P-^S^SETI	g"* T jk UlT M. ni Tik jk
| Zedinjenijwlrzavah.:- 1	f ■ J\ W [V J\ Ki I I ■ /\	I the U^ted States , |
^f Velja za vse leto... $3.00 ^	™ » ^ ^t^ ^ c^L AcJL- ML^ 4-	m ig^eJ every day.except jj
| -: Ima 10.000 naročnikovft	^ ^^ ^^ y AmerikL	| Sundays and Holid^ J
TELEFON PISARNE: 4087 CORTLANDT.	Entered u Second-Class Hatter, September U, IMS, at the Poet Office at Hew York. M. Y., mnder the Act of Congress of March 3, 187»,	TELEFON PISARNE: 4*87 COETLANOT.
NO. 109. — ŠTEV. 109.	NEW YORK, MONDAY, MAY 10, 1915. — PONEDELJEK, 10. MAJA, 1915.	VOLUME XYTTT, m LETNIK YYTTT,
NEMŠKA TOLOYAJSTYA NA MORJU.
OGORČENJE NARODA VELIKANSKO.
GLASOM ZADNJE OBJAVE CUNARD ČRTE ZNAŠA ŠTEVILO ONIH, KI SO NAŠLI SMRT V VALOVIH, 1145. — MED TEMI SE NAHAJA 108 AMERIKANCEV. DEL REŠENIH JE ŽE DOSPEL V LONDON. IZMED TRUPELJ, KATERA SE JE POTEGNILO IZ MORJA, SE JIH JE IDENTIFICIRALO 87. — OGORČENJE AMERIKANSKEGA NARODA JE VELIKANSKO IN VSE ZAHTEVA TAKOJŠNJE AKCCJE.
Queenstown, Anglija, 9. maja . j V štirih |K>slopjih. katera se je začasno izpremeuilo v mrtvašnice, leži dont'duj 144 tmpelj ter se na-J daljuje z iskaujem nailaljnih žrtev, ki s<> našli smrt. ko se je po-1 topila *'Lusitaniar'.
Veliko število potnikov se je šele |u> preteku več lir potegnilo mrtve i/ vode, »ločim so prišli dru-' š<- živi na suho, a so umrli vsled j naporov, katere so prestali. Wei-no mrtvecev se je že identificiralo, med njimi dosti Amerikancev.I
Od 7t>4 preživelih ** Lusitauije katere se je nastanilo tukaj v hotelih. privatnih hišah in bolnicah, sta dve skupini že včeraj popoldne odpotovali v Dublin, od kode: se ju je prevedlo v Holyhead. Potnike so spremljali zdravniki in ] bolniške ntre/nice. Rešeni potniki prvega razreda so povečini izjavili, da hočejo ostati v tem mestu in v mestnih bolnicah se nahaja še veliko rešenih oseb. ko jih smrt je pričakovati vsak trenutek.
S preiskavo corotierja glede pn-^upa *' Lusitauije" se je pričelo ^'/.iio zvečer, a je bila preiskava takoj odgodeua do 1.1. maja. Pre-iskavo se smatra za formalnost ter im<» namen oprostiti častnike parit tka vsake krivde. O lede vzroka smrti «e navaja v vsakem slučaju: Dejanje sovražnika kralja.
Pri otvorjenjn postopanja je iz-jn vil predsednik porotnikov, da oh/ahtjf vsakdo potrebo take preiskave. ki je nastala vsled brutalnega. neopravičenega i ti nmrilne-ga napada na neohoro/.eu paru i k. ki je imel ti« krovu ženske in o trnke. Označil je k..t dolžnost porotnikov. da dvignejo protest proti temu dejanju nemške vlade, ki je dala povelje za torpediranje.
Preživeli so različnega mnenja jrlede vprašanja, koliko torpedov] s.- je izstrelilo proti parniku. \*si, so pa edini v tem. da je zadel en torpedo parnika na sredini in da je slednji nadaljeval z vožnjo. Ko' se je nagml parnik na eno str«n.' je bilo n«t .Iro^i nemogoče spustiti v vodo rešilne čolne.	I
Ka/liciia so tudi mnenja glede • asa, ki je poteke! med torpedira-njem in potopom parnika. Nekateri pravijo da je bilo le deset minut, druiri pa zopet, da je poteklo celo pol ure. dokler ni izginil {»aru i k v valovih.
Prvi eolu. v katerem so se nahajale ženske in otroci, «»e je spusti lo v morje, ko je 4*Lusitania" š«* nadaljevala z vožnjo. Čoln se je preobrnil in vseh 80 oseb. ki so se nahajale v čolnu, je utonilo. Isto-tako sta utonila dva kurjača, ki št« hotela priti ponesrečenim na iMunoe.
\ ec rešilnih čolnov se je varno sptutilo v Vodo. a parnik se je nagibal vedno Iv«> 1 j na stran in ljudje na krovu s«> se morali oprijemati z« ograjo da niso padli. Veliko potnikov si je privezalo rešilne pase ter skočilo v vodo. ki je bila kmalu napolnjena z ljudmi in različnimi predmeti.
\ eliko čolnov katere se je spustilo v votlo, je bilo praznih in v enega teh sta skočila dva mornarja ter rešila 40 oseb, ki so plavale v vodi.
Rešeni so v splošnem polni hvale glede obnašanja |M»sadke. ki je mirno izpolnjevala svojo dolžnost, kljub preteči nevarnosti.
Dublin, Anglija. 9. maja. — Osear F. Grah iz New York a je danes izpovedal, da se mu je šele jm> daljšem iskanju posrečilo najti rešilni pas. Iskal ga je v različnih kabinah, predno ga je našel.
Velika zmeda je vladala na par-niku, ko so se gnetle ženske in o-troei k rešilnim čolnom.
Izjava nemške vlade.
Amsterdam, Ilolaiidsko. 'J. maja.— Nemška vlada je izdala jrle-1 ile potopa "Lusitanije" sledečo izjavo:
"Cunard parnik 'Lusitania" je bil od nekega nemškega podmorskega čolna torpediran ter se je potopil. "Lusitania" je bila seve-! da armirana kot v zadnjem času , večina angleških trgovskih purni-kov. Kazventega je imela na kro-' vu veliko zalogo vojnega materi* I jala ter je bilo to dejstvo nemški .vladi dobro znano. Odgovornost za dogodek nosijo posestniki parnika. ki so izpostavili potnike nevarnosti.
Nemčija ni s svoje strani ničesar opustila ter je izdala ponovna [in ostra svarila. Cesarski poslanik v Washingtonii je šel celo tako daleč da je izdal javno svarilo. Angleško časopisje pa se je roga-lo temu svarilo ter se zanašalo na varstvo angleškega b rodov j a, ki iniii nalogo stražiti Atlantik.
Washington, D. C.. 9. maja. — Državni department je dobil danes zvečer sledečo brzojavko od konzula Frosta v (jueenstown: — '•Za gotovo je smatrati, da so izgubljene vse osebe, o katerih se ni poročalo, da se rešene ali katerih ni med mrtveci, katere se je identificiralo. Nežnemu preživelih Amerikancev se jc dodalo par imen. vendar pa pravi konzul, tla je ined temi najbrž dosti Canad-cev. Nadalje se glasi v poročilu konzula, da je slabo vreme oviralo iskanje mrtvecev. Med številnimi Amerikam i, ki so najbrž našli smrt v valovih, se nahaja tudi multimilijonar Alfred Vanderbilt iz New Yorka.
Poročilo Cun&rd črte. London, Anglija. 9. maja. — Krog polnoči je objavila Cunard črta seznam ponesrečenih in rešenih s parnika "Lusitania". — Smrt v valovih je našlo 114."» «>-seb, med temi 10S Amerikancev. Število mrtvih, kojih trupla seje potegnilo iz vode, znaša dosed a j 144 ter se jih je t"7 že identificiralo.
Izpoved očevidca.
Neki Oliver P. Bernard, ki se je nahajal na krovu, je dobro o-pisal torpediranje ponosnega parnika. Rekel je: "Od obeda sem prišel na krov ter zapazil v razdalji 1.~>0 do 200 jardov od parnika neki predmet, katerega sem najprvo smatral za ribo. Naenkrat pa mi ji' prišla misel, da bi mogel to biti periskop podmorskega čolna. Komaj mi je prišla ta misel in že sem zapazil na morju sled torpeda, ki je bil namerjen proti parniku ter ga zadel med 2. in .'1. kabino. Sledila je močna eksplozija, ki je stresla cel parnik. Bil je njen smrtni udarec.
Preiskavo vodi lord Mersey.
London, Anglija. 9. maja. — Ofieijelni tiskovni urad je izdal danes izjavo, da je odredila trgovska zbornica v soglasju z admira-liteto preiskavo glede potopa parnika "Lusitauije". Lord Mersey, ki je že vodil preiskavo glede potopa parnika "Titaniea" in "Empress of Ireland", je izjavil, da hoče voditi preiskavo.
Vojni kontrabant na 'Lusitaniji'.
