162. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. julija. XVIII. leto, 1885. Ir.ti.iji. vsak dan »vefioT, tsiiu*i nedelje in praznike ter vi>ijn po p (»^ t i prejemati /..i »VitrHiKo-og erikfl deiele m vbo leto lfS gld., za pni leta b gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld, 40 ki. — Za Ljubljano 'brez pošiljanja ua dom za vtte leto 18 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kp.. m jedon dmimk l gld. 10 kr. Za potil janje na dotu računa ne po 10 kr. za uicue, po 0 > ^r., če »o dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Di.pis» na) se izvolč irankovati. Rokopisi m ne vračajo. Uredništvo in hpravnistvo jo v Rudolfa Kirbifia hiSi. „GledalMka Itolbt*. U prav tii it v u nuj ite blagovolijo pošiljati naročrtiue, reklamacije, oznanila, i, j. vao administrativ ne utvari. Iz obrtniških krogov. m. —*— V prvem članku obljubil sem obrtnikom po deželi navesti pripomoček, da si lahko napravijo središče, katero bi vsaj v posebnih slučajnostih z vspehom moglo kaj storiti. Obrtniki v glavuein mestu se seveda ne moremo ponašati, da smo storili vse, kar zahtevajo naše potrebe in naša čast. Zanašali smo se preveč na tiste, ki so nam delali obljube. Kljubu vsemu pa imamo v Kranjskem obrtnem društvu središče, katero le zaradi naše lastne nebrižnosti ne dospe do polne veljave. Kaj je temu uzrok, pojasnilo se je v slednjem občnem zboru natanko in je, ker so bile dotične razprave v „S1. N." objavljene, znano vsem obrtnikom, ki se za javno življenje vsaj v obrtniškem oziru zanimajo. Kakor pa v mehaniki kolesce kolesce goni. isto tako okrepila bi se moč obrtnega društva, ko bi se zanj našlo po deželi zadosti zanimanja. Da obrtniki po deželi središča potrebujejo, ne treba dokazovati. Mnogo pritožeb in povprašanj došlo nam je ravno od tam — a pomanjkanje zveze bilo je uzrok, da se tukašnje društvo neposredno ni moglo brigati za težnje posamičnikov. Dovoljeno nam torej bodi, da našim obrtnikom po deželi objavimo še jedenkrat nekaj §§. iz društvenih pravil kranjskega obrtnega društva, kar se je sicer že 1882. 1. zgodilo, in sprevideli bodo, da si boljše in ložje priliko ne morejo želeti, kakor se njim po obrtnem društvu ponuja v varstvo njihovih koristi). Kranjsko obrtno društvo, kateremu namen je: povzdigniti in pospeševati domačo produkcijo in obrtnost v nje gospodarstvenih razmerah, braniti in pospeševati koristi in pravice obrtnikom, pospeševati duševno in strokovno izobraženje obrtno-delavskega stanu, učencev itd. razteza svoje delovanje (§ 1.) čez vse Kranjsko in ima, odkar se je iz političnega društva pieosnovalo v nepolitično -- pravico snovati poddružnice po vsem Kranjskem. Dotični §§, se glase: IX. Določbe o poddružnicah. §. 27. Poddružnica se more na Kranjskem ustanoviti (zunaj Ljubljanskega mirja) povsodi tam, kjer se najmanj 10 rednih udov združi in to željo naznani vodstvu glavnega društva. Poddružnice imajo nalogo, da pospešujejo svoje lastne obrtno koristi in da podpirajo glavno društvo v vseh njegovih namerah. §. 28. Udje pri poddružnicah so soudje glavnemu društvu in uživajo vse pravice in dolžnosti, katere so navedene v §. 3. §. 29. Poddružnice se imajo držati pravil kakor udje društva; sklepe, katere poddružnlca ukrene, vežejo le taisto. — Sklepi, ki imajo obvezni biti vsemu društvu, morejo se napotiti središču, in tam priti pred občni zbor. §. 30. PoddruŽnica si voli odbor; nje prvo-mestnik zastopa poddružnico pri društvu in tudi na zunaj. §. 31. Koliko imajo soudje poddružnice plačevati doneska in kaj jim nasproti dajati ima središče, to določuje pogodba, mej glavnim društvom in poddružnico, katero odobruje občni zbor. §. 32. Glavno društvo zmatra posebne zadevo poddružnic za svoje ter je tudi pripravljeno zasto-povati je, ako se v občnem zboru izpozna, da so na korist obrtu. Središče si bode prizadevalo podpirati nakane poddružnice tudi z denarjem, ako društvena sredstva to dopuščajo. §. 33. Vsaki poddružmei se pošiljajo društveni obrtni časopisi vsaki mesec, isto tako tudi taka dela, ki segajo v obrtno stroko in tehniko, vsako četrtletje iz društvene knjigarne, — prilično pa tudi izgledi novih predmetov in tiskovine, katere ima društvo izdajati po §. 4. črka k). Omenjene pošiljutve se izlože v prostoru poddružnice, da jih uporabijo udje. Odbor poddružnico je odgovoren za vsprejem in nepokvarjeno vrnitev doposlanih mu stvari. §. 34. Vsak ud pri poddružnici ima pravico obrniti se do središča za svet in pojasnenje v vseh obrt zadevajoči!) vprašanjih. Vprašanje se odda dotičnemu strokovnemu odseku v pretres, a gospodarski sv6t je razreši. §. 35. Vsaka poddružnica ima pravico, da si izvoli iz BOUdov stanujočih v Ljubljani stalnega zastopnika, ki naznanja Želje in sporočila poddružnice pri društvenem zborovanji v Ljubljani in ki zastopa koristi poddružnice na primerni način. §. 