leto 1888,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Izdan in razposlan dne 1. maja 1888,
55.
Zakon od 24. aprila 1888,
0 prodaji dveh c. kr. deželni hrambi namenjenih nepremičnin, o uporabi skupila v dobavo hranišča za deželno-brambene opremne stvari in o založbi napravnih troskov, kolikor ne bodo zagrneni s tem skupilom.
S privolitvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
G. kr. vladi se daje oblast, za svrhe c. kr. deželne brambo namenjeni nepremičnini, namreč: C'Umpendorferstrasse Nr. 15 in Hirschengasse Nr. 18 v VI. okraji mesta Dunaja prodati, skupilo — odbivši hipotekarne dolgove držeče se prvič imenovane nepremičnine — v dobavo stavišča 'n v delovito založbo gradnje hranišča (dépota) za opremo deželni hrambi uporabiti m ostanek troškov Zil sezidanje imenovanega hranišča opraviti iz izred-uoga kredita od 11,9(11.735 gl. dovoljenega z zakonom od 4. mar ci j a 1887 (Drž. zak. kos XI., št- 19), v dobavo opremnih predmetov za c. kr. deželno brambo in črno vojsko.
(Sloveniflch. )
§. 2.
Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja in njega zvršitev se izroča Mojemu ministru za deželno bran in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 24. aprila 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Welsersheimb s. r.
50.
Razglas ministerstva za finance od 27. aprila 1888,
da se je mala colnija I. razreda, zedinjena z Be-linskim davkovnim uradom, opustila.
Po glasu priobčila prejetega od c. in kr. vkup-nega ministerstva opustt se z davkovnim uradom v Belini zedinjena mala colnija I. razreda s koncem meseca aprila 1888 ter v isti čas doslej colno-dav-kovnemu uradu v Belini odkazano napovedništvo v Tanji odkaže pod colnijo v Sepaku.
Dunajewski s. r.
2(1
59.
Razglas ministerstva za finance od 30. aprila 1888.
da se je na svetlo dal dodatek k uradnemu abecednemu kazalu raznovrstnega blaga od leta 1887 (Drž. zak. št. 55).
V	porazumu s c. kr. ministerstvom za trgovino in udeleženimi kraljevsko-ogerskimi ministerstvi se je po členu IV zakona od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47) izdal dodatek k uradnemu abecednemu kazalu raznovrstnega blaga k čolni tarifi za avstro-ogersko colno okolijo (Razglas od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 55), ki pride v moč 10. dne maja meseca 1888.
Tekst tega dodatka se ne vvrščuje v državni zakonik z odnosom na člen IV, poslednji odstavek zakona od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47).
Dunajewski s. r.
58.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 1. maja 1888,
v oziru na zvršitev zakona od 30. marcija 1873 (Drž. zak. št. 51) o čolni prostosti za predmete, potrebovane v sestavo in opremo ladij.
V	porazumu s kraljevskima ogerskima mini-sterstvoma za finance in trgovino ukazuje se, da naj na mesto dozdanjega zvršitvenega ukaza od
20.	maja 1873 (Drž. zak. št. 86), stopijo naslednja določila:
V	olakšico delanja in opravljanja pomorskih ladij'na morskih obalah avstro-ogerske čolne okolije, sme se cola prosti vvoz tu niže imenovanih stvarî dopuščati, kakor so, namreč:
I. Predmeti za sestavo in opremo (opravo) vojnih in trgovskih ladij.
1.	Les za ladje vsakovrsten, sirov ali obdelan n. pr. v golih (hlodih) in krljih, žaganicah, brunih, obrezanih čokih, drogih in prečnikih itd.
2.	Železo, jeklo, druge neplemenite kovine in njih zlitine, sirove in v odpadkih, med njimi sirovo železo, tudi železna starina in drobnina; jeklo,
baker, žolta, med (mesink), cink, svinec in dotične zlitine, n. pr. kovina munz.
3.	Poluzdelki iz železja, jekla, neplemenitih kovin in dotičnih zlitin, n. pr. plošče, pločevine različne, proge, žice (dratovi), drogi, palice, fasoni-rani ali ne; tudi železni kolenčniki in ogelniki, železo T-. U-, I, gruškarji (Birntmger) itd.