V brezžični brzojavki iz Berlina se glasi, da se je nahajalo na krovu "Lusitauije" 5400 zabojev municije ter da je obstajal pretežni del tovora iz vojnega kontra-banta.
"Temps" zahteva povračilo.
Pariz, Francija. 9. maja. — Francoski listi zahtevajo soglasno
I ..... , .	.|
1 ostrejsi naeiu bojevanja proti Nemcem in "Temps" pravi, da ni1 treba čakati z osveto do sklepanja miru.
V	"Guerre Soeiale" pravi Her-ve. da bo dobil nemški poslanik Bcrnstorff v 24 urah svoje potne listine, ako ima predsednik Wilson toliko poguma kot so ga imeli Amcrikauci. ki so potovali na " Lusitaniji"
Razpoloženje v Washingtonu.
Washington, D. C.. 9. maja. — Nemško poslaništvo stražijo uradniki Tajne službe ter se je odredilo vse potrebno, da se prepreči neljube dogodke. Demonstracij se ne policija ne boji. vendar pa se misli, da bi mogel kak prenapetež napraviti kako nesmisel.
V	zadnjih 48 urah se je spoznalo, da bodo nastopile Združene države z vso silo proti razmeram, nastalim vsled nemškega bojevanja s podmorskimi čolni, nadalje proti izgubam ameriških življenj in ameriškega imetja.
Po mnenju merodajnih krogov se mora prisiliti Nemčijo, da preneha s svojim vojevanjem s podmorskimi čolni.
Mnenje Roosevelta.
Syracuse, X. Y„ 9. maja. — Theodore Roosevelt je izjavil, da morajo zahtevati Združene države obračun od Nemčije in sicer radi načina vojevanja s podmorskimi čolni., ki je dovedlo do potopa "Lusitauije". V svoji izjavi pravi, da je to razdejanje "ne le dejanje navadnega piratstva, temveč piratstva v spremstvu z name ravanim umorom. To piratstvo je večje kot se ga je kedaj vršilo in radi katerega se je preje prizadete enostavno obesilo.
Nobenega posebnega zasedanja.
St. Louis, Mori., 9. maja. — Champ Clark, speaker kongresa, je trkom pogovora izjavil, da se po njegovem mnenju ne bo sklicalo kongresa v posebno zasedanje. Za Združene države je baje nadalje najboljše, če obeinstvol sploh nič ne govori o potopu "Lusitauije".
Nemiri v Liverpoolu.
Liverpool, Anglija. 9. maja. — Razburjenje radi potopa "Lusitauije" je dovedlo včeraj do demonstracij. tekom kojih se je de-moliralo celo vrsto prodajaln, ki so last Nemcev. Množica j«' vdrla v prodajalne ter zmetala blago in pohištvo na cesto. Policija je morala napeti vse sile, da je razgna-la demonstrante. 2!) oseb je bilo
aretiranih.
Položaj v Italiji.
Več uradnikov nemškega poslani-ševa v Italiji, je odpotovalo v Nemčijo. Avtonomija Trsta.
Rim, Italija, f1. maja. — Nemški poslanik Buelow je izročil italijanskemu kralju pismo, v katerem je omenjeno, da sta Avstrija in Nemčija pripravljali! sprejeti vse zahteve Italije. Pismo sta podpisala nemški in avstrijski cesar. Italija bo dobila Trident. Primorsko do reke Soče in nekaj dalmatinskih otokov. Trst bo postal avtonomno mesto.
Kopijo tega pisma je poslal avstrijski cesar papežu. Pristavil je. da je samo zato ugodil Italiji, ker želi. da bi bila vojna čimprej končana .Kljub temu pismu, se pa si tuaeija ni posebno izpreinenila. Vojno navdušenje je z vsakim dnem večje vojna lahko vsak trenutek izbruhne.
20. maja se bo sestal državni zbor. C<* bodo poslanci vladi kaj nasprotovali bo državni zbor krat-kornalo razpustila.
Vojvoda Abruški. ki bo v slučaju vojne prevzel vrhovno poveljstvo nad italijansko mornarico. je dospel v Rim in se je dolgo časa posvetoval z mornariškim ministrom.
Veliko uradnikov nemškega poslaništva je odpotovalo v Berlin. Seboj so vzeli več zabojev listin.
I •
'Nemci zavzeli Libavo. Boji na Galipolisu.
Nemško poročilo pravi, da je zavzela nemška armada rusko pristanišče Libavo. Velik vojni plen.
GENERAL MACKENSEN.
Rusi se umikajo iz Karpatov proti severu. Turški zrakoplovci nad zavezniškim brodovjem.
Nemci zavzeli Libavo.
Berlin, Nemčija. S. maja. — Vojno ministrstvo naznanja:
Čete .ki so bile poslane v baltiške province, so zavzele mesto Libavo. — Vojaki so vjeli 1H00 Ku-sov in zaplenili 18 topov ter 4 strojne puške.
O operacijah v Calieiji je bilo sledeče sporočeno:
(Jeueral Mackensen zasleduje rusko armado, ki se je začela pred tremi dnevi umikati. — Nemške prednje straže so prekoračile v bližini Krosna reko Vislok.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija. 8. maja. — Iz zadnjih poročil je razvidno, da so Nemci prekoračili reko Vislok ter da se umikajo Kusi iz Karpatov proti severu in severovzhodu. V vzhodnjem delu Karpatov se je vršila izvanredno vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. — Vjeli smo l.'JOO mož.
PetrogTadska vest.
Petrograd, Rusija. maja. — l"radno poročilo se glasi: — Pred pristaniščem Libavo se je pojavilo več nemških križark in torpednih čolnov, ki so začeli obstreljevati mesto. Naša artilerija je potopila neko sovražno križrfTko.
.Jugovzhodno od reke Mita ve sc naša ofenziva prav ugodno razvija.
Ob levem bregu reke Visle vlada mir. Med Vislo in Karpati se vrše manjši artilerijski spopadi, ki pa nimajo nobenega pomena za splošen položaj. Ko smo se u-mikali od Dukla prelaza proti severu. se je sovražniku posrečilo obkoliti našo f»S. divizijo. Diviziji je poveljeval general Kornilov. ki je prodrl avstrijsko bojno črto in se umakni proti severu.
Rusi se umikajo.
Dunaj, Avstrija. 8. maja. — Avstrijsko vojno ministrstvo pravi da je ruska ofenziva, ki je bila naperjena proti Ogrski nižini enkrat za vselej končana. Sovražnik sc je umaknil na dvesto kilometrov dolgi fronti. Pri reki Dnje-ster smo vjeli 1300 Rusov.
Uradno poročilo se glasi:
Naše čete ki zasledujejo sovražnika so prekoračile Karpate in ga-liško mejo. Z bitko sc nadaljuje na galiških tleh. Vzhodno od Užok prelaza se vrše izvanredno vroči boji.
General Mackensen.
Berlin, Nemčija. 8. maja. — Nemško vojno ministrstvo naznanja :
V Lihavi smo zaplenili veliko množino vojnega materijala. Ko smo severno od Kovna razkropili neki ruski bataljon, smo razdejali železniško progo meti Vilm« in Shaivli. Pri Njenimi smo napadli ostanke štirih ruskih bataljonov in jili popolnoma uničili.
Napredovanje na vseh črtah.
Berlin, Nemčija. 8. maja. — Vsa zadnja poročila pravijo, da sc Kusi povsod umikajo, in da nemško - avstrijska armada na vseh črtah uspešno prodira. Avstrijci so pregnali Ruse iz doline reke Laborce in iz okolice Taruo-va.
Vse napade ki so jih vprizorili Rusi ob reki Piliei. smo odbili. Glavna naloga avstrijske armade je preprečiti ruski armadni dohod od Rige. — V okolici Mitave so koncentrirali velik del svoje armade.
Izpred Dardanel.
Carigrad, Turčija, 8. maja. — Včeraj popoldne je turška infan-terija ustavila zavezniško prodiranje pri Sed-il-Bahru. Zavezniki so se morali umakniti v svoje postojanke.
i
Z zapadnih bojišč. Nemci baje uspešni.'
Glasom berlinskih poročil so za- j vzeli nadaljne angleške pozicije, pri Ypres ter ujeli 800 mož.
FRANCOSKI USPEHI.
Francozi so zavzeli pri Arras celo vrsto nemških zakopov ter ujeli : 2000 Nemcev.
Berlin, Nemčija. !>. maja. — Nemški glavni stan je izdal sledeče poročilo:
"Pri nadaljnili naskokih v oko-lici pri Ypres smo prepodili sovražnika z višin, katere je imel zasedene ter se nahajajo v naši posesti pozicije med Fortuiu-Wyettje in (lcluvet-Ypres cestama. Z naskokom smo zavzeli vasi Frezen-berg in Berleranhock ter so v naših rokah važne postojanke, ki obvladujejo višine.
rjeli smo S00 Angležev, med njimi H?) častnikov.