36. Prvomestniki poddružnice so častni udje društvenega vodstva. § 37. Vsaka poddružnica pošilja vsako leto k občnemu zboru zastopovalca, ki ima tlo veljave spraviti želje poddružnice, kolikor se jim še ugodilo ni pri društvu, tudi ima poddružnica štiri tedne pred letnim občnim zborom priposlati poročilo o svojem delovanji, ki se ima oh jednom pri glavnem poročilu društva tiskati in razdeliti vsem družabnikom. Kakor se iz teh §§. razvidi, nemaj o obrtniki, če hočejo napraviti si svoje središče, nikakega dela s pisanjem in ulaganjem pravil itd., kajti pri vseh okrajnih glavarstvih leže pravila obrtnoga društva za Kranjsko. Zadostuje povsem, da svojo željo naznanijo tukajšnjemu obrtnemu društvu. To slednje doposlalo jim bode tiskana pravila in vse, česar potrebujejo, le naznaniti je treba okrajnemu glavarstvu, da se je poddružnica ustanovila. Še le takrat kadar bodo obrtniki sami vse poskusili v zboljšanje svojih razmer, bodo pritožbe popolnem opravičene, kajti kdor si sam ne pomaga, je izgubljen! Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubijani 20. julija. Skoro vsi listi bavijo se s tem, kako se hode organizovala večina v prihodnjem «!rr.:i vnrm zl»»ru. Lienbacherjev organ „Salzburger Crouik" se na vse načine prizadeva, da hi nemške konservativce odločil od desnico. Ta list očita vsem nasprotnikom te ideje, da so njim stranski interesi dražji kakor \era. Nek bralec tega lista iz Gorenje Avstrije izjavlja v njem, da bi vsa gonmjoavstrijska duhovščina nov katoliški centrum z veseljem pozdravila. Nekateri drugi konservativni listi pa zavračajo to Lieubaeherjevo rovanje. „Oesterreiclilsche Cor-respondenzu misli, da bi odločitev nemških konservativcev od večine koristila le liberalcem. Levica hi bila potem najmočnejša stranka v zboru. Zato pa liberalci tako hvalijo Lienbucherja in Zallingerja, ki delata razpor mej desničarji, Organizovati posebno nemško katoliško stranko pa tudi zaradi to^B ne kaže, ker so baš slovanske dežele boli katoliške kakor nemške, kajti pri poslednjih volitvah so slovanske dežele volile večinoma katoliške konservativne poslance, nemške pa večinoma liberalce, ,.Gzas" misli, da dokler Lichtensteinov in Lienbacherjev klub ne vsprejmeta narodne jednakopravnosti, kot političen princip, tako dolgo ne bode prave harmo- Crtica iz življenja igralčevega. Kalifornska povest. (Spisiil Bret II a rte, posl. Vinko.) III. (Dalje.) Strela sta za zvenela skoro ob istem časi. Oak-lmrstova desna roka se je najedenkrat obesila ob strani in samokres bi mu bil pal iz razbitih prstov, da ga ne bi krepila navada, gospodovati svojim živcem in mišicam. Ne da bi Izpremenil svoj ustop, je torej stal, dokler samokresa no vzel v drugo roko. Potem je nastal molk, ki se mu je zdel neskončen, in pred njim, tam, kjer se je še lehak dim premikal sem ter tja, delale so skupino dve ali tri temne postave — in potem mu je nagli, hri-pavi, kropeči glas polkovnika Starbottlea zazvenel na uho: »Zadet — nevarno, — skozi pluča — proč, proč, kakor mogoče hitro!" Jack je svoje temne, vprašajoče oči uprl v svojo pričo, a odgovoril ne — bilo je, kakor hi poslušal drug glas, glas iz velike daljave. Pomišlja] se je, potem pa naredil jeden korak naprej proti daljnej skupini. Potem je z nova obstal, videč, da so se osebe ločile in da zdravnik urno prihaja proti njemu. „Oni bi rad še jeden pot z vami govoril," dejal je mož. „Vem, da vam preostaje le še malo časa; ali," pristavil je bolj tiho, „moja dolžnost je, povedati vam, da ima on še menj časa." Izraz tako breznadejnega, globokega obupa šinil je Jacku čez obraz, navadno tako mirni, da se je lečuik iznadejan umaknil jeden korak nazaj. „Tuđi vi ste zadeti," dejal je, pogledavši Jackovo nezmožno roko. „To no nič — sam prask," odgovoril je tirno Jack. Potem pa je pristavil z bridkim smehom: „Danes nemam sreče. A idiva, poglejva, kaj hoče." Z dvema Širokima, naglima korakoma prehitel je zdravnika. Naslednji trenutek je bil poleg umirajočega, kateri je bil, kakor se skoro zmirom zgodi, jedini mirni in zbrani človek sredi razburjene gruče. Oakhurst pade poleg njega na jedno koleno, ter ga prinie za roko. „S tem gospodom hočem sam govoriti," reče Hamilton nekoliko zapovedovalno, j o starej svojej navadi, obrnivši se k okolu stoječim. Ko so se ti umaknili, povzdigne svoje oči k onemu, katerega je še prejšnji dan zval svojega prijatelja: „ Nekaj ti imam povedati, Jack." Njegov obraz bil je bled, a ne tako bled, kakor oni, katerega je Jack Oakhurst nagnje-val čezenj — obraz, tako pošasten, tako poln tesnih dvomov in brezupne slutnje bližnje nezgode, — obraz, tako pomilovanja vreden v neskončnej življenjasitosti svojej, da se je celo umirajočega v trenutku izdalmenja njegovega polastilo pomilovanje, in cinično smehljanje je izginilo z njegovih usten. »Odpusti mi Jack," šepetal je trudnejši, „kar ti imam povedati. Ne pravim ti v jezi ali vsled maščevanja, temveč samo zalo, ker se mora povedati. Jaz hi ne umrl mirim, ako bi ti o V86m tem ničesa ne zvedel . . . Reč je jako žalostna ... a zdaj > nije na desnici. Konservatizem je sicer splošno načelo desničarjev, a v prvej vrsti 3toji narodna jednakopravno.