4.	Cevi iz litega in kovanega železa, iz bakra, žolte medi itd. in dotičnih spojin.
5.	Žeblji, slogle, neti, zaklepe, žeblji votliči za stikanje, vijaki, matice od vijakov, votliči za vzprijem vijakov iz železa, jekla, drugih neplemenitih kovin ali dotičnih zlitin.
6.	Očesa (luknje) za verige ali lance, vsakovrstni stopper za verige, bettingi kotveni in drugi, premestilne klanfe, trdne klanfe, slipper za kotev, žerjavi kotveni in ribarjevi s pristojstvom, zavore za kable (vrvi), koloture za vrvi, po tem orodje potrebovano za rokovanje s kotvami; vse te stvari iz litega železa ali drugih neplemenitih kovin.
7.	Čole, tudi dotshofte, koluti in puške lesene, železne, jeklene ali iz drugih neplemenitih kovin.
8.	Kotveno železje, kotve, kotvene verige in druge verige (lanci) vsakovrstne (tudi členate, roko-valne verige).
9.	Smrki (sesalke, pumpe) in njih pristojstvo iz železa, bakra, cinka, svinca ali kakeršne koli kovinske zmesi, tudi injektorji, pulsometri, hidravlična tiskala in zračne sesaljke.
10.	Mehovi (trobe) iz konopnine in kavčuka, tudi omotane z železno ali kovinsko žico, zdelki iz kavčuka (oprave itd.) v porabo pri mašinah.
11.	Zdelki iz azbesta.
12.	Vitli, valjarji (vretena), naopični in vodoravni, vzdigovalne trobe, za pepel in v drugo rabo, ventilatorji in destilatorji, stroji za električno svečavo, gasilne brizglje; dalje kotli in parostroji, deli strojev ali mašin, prenosnice (transmisije) za vse prej imenovane prirede.
13.	Gasilci (ekstinktêrji) ; priredi za nare-janje ledü.
14.	Krmilna kolesa in drugi deli krmila in prireda, s katerim se goni (napeljane vrvi, koloture itd.), tudi s paro gonjeni krmilni priredi; prenosnice (transmisije) z dotičnim pristojstvom; krmilni indikatorji.
15.	Kotli, stroji (mašine) in deli strojev za ladje parnice, kakor tudi opaži in oprave kotlov; cevi ali trobe (tudi trobe za razgrevanje in vrenje), napeljave, prenosi, dimniki.
16.	Sekire, kladiva, dleta za luknje (svedri), pile, žage in drugo orodje mornarjevo, jadrarjevo, tesarjevo, mizarjevo, gatilčevo (zasmaljačevo), kleparjevo, kotlarjevo in mašinista, vse to za rabo na ladji.
17.	Polsti (klobučina) in lepenka (karton) za oblaganje poda v ladji.
18.	Konopnina in predivo laneno, tudi dotično ^ulje, posmoljeno ali ne posmoljeno; bombaž za Sate nje na ladji (cotone per trinelle)', lestvice (lojtre) 12 vrvi ali konopca tudi z lesenimi klini (stopnjami);
19.	Leče, tudi krovne (palubne) leče, koluti iz navadnega ali ličnega stekla, tudi barvani za ka-
jutna okenca in svetilnice.
20.	Angleško črnilo (black)', barve z oljem Prirejene ali v prašku; angleški patent-dryer in Vsakovrstna tvarina za mazanje (malanje) podov Pri železnih ladjah.
21.	Laneno olje, ribja mast, smola, deget (katran) iz premoga in lesa, terpentin, terpentinovo °ije, laki (pokosti) vsakovrstni.
22.	Žeplo, arsenik (mišomor), lepi.
23.	Cement, hidravlično vapno, nezgorljive °peke, talilni piskreci, kremenčeva mel; vse to v Porabo na ladji.
24.	Jadreniki in rajne iz lesa in iz železa, kakor tudi vsi predmeti, ki spadajo k opravi jadre-■ttikov, iz lesa, železa ali kake druge kovine.