Izjalovili so se francoski nasko-iki zapadno od Lievin in severoza-padno od višin pri Lorette ter so imeli Francozi velike izgube. V bližini La Bassee in V iti* v smo prisilili neki sovražni acroplan, da je pristal.
V	Argonih, med rekama Maas in Mosel ter v Vogezih se ni pripetilo ničesar novega."
Pariz, Francija. 9. maja. — Francosko vojno ministrstvo jc izdalo danes sledeče poročilo:
'"V nemških pozicijah, katere smo zavzeli včeraj pri Lens, smo ujeli sto Nemcev.
V	Argonih, pri Bagatelle, smo odbili tri nemške naskoke, enega v noči na 8. maj. ostala dva pa tekom včerajšnjga dneva. Z ostale fronte sc poroča le o artilerijskih bojih."
V	oficijelnem večernem poročilu se glasi, da s<> vprizorili Neme i med Xieuport in Severnim morjem naskok, katerega se je pa odbilo z velikimi izgubami za Nemce. Angleži so pridobili pri Fro-mel les na ozemlju. Francozi pa so napredovali severno od Arras. posebno južno od < 'arenev. kjer so na neki sedem kilometrov dolgi fronti zavzeli dva zakopa. Zavzeli so vas La Targette. Na nekaterih točkah so napredovali Francozi za cele štiri kilometre. Fjelo se je 2000 Nemcev ter zaplenilo 6 topov.
V	Champagne se je odbilo neki naskok pri St. Thomas.
Naskoki Angležev.
London, Anglija, 9. maja. — V danes objavljenem poročilu glede položaja v Franciji se glasi, da se je odbilo včerajšnje in današnje naskoke Nemcev pri Ypres. Pri teh naskokih so imeli Nemci velike izgube.
Angleški letalci so obstreljevali celo vrsto krajev pri Lil le. La Bassee in severno od teh krajev.
Uspehi vojevanja s podmorskimi čolni.
London, Anglija. 9. maja. — Glasom objave nemške admirali-tete.se je v tednu, ki se je končal s r>. majem potopilo pet angleških trgovskih parnikov. ki so vsebovali skupno 11.46ti ton. Te parnike so potopili nemški podmorski čolni.
Kazventega se je potopilo sedemnajst ribiških parnikov ter je med temi eden zadel na mino. Število d oslih in odišlih parnikov in ladij v istem času je znašalo 1804._
MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915
so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor ieli dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar sa leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večernice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopoflje
IT 1 DOLAA. "M Knjige odpošljemo, ali po pa iti, ali ekspresoin.
Bor. PnbUshlnf Oe.
i i Iz delavskega sveta.
' Sporazum dosežen.;
j Premogarji in lastniki rovov v iztočnem delu države Ohio so se popolnoma sporazumeli.
STROŠKI STAVKE.
Klerki N. Y., N. H. & Hartford železnice bedo zastavkali. — Uslužbenci papirnice stavkajo.
Washington, D. C.. 8. maja. — Posredovalni komisar I). J. Keefe je sporočil danes delavskemu de-partmentu. da se je stavka pre-mogarjev v vzhodnem delu države Ohio ugodno koneala. V brzojavki je omenjeno, da so se last niki rovov in premogarji popolnoma sporazumeli. Družba je hotela napraviti z delavci za tri leta pogodbo, dočim so delavci zahtevali, da naj velja pogodba za eno leto in naj poteče 1. aprila 1916. To je dalo stavki povod. Delavci so poleg tc^j) zahtevali tudi zvišanje plač in skrajšanje delavskega časa.
Stavka je trajala trinajst mesecev; 15,000 premoga rje v je bilo brez dela. Računi še sedaj niso' sklenjeni, vendar se da iz*vsega sklepati, da je stala stavka naj-| manj 40,000 dolarjev. Zadnja pogajanja med delodajalci in za^ stopniki delavcev so se vršila v Clevelandu.
New Haven, Conn., 8. maja. — Predsednik unije železniških kler-knv, K. (i. Stearn, je izjavil, da bodo najbrže zastavkali klerki Xew York. Xew Haven & Hartford železnice. Glasovanje se bo vršilo danes ali jutri. Glavni i vzrok stavke je ta. ker je družba, odslovila nekega klerka.
Watertown, X. Y.. 8. maja. —1 Danes je zastavkalo 125 tislužben-j cev Remington Paper & Power j Co. Ta družba ima svoje tovarne v Xorfolku in Norwoodu. Upati j«*, da bo družba ugodila vsem zali te vam.
Chicago, III., maja. — Unija stavbinskih delavcev je določila, da v bodoče ne bo sklepala nobenih pogodb z Building Construction Employers Association, pač bo pa sklenila pogodbo z Masons Builders družbo.
General Francisco Estrada umorjen.
Vera Cruz, Mehiko, !>. maja. — Na nekem plesišču v Mexico City je včeraj umoril general Antonio Barona generala Francisea Estra-do. ki je prideljen armadi Francisea (iar/e. Najprej ga je par-krat zabodel s sabljo, potem ga je pa ustrelil. Kmalu zatem se je vnela na cesti pravcata bitka. Ka-i kih oOO vojakov je začelo streljati drug na drugega in na prebivalce. Več kot 50 oseb je obležalo mrtvih in ranjenih. General Barona je iskal tudi generala Ban-derosa, da bi ga umoril, pa ga ni našel.
Bedarije bogatašev.
Frederick Humphrey in žena iz New Yorka sta priredila opici, ki jima je poginila, sijajen pogreb. Truplo živali so pokopali, okiče-no z demanti. na vrtu. hiše v Kast Summit ter se bo postavilo tudi spomenik. — Za uboge delavce, ki delajo za te ljudi, pa nimajo nobenega srca.
POZORI
Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915.
Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike!
Koledar dobe tudi stari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo.
Slovenic Publishing Co.,
'82 Cortlandt St, New Tork Citj.
%
Kitajska in Japonska.
Kitajska bo ugodila vsem zahtevam Japonske. — 20,000 japonskih beguncev je dospelo v Dalny.
Peking, Kitajsko, 9. maja. — Kitajska vlada bo ugodila vsem japonskim zahtevam. Te zahteve so seveda veliko milejše kot so bile one, navedene v ultimatuinu. Kitajska vlada je poslala v japonsko poslaništvo več svojih tajnikov. ki bodo izdelali odgovor in ga izročili Japonski. Japonski ultimatum se tiče v prvi vrsti Kiau-čava. Vlada pravi, da tega ozemlja ne more kar tako izročiti, ker si ga je priborila s prevelikimi žrtvami. Zadnji čas se je na. Kitajskem pojavilo veliko sovraštvo proti Japoncem. Ljudje bojkotirajo japonske izdelke in pri vsaki najmanjši priliki demonstrirajo proti svojemu sosedu. Po nekaterih mestih so se vršili veliki izgredi. Nekaj Japoncev jo bilo ranjenih oziroma ubitih.
V mesto Dalnv je dospelo 20 tisoč japonskih beguncev. Iz Hong-konga in Kantona poročajo, da so odpotovali odtam skoraj vsi Japonci.
Tokio, Japonsko, 9. maja. — Ko so se začela vršiti pogajanja med Kitajsko in Japonsko, je zahtevala kitajska vlada, da naj so pri konferencah vodi natančen protokol. Zadnji čas se je razširila po deželi vest, da Japonska ni ugodila tej zahtevi, akr pa ni resnica. Zunanje japonsko ministrstvo je dementiralo poročilo, da je zahtevala Kitajska Kiau-čau.
Tokio, Japonsko, 9. maja. —-Japonska vlada je odredila, da so začne s splošno demobilizacijo.
Turški zrakoplovci.
Carigrad, Turčija, 8. maja. —* Nobena bitka, ki se je bila na polotoku Galipolis. ni bila odločilna. Pravzaprav so se vršili le manjši spopadi med našimi in angleškimi prednjimi stražami. Turki so pomaknili svojo bojno črto prav do obali. Zavezniki ne napredujejo posebno, kljub temu. da imajo na razpolago vsa moderna sredstva ter da jih podpirajo bojne ladije. Nad angleškim brodovjem se je pojavilo zadnje dni več naših zra-koplovcev. ki so svojimi bombami napravili precejšnjo škodo.
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Foiiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroškoj Tirolsko, Češko, HrvatBko in O-grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trefc mesecev smo se da dobrega pre* pričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnik o vt
Vojakom se ne more sedaj da-nar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje «e nahajajo, iS nam skoraj vsako pošiljatev zš vojake c. kr. postni urad vrne.
Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order*'; ter priložite natančni Vai našlo* in one osebe, kateri m ima izplfr. SatL
	lese?		