^. Nema m desnici morajo podpirati češke in polj-ke težnje ne zato, ker Poljaki in Čehi podpiraio katoliške in konservativno te/nje, ampak zato ker z desnico združeni Nemci morajo videti blagor Avstrijo v narodnoj jednakopravuosti. Delitev Nemcev v več klubov je škodljiva, ker Iti to najbolje pokazalo, da se ti klttbi držo drugih načel ne pa narodne jednakopravuosti. Ali se odloČijo nemški konservativci od desnice ali ne, to ni v rokah Lien-bacherjevih, ampak v rokah kneza Lichtensteina. Ta se p', o tem 8e ni izjavil. „Grazer Volkshlatt", ki velja za Lichteusteino? organ, o tem jako qvo-umno piše. Vsak lahko si tolmači njega izjave, kakor želi. Najbrž se knez sam še ni nič odločil, ampak hode počakal, da s*1 snide zbor, in se bode posvetoval z druzimi nemškimi konservativnimi poslanci. Morda si nemški konservativci ne bodo upali odločiti se od desnice. Njih glavno načelo je katoliška šola. Toda že v poslednjo šolsko novelo so Cehi le zato privolili, da za svoje narodne zahteve ne izgube nemških zaveznikov. Ko hi se pa nemški konservativci odločili od desnice in tako pokazali, da njim za narodno jednakopravnost ni nič man, hi Čehi tudi njim odrekli svojo pomoč in z vsemi svojimi predlogi bi ostali v manjšini. A*o smo Slovani navezani na konservativni! Nemce, se tudi oni še bolj na nas. Že lani je grof Coronini predlagal, da bi se uvelo posebno Bodišče za verifikacijo volhrv, dotični predlog pa ni bil rešen v državnem zboru. Levičarji in Coroninijovci pa ne mislijo pustiti stvari zaspati, ampak bodo skušali v tem zasedanji doseči, kar Jani neso Ker pa imajo levičarji in Comnini-jevci večino, ako se njim pridruži le nekaj desničarjev, je prav lahko mogoče, da dobimo tako sodišče. Dr. .laipies, poslanec Dunajski, je izdal sedaj neko brošuro, ki razpravlja o tej stvari. Juipies priporoma, da bi se to sodišče sestavili) iz 15 sodni-kev. Osem bi se jih vzelo izmej članov najvišjega sodišča, teh osem bi pa izbralo drugih sedem izmej juridičnih profesorje^ odvetnikov in btleži.ikov. Za elana \eiMikncij>kega sodišča bi se ne smel izbrati nikdo, ki je član kakega postivodavnega zbora. Povedali smo že, da se je v Zioczovu začela sodnijska preiskava proti vsemu 0800JU tamošnjega okrajnega glavarstva zaradi zlorabe uradne oblasti. Pri voiitvi državnega poslanca so se tam res vršile take stvari kakeršne so le v Galiciji mogoče. Pri prvej voiitvi je rusinski poslanec deželne sod« nije sovetnik Rusin Rozankovski dobit 250 od 515 oddanih glasov, poljski ka ididat grof Toma Stad-nicki pa le 253, Volilna komisija zavrgla je pa 52 rusinskih glasov in bila je ožja volitev, ker noben kandidat potem ni imel absolutne večine V tem ie pa več rusinskih volilcev odšlo, kajti mislili so, da je voljen rusinski kandidat. Pri ožji voiitvi je bil voljen Poljak. Glasove so Poljaki plačevali po 25, po 80 gld. Nekateri! volilee so pa zaprli, ker se neso dali podkupiti, mej njimi kmeta Zacharczuka, kateri ima v tamošnjem krap velik uplivi Konferenca katoliških časnikarjev avstrijskih snide se hi. avgusta v Solnogradu, Ta konferenca posvetovala se h ide, kako bi se osnovala zveza katoliških avstrijskih Časnikarjev. Več južnoogerskih učiteljev predstavilo se je ogorskoiiKi ministru nauka. Minister vsprejel je je prijazno. Ker je mej učitelji bilo več Srbov iu Rumunov, je minister zagotavljal, da vlada nemad-jarskini narodnostim ne misli zatreti njih materinega jezika. Želi samo, da bi vsi ogerski državljani inadjarski znali. Potem je njim priporočal, da naj marljivo poučujejo mladino. Učitelji so odšli z eljen-klici. Kes čudne pojme o narodnostnih pravicah ima ogerski naučni minister, vse ogerske Srbe iu Uu-mune hoče prisiliti, da se nauče madjarščine, pa vendar trdi, da ne zatira njih materinščine. Viiaiij«' države. Turčija obrnila se je b la do Vfilevlastij, da bi smela kontrolovati tuje časnike ki prihajajo po ! pošti v Turčijo. Vlasti jej pa neki utislij.....Igovp- riti, da jej tega nikakor ne dovolijo. Bodo že same j Storile potrebne naredba, da se po tujih tiskovinah i ne bode motil mir v Turčiji, ako se bode to njim i potrebno zdelo. Na Angleškem se že stranke pripravljajo ' za bodoče vo itve. Manpiis Salisburv znižal je svo- , jim najemnikom najemnini) za tri leta za l.."/,,, da : bode bolj gotovo konservativno volili, (i. avgusta bode končano zasedanje angleškega parlamenta. Dopisi. Iz Celja 19. julija. [Izv dop.] (Naše šole) Naša gimnazija je v minulem šolskem letu imela 312 učencev in v pripravljalnem razreda 37 šolarjev. V 8 gimnazijskih razredih je bilo 182 Slovencev, 12G Nemcev, 4 drugih narodnosti}. Izmej 312 učencev jih je dobilo 265 prvi razred, H2 s odliko, lil jih sme delati ponavljahu? "skušnje. Program gimnu-zje ima na čelu zanimiv spis od prof. Pišeka o strupenih rastlinah v Celjski okolici. V učnem načrtu, katerega razglaša program, pogrešamo v svoje začudenje slovenščino kot predmet. Direktor nam ni povedal v svojem programu, kaj se v slovenščini, ki je vendar za Slovence obligaten učen predmet zahteva. Ali se na Celjski gimnaziji slovenščina le trpi ? Zdi se nam skoro, da je tako, ker je tudi poročilo o razdelitvi uka v slovenščini na posamezne razrede nekako prisiljeno, rekel bi zaspano. V vseh razredih se je „bralo, prednašulo, iu pisali so sestavke". Za potrebno vzbujo zanimanja za predmet pO premenjavanli uka se nrinla ni glodalo. Namen uka v živem jeziku je pač ta, da se učenec nauči ustno in pismeno izrnžovati se pravilno in da spoznava literaturo. Ne vemo, koliko jo Celjska gimnazija glede slovenščine v ta namen storila, -laz sem prepričan, da so se slovenski gimnazijalci izven šole več slovenščine učili, ko v šoli. To se sicer mora goditi v vsakem jeziku, ker maloštevilne učne ure ne morejo več storiti, ko napotovati učenci* iu popravljati pbgreške v pisavi; vendar bi želeli boljših in bolj živih napotkov. Preveč slovnice, premalo . lovstva! (ilede zgodovine veseli pozdravljamo, da seje vendar jedenkrat začelo gledati na kulturno zgodovino in da se ne uči več samo zgodovina bojev. Učni načrt tudi pravi, da se uči posebno zgodovina avstro-ogerska. Tudi to je bilo že jako potrebno. 