbeti za zboljšanje življenjskih razmer delavstva. Ob* enem se je organizira delavska konsumna zadruga.
Z osek konceo soeto.
—d Atene, 28. aprila. V jutriš* njem uradnem listu bo izšel dekret, na podlagi katerega se Štirje letniki vpokličejo pod orožie. V uradni noti se označuje vojaški položaj za zadovoljiv.
—d Turin, 27. aprila. Delavske organizacije so sklenile, da bodo začele delati. Železničarji so zaceli delati že snoči ob 22.
—d London, 28. aprila. Amerik kanski zakladni urad je naznanil
Angliji,   da   so Ze Ji ni ene države pripravljene, konvertirati anj dolgove.
—d London, 28. aprib. Z no= vim kraljevskim dekretom je Malta dobila samoupravo.
—d London, 23. anrila. Med egiptovskim kabinetom in vodjem nacionalistične stranke Zaghlul pašo je došlo do resnejta nespora* zuma. Kabinet bo najbrže odstopil.
Iz naiE Itralieiiiiie.
— Iz osvobojene Dalmacije. Dalmatinski listi prinašajo nadaljna poročila iz osvoboj. krajev. Kakor hitro so Italijani odidi, ie zavladalo povsod ne-popisno navdušenje, povsod nebroj zastav, slavoloki, zelenje, cvetje, vsi kraji v praznični obleki, govori, prekipevajoči vzhičenia in radosti, zahvalne daritve v cerkvah. Mlado in staro, vse se je veselilo, Italijani pa so odhajali ^ škripajoeimi zobmi. Odhajajoč iz Jelše je neki Italijan zakričal >Eviva Golša italiana«. Hitro mu je nekdo od-govoril >Eviva Koma Jugoslava<! S posebno jezo so odhajali Italijani z :a Visa. glede katerega so do zadnjega mislili, da ostane v italijanski oblasti. Ko so odhnjnli. jo njihov poveljnik zakričal »Eviva Lissa itali-anacl Prebivalci so se mu smejali na glas. Med vojaštvom, ki prihaja v osvo->>oiene kraje, so večinoma Slovenci. Ljudstvo z veseljem sprejema in po-:TOsča >lepe in zdrave slovenske fante c. kakor pravijo dalmatinski poročevalci. Ob osvoboditvi je bilo izrečenih obilno krasnih govorov. V Korčuli je po vd ar jal polkovnik Plcsničar, da je srbskega vojoka vedno vodila ideja <:svoboienja in ujedinjenja vseh dežel, ki po pravici pripadajo Srbom, Hrvatom in Slovencem. Vedno je bil veren tej ideii. Polkovnik je pozival na slogo in ljubezen za delo in napredek velike in močne Jugoslavije. Njena moč leži v rokah nas vseh. Ako bomo delali vsi z jednako ljubeznijo za njeno veličino, potem bo naša domovina Jugoslavija strah in trepet vsem dusmani-noic. pa naj se imenujejo tako ali tako! Na otoku Visu ie imel lep govor don Silvester Bonačič: Kleta usoda je spremljala nas tro imeni narod skozi tisoč let. Živel je razdeljen, od Triglava do Balkana, od Jadrana do Vardarja, razcepljen po pokrajinah, v katerih so mu vladali tujekrvni gosnodarji. Mržnja od tujcev nam ^cepljena je delila narod. Vstal je tu in tam Človek, da bi rušil to mržnjo, ali uspeh je bil nepopoln. Nastala je svetovna vojna in veliki dogodki so pretresli bratska srca. Pozabljena je bila preteklost, ljubezen do domovine in do kralja svoje krvi je združila narod in ujedinjeni > v Jugoslaviji 1 Prosim Najvišjega, ki je to ljubezen vlil v srce troimenih bratov, naj jo vzdrži na veke kot trden temelj naši državi. Naj živi nas kralj Peter, naj živi nas prestolonaslednik i-/ .-.*. naj cveto naša Jugoslavija ! Kralju, regentu, Pašiču, Trumbiču, konstttuanti je Mlo poslanih polno pozdravnih in zahvalnih brjavk. Poročali smo že. da so Italijani pustili za seboj črne sledove. Njihova hudobna roka je uničila mnrsikako jugosloven-I ) dragocenost. Iz Knina poročajo, da je komisija, pozvana, da pregleda škodo, ki so jo storili Italijani, ugotovila,
da je škoda jako velika. Del muzeja na trdnjavi, kaior tudi hiše okoli njega so prav v dezolatnem stanju. Vse raz-Mto. polomljeno, posebne zlobne so poškodbe na muzejski zgradbi za zidom trdnjave, kjer je vse razbito in koder so odnesli Italijani 6 važnih kamenitih spomenikov. Vodnjake so zastrupili in v enega so vrgli še crknjeno svinjo. Drevje so deloma posekali, deloma so je izjedli mezgi. Vsakdo se mora zgražati nad vaaidalskimi čini Italijanov, ki se sicer tako radi ponašajo z dva-tisočletno kulturo. Dalmatinci so se oddahnili po njihovem odhodu in vsi srečni in zadovoljni kličejo za njimi: >Daleko im kurac 1
— Na evakuiranem ozemlja Dalmacije se je otvoril nadalje privatni brzojavni promet pri postajah Hvar, Brus-je, Starigrad, Vrbosko, Vrbani, Jelša, Gdiuj, Bogomolje, Velaluka, Blato, Žrnovo, Smokvica. Korčula, Babino-polje.
— Zrinjsko » frankopanska slavnost v Sarajevu. 30. aprila se bo v Sarajevu vršila Zrinjsko-fran* kopanska slavnost. Dopoldne se bodo brale svečane zadušnice v rimskokatoliški cerkvi, popoldne pa bo svečana matineja s sodelDva* njem pevskega društva »Trebe* vic«. Proslavo priredi hrvatsko kul* turno društvo »Napredak«*-.
— Ceiinjani ne marajo gledali« šča. »Crnogorski Glas« piše: Upra* va našega gledališča nam toži, da so predstave zelo slabo obiskane, dasi smo se sami prepričali, da se naši diletant i e celo materijalno žr* tvujejo za čim boljše predstave. Zares je ta pojav žalosten, zlasti za našo inteligenco in imovite slo* je. ki ne podpro s svojim posutom delovanja naših diletantov, nego rajši pijancu jejo po zaduši j ivih prostorih cetinjskih kafe-šantanov in drugih nočnih zabavišč!