K	*	E	S
5 ...	.90	120 ...	nso
10____	1.75	130.^.	21.45
15....	2.60	140....	rt. io
20,...	3.40	150....	24.75
26 ...	4 25	160,...	26 40
30____	5.05	170....	28.05
35____	5 90	180....	29.70
40....	6.70	190....	31 35
45. w	7.55	200....	33.00
60,...	8.25	250___	41.25
...	9.10	300,...	49 50
60 ...	n 90	350,...	57 75
65.,,,	10.75	400...,	66,00
70...	11.55	450,...	74.25
75...	12.40	500,...	P2.50
80...»	13,20	600....	99 00
85 ...	14.05	700....	115.50
90...	14.85	800____	132.00
100 ...	16.50	900....	148.60
110 ...	18.15	1000____	163.00
Ker m	eeoe sedaj Jak« spreminjali		
naj rojaki vedno gledajo na nad ogla*			
TVBDKA VI		LAHE	in*
«e (tortbwh m		- Vmp Tork	« «
P OZ O BI
Dobili smo še par sto "PBA-TIK". Kdor jo želi dobiti, naj pošlje 12 centov.
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St, Hew .York City,
GLAS NARODA. 10. MAJA, 1915,
AS NARODA"
iStovenk Daily.)
Owned and published by tha
ttoretnic Publishing Co.
(• corporation.) -EAiN'K SAKSER, President. ^ 101.15 BENED1K, Tre>aurer. *
^ of Business of the corporation and
addresses of above officers : tt < »rtlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ea celo leto vel jft list za Ameriko in
Cauado........................$3.00
• paleta....................... 1.60
' loto za me«to New York........ 4.00
' pol leta ta mesto New York .. - 2.00
" t'vTopo ta ieto...........50
" po« leta.............2.66
" četrt I eta............ l-"0
X5LAS NARODA" izhaja vsak dan Izvsemdi nedelj in praznikov._
"GLAS NARODA"
{" Voice of the People")
»•bed ever/ day except Sundays and Holidays.
•uL>script!on yearly 13.00,
Adv*rtbemenl on ><i nniit
W't* bre* podpisa in osobnosti ien«
pnobtujejo •• «	se blagovoli pofiiljati pc —
Money Order. *H s^ren.en_.ci krajs naročnikov pro-
t'XEO. da ne nam tudi prejinjs 4ivsliiče naznani, da hitrej« najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov:
MAS NARODA"
•a Cortland t St. New York City.
Te'efoo 46e7 Cortiandt
Amerika in potop "Lusi-tanije".
Vsakemu ameriškemu državljanu je danes jasna ena stvar. Amo-rikanee, — možke, žene in otroke, državljane nevtralne sile, — se je brez ozira na določbe mednarod-i»' ga prava in s krvavim roga-njein na vsako človeeanstvo izpostavilo smrti nevarnosti ter jih tudi dejanski umorilo in to delo je završil nemški podmorski čoln.
Za ta umor ni mogoče navesti nobenega opravičila, raz ven ne-odoljive potrebe, katero je proglasil nemški državni kaneelar v prvih dneh vojne, ko so nemške čete vdrle v Belgijo ter posvetile v L'litvain delo nemško "kulture" . Potnike, ki so so vkrcali na " l. tvitauiji)" in ki so bili ameriški državljani, je ščitila Vsaka določba mednarodnega prava. Potovali so v neblokirano pristanišče ter so bili upravičeni do varstva, katero jim jamčijo določbe civiliziranega vojskovanja.
Parnik, na katerem so potovali, je bil zaželjiv plen nemških morskih roparjev. Nemška mornariška oblast je bila upravičena polastiti se " Lusitanije", če je to mogla storiti, ali pa razdejati par-nik. ako bi bilo treba. To bi se pa smelo zgoditi šele potem, ko bi se vzelo s krova vse nebojevnike in ko bi se zagotovilo, da je vsako posamezno življenje na varnem.
Proglasitev blokade s podmorskimi čolni, katero je izdala nemška admiraliteta, je bila nemška posebnost. Ta način blokade ni utemeljen v mednarodnem pravu ter nasprotuje vsakemu eloveean-fitvu. Bila jo objava, da namerava Nemčija v gotovih vodovjih vpri-zarjati umore. Bila je izjava, da se hoče zavratno ubijati, brez ozira na kako postavo aH elovečan-stvo.
Nemški mornariški častniki so izvedli grožnjo nemške vlade. A-xncriika življenja se je ogrožalo in ameriška življenja se je žrtvovalo onemu pohlepu po krvi, ki vodi celo nemško politiko in nem-bke akcije na suhem in na morju.
Pred par tedni je odgovorila ameriška vlada na nemško pro-klamacijo o ''vojni coni" in blo kadi s podmorskimi čolni ter dostavila mirno svarilo glede posledic, ki bi nastale, ako bi se uničilo življenje le enega Amerikan-ca. Nemški vladi se je sporočilo mnenje tega naroda v prijateljskem tonu, brez groienj, brez jeze in brez pretiravanja.
Na to svarilo je sedaj odgovorila Nemčija. Ameriški državljani naj ne gledajo v sezname mrtvih, če najdejo tam kakega Ameri-kanca, ki je izgubil življenje. izgledajo naj si seznam potnikov, ki so se nahajali na parniku in ki •o bili vsi izpostavljeni smrti. Kar jih je ostalo živih, nimajo, zahvaliti rešitve nemškim rokam. USli so enostavno nameravanemu umoru — in to je rac.
I Od te žaloigre se obrnimo sedaj v Washington. Pred več kot sto leti, ko je bil ta veliki narod še slab ter ni imel na razpolago
sredstev velesile, je odgovoril na piratstva Berberov z vojno...
Nobenega glasu se ne bo dvignilo, z nobeno akcijo zajiočelo, da se prisili roko, da se pospeši delo predsednika Združenih držav. Vendar pa ne more niti on, niti kdo drugi v visokem uradu prezreti napetosti, s katero bodo vsi državljani pričakovali akcije. Čakali bodo in medtem bodo dobivali vsako uro nove posameznosti o načinu, kako se je izpostavilo ameriške državljane — možke, ženske in otroke — smrtni nevarnosti in jih tudi dejanski umorilo.
Ako mori Nemčija Amerikan-ce, ako obrača svojo artilerijo proti nevtralnim Amerikancem ter se pri tem ne ozira niti na starost. niti na spol: — kako slabše ravnanje ima še pripravljeno za ameriški narod, ki je trden v sklepu, da ščiti svoje državljane, svojo čast, svoje ženske in otroke? In kaj naj stori narod drugega. kot da se posluži metode, ki je bila v vseh časih zadnja pomoč proti tiranstvu in anarhiji?
8 potopom "Lusitanije" je o-brnila Nemčija nov list v zgodovini ameriškega naroda. Prenesla je preko Atlantika duha in metode, katere se je uporabljalo v Louvaiu in sploh v Belgiji.
Glas Združenih držav bo čuti iz . Washingtona. V tem kritičnem času pa je predsednik lahko zagotovljen pomoči in zvestobe " vseh ameriških, državljanov. V časih narodne nevarnosti moramo biti vsi ena misel., ena dolžnost in en sklep.
Narod, ki se je spomnil mornarjev križarke "Maine", ne bo pozabil civilistov "Lusitanije".
Dopisi.
Reading, Pa. — Delavske raz-1 mere so v tem mestu še vedno
*	slabe; večina delavstva je primo-; rana praznovati tudi židovsko ne-1 deljo (soboto). — Dne 3. maja je
po dolgotrajni bolezni jetiki umrl rojak Ivan Križe v starosti 47 let. Doma je bil iz vasi Griblje, župnija Podzemelj na Belokranj-' skem. Tukaj zapušča soprogo i 11 šest otrok v starosti od 2 do 15 1 let ter dva brata, enega v Read-ingu, drugega pa v Pittsburgliu, Pa. Pokojnik je bil član društva sv. Jurija št. til J. S. K. Jednote od ustanovitve društva. Pokopali
•	smo ga dne 6. maja. Pogreba sta se udeležili korporativno društvo sv. Jurija štev. G1 J. 8. K. J. in
' društvo št. 25 S. S. P. Z. Zadnje-imenovanemu društvu se tem potom zahvaljujem v imenu društva sv. Jurija za udeležbo pri pogrebu in za krasen venec. Ob enaki priliki bo stalo društvo sv. Jurija vedno ob vaši strani. — Dne 7.
k
maja smo dobili zopet žalostno novico. Rojak Mihael Fracol je šel iz tovarne po železniškem tiru, ker se pa ni zadosti umaknil prihajajočemu vlaku, ga je isti udaril v bok in ga močno poškodoval. Sedaj se nahaja v Reading bolnišnici v zelo kritičnem položaju. Zjutraj je še ponosno stopal pri pogrebu pokojnega sobrata kot zastavonoša pod zvezdnato ameriško zastavo, zvečer se je že pa boril s smrtjo in se še bori v bolnišnici. — Rojaki, kateri še niste v društvu, pristopite, do-( kler ste zdravi, da boste v slučaju nesreče imeli podporo, ker nobeden ne ve, kedaj ga nesreča zadene. Pozdrav! — Frank Spehar. ! Browndale, Pa. — Poročati . imam tužno novico, da mi je umrl soprog Frank Sodnik. Zjutraj je še šel zdrav in vesel na delo, komaj pa je prišel na svoj prostor, se je vtrgala nad njim velika plast premoga in ga podsula. Bil je na mestu mrtev. Star je bil 35 let. Rojen je bil v vasi Bukoviea. vodiška fara. okraj Kamnik. Tukaj zapušča mene in tri nedorasle otroke, v starem kraju pa očeta, dva brata in tri sestre. Pokojnik je bil Član treh podpornih društev, katera so ga spremila k pogrebu. Lahka mu bodi svobodna žemljica! — Frančiška Sodnik.