1 Kajti po;>rej je zapustil dijak gimnazijo in je ravno avstro-ogerske zgodovine najmanj znal. Politična in kulturna zgodovina ogerska, češka, poljska mu je le toliko bila znana, ako se je ni učil privatno, kolikor je v zvezi z zgodovino nemškega cesarstva. In naravnost lahko trdimo, da je slabi nauk domovinske zgodovine avstro-ogerske mnogo kriv naših političnih zapletek, ker se ni skrbelo za to, da bi učenci srednjih šol Avstrijo poznavali. Še le zadnja leta je Kron 'S izdal prvo res avstro-ogersko zgodovino in treba je bilo truda prevzvišenega prestolonaslednika, da se bode na svetlo spravilo delo, ki bode temeljito opisovalo avstro-ogerske narode. Premalo se je v šolah skrbelo za spoznavanje Avstrije, zato gre tudi na političnem polji preustroje-vanje Avstrije na naravnih podlogah tako težko iu se ne da kar nič več izpremeniti .... Samo vslcd Deckerjevega samokresa bi bil moral pasti, a ne vsled tvojega." Jacku so lica na jedenkrat zarudela kakor zubelj, planil bi bil kvišku, a Ilamilton ga je zadrževal. „Čuj! V mojem žepu bodeš našel dve pismi, Vzemi jih . . . tam-le! . . . Tako. dobro! Spoznal bodeš pisavo, a obljubi mi, da jih ne prečitaš prej, kakor ko bodeš na varnem kraji . . . Obljubi mi!" -Jack ne odgovoril. Držal je pismi mej prsti, kakor da sta žareča ogla. „Obljubi mi!" dejal je Ilamilton s slabim glasom. „Zakaj?" vpraša Oakhurst, spustivši roko svojega prijatelja. »Ker," odvrne umirajoči z bridkim smehljajem, „ker ... če jih prebereš ... ker. . . boš potem . . tudi ti . . . smrti zapal!" To so bile poslednje besede njegove. Slabo je stisnil roko Jacku. Potem je padel nazaj ter bil mrtvec. IV. Bilo je skoro ob desetih zvečer. Gospa Decker-jeva je zložno ležala na sofi z romanom v roki, mej tem, ko se je njen mož v pivnici razgovarjal o političnih lokalnih vprašanjih. Bila je gorka noč, iu vrata z oknom, držeča na majhen balkon, bila so na pol odprta. Najedenkrat zasliši stopinje na balkonu in lahno pretresnivši se, pogleda od knjige. Naslednji trenutek nekdo okno od zunaj šiloma odpre in neko v mož vstopi. Z majhnim krikom skoči gospa Deckerjeva na noge. „Za božjo voljo, Jack, ali si znorel V!... On je šel le za malo časa ven — vsak hip se utegne vrniti. Pridi čez jedno uro ali pa jutri, ali o takem časi, ko se gu lahko iznebim — ali zdaj, dragi, prosim te, idi, idi pri tej priči!" Oakhurst gre k vratom ter jih zapahne. Potem se jej ustopi nasproti, ne da bi besedico zinil. Njegov obraz je bil upadel, jeden rokav njegove suknje je ohlapno visel čez obvezano in krvavo roko. (Konoc prih.) s tolikim uporom N NM *v. kateri so po /sem dosedanjem zgodovinskem učenji v srednjih avstrijskih šolah se predstavljali kot jedini kaj \eljaven narod Avstrije. Domovino mora poznati, kdor bi nai bil domoljub Meščanska šola imela je 129 učencev, 08 Slovencev, HO Nemcev, 1 Italijana. Učilo se je po znanem načrtu, ki ima dosti nasprotnikov. Učni vspeh je dober. Mestna ljudska šola je razleijeuu mi golo za dečke in dekleta inje čisto nemška. Statistike o narodnosti učencev ne razglaša nikde, ker hočejo, da bi svet, mislil, da imajo samo nemške otroke v šoli. V slovenskih šolah mora se učiti nemščina, v nemških Celjskih šolah pa slovenščina ne. Učitelji na ljudski šoli Celjski trpijo, da se otroci opravljajo z nemškimi trakovi, kokardami itd., nemajo grajo, ako njihovi nemški učenci slovenske sošolce psujejo in tudi po ulici slovenske šolarje najgrše zmerjajo. V šolah Oljskega mesta goji se nemštvo in besede za strpljivost z drugimi narodi ni. Slovence črtiti in preganjati je gaslo gospodujočim Celjanom in to uče tudi v svojih šolah. Da Celjski otroci potem moj Slovenci ne najdejo vselej slnžeb, to pa jim ni prav, (ilede uka samega so Celjske mestne šole dobre. Izvrstne bi bile, ko hi se v njih tudi učila narodna tok ranci j rt in ž njo človekoljubje. Da Celjani svojih otrok slovenščine ne učijo, zato naj sami odgovor dajejo. Poiiemčevanje .Slovencev pač ueče tako napredovati, kakor to Celjski gospodje želijo Kdor ho na Spodnjem Štajerskem hotel dobiti javno službo, moral bo znati slovenski in tudi preznlijalne kvalifikacije ne bodo več nadoinestovale resničnega . nanja slovenskega jezika. auiarr s!\'ari. --(V kranjskem deželnem šolskem s ve tu) ae je, kakor čujemo,govorilo o znani okrožnici Con rad ovi zastran politiškega vedenja učiteljev iu jeden član poudarjal je, da je g. minister Cotirad s to okrožnico, v kolikor se dotika ljudskih učiteljev, presegal svojo kompetencijo, ker je okrožnico Izdal, ne da bi poprej v dogovor stopil bil z deželnim šolskim svetom. Ljudske učitelje plačuje dežela, ne država, torej spadajo pod oblast deželnih avtonomnih organov, tudi se je konstatovalo, da na Kranjskem ni bilo pritožen p agitaciji učiteljev, da je tedaj okrožnica za Kranjsko bila nepotrebna. — (Gg;. dr. Bleiweis i u dr. Vošujak) odpeljala sta se danes v Stenjevec na Hrvatskem, da si ogledata tamošnji zavod za umobolne, v katerem oskrbovanje umobolnih veliko menj stane, nego v kranjski blaznici, kjer je režija v rokah usmiljenih sester. — (Dnevni red javni sej i) Ljubljanskega mestnega odbora v torek 21. dan julija 1885 leta ob G. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Volitev jednega zastopnika mestnega odbora v Upravni komisijon za lokalno realkino zaklado. III. Volitev treh članov mestnega zastopa v stalni mestni zdravstveni svet. IV. Policijskega odseka poročilo o gradnji mestne bolnice za slučaje epidemičnih boleznij. V. Šolskega odseka poročilo a) o določitvi prostora za gradnjo poslopja mestni peterorazredni deški šoli; b) o rešitvi priziva Ljubljanske mestne občine na ministerstvo zoper c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega naredbo z 12 julija 1884. štev. 1324 (poučni jezik mestnih ljudskih šol); c) o dopisu Kranjske hranilnice v Ljubljani glede neke zamene učnih sob c. kr. velike realke. T aj n a s ej a: Finančnega odseka poročila o prošnjah itd. — (Gosp. Josip Fr. Sevnig), graščak na Bokalcih in podpredsednik kmetijske družbe kranjske izbran je jurorjem za koroško deželno razstavo. — (Tisočletnica sv. Metoda) praznovala se je v cerkvi Jezusovega srca, v kateri se je prizidala jako lepa kapela sv. Cirila in Metoda, s posebnim misijonom celih 14 dnij. Včeraj bil je slovesen zaključek. Mnogo tisoč ljudij bilo je na-vzočnih. Knezoškof dr. Misija sklenil je včerajšnjo slovesnost s prav lepo slovensko prepovedjo ter blagoslovil misijonski križ, ki se je potem v sprevodu nosil po Parni, Poljski in Ilesljevi ulici v cerkev nazaj. V sprevodu, kateremu na čelu je bila vojaška godba, bil je knezoškof dr. Misija v škofovskem ornatu, mnogo duhovnikov, na stotine belo oblečenih deklic s svečami in na tisoče drugega občinstva. Napis pod križem je slovensk, a žal, da ni niti z jedno besedico omenjeno, da je bilo vse cerkveno opravilo sv. Cirilu in Metodiju na čast. Morebiti, bi se to še popravilo, kar bi bilo vsekakor umestno. Pri tej priliki pa moramo omeniti, da se je vsaj nam rudno zdelo, da se sv. Melodija tisočletnica slavi z nemškimi pridigami. Ako so že sploh nemške pridige v slovenski Ljubljani neizogibne, bi vender mislili, da bi se spomin svetih blagovestnikOV, ki sta prva luč vere oznanjevala v slovanskem jeziku, najbolje častil le v slovanskem jeziku, kajti nemška pridiga sv. Metodiju na rast, zdi se nam ravno tako, kakor bi se v Fttldi sv. Bonifaciju na čast propovedovalo slovanski. — (Z Dunaja) piše se nam: Pri Vprašanji kdo bode naslednik Miklošiču, jemal se je ozir na tri kandidate Prvi bil je Vatroslav Jagie, ruski državni sve-tnik in profesor na vseučilišči v Peterburgu. Drugi Avgust Lesk i en, profesor slovanskih jezikov na vseučilišči v Lipskem, tretji pa naš veleučeni rojak dr. Gregor Krek, profesor na vseučilišči v Gradci. Profesor Leskien je inostranec in uvaževati je pri njem tudi to, da se je doslej bolj bavil s primerjajoči^ jezikoslovjem, nego li s slavistiko. Odločujoči krogi upajo, da se jim posreči za izpraznjeno Miklošičevo stolico pridobiti prof. Ja-giča, ki pa ima v Peterburgu mnogo ugodnejše pogoje, kakor jih je imel prof. dr. vitez Miklošič. — (V prisilni delavnici Ljubljanski) praznovala se bode v četrtek 23. t. m. redka cerkvena slavnost. Gosp. knezškof binnid bode 27 pri« siljencev in sicer 17 fantov, ki so na oddelku za „korigende", 10 pa odraslih, kateri dosedaj še neso bili binnani. Kum vsem hirmanccm bode v imenu kranjske dežele g. dež. glavar grof Thuru. — (Otroškemu vrtu v Gorici) volil je na smrtni postelji rodoljub, ki neče biti imenovan, 20 gld — (Škrata) je izšla 12. štev., ter prinaša mej drugim raznovrstnim berilom in podobami tudi jjGrb viteza Gariholdija". — (Kranjsko obrtno društvo) ima jutri 21. t. m zvečer ob './»9. uri odborovo sejo v Štrukljevi gostilni v Kolodvorskih ulicah. — (Cesta z Livka v 1 de rs ko i, za katere zgradbo je bil nedavno cesar sam podaril 800 gld., ustavila se je na brzojavno povelje vojnega ministarstva, menda iz strategičnih ozirov. — (Gosp. V. M.), o katerem smo v 108. štev. poročali, da je bil pri c. kr. mestno del. sod-niji obsojen na 15 gld. globe, bil jo 10. dan t. m. v senatski seji oproščen. — (Pevski zbor iz Š e n t Vida n a d Ljubljano) napravil je včeraj izlet na Šmarno goro ter pel pri maši tako lepo in ubrano, da so I vsi pri maši navzočni bili polni hvale. Pevci imajo j krepke in čiste glasove in so tako dobro izvežbani, | da jim še tako težavne skladbe ne delajo preglavice. Posebno zvonk in obsežen glas pa ima njih prva pevka, ki nas je močno spominjala na nekdanjega Šent Viškega „slavca". Nazajgrede ustavili so se Šent Vidci pri „Koširji", kjer so se pri izvrstni postrežbi pri obedu in po obedu vrstile razne pesmi in kjer smo imeli priliko opazovati, koliko nadarjenosti in veselja do umeteljnega petja je mej našim narodom, opazovati pa tudi, koliko premore pevovodja, če je tako požrtovalen in energičen, kakor je gospod Miroslav Tomec Njegovemu prizadevanju v prvi vrsti mora se pripisovati, da imajo Šent Vidci tako dober zbor, da se toliko mladih ljudij peti uči in si s petjem blaži um in srce. Rodoljubi po deželi, posnemajte Šent Vidce! — (Tatica vjeta.) Mestna policija prijela je te dni delavko Ant. Sikolo, ki je služkinji Mariji Taškarci v frančiškanskih ulicah pokradla več stvarij, posebno pa zastavnih listkov. Ker je slednje prodajala, prišla jej