— Razboinišrvo v Bosni, Hercegovini in v Črni gori se je pojavilo po vojni in nastopa še danes neverjetno drzna Te dni so na potu iz Nikšiča do Bileća roparji ustavili avto ameriške misije in potnike oropali; istejra dne so razbojniki na istem mestu ustavili tudi auto šefa ameriške misije, g. Jackso-na ter pa oplenili. Razbojnikov je bilo mnogo, vsi v narodni noši in močno oboroženi. Na cesti Ramo-Ljnbinje ter prav v mestu Ljublnje so plenili raznoliki 13. in 14. t. m. V kraiih Foče, Avtovca, Gacka, Nevestni a, Bileće in Prebinia je polno tolp. Zdaj šele so pomnožili orožništvo in poslali vojaštvo na lov.
Vollfae nm Mehi.
V nedeljo, :4. t m. ob 8 uri zjutraj so se pričele volitve v reško kon-stituanto v 10 mestnih in 3 predmestnih okrajih. Mesto je zgledalo svečano, živahnost je bila jako velika, volilci so v velikem številu hodili na volišča. Avtomobili so vozili volilce, avtomobili narodnega bloka z italijanskimi, Za-nellovi z reškimi zastavami. Do 5. popoldne so tekle volitve   popolnoma v
i in redu. Po 5. uri pa so začeli fa-s i napadati Zanellove avtomobile s ami in streli iz samokresov, ho-teč onemogočiti pristašem Zanellove ga
.a pristop na volišča.   Volitve so
Sale ob 6. zvečer Volilna komisiia je na podlagi oddanih glasovnic urad-no ugotovila, da je glasovalo vsega ipaj 9891 volilcev, od teh za Zanellove koalicijo v mestnih okra;ih 4887, v predmestnih 1569, torej skupaj 6456. 2a narodni blok (italijanski nacijonali-sti) v mestu 3352, v podobčinah 73, torej skupaj 3423. Iz razmerja teh številk sledi, da je za Zanellovo koalicijo • LSOvaJo 65% volilcev. Odbiti pa momo 1500 italijanskih državljanov, ki so glasoval] za narodni blok in tako so '•: glasov za Zanellov blok dviga na 81%, iz česar Izhaja, da ie samo 19% reškega prebivalstva glasovalo za bedočo aiieksijo k Italiji. Ako upo-
števamo, da je volilne imenike sestavila zloglasna dr. Grosichova vlada, ki je izpustila volilce k Reki anektirane-ga ozemlja, bivših državljanov Avstro-Ogrske, ki že veo desetletij stalno prebivajo na Reki in ki imajo na temelju saintgermainskejra in triatlonskega dogovora pravico do reškega državljanstva, in je naposled izključila na tisoče političnih beguncev z Reke, ki se nahajajo v inozemstvu, pridemo do zaključka, da Reka absolutno noče nič vedeti o bodoči aneksi/i k Italiji, marveč da hoče in želi politiko mira in dela v največji slogi z narodi v zaledju, v prvi vrsti pa z neposrednim svojim zaledjem Jugoslavije. Ob 8. zvečer je bil proglašen končni izid volitev. Ogromna množica meščanov Je hitela pred stanovanje dr. Blažiča ter se iz srca veselila zmage. Fašisti so naskočili na množice s petardami in samokresi. Karabinjerji so se pridružiti fašistom, pretepali meščane, navalili na kvesturo, razorožili redarstvo in proglasili vojaško-fašistično diktaturo. Napadli so volilno komisijo, zapalili in uničili volilni materijal, udrli v pravosodno poslopie in uničili vse spise. Vse trgovine in delavnice so zaprte, meščanstvo si pred terorjem ne upa iz svojih hiš.
-salone ibssIL
Hgmđmi gospodarsko.
— Iz železne industrije. Naši železni industriji ne cveto rožice. V mučnem položaju se nahaja. Za* htevala je obrambno carino proti i, na Imočni nemški, avstrijski in češki konkurenci. Odločitev še ri padla. Prihajajo pa vesti, da je računati le z dokaj nižjimi carin?
imi postavkami, nego so bile vlači oglašene želje. Za surovo že? lezo, za koks, mngnezit in tudi še za drug materijal je odvisna od uvoza. Kranjska industrijska druz* ba ima svoje plavže v Skednju, ka* teri pa že dolga leta počivajo in Še ni upati, da pridejo kmalu v obrat. Cene premoga še vedno niso take, da bi kazalo izdelovati v Skednju surovo železo, katero Angleži raz* meroma ceno nudijo. Proti severni konkurenci imajo naše industrije za enkrat še zaveznika v slabem pro* metu, sicer bi bil njih položaj še bolj težaven ali celo nevzdržen. Za n-iše prilike v Jugoslaviji je važno, kako sc godi najbližjemu velepod* jetniku v Avstriji »Aipine Montan* gesellschaJhV. Italijani okrog Fiat* skupine so bili kupili po vojni ve* I
liko delnic te družbe. Niso pa mo? gli pripraviti do tega, da bi dobivalo podjetje potreben koks. Izhod iz težke situacije so našli na ta način, da so pridobili najbolj znamenitega finančnika in podjetnika v Nem? čiji Hugona Stinnesa. Kupil je 250 tisoč delnic. Tao je podjetju zngo? tovljen koks iz Nemčije. Že 10. aprila so nažgali drugi plavž v Eisenerzu. Maja meseca pride v obrat tretji plavž. Za enkrat ostane obrat v tem obsegu, ker je položaj kritičen in ni gotovosti, da bi bilo rrtogoče večjo produkcijo spraviti v denar. Morajo pa tudi zidati ba* rake za delavce. Posledice te pozi? vitve v obratu alpinske montanske družbe se že kažejo. Ponujajo tudi k nam že surovo železo cenejše ne# go Nemci in Čehi. Transport je se* veda tudi lažji vsled bližine. Na drugi strani pa je računati z novo konkurenco v komerčnem železu. Dosedanji predsednik družbe Ke? stranek je odstopil, na čelu podjet? j a pride nov mogotec Hugo Stinnes.