25.	Jadra in njih oprava, tkanina za jadra ù konopnine, lanenega prediva, bombaža in dr. t. v porabo na ladji.
26.	Vrvje vsakovrstno iz konopnine (Manilla), hotenega prediva, posmoljeno ali ne posmoljeno.
27.	Vrvje vsakovrstno iz železne jeklene ali 'rirugokovinske žice.
28.	Sodi, korita, vedra iz lesa z lesenimi ali kovinskimi obroči.
29.	Okrasi rilca (gallionschegg-a), prednjega ^tevena, krmne zadi, vrvi vzplezalke, najzgornejše Izbice (kajute) iz lesa ali kake kovine.
30.	Ladjice (na vesla ali paro) iz kakeršne bodi tvarine, dotični jadreniki, jadra, vesla, stroji in k tem spadajoče pristojstvo.
31.	Zastave, bandere za dajanje signalov, in Pa tkanine za-nje.
32.	Luči in ognji za dajanje signalov z ladje
33.	Svetilnice za rabo na ladji.
34.	Peči, ognjišča (tudi nepotratna ali pri-branilna) ; tudi pečnice (krušne) na ladjah.
35.	Kopelni bednji; zahodi, mramorne plošče za pranje.
36.	Zvonci za ladje.
37.	Navtično, meteorologijsko in optično
orodje.
38.	Morske (vodopisne) karte, knjige plov-stvene.
39.	Telegrafski in drugi električni aparati (priredi) vsakovrstni za svečavo in drugo rabo na ladjah ; električni kabli (vrvi), njih napeljave s pri-stojstvom vred.
40.	Vsakovrstni rešnji priredi.
II. Predmeti za sestavo in opremo vojnih ladij.
41.	Oklopne plošče in žeblji, s katerimi se pritrjajo.
42.	Zračne sesaljke in hidravlični aparati (tudi hidravlični akumulatorji) za aparate za metanje torped, za rokovanje s topnimi stolpi, z vrtil-nicami in topi.
43.	Potapljavski priredi (priprave).
44.	Topniške opremne stvari; municija in orožje vsake vrste.
45.	Torpedne stvari, tudi vsakovrstni hranilni poinočki proti torpedam.
Čolna prostost pri vvoznem odpravljanji gori navedenih stvari sme se dovoliti samo pod tem, da se dela po naslednjem, namreč:
1.	Na colno prostost pri wozu imajo poleg c. kr. vojnega pomorstva (vojne mornarice), gledé katerega bodo dozdanja pravila še dalje veljala, pravico oni, ki delanje pomorskih ladij po obrtniško vršijo in v ta namen določene ladjarnice ali ladjarske odre (škvere, kantirje) imajo.
Njih dolžnost je pri finančnem oblastvu njihovega okraja sè svedočbo pristojnega političnega oblastva izkazati, da svoj obrt vršijo, in v tej sve-dočbi bodi na tanko povedano, kje stoji ladjarnica ali ladjarski oder.
2.	Zarad cola proste vvožnje izročf temu, kdor izkaže omenjeno svedočbo, finančno oblastvo njegovega okraja dopustilni list za neko določeno količino imenovanih predmetov, kakor je primerna razsežaju njegovega obrta, in za katerih vvoz se v dopustilnem listu določa doba, ki ne sme prestopati leto dni.
Da doseže ta dopustilni list, dolžan je gospodar ladjarnice ali ladjarskega odra finančnemu oblastvu svojega okraja predložiti spisek onih predmetov z napovedjo množine vsakega posam-nega predmeta, katero misli za dela v prvem bodočem letu namerjana dobivati iz vnanje dežele.
V tem spisku je na drobno navesti potrebovane stvari, vsako po nje tehničnem imenu in količini ter povedati vse bitne, za presojo zahtevane množine, obmerov itd. vsake posamne stvari potrebne okolnosti.