je policija na sled. — (Na državni višji realki v Mariboru) razpisano je s pričetkom šolskega leta 1885/86 mesto učitelja za prirodopis kot glavno stroko,-matematiko in liziko kot postranski stroki. — (Mesto otroške vrtnarice) izpraznjeno bode v „Prvem slovenskem otroškem vrtu" v Gorici s 1. septembrom t. 1. Dosedanja plača 300 gld., za naprej po dogovoru. — (V Toplice na Dolenjskem) došlo je do 15. t m. 73G gostov. V „Laib. Zeit." z dne 14. t. m. čital sem ne-kakošno sporočilo, katero bi imelo biti kritika poslednji slovesni besedi z bazarom na korist „Narodnemu domu" v prostorih čitalnične restavracije. Nesem se mogel dovolj načuditi, ko sem čital na konci omenjenega stavka, tam kjer je govor o petji zborov, jako neumestno in neopravičeno kritikovanje, da že ne rabim morda v tem slučaji bolj umestnega izreka opravljanja. Kritik k. piše namreč o zborih, j kateri so se ta večer peli, tako, da bi si moral človek, kateri bere njegov genijalni proizvod pa ni j sam pevcev slišal, misliti da so se ti kar kakor vrabci po strehi lovili drug drugega in da je šlo ! kar vse „ausser ranil und baud'. Vsaj tako bi si j bil jaz razlagal njegov stavek „die durchaus nicht j correct vorgetrageneu Mannerchore", ko bi ne bil , slučajno ta večer sam prisoten pri tej slavnostni ' besedi. To pa ravno, ker sem sam slišal in sam vi- j del, daje mi povoda in ob jednem mi tudi nalaga | dolžnost do resnice, da zavrnem z odločnostjo ne- j 1 opravičeno in breztaktno po-topanje g. kritika proti j i pevskemu zboru, kateremu krivico dela in jemlje j zasluženo hvalo. Naj tedaj tu kar naravnost povem, da sem jaz po zborih ravno tako iz prepričanja ploskal, kakor pri vseh drugih točkah programovih, katere so se dobro izvele, tako je storilo tudi vse drugo mnogobrojno občinstvo. Moja ušesa in pa tudi nekoliko znanja v pevskih in glasbenih stvareh neso ničesar našle pri petji zborov oni večer, kar bi moglo le količkaj opravičiti kritikarjev izraz: „durchaus nicht correct, vorgetragen". Morda pa je g. kritik k. srečnejši in v tej zadevi bolj izurjen od mene, ter mi pove in me pouči, na kaj se nanaša ta njegov „durchaus nicht correct vorgetragen", ali na čistoto pevskih zborov, ali na čistoto intervalov, ali na harmonično skupnost, ali na niausirauje ali pa morda neso pevci svojih glasov uineli ali kaj ? — Poznam zmožnosti skoro vseh pevcev Ljubljanske čitalnice. Mej njimi so odlična imena, s katerimi je tako rekoč ozko zvezana zgodovina čital-niškega pevskega zbora od začetka njegovega. Tedaj se jim ne more odrekati vještine, kakor tudi ne njegovemu pevovodji g. Valenti v njegovoj stroki. Vrh tega nahajajo se moj njimi skoro sploh dobri, zdravi in pa tudi prav dobri glasovi, kakoršnih se ne nahaja, kjer si bodi. Čast so delali slovenski pesmi že toliko let. ne le samo na čitalničnem odru v Ljubljani, ampak tudi po drugih mestih, kamor so bili vabljeni i" kjer koli so nastopili. Naj jim bode to v spodbujo tudi v prihodnje jednako vneto, in požrtvovalno za domačo stvar, v čast in slavo naše pesmi delati kakor do zdaj. Njih vzgled pa naj bi vnel in spodbudil vse, kateri imajo zmožnost in pa srce na pravem mestu, da bi ustupili pod njih zastavo, da čim krepkeji in krepkejši zaori naša: „Naprej zastava Slave!" Na koncu mojih vrstic še tole. Naj že mislim in obračam stvar, kakor jo hočem, sem in tja, do druzega resultata priti ne morem, kakor da rečeni: „Če že mora kaj biti „durchaus nicht correct", kar je v zvezi s programom omemene slavnostne besede, tedaj je to oni stavek kritičarja „Laibacherice", kjer jo kot sporočevalec o petji zborov izročeno mu nalogo očividno, bog ve iz kakih uzrokov zlorabil". Za to točko pa, katero je dodal povrh odborovega slavnostnega vsporeda g. kritičar k. sam, ter jo v „Laibaeherici'' razvesil, naj tudi sam nosi odgovornost. Fr. Uerbl«*, profesor mi koiiscivatoriji. V Cirknici, 17. julija 1885. Št. 1841. Pr. Slavno uredništvo! V »poslanem" gosp. grofa Margherija, ki je prinaša zaanji list PSlovenskega Naroda" pod št. 161., trdi gosp. grof kot kandidat za državni zbor pri zadnji volitvi v dolenjskih mestih, da sem jaz, ko je imel on priliko ravno pred ožjo volitvijo (5. junija) razgovarjati se z menoj, naravnost izrekel, da nemam ničesar proti njegovemu delovanju v državnem zboru, a da nisem voljan podpirati njegove kandidature za dolenjska mesta, češ, da hočem mandat za ta mesta nakloniti prof. Šu-kljetu, „kot plačilo za izvrstne zasluge, katere si je ta za me stekel v redakciji »Ljubljanskega Lista". Na to moram odgovoriti, da sem jaz, ko me je gosp. grof dne 5. junija t 1. počastil s svojim pohodom, v svojem — sicer zaupnem, tedaj za javnost neprimernem — govoru z njim zares rekel, kakor rečem tudi zdaj, da nemam ničesar proti njegovemu delovanju v državnem zboru; a ni res, da sem jaz rekel, da hočem mandat za dolenjska mesta nakloniti prof. Šukljetu, bodi kot plačilo za iz- | vrstne njegove zasluge pri redakciji .Ljubljanskega Lista", bodi za kaj druzega. Kaj tacega niti ne bi bil reči mogel, kajti pravica, uaklanjati mandate, ni moja, ampak le volilcev samih, katerim tudi vselej to pravico prisojam. Omenil sem glede prof. Šukljeta, da, če so volilci naklonili mandat njemu, je to le njih in Šukljetova zadeva, v kateri sicer ohcijozni »Ljubljanski List" nema