V Ljubljani. 29
— Rekonstrukcija naše pokras jinske vlade. Zagrebški listi poro? čajo iz Beograda, da se v naikraj? šem času izpopolni pokrajinska vla? da na ta način, da vstopijo vanjo tudi zastopniki Samostojne km^t? ske stranke. Nova vlada bi bila po teh poročilih sestavljena tako-le: podpredsednik S t. D o r n i k , po? verjenik za kmetijstvo Fran Dem? šar, poverjenik za javna dela V. J a m n i k. Vsi imenovani so za? stopniki Samostojne kmet. stran* ke. Poverjeništvo za. notranje posle bi prevzel dosedanji poverjenik za socijalno politiko Adolf R i b n i = kar, na njegovo mesto bi prišel dr. Niko 2 u p a n i č kot zastopnik ra* dikalne stranke. Poverjenik za pra* vosodstvo dr. Y iadimir Ravni? h a r bi ostal na vejem mestu. Za poverjenika za uk in bogočastie bi bil imenovan nevtralen uradni!:. Vse te vesti so v bistvu točne. Pos trjujejo jih tudi beogradski listi.
— Poljedelski minister v Ljub? Ijani. Včeraj popoldne ob 1. sc je pripeljal v Ljubljano poljedelski minister g. Ivan P u c el j. ?\Ta kolo* dvoru ga je sprejel in pozdravil de? želni predsednik g. dr. Vilko Baltič.
— Klerikalni napori. Kakor nam poročajo, se trudijo klerikalci, da bi pridobili vse stranke v občin* skem svetu v Ljubljani ::a skupen nastop proti demokratom. V to svrho so sklicali že več sestankov v »Katoliško tisk.irno«. Pravijo, da se jim je načrt do malega že nosre? čil in da so pridolili na svojo stran že komuniste in baje, saj tako pra* vijo, tudi narodne soeijalce. Z dru? gega vira čujemo, da šteje blok, Katerega snujejo klerikalci, že 29 občinskih odbornikov. V koliko od? govarjajo te vesti resnici, ne mere? mo presoditi, mtnimo pa, da so klerikalci vendarle preveliki opti? misti.
— Društvo slovenskih leposlov* cev. Iz pisarne Njegovega Veličan? stva je dobilo »Društvo slovenskih leposlovcev«, ki je s svojega obč? nega   zbora dne 18. t. m. poslalo vdanostni   brzojavki Njegovemu Veličanstvu kralju in Njegovemu Visočanstvu prestolonasledniku, sledeče pismo: Društvu slovenskih ] književnika, Ljubljana. — Njegovo j Veličanstvo   kralj i Njegovo kra* j lievsko Visočanstvo naslednik pre? stola toplo zahvaljuju na izjavama | odanosti i lepim željamc. upućenim prilikom skupa slovenskih kn j i/e v? nika v Ljubljani.
— Gosarjevi liberalci. Dr. Gos sar je prikrojil pojem »liberalca« za krščansko delavstvo. V »Novem j Času« izvaja, da prispevek delav* : ski organizaciji ni delnica, ki mora J donašati dividendo, marveč lc sred- \ stvo, da se organizaciji vzdržuje j in vrši svoje dolžnosti. Med krščan? ! skimi delavci so taki,   ki pravijo, i čemu pa bom plačeval v organiza* j cijo, ko pa nimam nič o i nje! Šib* ka je klerLkalna delavski1, organiza* { cija in uspehov nima. Akrsikak de* lavec dvomi,   da vrši oganizacija svoje dolžnosti.   Takem j predrz* nežu maši usta dr. Gosar, da bi se ne razpasla med delavstvom misel, da je prispevek v organizacijo dcl? nica, ki mora dati dividendo. Proti tej delavski misli se bori Gosar in proti temu, ki bi jo še ši;il in bi se ne pokoril slepo organizaciji, ima tudi lek, ki naj bi učinkoval uspeš? no. Takega človeka morijo obsuti z očitanjem, da spada ried delni* čarje?kapitaiistc, tak človek jc pri* Sten liberalec in nc socijdist. Kapi* i talist, liberalec! Bravo! Kdo ve, i^Ii j bo Gosarjevo zmerjanje s kapitali? stom in liberalcem za delavca, ki hoče malko misliti s svojo glavo, kaj pomagalo proti razpadanju krščan? ske delavske organizacije?
— Stalna električna komisija (Zveza industrij cev) v Ljubljani jc imela danes svojo četrto plenarno rejo. Razprave je vodil ravnatelj gospod A. Ciuha. Go?>pod ing. Šuklje je poročal o načrtu zakona, ki se tiče napravi j an j a in obratova? nja električnih central. Poudarjal je neodložno potrebo, da se izdela tak osnutek. Vršila sc je daljša na? čelna razprava, katere so se udelc? žili gg. ing. Sbrizaj. dr. Mramor, dr. Vrančič, dr. VVjndischer, dr. Spil* ler*Muys, dr. Pavlin. Sklenilo so je aktivirati enoten odsek, čigar člani so tehniki in pravniki. Odseku se poveri naloga izdelati nov elaborat na podlagi prvega osnutka. V od? sek so stopili: gg. dr. Babnik (na? čelnik), dr. Lsmut, dr. Mre mor. dr. Spiller?Muys, prof. Vidmar, ing. Lavrenčič, ing. Sbrizaj, ing. Šuklje. Po poročilu ing. Šukljeta o naredbi ministrstva za gradbe o normiranju elektriških tokovih vodov sc sklene . izjaviti se proti določilom te na? redbe, ker ni primerna za naše pri* * like. Hkratu se sklene staviti kon* i
aprila 192/.
kretne predloge o tem predmetu na pristojnem mestu.