Seminole, Pa. — Zima in mraz sta vzela slovo in nastopila je zopet preljuba spomlad. Delavske razmere so ®e vedno slabe. Dela se po tri dni na teden. Nekateri niti za vsakdanji kruh ne zaslužimo. Nikdo ne ve, kdaj se bo kaj na boljše obrnilo. Pravijo, da bo tedaj boljše, ko bo vojne konec.
«
Da bi bilo le res! Kakor kaže, se bosta sedaj Avstrija in Nemčija dosti naplesali. Saj je prav tako.1 1 Ce sta skuhali močnik, naj ga še pojesta. Pozdrav! — Anton Hren.
: Živinoreja v Sibiriji.
'	—o-
I
Slovenski vojak, ki je sedaj v i Bisku. sibirska gubernija Tomsk,1 . kot vojni ujetnik, piše med dru-. gim:
i Te dni je bila v Bisku običajna
>	"jarmarka" — velikansk letni
j semenj. Sejmarji so prišli iz vse-j . ga ogromnega biskega okrožja in . še iz večjih daljav. Videti je bilo tudi mnogo Mongoleev. ki so se . zlasti zanimali za konje. Je bila
>	pa res velika izbira: gotovo deset i tisoč repov, med katerimi sem ob-. čudoval mnoge žametne vrance — ^ naravnost prekrasne živali! Za 80 i do 100 rubljev kupiš tu konja, ki
bi stal v domovini gotovih 600 do . MX) kron. (1 rubelj = 2 K 50 v, . ali 5<>e v ameriškem denarju.) . Sibirski konj pa ni samo lep. am-i pak tudi skrajno utrjen in vstra-jen. Brez oddiha in krmljenja ti preteče svojih 100 kilometrov; . nato mu privoščijo zunaj na jura-. zu — brez odeje seveda — pol A ure počitka, šop trde slame in lia-. zadnje do mile volje ledenomrzle
-	vode; izprehodi se nekoliko na prostem zraku, potem te pa zopet
s popelje nadaljnih 100 kilometrov i daleč — še isti dan. Čudovite ži-. vali!
p V brezkončni Rusiji je tudi nešteto goveje živine. Mnogo je 5 prav lepe živine, a krave — vo-l lov sem malo videl — bi bile splošno lahko mnogo boljše, ako
-	bi se sibirski ''kristjanik" (kmet) 3 teoretično in praktično seznanil z
umno živinorejo. Živali so vse le-, to noč in dan na prostem; po snegu iščejo raztreseno slamo, zato ni čuda. da ima srednje dobra krava pri nas več mleka nego 10 do 15 sibirskih. Po mnogih vaseh sem opazil posebno kravjo pasmo brez rog. Pa tudi muhastim ro-, gatim kravam prav na kratko odžagajo rogove. <la vnaprej preprečijo vsak uspeh hudobnih , kravjih namenov. Da bi krave 1 snažili s krtačami, seveda ni govora. h živali kljub temu nimajo mrčesa. V Sibiriji je pač hud m raz.
1 Tudi prašičereja je t«>d še prav } primitivna. Trikrat na dan dobe . živali žita, sicer pa tavajo po vasi. da kje kaj ' boljšega'' iztak-t nejo. Seveda sibirski prašiči niso
>	taki zmrznjenei kakor naši puj-[ ski. ki imajo tu in tam lepše sta-t n o vanje nego marsikateri zem-
>	ljak. V snegu spe in počivajo tu-, kajšnji prašički kakor vsa druga . živina, pa so zdravi in se lepo . zdebele, kakor sem opazil na sej-L mu. Kot umne, samostojne živali
imajo svoboden izhod celo do ko-; lodvora, kjer iščejo odpadkov in L se kaj spretno umikajo prihajajočim vlakom. Pri nas na Sloven-
>	skem se pa marsikatera "govedi-, na" na dveh nogah neprostovoljno zamota pod lukaraatijo.
[ -— ---
Akta.
^ Zgodovinski roman iz Neronovih
1	časov.
i
Spisal Aleksander Dnmu.
(Nadaljevanje.)
1	XVIII.
To je bila vsebina pisem, ki jih . je dobil Neron; obenem so mu [ sporočali, da so razdelili med [ ljudstvo Vindeksove pozive in da . jih je nekoliko dospelo tudi v . Rim. Ni ga toliko razburilo, ker ga je Vindeks imenoval zločinca, t materinega morilca in tirana; [ bolj ga je razjezil pridevek! ; "Oenobarbus" in opazka, da je zelo slab pevec. To so bile žalitve, . radi katerih se je moral mašče-, vati senat. Zato je takoj pisal senatu. Da bi kaznoval onega, ki mu je očital nerodnost v pevski umetnosti, je obljubil milijon se-stere onemu, ki bi umoril Vin-deksa ; nato se je zopet jel uda-jati brezskrbnosti in brezbrižnosti.
Medtem se je upor v Galiji in Španiji širil z veliko naglico; Galba si je. ustvaril telesno stražo, obstoječo iz konjenikov, in si je sestavil nekak senat. Ko je Vindeks izvedel, da je razpisana na njegovo glavo nagrada, je od-j govoril, da si da prav rad odre-
i , . i
zati glavo, ee mu prinesejo v zameno Neronovo.
1 Med vsemi vojskovodji, pre-fekti in pretorji. ki so bili udani novemu cesarju, je ostal edini zvest Virginij, ne — kakor že omenjeno — iz ljubezni do Nero-na. temveč, ker je smatral Vin-deksa za tujca in ker je poznal Galbov neodločni in omahljivi značaj. Bal se je, da bo Rim kljub svoji nesreči še bolj trpel, če prišle do izpremembe na prestolu, j Zato se je s svojimi legijami postavil nasproti Galcem, da bi rešil, cesarstvo sramote, da bi je vladal t bivši vojskovodja, j Galski stotniki so držali svojo j prisego; na čelu armad iz treh ! najplemenitejsih in najmogočnej-:
' V	-	<
,sih redov Galije, Sekvaneev, Edu-, j vaneev in Ar verno v. so se pri-; ključili Vindeksti. Virginij pa je zbral okoli sebe germanske legi-, i je, pomožno vojsko in batavske! konjenike. Ti dve vojski sta si ! korakali nasproti, dokler ni stal
1
j Vindeks pred Vesoncijem, kjer se ' je tedaj mudil Galba. Čim so bile! j priprave za obleganje dovršene.! | je že prispel Vindeks s svojo vojsko.
Galci so korakali proti Rimlja-j i nom, ki so jih pričakovali; zazrši 'jih, so se postavili v bojno vrsto, i V tem trenutku se je po naročilu ,IVindeksovem pojavil glasnik in 'je šel proti Virginiju. Cez četrt jure sta se podala oba vojskovodji
. s svojo telesno stražo v šotor, ki so ga postavili v sredini med obema vojskoma. Vindeks in Virginij sta se hotela pogajati, da-li bi ne bilo mogoče zabraniti krvopre-
I	litja.
.j Nihče ni bil navzoč pri tem po-
II	govoru, toda zgodovinarji meni-!jo, da je Vindeks razvijal Virgi-
, uiju svoje politične nazore. Baje .'mu je izjavil, da ne dela zase. , | temveč za Galbo, in ga tudi prepričal. tla bo ta upor domovini le koristil. Vsekakor se je Vindeks I prej sporazumel z onim, s kate-l rim se je hotel vojskovati. Oba , poveljnika sta se ločila, da se kmalu nato zopet združita in po-. tem na čelu svojih armad skupno korakala proti Rimu; naenkrat , je nastalo na desnem krilu vojske . veliko vpitje.
Oddelek, sestoječ iz kakih sto i mož, je bil zapustil Vesoueij, da bi se pridružil Galcem. Krenil je v stran, da bi jih prej dohitel; Virginijevi vojaki so smatrali t<> za napad, in sledeč svojemu prve-. mu nagonu, so se postavili oddel-. ku v bran. To je bil vzrok vpitja. , ki sta ga čula oba poveljnika. Takoj sta oba odhitela s svojima vojskama in sta rotila vojake, naj mirujejo, toda njiju prošnje so se poizgubile v bojnih klicih Galcev. ki so si usta pokrivali s ščiti. ,j^jiju kretnje so smatrali za iz-podbujauje; med velikansko množico je nastala strašna zmešnjava. Nudili so se prizori, kako so I se vojaki brez povelja in izven bojne vrste napadali med seboj kakor lovi in tigri v cirkusu, sledeč edino nagonu uničevanja in razvneti od stoletnega sovraštva, ki ga gojijo usužnjeni narodi proti svojim usužnjevaleeni in zmagovalci napram premagancem. Po dveh urah so izgjibili Galci v tem boju dvajset tisoč mož, a germanske in batavske le-frij«* šestnajst tisoč. Slednjič so se Galci umaknili, kajti nastala je že tema. Na prostoru, kjer so se imeli naslednjega jutra zbirati germanski vojaki, se je nahajal le še šotor, v katerem so našli truplo Vindeksovo, ki se je usmrtil z lastnini mečem, videč, da so se mu izjalovile najlepše na de na zopetno pridobitev svobode.