naloge, prof. Šukljeta podpirati, a ima dolžnost, braniti ga kot nekdanjega svojega urednika zoper mnogotere strastne in neopravičene napade, ki se nahajajo v raznih časnikih in brez katerih ne bi bil ..Lubljanski List" niti besedice crknil glede kandidature šukljetove. Kar gosp. grof Margberi dalje trdi o meni, da sem namreč njegov nasprotnik ali celo „najhujši in jedin odločilni nasprotnik", da sem bil jaz početnik nasprotne mu kandidature, kakor tudi da se je od deželne vlade zavisnim uradnikom vzela jedna najdražjih političnih pravic, aktivna volilna pravica, je vse le gosp. grofa Margherija neutemeljena domišljija, kar lahko potrdijo gosp. grofu tudi volilci sami, naj so ti od deželne vlade zavisni ali nezavisni. Prosim slavno uredništvo na podlagi tisk. zakona, naj blagovoli priobčiti ta popravek v svojem cenjenem listu. V Ljubljani dne 18. julija 1885. (J. kr. deželni predhodnik: W i n k 1 e r. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 20. julija. „Daily Telegrapb" pripoveduje, da angleška vlada z veliko skrbjo opazuje podkrepi jenja ruskih Čet ob reki I le-rirud. Vlada čuti, da se morajo ta podkrepljen ja natančneje pojasniti, nego se je dosedaj zgodilo. „Standard" poroča: Rusija zahteva tudi Merušak. Rusiji utegnil bi si; odstopiti Merušak proti temu, da piizna emiru pravico do Zulfikara, Rim 1!). julija. V Ripostu v Siciliji bilo pri neki ljudski veselici dvesto osob s sladoledom o trovanih. Sladči carja so le s težavo rešili pred razkačenim občinstvom. — V Man-tovi dan na dan veliki požari« Ljudstvo preplašeno, ker nek delavski odbor razpošilja pisma, v katerih se preti, da se bode mestna hiša razstrelila Razne vesti. * (Bavarsko pivo v Avstriji.) Kakor razvidinio iz ravno objavljenih statističnih seznamov, uvozilo se je od 1. septembra IHH3 pa do konca avgusta 1884. leta iz Bavarske v Avstro-ogersko 27.760 hl. piva, a prejšnje leto t. j. od 1. septembra 1882 do 31. avgusta 1883 samo !>2!)4 hI. Popilo se je toraj v Avstriji, zlasti na Dunaj i, v teku lS'^3/1884. leta trikrat toliko bavarskega piva, nego 1882/1883. 1 A ta žalostna izkušnja, da se leto za letom vedno več' piva dovaža iz tujine v naše cesarstvo, še ne izuči in zmodri naših pivovarjev. da bi boljše in ceneje pivo varili ter tako zapirali pot tuji pijači in pospeševali domačo obrt. * (Povodenj in toča.) 15. t. in. popoludne utrgal se je oblak nad mestom Opavo in prouzro-čil veliko škodo na polji m poslopjih. Po nekaterih mestnih ulicah nateklo se je vode za jeden meter visoko. Veže, sobe in kleti bile so hkratu napolnjene z vodo za pol metra. Mej hudo uro, gromom in bliskom, treščilo je v tovarno za izdelovanje fesov, a na veliko srečo strela ni užgala, le tri delavce je omamila. Ulice bile so podobne derečim gorskim potokom, trgi pa velikim jezerom. Nevihta trajala je poldrugo uro. — V ravno ta dan je pa gosta in debela toča po Krakovskej okolici grozno sklestila in do čista omlatila vso poljščino. * (Marija Gore V a), slavna ruska gledališka igralka, katero primerjajo s slavno Rachelo in Ristori, nastopila bode v kratkem v dvornem gledališči v Berolinu kot Adrienne Lecouvreur, Maria Stuart, Cameliendame. Pogodila se je za 10 večerov. Govorila bode ruski, drugi glumači pa nemški. * (Strela v šoli.) 14. t. m. je v pruski vasi Petrzkovic, blizu avstrijske meje, mej popolu-danskim poukom strela udarila v šolsko poslopje, ubila učiteljevo deklo, strašno omamila in ohromila učitelja in štiri šolarje več ali manj teško ranila. Šola je do tal pogorela. Umrli 80 v IjiaMjanl: 17. juliju: Katra Novak, delavčeva vdova, 00 let, 1'rod konjušnico št. li, za vodenico. — Amalija Hotiitfmati, ćrevljarjeva hči, 8„ dui, Poljanska cesta št. 31, za oslabile* njem. — Alojzij Oerne, hišnega posestnika sin, 6 ur, Sv. i'etra cesta št. 87, za razširjenjem plućš — Aua Jevuikar, vas !ne« 26 let, Dsinajsfcti p°st;* l(1 /!* nrlvnadon).— Jttkob Tavžtl', delavcev sin. 10 ines., Poljanska eesta 4t 19, v a gripu V dežt'hu'j bolnic,;: 14. julija: Josip llorstn ir. gosta«', 67 let, za žolteico. 16, julija: Anton Niiar, deiavcc, D4 let, M ot.-puje-Bjem pluč. 16 julija: Martin Dolinšek, tesar, 33 let, za telesnim pnskod' v.injem. Tržne cen« \ Ijuhljaul dno 18 julija t. 1. rl. kr. rt '.r. Pšenica, hktl. . . . ti N Speli povojen, kgr. . ti»; Rež, B 4 Surovo maslo, „ M Ječmen, » • • • 4136 Jajce, jedno .... -1 % Oves, 3 3». Mleko, liter .... i Ajda, » . . . 4 71 Ooveje meso, ktfr. - 6-4 1 Proso, n ... 58 Telečje , , — fni Koruza, * ... m Svinjsko „ „ -6« Krompir, » ... 3.541 Koštrunovo „ „ Leča, i ... 8 -30; Grah, Golob...... 17 Fižol, yt ... 8« Sen i, IGO kilo . . 16'' Miislo, kgr. . — M Slama, „ . . Drva trda, 4 Q metr. 1 69 Mast, ■ -m To Speh frišen, „ —154 „ mehka, „ „ 580 Meteorologično poročilo. Dan i ('as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mu-krina v imui. 1 ! 18. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736-42 mm. 734 57 mm. 734 63 nm. 19-4" 0 25 3" C 224" C brezv. si. j z. si. j z. jas. d. jas, obl. 0-00 mm. 19. julija 7. zjutraj S. pop. 9. zvečer 786'04«a, 784 69 m, 786*83 mm. 2io t; 28 ti (J 214 0 brezv, brezv. al. bvz. jao. jas. d. jas. OOOm-u. Srednja temperatura 224° iu 23-7», za 3'V in 430 nad normalom. 3Z)Tjixia,jsl2:a, "borza. dne" 20. julija t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 50 kr. 83 n 40 „ Zlata renta ........... 