— Klerikalne laži. V nedeljo dne 24. t. m. so imeli klerikalci v Devici Mariji v Polju volilni shod v Društvenem domu. Na shodu je govoril dr. Gosar in urednik Krem« žar ter ~ 3 neki kaplan Komljancc. Ker !cem v občini slaba pre* de, ^ jo potapljajoč«) ladjo rc? ševa-i s tem, da so navzočim pri* povedovali, da jc delo Ljudske stranke, da vevška niča zopet dela in da so odpuščene delavec nazaj. Kler: 'ci si hoč > s tem zatrdilom svojo poziciji eliti, vendar se pa ponašajo
jim dciom, ker je vsakomur z. da klerikalci nimajo vpliva niti vevški papirnici, niti pri pokrajin* ski vlači, še manj pa pri vladi v Beograc . Da se jc zadeva v vev* ški papi . uredila, je cihna /a^ sluga (.; . slnega predsednika dr. Baltič a in poverjenika za socialno skrb g. Adolfa Ribnik ar i a, ki sta z vsem svojim vplivom zadevo m de? lavstvo vevške papirnice ugodno uredila. Radi verujemo, da bi kleri* kalci ta uspeh, ki so ga dosegli de; mokra t je, zase reklamirali, a to ne bo šlo ker vsi vemo, kdo se :c po? tegovj a delavstvo vevške papir? niče.
— Kako sestavljajo ;:and. liste klerika!:!? Prejeli smo v objavi, tosle izjavo: V kandidatno listo SLS za občinske volitve na Jeseni? cah so vrisali tudi mene podpisa? nega. Izjavljam, da preklicujem svojo kandidaturo ter zahtevam, da se moje ime na tej listi črta. — Jesenice, dne 25. aprila 1921. Miloš Regovc, stavbni podjetnik, Jeseni? ce*Fužinc, Gorenjsko.
— Vprašanje na tržno nadzor? ništvo. Meso se na trgu zopet pro? da:a po 33 K. Ali je res, da je tržno nadzorniŠtvo zopetno podraženje mesa odobrilo? Zakaj? Kje so ostali tisti voli, ki jih bo baje dobi? vala vsa dan mestna občina po zni? žanih cenah v svrho. da ss prepreči vsako nadaljnje podraženje mesa?
— Nune ne priznavajo Jugcsla? vije! Na šoli šolskih sester v Daru? varu poučujejo deklice še danda* nes, da se naba država zove Av? stro?ogrska, da ji je glavno mesto Dunaj oziroma Budimpešta. Kakor zemljepis je se uče tudi zgodovine še vedno do besede po prejšnjih šolskih knjigah. Vojna in prevrat sta šla brez vtiska mimo daruvar* skih nun?učiteljic. Zagrebška »Ri< ječ« zahteva eksemplarične kazni za ta škandal, ki je neverjeten, a resničen.
— Stavka v gradbeni stroki. Kakor smo že poročali, je včeraj dne 8. t. m. ob 10. dopoldne nenadoma v Ljubljani Izbruhnila stavka zidarjev in tesarjev. Delavstvo je na poziv odposlancev Osrednjega društva stavbtnskega> delavstva zapustilo delo na gradbab. Stavka je pri?la povsem nepričakovano in ni mogoče predvideti nje poteka. Zvezi industrijcov ie dešel od strani Osrednjega društva stavbin^kih delavne v dopis, datovan z dne 6. aprila t. 1., V kojem se naznanja, da se delavstvo z določili razglasa zadovolji In so zahtevajo nova pogajanja. Priložene podrobne zahteve obsegajo med drugim povisek taeasnih mezd za 200%. Podjetniki stoje na stališču, da so s slednjim povišanjem mezd, določenim z razglasom z dno 17. marca t. 1., šli do skrajne meje možnosti in da nadaljna pogajanj.\ niso več mogoča. Konca stavko torej v doglednom čaeu ni pričakovati.
— Polaganje temeljnega kam«? za palačo Ljubljanske kreditne
banke. Vč?'-aj popoldne ob 17. so položili temeljni kamen palače Ljubljanske kreditne banke na vo* galu Aleksandrove in Dunajske ceste. Podpredsednik »Kreditne banke« g. dr. Karel Triller je imel kratek slovesnosti primeren nagovor. Zvečer se je vršil v pro* slavo 201etnice, odkar obstoja »Kre* ditna banka«, v srebrni dvorani ho* tela »Union« intimen večer, ki so sc ga udeležili upravni svetniki, na čelu jim podpredsednik g. dr. Trii* ler, višji ravnatelj Živnoste^ske banke na Dunaju g. Spitalsky, dvorni svetnik Kremenšek, okrajni glavar dr. Ratef, ravnatelji in za* stopniki uradništva. Podpredsed? nik dr. Triller je imel tempera* menten prigoden nagovor, v kate* rem je pregnatno očrta!, kako se je zavod iz malih neznatnih početkov razvijal, kako je z delom in vztraj* nostjo premagal vse ovire in tež* koče ter se končno razvil v eno pr* vih in najodličnejših bank ne samo v Sloveniji, marveč v celi Jugosla? viji. Za njim so govorili še gospod* je Spitalskv, Jelačin, dr. Kokalj, Pečanka, Kaj zel j, Krof ta in kot za? stopnik vlade okrajni glavar dr. Ratej.
— Rezpuščena društva. Dra? štvo »Zweigverein des Landes? und Frauen*HiIfsvereines   vom Roten
Kreuze« v Celju je na vi ve* ljavnih društvenopravni r sov razpuščeno, ker ni več ;v za njegov pravni obstoj. - - I voljno gasilno društvo v Vojniku in društvo »Athletik«Sportklub« v Vojniku sta razpuščena z ozirom na državne interese. — Društvo »Pettaucr Musikverein« v Ptuju je razpuščeno, ker je prekoračilo svo* je statutarno področje.
— Slikarska šo'a »Probude«. Vsi, ki so se javili za obisk slika kc tjle, so snidejo v svrho natančnejše informacije v ponedeljek, dne maja r- L ob 18% zvečer na v.lin. srednji šoli, soba št. 5.