Tudi dogodki na Španskem niso bili nič kaj ugodni za novega cesarja. Oddelek konjenikov, ki se je bil uprl, je obžaloval, da je prelomil svojo prisego zvestobe; hotel je zapustiti Galbo in se je le z veliko težavo dal prepričati, .da je še nadalje ostal pokoren ostal pokoren njegovemu poveljstvu. Istega dne. ko si je Vindeks z mečem vzel življenje, bi bil Galba na poti v kopelj kmalu umorjen od sužnjev, ki jih je bil dobil od nekega Neronovega osvobojenea. Bil je že ves razburjen vsled dvojne nevarnosti, kateri je komaj ušel. ko je izvedel, da so Galci poraženi in da si je Vindeks vzel življenje. Galba je menil, da je vse izgubljeno; mesto da bi pogumno kljuboval usodi. se je umaknil v trdnjavo Klu-nijo. ki jo je še bolj utrdil. Toda kmalu zatem so ga znamenja, ki so se mu zdela srečna in nevar-ljiva. zopet osreila. Pri zidanju novih utrdb je izkopal neki vojak dragocen, starodaven prstan
z biserom, v katerega je bila vde-; lana boginja zmag. Ta srečna o-kolnost mu je zopet povrnila prejšnje mirno spanje.
Nekoč se mu je sanjalo. tla spletla mali kip boginje Fortune, ki ga je posebno častil v svojem dvorcu v Fondih in ki mu je vsak mesce posvečal žrtev in vsako leto nočno stražo. Zdelo se je, kakor da odpira njegova vrata, tla pričakuje na pragu, rekoč, tla je I trudna in da bo sledila drugemu, če ji Galba ne dovoli vstopa. , Vstal je še ves pod vtiskom te srečne prikazni; sporočili so mu. da se je pri Dertosi mestu, leže-I čem ob Hiberu, vkrcala ladija. naložena z orožjem, toda brez ! potnikov; odslej je smatral svojo ! stvar za pravično in vsled tega j za pridobljeno, kajti jasno je bi-
■	lo. da so ji bili bogovi naklonjeni.
i!--e-----
; Raznoterosti.
| Platno in preja se pedraži.
Družba avstrijskih tovarnarjev ' za laneuo robo naznanja, da je
I	prisiljena radi pomanjkanja raz-'jnili važnih potrebščin, kakor fi-
II	nega p rediva in drugih surovin.
' povišati cene za laueno platno in t -. prejo. Cena, ki se je ze pred tre-
! mi meseci povišala za d'-set do petnajst odstotkov, se sedaj poviša zopet za nadaljnih deset do . petnajst odstotkov.
Cene petreleju padle.
Začetkom meseca aprila so doseglo cene petroleju na Dunaju !MJ kron, zdaj so padle na 74 do 75 kron. ker ga radi daljših dni manj pogori.
pod poljskega kralja Kazimira Velikega. Leta 14!KS. je mesto po-i žgal vlaški kne/. Stefan. Nekaj * kratov so obiskali Przemvsl tudi 1 'i atari in kozaki, a brez večjega ' uspeha. Že od leta 1'J18. nahajamo
-	v Przemvslu škofa jrrške cerkve. ) Kimokatoliška škofija se je osnovala leta 1375.. in sicer jo je usta-
■	novil poljski iu ogrsko-hrvaški kralj Ludovik II.
>
l	Draga zemlja.
Pek Anton Reiff iz Bischof.>lio-fena je bil v Solnogradu obsojen ( na 200 K globe, ker je prodal žr-mljo, ki je tehtala le 4"J gramov, namesto 52 gramov.
Zaradi pomanjkanja moke
je odstopil župan mesta Češka Li-. pa. Bil je župan 20 let. Svoj od-' stop je namestništvo v Pragi naznanil z brzojavko, v kateri je rečeno, da ne more preskrbeti. " kar treba za aprovizaei.jo mesta, ker mu politične oblasti ne gredo na roko sam pa tudi neče nositi odgovornosti.
)
i Novo nemško krmilo za živino.
j Iz Berlina poročajo, da nova iz-
-	najdba berlinskega instituta za i družno obrt nadomestuje vse do . sedaj rabljene stvari za krmlenje i živine. Nova iznajdba je jako bo-i gata na anorganičuih tvarinah. . Na ta način bo postala Nemčija j popolnoma neodvisna od uvoza . krme za živino iz inozemstva.
Živinoreja v Galiciji.
Galicija je imela pred vojno 900.000 konj, kar pomeni polovi-. co vseh konj Avstrije ( 1 milijon 1 S00 tisoč konj) ali 7 krat toliko. ' kot jih je imelo pred vojno Slo-1 vensko ozemlje. (Cela Kranjska.
Štajerska. Koroška in celo Pri-1 morje) (130 tisoč konj). Govedi je imela Galicija 2.5 milijona, skoraj \\ tega. kar Avstrija (9 milijonov govedi) in skoraj še en-krat toliko, kot Slovensko ozem-i lje (1,300.000 govedi). Prašičev je imela Galicija okoli '2 milijona. ; eno tretjino prašičev cele Avstrije ftt1^ milijonov prašičev) ali skoraj 1.5 krat toliko kot Slovensko zemlje (1 milijon 300 tisoč kron).
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Na več vprašanj odgovarjamo, da se denar z a more naložiti v Mestno hranilnico ljubljansko za časa vojne prav tako kakor pred vojno; tu ne obstaja nikakršna' nevarnost, da bi denar Mestni hranilnici ljubljanski ne bil izpla-' čan in naložen na vaša imena.
Imperial, Pa. — Vse je resnica, kar ste pisali, toda zakaj bi pogrevali poročila o avstrijskih krivicah? Naj bo enkrat konec te debate. Pošljite še kaj! Pozdrav!
Milwaukee, Wis. — Mislimo, da ima uredništvo pravico presojati, I kateri dopis naj se priobči in ka-| teri ne. Vse, kar je dobrega, pride, v list.
NASI ZASTOPNIKI,
' i
kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za. "Glas Narodn" In knjise, ka- j kor tudi za vse drage v našo stroko1 «l»a<lajoče posle:
Jenny Land. Ark. In okolica: Michael I Clrar.
San Francisco, Cal.: Jnkob I.ovftln. | Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terhotv.
Leadville, Colo.: Jetry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig. J M Etojtz, Frank Janesh in John Germ.
SaUda. Colo, in okolica: Louis Co- i stelio (The Bank Saloon
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlcb In Frank Blatnik.
Clinton, Ind.: Lambert Boi«kar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman Aurora, m.: JerueJ B Verbič. 635 Aurora Ave. Oglesbjr, 111.: Math. Hrtt>ernl* Dppue, I1L: Dan. Badov!" Chicago, III.: Frank Ji. .. La Salle, 1U.: Mat. K<>m|>. Jo! let. III.: Frank Lan rich, John Za etel in Frank EaiuM, h. Mineral, Kans.: John Stale. Waukesan, 111.: Frank. Petkovgek In Math Ogrln.
So. Chicago, 111.: Frank Oerni in Rudolf Požek.
Springfield. IU.: Matija BarborlČ. Frontenae, Kans. In okoUea: Frank Kerne.
MnlbeiTf Kant. In okolica: Martin . Kos.
Calomet, Mich. In okolica: Pavel
Shaltz in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič.
i Manistique, Mich, la okoUra: B.-
Kotzlan.
. So. Range, Mich. In okoUea: «. u. Likovie.
Aurora. Mina.: J oni v rusrtna.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jj.fccb
Petrich in Frank Žagar.
Dnluth. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan GonZe, - tt. L. Kapsch, Jos. J. Peshel in Louis i tt. PeruSek.
, Eveleth, Min.: Jurij Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Ve&el.
Hibbing. Minn.: Ivan Pon5e. Nasiiwaub, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank II rov a tleh St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge. Mont.: Gregor Zofoe-r I Gr«»at Falls, Mont.: Math. Crteh, i {409 N. 5th Ave.
Brooklyn, N. Y.z Alojzij CeSarek Ir , ijco štrukelj.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. JarlnCiC, Chas. Karlinger in Jakob iisnik.
8arberton, O. in okolira: Alois Ba-«nr.
Rndseport, O.: Frank Hočevar. Collinwood. O.: Math. Slapnlk. Lorain. Ohio in okolica: John Kuia i * 1735 E. 33. St.