109 n — n 99 n 86 i n 2*4 „ 60 ti London ..... ...... 124 v 95 — — „ 9 n r9'/, f n 88 n Nemške marke ... 61 a 80 I 4°/c državne srečke is 1 18.">4 250 gld 128 n 35 t Državne srečke It 1 1864 100 gid 16? 96 — Žalostnega srca naznanjava vsem prijateljem in znancem, da je najin nepozabljivi soprog, oziroma oče, gospod GIOVAIMI COMOLI, kamnosek v Podpeči, danes ob 9 uri zjutraj po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu svojo starosti umrl. Pogreb bodo V torek zjutraj ob V|I0. uri na pokopališči f.rne cerkve v Preserji, Predragega umrlega priporočava v blag spomin. V Podpeči, 20. julija 1885. (488 Žalujoča soproga in sin. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšel in se dobiva: Junal: našega časa. Roman. Np sal Jsf, Lermontor, poslovenil ./. P. — Ml. 8", -■■•I *traiiij. Cena 40 kr., po poŠti 45 kr. St. 11.989. Razglas. (432-1) Zaradi oddaje del pri napravi glavnega kanala | na Polju nskej cesti se bode pri mestnem magistratu dne 2.>. julija t. I. ol> 10. uri dopolnilne v mestne) dvorani vršila pismena dražba. Dotični načrti, pogoji in proračuni so ob navadnih uradnik urah v prostorih mestnega stavbin-skega urada vsakemu na razpolaganje. Mestni magistrat v Liilljani, dne 18. julija 1885. Župan: Grasselli. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izd«i štafeta fe n j i g e i 33. k 13. j i ž i @ © za luidske šole iu učitelje: a, Praktično metodiko.......cena 80 kr. b» Prvi poduk ........„ 60 „ c) Fiziko in kemijo........ «0 „ č) Prirodopis......... . „ 5« „ d) Zemljepis.............26 , e) Geometrijo........... n 24 n f) Malo liziko........... • 88 • g) Domovinoslovjo . . ....... „ 20 „ b) Pripovesti iz zgodovine Štajerske . 6 „ i) Opis krškega okrajnega glavarstva n 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanice in rlsanlre, potem: (232—28) mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin .... . . cena 1 kr. ter slovensko-nemiki zemljevid Avstrijsko- Ogerske.............1 „ iu zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 n St. 4582. Razpis (481-1) Jcrtiic ustanove za učenec na e. kr. žil ino/di avniškl soli na Dunaj i. Za učence s Kranjskega izprazn ena je na c. kr. živinozdravnifiki šoli na Dunaj i ustanova letnih 300 gld. Prolnjiki za to ustanovo morajo dokazati, da so dostojni na Kranjsko da so z dobrim uspehom dovršili 6 razredov gimnazije ali realke, da so zmožni slovenskega in nemškega jezika in da so spolnih 18. in še ne prekoračili 26. leto starosti. Pouk traja tri leta Učenci se imajo za vspre-jem v šolo prvi teden oktobra pri ravnatelji živino-zdravniške šole na Dunaji oglasiti. Prošnjiki za to ustanovo naj svoje s krstnim listom in šolskimi spričali podprte prošnje do 20. avguatu l. 1 ss.i ulože pri deželnem odboru kranjskem. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 17. julija 1. 1885. V AMERIKO pride najceneje*, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, 1, PESTAL0ZZ1OASSE 1, najstarejša tvrdka te vrste. (623—41) Natančneje izpovedbe iu prospekti zastonj. hi )&.\^mmm Naj bol I Ae in naigotovejse sredstvo zoper kurja njeia in zoper (rilo kožo lita nogi. lina to prednost, da se s to tinkturo kar s peii/.eJičkoin poma/.e bolni del in DOgl. V kratkem časil odpravi ista brez bolečin vsakotero tr-dino % I ii i j ii i ti delov na nogi. Stokleničica /. rabilnim na vodom iu penzljem vred velja 40 kr. 408—2) Pfodaja iu vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: ifcr.r zraven rotovža v Ljubljani. J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičke, ptične črviče, sploh vse žuželke skoiaj nenaravno lntro in gotovo tako, da od tnielkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajaluici pri 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po ph^ntih. rili—6) Mih. Kastner, Karol Karinger v Ljubljani; Karol Sohatinig v Kranji; Alojzij VVailand, J- KupferBelitnld, P. Zamrger, Traun & Sti^o"- v Cel j i; Batbever & Felvernigg, Alojzij FiiciiB, Anton Robin, Valentin Trost, C. H Kossbaeber, F. Terdina, .los. Lipovitz v Oelovai priporočajo svojim p. n. kttpovnleeni Za e b e rl-ovo niijnovijšo speeijulileto praškov, katera v Inten/.ivnej moči in sig-euosti preseda vsn dosediinja sredstvu: 4* sa popolno vničenie in iatrebljen a vseh §kodl ivih in sitnih mrčeaov, kitkor: stenlo, bolh, šurkov, mcJov, muh, uši, mravelj itd. Posebno se pred lom svari: „Zaohet'luiu ne, z naviidoiin uiiće-oi.m praškom zamenjati! ./.;icbe;!iii- prodaja se le v originulnill steklenic ib, nikdar , /? i>a ie v Burnem papirji ne prodaja ali pa odprt ne vagtti aJb £'&C&V< Originalne steklenice moraju imeli, da je pristen, podpis x (8—8) i ine u i iu varstveno znamko. rvo avstr. tovarniško društvo za izdelovanie durii. oken in tal Dunaj, IV., Heurnuhlgasse 13, ustanovljeno I pod vodstvom II. MAHKERT-a, priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna je v Btanu vsled svojo veliko zalogo suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebuje. Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg loga vsakeršna lesena dela, (162—10) katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, Izvzemši Bobnega pohišja. Izdatelj in odgovoi'ni urednik: Ivan Železu i kar. Lastnina in tisk , Narodne Tiskarne'