— Mariborski ob r.ski >' -i to imel svojo sejo še pred izvolitvijo T -vc^a župana. Vladni komisar od .i svoje posle po izvolitvi župana, ls1 -časno pa se razreši tudi sedanji občinski sosvet od svojih doPiiosti V slučaju ovir glede izvolitve župana ostane sedanji občinski sosvet, dokler ne reši centralna vlada tega vprašan
— Odf-ovor na neumen napacl. Gospod Emil štefanovič je napisal zanimive spomine r.:* svoje doživ* liaje na Dunaju ob c tsu ~~ \ vx ta< Rokopis je izročil nam, da se pri* obči v podlistku. Da obvaru -avtorja očitanja, da je ves njegov spis neokusna samohvala in napa« danje raznih oseb, jc naš podlist* kov urednik dogovorno z g. E. šte* fanovičem rokopis v tem zmislu pri* redil in popravil. A že vrvi po "*ii= Stek ie vzbudi! odp -r. Dobili rano več dopisov, ki c* ranovičeve t U tve pobijajo, smešijo itd. In tudi »Jugoslavija« se je zadrla T* g. faneviča »diplomata«. Priobčili smo torej le še drugi podlistek, ki jc bil že stavljen, ter r^1 • avtorju vrnili z obžalovanjem, ca. nadalje« vani a nc priobčimo več. Izrecno konštatujemo, da v vsem rokopisu ni bilo niti enega dejstva, kl bi K'o v nceast JDS ali kateremukoli nj< nih pristašev. Ako bi bi] njeg spis nam v sramoto, bi e;. §, ne bili opetovano poživljali, r?ai svoje spo« mine razširi in opremi z dokumenti ter naj jih i?da v brošuri Zato od* klanjamo vsako očitanje ter ob* žalujemo, da g. S, nima tudi toliko takta, kolikor ima sme1 osti nedti* kr.ti drugim povsem nemogoče na* mene in strahove.
— >7a5 muzej. S 1. xn jem 96 otvori muzej ob nedeljah od 10. do 12. za splošni brezplačni poset.
— Smrtna ko^a. V BmariaM pri Litiji ie umrl čevljarski mojster gospod
Fran J u van. v Ljurljr^.i |0 Pa umrla rodbini Šuflajevi hčerka Danica. — P. v m.!
— Imenovanje pri sedi'-eLh. Imenovani so: za Isvrailne uradnike sodni jK>duradniki: Rudolf Lukesoh in ivan Rakovec v LjuM^ni, Ivan J u g v Mariboru. Jo/.ef Obod v Novem mestu in Josip Wolunsok v Mariboru: za sodne poduradnike sodni sluge: Josep Frank v LAubljani, Aleksander K um p v Kranju, Vrane D e h o v o v Radovljici, Ivan P e č 1 i n v Litiji. Frrme Simon č i č v Maril^o-ru, Josip Kpusrhnijjg v Preva-ljah. Bln? M e s k o v Slovenski Bistrici, Anton Volk v Cehu. Fran Lav« r i e v Brežicah. Ivan Pa J v Konjif^h, Anton Š p e e v Kozjem. Martin Kr;ij. šek v femarjn pri Jelšpii in Jnk«>b T o r k a r v Novem mestu.
— Iz zdravnic:«* slnžb*.   Pr ! Zor j an, praktirni 7«h\ivr>ik v Mariboru,   je   imenovan   zn po'icii?k^Ta z-dravnika v VITT čin. razredu pri policijskem koiuisarijatg v Maribc ■•
— Iz sjsoisnke službe. Gozdni oskrbnik inž. Zmago pk Z e r n f e 1 i na Bledu in inž Franc nI g ij v Ljubljani ^ta imenovana ga v.ija gozdarska oskrbnika v VII. ^in. razr 'u.
— Premestitvi. Martin Z e 1 o n 1: o, okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Ptuju, jo pfemaMen k okrajnemu gla\ arstvu v Celje. Janko G o m b a č, kanelist pri okrajnem glavarstvu v Celju, pa k okrajnemu glavarstvu v Ptuju.
— Za telefonske abonente v Mariboru. Mariborski abonenti, ki se ne nameravajo več sbonirati na telefon, morajo to sporočiti poštni upravi najkasneje do 1. maja. Sta* rim abonentom se po odpovedi pusti telefon do 1. julija.
— Žepna tatvin*»   na kolodvora.
znani t nt n vi bo vhurili v društveni dom Poročali smo, da je bila na Škodo Bo-žene Jelenčevo ii:\rsena na glavnem kolodveru žepna tatvina. Aretirali so nekega Petra Horaki, o katerem ^© je dognalo, da je izvršil tatvino. Oddali ao ga v zapor.
— V Trstu aretiran tat. Poročali smo, da je bilo Albini \vbe-Ijevi iz zaklenjenega stanovanja ukradenih 80.000 K. ki jih je prinesla kot blagajničarka narodne opero domov ter shranila. Policija je uvedla o SloM* nu preiskavo, ki jo takoj dognaln. da je s tatvino najbrže v zvezi blagajni-enrkin brat Alojzij, ki je bil lani pred porotnim sodiščem obsojen radi tatvine na pet let, a jo 25. novembra l 1. ufokel iz ječe. Sledovi fo vodili v Trst Zato se je policija tudi obrnila na tržaško oblasti. Včeraj je dospelo poročilo iz TrPto, da je policija aretirala Alojzija Avblja v nekem nočnem zabavišču ter no-^Ja pri njem So okrog 42.000 K ukradenega denarja. Tatu izroča liubljaa-skemu sodišču.
najnoneiSa poročila.
nadalfeoanje pogajanj z Nalilo.
. «—<I Beograd, 28. aprila. Pogaja* rija med Jugoslavijo in Italijo se bodo v kratkem nadaljevala, ker bo Italija te dni evakuirala tudi se=
verne kraje Dalmacije. Začetkom
maja prideta v Beograd k pogaja* njem gg. Lucioli in Quartieri.
Likiridaciia ministrstva prehrane.
—d Beograd, 28. aprila. Mini* ski svet je sklenil, naj ministrstvo za socijalno politiko končno lik vi* dira skladišča bivšega ministrstva
za prehrano in obnovo zemlje. V teh skladiščih se nahaja blago v vrednosti nad 50 milijonov dinar* je v.
O terorfn na Rebl in © Istri.