Youngston, O.: Ant. Klkelj. Oregon City. Oreg.: M Ju-tln Allegheny, Pa In okoliea: M. Kla-icb
Bessemer, Pa.: Louts Hribar, ftradtlork. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Rurdine, i'a. in okolica: John Ker-USnlk.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Bronghton, Pa. in okolica: A. Dem
'at
Dacragh, Pa.: Dragutin Slavic. Export, Pa. In okolica: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr. i^eben. "»wll Pn • lnt«n Greensbarg, Pa. la akoUea: Venea-'	HttlČJ^
Irwin, Pa. la okolica: Frank Dem Sar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in i John I'olanc.
Meadow Lands, Pa: Georg Schnlta. Moon Bun, Pa In okolica: Frank
ttaček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasntk. ' Iguaz Magister, Z. JakSe In U. R. Ja-loblch.
Unity Sta., Pa.: Joseph Skerl). Steelton, Pa.: Anton M. Paplč. West Newton, Pa. In okolica: Jotl^ Jovan.
Wiilock, Pa.: Frank Seme In Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčlfi. Winterquarters, Utah: Louis Bla 1 rich.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Bavensdale, Wash.: Jakob Rom ftak
Davis, W. Ta. In okoUea: John Brc-
rn , , ( v uradu Telefon. | nadomu<j0£.w
D. J. DINEEN,
POOREBNIK
1310 So. Secoid St., Little Falls, N. Y
Slovenci v Little Falls in okolici, ki potrebujete pogrebnika, poslužite so ve<lno mene, in zadovolji Vas bom. Preje sem delal za D. F. Her le hev & Co.
I HO JAKI NAROČAJTE SE NA I"GLAS NARODA", NAJVEČJI I SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR | DRŽAVAH. _~
Thomas, W. In okolica: itepak
Kocljan.
Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenolia, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip TmuiUt, John Votlovnlk In Frank Meb.
Sheboygan, Wis.: Frank Scpich Id Heronim Svetlin.
West A His, WU.: Frank Skok in Louis Lonca rid.
Hock Springs, Wyo.: A. Justin In Val. Stallcb. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh
POZOR SLOV. KROJAČI!
V	službo so sprejme takoj dobro izvežbanega krojača. Za pojasnila obrnilo se na lastnika:
Anton Fort una, P. O. Box ."»uti. Thomas, W. Va. (:ix 5,7.10—5)
V	se JANEZ ULOVAX, doma i/. \;isi Skrilj. Njegov oče je u-mrl v Leadville in zapušča nekaj dedšeine. Naj se oglasi na naslov: Martin GradLšar, c o A. V. Smelter. Leadville, Colo.
4x S.LVJ^.'Jil—o
DELO DOBI
luuzikant. ki zna igrati na ki.tVi-in-t uli pa "fiih-l" stare g'»sli. Pišite na :
Andy Dolina r. Box 4 1. Blaek Mountain. N. <'.
POZOR ROJAKI!
J'rodam svoj lepo urejeni ZicF' SALOON. " Iker sem se odločil oilpotovati na ! fjinm*. Kateivga veseli, naj se o-'4Jrlasi pri:
J. J..
:;n:» Koed St.. Milwaukee. Wis. (10-11—51
Rad bi izvedel za naslov svojega
prijatelja JOHNA VESEL. Doma je iz vasi Retje pri Loškem potoku. Prosim cenjene rojake, da mi sporočijo njegov naslov, ali naj >«* pa sam javi. — Josip Bartol. Box 1-. Pickens, W. Va. (8-11—5)
POZOR GOSPODINJE!
Podpisana {>ro<l;uu dobi-r BOARDING Ilol SF. /t-lo poceni. Hivi ima 16 s<>b. 1 soba za ljudi, velika jedilnica, kuhinj.-! in voliko s'»bo za svuj wu-porabo. lli-^ii - ».ji na najboljšem prostoru j»ri tovarnah, najcenejša najemnina v c«'leni mestu. Jaz m'iii vdova s štirimi otroci in sem s I.-, tukaj na tem prostoru. Boardarji mi plačujejo po ."r4 na ted»'ii !>;•« z perila. (Jospodar ali pa •rospodiuja znali mora vsaj nekaj nemško govoriti. Tu je zelo do-bra prilika za prave, ki si hočejo nekaj prihraniti. Vs;ik se lahko prepriča, ako pride na H>4 Walnut St.. Milwaukee, Wis.
IZUČENA BABICA
se priporoča slovenskim in hrvatskim ženam. Rojakinje v okolici North Chicago in Waukegan, 111.,
kadar potrebujete babico, me pokličite na telefon 1544 R. Katarina Terlep, G4 i Cummings Avenue, (6-10—5)	Waukegan, 111.
Kje je JANEZ SARC? Doma je i/. Šmarce pri Kamniku. V A-meriko je doš<l pred tremi leti in se naselil v Clevelandu, O.; tam je bil še lansko leto. Za njegov naslov bi rada vedela njegova sestrična, katera ima za njega važna poročila iz si are domovine. - Therese Sare, 4'20 Fifth St.. New York City. (8-11—5)_
Evropska zdravila v Ameriki.
Yeliko naSIh ljudij je ozdravelo oi dolgoletnih bolezni po zaslugi teli zdraTil ki jih vedno im-portlra Dom. Lekarna. Tudi v tem vojnem časn prihajajo zdravila semkaj. Pomoč za vsakega.
Alto trjiite na kaki bolezni, kakor: revmatizeif. trganj«, bodenie. ohromljenje, imate težke in trudne roke in noire, frlab žclodec. staho prebavo, neredno potrebo. >atv prgih l<ode in boli; ledične. mehurne, fifolre ftaine) bolezni, ztruba moflka mafi, ali kaka drti^rm bolezen, potem pišite na nas ali pa pridite owbno k nam v Manufacture Bid«-. R. 31. da vas na« zdravnik osebno preišče, da vam pove kako je z vami in kaj je treba, da pridete zop«t k zdravju, kar mi nič ne računamo. Za mali denar van l*>mo zopet ozdraveli. Dalje imamo im-portirane Pomade zoper izpadanja in rast lak. To-nike zoper prah in sive lase. patentirana zdravila zorer krof. itd. Ako potrebujete pomoč pi$it* na nas če dane?, da vam pomagamo. Za svet nič r.e računamo. Vsa pisma naslovite na postni naslov:
Dom. Lekarna Dept. 10, P. O. Box 819	Milwaukee, Wis.
FARME.
Predno se odločite kupiti farmo, tedaj mi pišite za pojasnila glede naših zemljišč v Rusk, Chippeva in Taylor okrajih, Wis. Pošljem Vam vzorec prsti in drugo glede naše farmarske naselbine, kjer je že čez 20 slov. rod-I bin naseljenih.
A. H. SKUBIC c.|of John S. Owen Lumber Co.
Sheldom, Wis.
H .-AS NAHODA, 10. MAJA, 191"».
\ CAPTAIN WILLIAM . T. TURNE E. CF THE LU5ITANIA
___ ALH2ED Q.
^a^Oggjgj^O/ANDEie&i LT
LA5T PICTURE OF THE LU 51 TAN IA TAKEN A3 SHE.LEFT NEW YORK HAfc&OR, •
Slike iz bojev 17. polka.
—o—
Računski podčasnik 17. (»ešpol-ka. A ni l rej Slapat , je pi.sal svoji
ion i:
Draga /ena! Sedim v židovski km ni in opazujem življenje, kil m' razvija v njej. Stvar j«- zelo za-niiniva in pomisleku vredna. Kakor hitro s«' meti v rat m i pokaže kak vojak, že mu Žid vsiljivo ponuja "vodko", to je žganje, pa kakšno! S .svojo ponudbo ima zelo različen uspeh, jaz imam priliko hitro spoznati treznega človeka od pijanca.
V izbo jo priseka mohamedanee
bosanskega polka in Žid mu ho-1 če brž postreči z žganjem. Toda j mohatnedanee srdito zakriei nad Židom: "Sto me briga tvoja vodka! Vprašam te, če imaš hleba ali masla?" Žiti prestrašen odvrne, da nima ter dela velike poklone j vojaku, ki nezadovoljen odide. Vidi naši fantje prihajajo v krč-j nio in povprašujejo po živilih. —, vodko" pa večinoma odklanjajo in žid jih mora mnogo požreti. A žiil kakor žid skomizga z rameni i in mi pravi: "(ieschaeft ist Ge-schaeft!" Kajti marsikaj je pa i le tudi takih, kakršne on rabi za j svoj "Gesehaeft" in ki mu za steklenico smrdljivega ruma plačajo I kolikor-koli zahteva. S tresočo! roko seže tak nesrečnež po steklenici strupa, z drugo pa polaga na mizo že pripravljeni denar, ne da bi črhnil besedice proti nesramni ceni. Stari žid z dolgo brado se mu globoko prikloni in ga prosi, naj tudi drugim pove, da dobe pri
njeni pristno kapljico.