Finančno oblastvo daje dopustilni list po do-zdanjem načinu, a vzame naj si nemudno prepis teh spiskov ter pošlje c. kr. pomorskemu oblastvu v Trst, ki napoti, kar bode potreba, po naročilih, katera ji dâ c. kr. trgovinsko ministerstvo, da se to priznani tozemskim obrtniškim krogom.
Kadar bi se kje pozneje pokazala večja potreba, moči je vsak čas isto tako izprositi in dodeliti dodatne dopustilne liste.
3.	Cola prosto smejo se omenjeni predmeti vvažati samo mimo one colnije, ki je ladjarnici ali
ladjarskemu odru najbliže in se v dupustilnem listu izrecno imenuje.
Ta colnija naj vvažano množino takih stvari za vsak slučaj posebej zabeleži na hrbtu dopustil-nih listov, ki jih bode predložiti, in poleg tega naj jo v posebnem pregledku ima na razvidu.
4.	Kolikorkrat kdo prosi za nov dopustilni list, mora se, predno mu se podeli, po pripravnem poti ovedeti, v koliko so se poprej vvažani predmeti uporabili za sestavljanje ali opravljanje ladij, in če je nova množina, za katere cola prost vvoz kdo prosi, primerna znani razsežnosti prosilčevega obrta. Soglasno s posledkom teh ovedeb naj se stranki dâ nov dopustilni list.
5.	Oni predmeti, ki so bili na podlogi takšnega dopustilnega lista vvažani in ki bi jih dotičnik hotel uporabiti za kaj drugega in ne za sestavo in opravo ladij, ali odstopiti drugim osobam, ki niso oblastne (točka 1) cola prosto vvažati jih, ali katere nimajo potrebne dopustitve (točka 2), morajo se najpred vpovedati pri isti colniji, mimo katere so bili vvažani, ter podvreči vvoz-nemu zacolovanju po tarifi, vsled česar se za-colana množina na dotičnem dopustilnem listu odpiše od skupne prejete množine.
Kadar koli kdo brezcolno prejete stvari uporabi za kak drug namen in ne za delanje in opravljanje ladij, in kadar koli jih kdo — ne opravivši poprej vvoznine — odstopi strankam, neimajočim pravice, prejeti jih, smatra se to za dohodarstven prestopek ter kaznuje po veljajočih propisih.
6.	Osobe, ki imajo pravico, take stvari cola prosto vvažati, smejo na dopustilni list prejete stvari po meri dopustitve odstopiti brez colnega
plačila drugim, prejeti jih upravičenim osobam-Vendar naj v takih slučajih colnija, mimo katere so dotični predmeti bili cola prosto vvažani, pred odstopom na odstopnikovem dopustnem listu odpiše in na dopustnem listu odstopojemnikovem zabeleži, kakor da seje njih vvoz storil na njegovo ime. Ako je odstopojemnik (cesijonar) v svojem dopustnem listu nakazan na drugo colnijo, dolžan je tudi tej colniji dati na znanje, da je odstopljene stvari, prevzel.
7.	Topi (kanone) za ladje, sekalno, hodno in strelno orožje smejo se izprosivši dovoljenje pristojnega političnega oblastva cola prosto prejemati v opremo trgovskih ladij daljne vožnje.
Ako se donese to dovoljenje, dopušča se cola prost vvoz orožja ter naj prejem istega dotična colnija na vvoznem dovoljenji zabeleži, katere vrste da je orožje in koliko kosov ga je.
8.	Colnije, ki vršijo colno-uradni posel na podlogi tega ukaza, dolžne so, zarad posebnega statističnega izkaza te vvožnje, od 1. dne januvarja 1888 res cola prosto odpravljene stvari za delanje in opremljanje ladij v poseben konto z nadpisom: »Cola prost vvoz predmetov za sestavo in opremo pomorskih ladij“ vpisavati po njih tarifnih imenih z njih množinami (količinami), konto poluletno za-vrševati in nadstoječim oblastvom predlagati, katerih dolžnost je iz njega sestavljati vsakega pol leta posebno okrajno-naborno in deželno razpredelnico in z drugimi razpredelnicami o prometu blaga pošiljati.
Punajewski s. r.	ßacqueliem s. r.