—d Beograd, 28. aprila. Na pr*   terpelacijo   raznih poslancev o te*
^ prihodnji seji konstituante dne 9. maja bo vlada odgovorila na in*
rorju na Reki in v Istri
Praooslaunl Cehi in PaSiC
—d Beograd, 28. aprila. Pravo* slavni Čehi so s svojega zborova* nja dne 25. t. m. v Litovli na Alo* ravskem poslali ministrskemu pred* sedniku Pašiču tole brzojavko: Množica iz Moravske, zbrana v vasi Hudobin pri Litovli,   prosi s
škofom Dositejem vred Boga za to, da bi Vi dol£o in srečno živeli in da bi bil srečen tudi srbski narod. Pošiljamo Vam iskrene pozdrave. V imenu ljudstva Josip Videle, du* hovnik.
nemški kancelar o paložain.
— Berlin, 26. aprila. Državni zbor je danes nadaljeval razpravo o vladni izjavi glede zunanjega položaja. Govoreč o zadnjem koraku, je izjavil državni minister dr. Simons, da ne more priznati, da pomenja ta korale kaj žaljivega za Nemčijo. Zdi se pa, da je sporazum s Francijo v reparacijskem problemu izključen. Ni še prišel čas, ko bosta oba naroda spozmla, kako sta navezana drug na drugega. V franeo-» skib listih se označujejo nemški predlogi kot nesprejemljivi in smešni. Vendar pa upa minister, da bo prišlo do pogajanj. Minister meni, da francoski ministrski predsednik v reparacijskem vprašanju ni več tako gotov, kakor je bil v Londonu. Francoska vlada hoče vporabiri prisilne odredbe, da doseže izvršitev reparacij, in utemeljuje to s
postopanjem Nemčije v vprašanju razorožitve. To pa je samo pretveza. Razorožitev Nemčije je samo prva etapa k razorožitvi celega sveta. Nemčija Francije ne more več ogrožati. Voj tiske določbe mirovne pogodbo so se v vseh važnih točkah izpolnila. Temu nasproti obstoje z ozirom na vojaške priprave Poljske hude bojazni v Nemčiji. Nepremišljenosti bi mogle imeti hude posledice. Bati se moramo celo, da se bodo lokomotive, ki .smo jih mi dobavili Poljski, uporabljale proti nam. Tndi svet poslanikov jo priznal, da. se te bojazni z ozirom na namene Poljske ne morejo utajiti. Navzlic temu so pogajanja za sporazum s Poljsko napredovala. Upamo na ugodno rešitev vprašanja gospodarskega dogovora in Gorenje Šlezije.
Rnlfura.
Repertoir Narodnega gledališča v Lin bi i a ni.
Drama.
Petek, 29. aprila: Borba. Red E. Sobota, 30. aprila:   Androklus in lev. Red A.
Opera,
Petek, 29. aprila: Tosca. Red D. Sobota, 30. aprila: Carmen. Red C.
— Slov. opera. (Gostovanje cospe Irme Polakove). Ob priliki svoje 251et-nice se je ga. Irma Polakova spomnila tudi svojih ožjih roiakov ter gostuje na našem odru kot Mafenka v »Predani nevesti« v prid Udruženja svojih tovarišev, gledaliških isn*alcev. Ne moremo baš reči, da je Marenka ona nI ena vloga, v kateri more pokazati vso svojo, še vedno elektrizujočo živahnost, prisrčno ljubeznivost in karakter svoje-
ga navzlic 25 letnici, dekliško mladega glasu, V njej še vse kipi in vre. Njej se hoče prešerne igre, živosrebrnih naga-jivosti, pred vsem pa — operete. Žal, da ji »Prodana nevesta« vsega tega le malo nudi in da ji celo tu niso stali ob strani enako dobri partnerji. Takoj prvi njen pojav na sceni je izzval živahne pozdrave, ki so dosegli ob koncu prvega dejanja značaj burnih ovacij. O. Danilo Cerar jo je na odprti sceni po kratkem nagovoru tovariško poljubil, a gledališko osobje ji je podarilo množico cvetličnih daril. Ga. Polakova se je vsa ganjena občinstvu v prisrčnih besedah zahvalila. Po vsakem aktu je morala neštetokrat pred zastor. Pridružujemo se g. Danilu Cerarju, želeč ge. Polakovi še mnogo, mnogo lepih uspehov. —č.—
— Koncert »Ljubljanskega Zvona« v nedeljo, dne 1. maja ob 4. popoldne v Sokolskem domu na Viču. Na vzpore-du večinoma skladbe Emila Adamiča. Vičanom je predaleč hoditi v Ljubljano na koncerte, zato se jim v nedeljo nudi prilika, da doma poslušajo lepe nove pesmi. Vstopnina po 10, 8, 6 in 4 K se prodajajo v trgovini Uran na Glincah. V nedeljo popoldne torej v Sokolski dom na Vič.
— Pevski zbor »Ljublj. Zvona« ima danes ob pol S. zvečer v društvenih prostorih skupno vajo za nedeljski koncert. Prav vsi! Odbor.
— Na pragu evropske umetnosti. (Nadaljevanje in konec). Umetno stno-zgodovinsko društvo priredi v soboto dne 30. t. m. ob 18. uri drugo predavanje s skioptičnimi 5likami nod zgornjim naslovom v fizikalni dvorani državnega nčiteliisea. Predava doc. dr. Vojeslav Mole. Vstopnina za člane 2 K. za nečlane 4 K.
— Koncert Glasbene Matice v katerem sodelujejo ga. Pavla Lovšetova, koncertna pevka, g. Ivan Levar, bari-ronist kr. opero, pomnožen orkester kr. narodnega gledrdisea ter pevski zbor Glasbene Matice, se vrši v ponedeljek, dne 9. maja t. 1. v unionski dvorani. Izvajala se bo med drugimi najnovejša slovenska izvirna skladba za mešan zbor >V pepelnični noči<, katero je zložil P. Hng. Sattner.
— Slovenska Matica je prejela od češkoslovaškega konzulata v Ljubljani znesek 2000 K kot prispevek za izdajo dr. Lanove >Češke antologije«, darovan po Češki industrij al ni banki. Srčna hvala!
— Ljubljanski Sokol priredi predavanje v soboto 30. aprila ob S. nri zvečer na galeriji telovadcev v Narodnem domu. Zdravo!
~ Sokol II. v LJubljani opozarja članstvo in ;>Gkolsivu nakicujeno občinstvo na javni nastop društvenega naraščaja, ki se vrši v nedeljo, !. maja ob 3. popoldne na dvorišču realke. Na sporedu so letošnje župne prosta vaje za vse oddelke naraščaja, skupine moškega naraščaja itd. Vstopnina 1 dinar, je tako nizka, da jo zmore vsakdo. Pridite in podprite naš naraščaj, v katerem lezi bodočnost društva in So-koistva.
— Sokol Litija - Šmartno z odsekom n;i Vačah in posavska sokolska društva Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče prirede dne 1. maja t. 1. (nedelja) celodnevni zlet na Sv. Goro-Izlake-Zagorje ob Savi S prvim jutranjim vlakom vsa društva in udeleženci do postaje Sava. odkoder odkorakamo na Sv. Goro. Tam daljši odmor, nato v Medijo-Izlake, kier bo pripravljeno kosilo. Od tu v Zagorje na kolodvor k večernemu vlaku za odhod. K udeležbi vabijo se tudi dru.^a bratska društva, ker bo ta zlet res jako sijajna ^okohka manifestacija. Pevski in trohcnt'iški zbori dobro došli. Toraj 1. majnift i vsi na Sv. Goro. Zdravo!
— Za zrrradbo Sokoljega doma Sokola II. je d-.roval propali kandidat v občinski svet 80 K s pozivom, da etori vpeli njegovih 527 kolegov isto.
Hraištoene msti**
— Kolo jagodi, sester ima svojo irc Ino odlorovo seio v ponei-lj-!: 2. maja ob 6. uri pop. v risnlniri Mladike. Olae.irTe. ki se sanlmate za stvar, dobro do bio!
— Splošna delavska izobr. zveza »Svoboda« iz. Slovenijo v Ljubljani priredi na predvečer 1. maja. t. j. v soboto, dne 30. aprila 1921 v veliki dvorani hotela Union v Ljubiani velik koncert pri katerem nastopita združena mešana tamburaška zbora podružnic »Svobode^ Vič-Glince in Moste. Pod vodstvom Štefana Lenpamcrja. Blagajna se otvori ob 7. Začetek točno ob 8. nri zvečer. Vstopnina: Sedeži: I. prostor 20 K, II. prostor 10 K, III. prostor 8 K: balkonski sedež 10 K; sedež na galeriji 8 K; stojišče 4 K. Vstopnice v predprodaji se dobe v prodajalnah Konsumnega društva za Slovenijo v Spodnji Šiški, Bohoričevi ulici, na Olin-cah in v Rožni dolini ter v tajništvu »Svobode^ v Šelenburgovi ulici 611 in na dan koncerta pri blagajn!. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo mu-zikalij in glasbil se prosi obilne udeležbe. Centralni odbor.
— S. K. Slovan. Sestanek 2. maja ob 8. v gostilni Novi svet, Prešernova soba. Važno! Tajnik.
Gospodarske uesfl.
BORZE.
—d Curib, 28. aprila. Devize: Berlin 8.95, tlolandija 201, Newyork 574..V. London 22.68, Pariz 43.25, Milan 21^. Bruselj 43.35, Kodani 103. Stockhoim 132, Kristijanija 89, Madrid 80. Buc-nosAires 185, Praga 7.90, Budimpešta 2.20, Zagreb 4, Bukarešta 9.25, Varšava 0.70, Dunaj 1.52 Vj, avstrijske krone 0.95.
—d Dunaj, 28. aprila. Devize: Amsterdam 23.175—23.275, Zagreb 454.5C do 458.50, Beograd 1S10—1830, Berlin 1027—1033, Budimpešta 257.75—259. o Bukarešti 1057.5O—1067.5O. Londor 2615-2635, Milan 3192.50—3212.50. Ncwyork 662—666, Pariz 4902.50 de 5032.50, Praga 900—906, Sofija 775 de 785, Varšava 77.75—79.75, Curih 11.537.50—11.5S730. Valute: amerišk dolarji 656—660, levi 770—780. marke 1027—1033, angleški funti 2610—2630, francoski franki 49S5—5025, holandski goldinarji 23.100—23.200. lire 3165 do 3205, dinarii tisočaki 1808—1S2S, sto-taki 1802—1S22, poljske marke /S.50 do 80.75. lcji 1045—1055, rublii 234.=*) do 240.50, švicarski franki 11.500 do 11.550,   češkoslovaške krone 900—906.
—d Praga, 28. aprila. Devize: Amsterdam 2483.50. Berlin 114.25. Curih 12SS.50, Milan 356, Pariz 555.50, London 290.75, Ne\vyork 73, Beograd 206» Bukarešta 117.75, Sofija S6.75, Dunaj 10.61. Varšava S.37. Zagreb 51.25, Budimpešta 2S. Valute: nemške marke 114.25. švicarski franki 1283150, italijanske lire 353, francoski franki 552.30, angleški funti 28^.75. ameriški dela ril 71.50, jugoslovenski dinarji 197, romunski leji 117.75. bolgarski levi v\ avstrijske krone IOjdI, poljske marke 8.37.
— g Licencovanje plemenskih biknv v Prekmurju se vrši od 26. anrila do 7. maia. Vlada je določila zi nagrade 21.000 K~
Poizvedbe.
— Zgubila se v torek 26. t m. * opernem gledališču na balkonu zlata broža z napisom >Souvenir<. Odda mi se proti nagradi: Maša Grom, Dolenf-ska cesta št. 14.
— Zgubila se je nabiralna pola na ime Vida Vučina. Odda ee naj v nprav-ništvn >Slov. Narod a c
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odgovora! urednik: Božidar Vodeb.
Mlin jfarejfi gospod le me&li-
HM Iflhfl v  sred'ni mesta za takoj. iOiS SUlJu     Cenjene ponudbe pod JtL P./2996* na uprav. Slov. Naroda.
t
Najina nepozabna hčerka
se je danes v noči preselila k nebeškim krilat-cent.
V Ljubljani, 29. aprila 1921.
Žalujeta rodbina, Snflajeva.
Prodan Ilailr. ttsp^!S;
(Pelzkragen). Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 2958
Proda se dvonađsrronoo fega ? m-dici lioaliaoe.    š rte
meren za trgovino. Naslov pove unr. Slovenskega Naroda. 2961
Proda se gostilna \ S3H£$£
vo, primerno za obrtnika. T»k ob drž. cesti, blizu žel. postaja. — Reflektan-tje nai se zelasijo v Št. Vidu, gostilrr pri .CEBAVU*. 2*59
Išrikaffl m
plin in vodovod \ na najlepšem mestu, obstoji izza 1906, se proda s stanovanjsko opravo vred aH brez nje. Ponudbe pod .Zobozdravnik" Da anončao pisarno Gaisser, Maribor. 2973
Proda se Mm\\ Mi strni n-HnOrsKK Mava din it 9, Le&ar.
2967
če mogoče s hrano, se f išče za eno aH dve go-snodični. Ponudbe pod »Soba I. naj/ 2964** na upravništvo Slov. Naroda.
novi in že rab jeni, težki, se prodajo. KarloTSka cesta si. 8, dvorišče g. Jeraneičc. 2947
+
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je nas dragi oče, tast, stric itd., gospod
Fran Juvan
čevljarski mojster v Šmartnem pri Litiji
v četrtek, dne 28. t. m. preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrsi v soboto, dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Šmartnem pri Litiji.
Ljubljana-Šraartno pri Litiji, dne 28. aprila 1921.
Žalnločl ostali.
Proda se motorno kolo
dva cilindra cena K 7000. — Ogleda se od 14 — 16 ure, Vegova ul. 6 dvorišče. 3000
ProdB se
eleganten enovprežni voziček, najfinije izdelan, Se čisto nov, po ugodn« ceni pri Rudolfu Ande lič, Ormož. 2987
Lokal za trgovino
se da v najem v prometnem kraju tik farne cerkve na Dolenjs'-cem z vso tr-sovsko opravo. Pojasnila da'e Pavel Znpetf mesar v 3 oc!]eau pri itlokronoga« ?992
Szvelbsn trgovski po-
ivtinrnili  *z  frg0^115  z mešanim iliOGliiK    blagom   išče primerne službe. Cenjene ponudbe pod naslov .Zoran št. 20. 2983*. Raka pri Kršsem
Na dobro hrano se sprej-mesta dva gospoda.
Naslov   pove  uprav.   Slov. Naroda.
Tovarna za lepenko
na Količevem, poŠta Dob pri Domžalah, sprejme kljoCavnlearja, ki se razume na parne fn eleKtrične stroje In ki samostojno izvrši vsaka popravila, 4 delavce, ki so že delali v tovarnah za lepenko, ali papir Ponudbe pismeno ali ustmeno na gornjo tovarno.
Postelja z opremo
dalje otroška postelja, zrcala, cmere in drugo pohištvo se proda. Ogleda se lahko v ponedeljek in torek od 3 — 5 ure popoldne na Dunajski cesti št 19, dvorišče, prvo skladišče desno. 2990
ln priklopni voz se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo Usta pod .Tovorni avto/3012«. 3012
Družabnik
s   K  500 000 gotovine za povečanje zelo rentabilne veletrgovine se išče Ponudbe  pod   .K   500.000/2989* na uprav. Slov. Naroda. 2989
Veliko  tovernffilio  podjetje ne Gore^'s^em sprefme soretao, ▼eibano stesografinfo !n
strojepisko
ki zna perfektno slovensko in nemško v govoru in pisavi. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse, osebnim popisom ter zahtev ob prostem stanovanji:, kurjavi in razsvetljavi na uprav. Slov. Naroda pod   značko   .Spretnost, 299S".
!€yg*3 se
"5
na pol krita, lepa, lahka, za eneia konja. Pojasnila daje upsavniStvo Slovenskega Naropa. 2974
Z8le3ninfifli!
„Bistra8, kovinska industrija, Domžale. 2969
Jadransko O
eno rs I;©
o!ok GradeS (Crado) pri Trsta,
najlepše obrežje Italije.  Veliko kopališče in 1400 obalnih šotorov. Prvovrstni  hoteli,  penzi'one,  piivatne hiSe, kavarne. Pojasniia:
ttfttete^BilUEiliate Iml UMm 6 ifl MiMmm Grafio,
Seižja april-okiober.
Kaptte ia berite bndomnsae kpa?; očt snico
Cena 6 kron, po pošti 60 v več. Dob se v vseh knjigarnah. 258y
Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi
Nudi:
rokavice za dame in gospode,  kakor tudi line črno francosko damske nogavico.
IlEjfiBeiSl taški parfumi.
O. Bračko, Ljubljana
Dunajska   cesta  štev. 12
i Ini u strope ii sli
izdelujem v svoji nanovo ustanovljeni tovarni z najmodernejšimi stroji na električni obrat. V zalogi pa imam tudi po najnižjih cenab
parketna deščice in strešno lepenko
I. jugoslovanska tvornica 9,BAEULAlf
3osip Puh, Ijalp, Bridi 111M M. Sli.
Ljubljanska kreditna banka naznanja, da izplačuje vsled sklepa občnega zbora dne 28. aprila t. L za leto 1920 12 72% dividendo v znesku K 50 — za kupon št. 20 delnic prejšnjih emisij (št. 1-75.000) in K 25 — za kupon št. 20 delnic zadnje emisije (št. 75001-125 000).
Kupone vnovčujejo pričenši z 2Q. aprilom 1021 centrala banke v Ljubljani, podružnice v Borovljah, Brežicah, Celju, Gorici, Mariboru, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu, Hrvatska trgovinska banka v Zagrebu, Živnostenska banka v Pragi in njena podružnica na Dunaju.
V LJUBLJANI, dne 28. aprila 1921.
Upravni svet
lil
A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana.    D. z. o- z.    Skladišče: Novisad.
Brzolavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64.
Emajlni iaki. Pravi ffirneč- Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči,   kakor tudi drugi v to
sroko spadajoči predmeti.
.MERAKL'. Lak za pode. ,MERAKL\ linoleum lak za pode. .MERAKL'. Emajlni lak. ,MERAKL* Brunoline.
Ceniki ss začasno ne razpošiljalo!
f .ct.iu in tisk »Narodne tiskarne«
Za inseratai del odgovoren Valeutin Kopitar;