• • *
Ko sem odšel iz krčme po svojih službenih opravkih, sem premišljeval nesrečno pijansko, fctrast. Tu na bojnem polju sem s«1 šele jasno zavedel in prepričal, kako strašno zlo je za človeka alkohol .ako ga dobi v svoje verige. Sploh sem prišel do prepričanja, da bi bilo najbolje v vojnem easu vojakom popolnoma prepovedati uživanje alkohola in ta strup izključiti i/ armade.
Ko smo dospeli na bojno polje, nam je zelo manjkalo pijače, in marsikateri si je mislil, da tega ne I bo moč prenesti. Vročina je bila neznosna in žeja nas je silno trpinčila .Nekateri so bili zelo ne-potrpežljivi in so gledali vsaki priložnosti, da dobe kje kako kapljico. Jaz se nisem pehal za pijačo. le kadar mi je kak prijatelj ponudil čutaro, sem si zmočil jezik. In čudno, medtem ko preje nisem čutil nobene žeje, ki je druge tako mučila, sem nato vselej postal žejen. Ko sem se popolnoma prepričal, tla ravno alkohol povzroča nevgasno žejo. sem sklenil, da ne pokusiin kapljice več. Sicer je bil pa sklep nepotreben, ker nismo dobili več najmanjše količine kake alkoholne pijače. Sedaj pa je tudi vse žeja minevala. četudi je solne* žgalo in nas je oblival pot. Sedaj sem bil dodobra prepričan o škodljivosti alkohola. Pa mi ni manjkalo še nadaljnih izkušenj.
Sedaj pa še nekaj iz osebne izkušnje! Gotovo se spominjaš, da si mi enkrat poslala na bojišče ste klenieo konjaka. Prav takrat sta tudi dva moja prijatelja dobila vsak po eno steklenico druge vrste. Odili smo v podzemeljski rov. I da medsebojno poskusimo pijačo, j Ko smo tako pokušali, so se nam razvezali jeziki in pijača nas je kmalu priklenila nase. Moja steklenica je bila kmalu prazna, nato še druga in tretja. Šele pozno
ponoči smo nehali svoje pogovore in legli k počitku. Drugi dan na- je mučila neznosna žeja. glavi! nas je bolela in nismo bili tisti kakor druge dni. Vsi smo se hu-dovali nad nesrečnim alkoholom, ki ga že toliko časa nismo videli, j ».i bi bilo boljše, da bi ga tudi se-; i:ij ne bili. Kadar mi boš še kaj pošiljala, ne pridevaj kakega stekla v kovčeg, marveč raje priloži kranjsko klobaso in čokolado.
Kitajsko prerokovanje o miru.
•—o--
Liang Cičian. ki je imel v revo-i Irei ji 1. 1912. velik vpliv, je objavil v pekingskemu časopisu 'King pai* (Glavno mesto) sledeče poe-Tieno prorokovanje o miru: Pre-i govor pravi: Nerazumljive nebeške sile hočejo, tla bi vsakih de j set let nastale majhne in vsakih (sio let velike izpremembe. Tudi zdaj, ko naznanjajo zvonovi poslednjo uro leta 1^14. je napolnjeno ozračje z vojnim krikom. Polovica sveta, najkrasnejša in j najbogatejša, je izpremeujena v ogromno bojišče in reke. porde-čele od krvi. plovejo, k svojemu i cilju. Grozncjšega in nesrečnejše-^a leta nego je leto 11*1-4 še ni bi-io. Poglejmo za sto let v preteklost ; L. IM4 .so korakali vsi zavezniki po porazu francoske vojake v Moskvi proti Parizu ter ga zavzeli. Tega leta se je moral Napoleon odpovedati prestolu. Pu-gjemo nazaj za dvesto let. Leta 1714. je divjala na severu evrop->ka \ojna v kateri sta se Rusija in Švedska borili za nadvlado. Na rodi. ki so se udeležili te vojne, so ^liili Rusi., švetli. Danci. Finci in j Turki. Na jugu je divjala druga vojna, v kateri no velevlasti Francija. Prusij;:. Avstrija, Iloland-ska in Anglija odločevale o pre-stolonasledstvu v Španiji. V tem letu sta bili sklenjeni pogodbi ba-
detiska in rastattska. Rezultat je bil: okrepitev Rusije in Prusije, I razentega se je tedaj začel boj me,j Rusijo in Turčijo. Pred sto leti so bile urejene meje Evrope tako kakor so danes. Ali je mogoče razumeti naravne zakone* Opazujemo zdaj stvari s kitajskega stališča. Leto 1M14. je bilo leto < iabiana nebeškega in Tsingau jp bil zapleten v vojno. Deset let pred tem je bila rusko-japonska vojna. Še deset let pred tem. leta ls94. se je bojevala Kitajska z Japonsko za Korejo. 1.	Fran-
cija in Kitajska za Annam. Vsakih d set let se je nekaj prigodi 1 o vsled pravilnosti gibanja solne« m meseca, ki se ne izpremenja. Ko je bilo 1. 15>I4 končano, nisem vedel, ali naj se radujem ali pla kam. Kakor vsako leti*, sledi konec enega začetka drugemu. Pred sto leti. 1 s 1 r,. je bil dunajski kongres. pred desetimi leti. 1895, je prišlo do portsmouthske mirovne pogodbe, pred dvajsetimi leti do shimonosekijske pogodbe. Ali se nam ne zdi potom teh opazovanj, da bo konec vojne koncem tega leta?
Prebivalstvo v Šleziji.
Deželna vlada v Opavi je izdala statistične podatke o prebivalstvu v Šleziji na temelju ljudskega štetja leta 1910. Po teh podatkih je štela Šlezija 1. 1910 756,948 prebivalcev in sicer 325.518 ali \6A7< Nemcev. 235.224 ali 31.09ff Poljakov in 1S0.2.V2 ali 23.73^ Cehov.
Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki.
Nadaljnje izgube 87. pešpolka.
Adamič Ivan. G. stot., ranjen.
Agrež Ivan, polk. štab. Globoko. ranjen.
Anderlič Josip, 5. stot., St Peter. ranjen.
Anžel Franc, 2. stot.. Rogozni- j ca. ranjen.	|
Baš Jakob, '2. stot., Braslovee, ranjen.	I
Be lak Mihael. G. stot.. Brezje, r.
Beline Ivan, stot., ranjen. j
Belšak Anton, 5. stot.. ranjen. 1
Benedek Blaž, 5. stot., Sv. Vol-benk, ranjen.
Bertok Anton, G. stot., Koper, r.
Bezjak Frane. L', stot., ranjen.
Bczjak Martin, G. stot.. ranjen.
Blatnik Franc, '2. stot.. Kokar-je. mrtev (7. dec. 1914. do G. januarja 1915).
Kocko Ivan. G. st.. Trbovlje, r.
Boslič Valentin, G. stot.. vjet.
Bratuša Josip. 7. stot., vjet.
Brenčič Josip, 2. stot., Rogoz-niea, vjet.
Breznik Peter. (i. stot.. Sv. Anton. ranjen.
Cafuta Jurij. 2. stot.. mrtev (7. lec. 1914. do G. jati. 1915).
Ca s Bogomir. G. stot., Golova-buka. mrtev (G. dec. 1914 do G. janu. 1915.).
Cebular Jurij. 2. st., Takačevo. ranjen.
Cerne Ivan, 2. stot.. ranjen.
Coeej Jakob. 2. stot.. Celje. r.
Deutsehbauer Anton, 2. stot.. mrtev (7. dec. 1914. do G. jan. 1915.)
Dobnik Mihael. G. stot.. ranjen.
D od ič Anton. 2. stot., mrtev (7. dec. 1914. do G. jan. 1915.)
Dolinšek Josip. 2. stot., Trbovlje. ranjen.
Družovič Alojzij. 3. stotnija, r.
Feguš Ivan, 6. stot., ranjen.
Fekonja Jakob. 2. stot., ranjen.
Gareis Martin. 7. st., mrtev (decembra 1914.)
Germ Mihael, 5. stot.. ranjen.
Govejšek Alojzij, 1. stot., Trbovlje, ranjen.
Govejšek Rudolf. 1. stot., Trbovlje. ranjen.
Gradišnik Ivan. 1. stot., ranjen.
Gruber Rudolf, 1. stot.. Skale, mrtev (G. dec. 1914. do 6. januarja 1915.)
Horvat Mihael. G. stot.. Št. Tomaž, raujen.
Hribar Josip. 2. stot.. ranjen.
Jakončič Ivan, 1. stot., ranjen.
Jarož Josip. G. stot.. ranjen.
Jazbec Frane, 1. stot., Zabukov-je. ranjen.
i Jereb Alojzij. 2. stot.. vjet. . j Jerman Blaž, 7. stot.. vjet. | Jerman Josip, G. stot.. ranjen.
Jernejšek Anton, 2. st.. ranjen, i Jevnik Josip, 7. stot., Zabukov-. ' j«-, vjet. j Jevšeuak Jurij, 7. stot., konji-I ška okolica, ranjen.
Jošt Alojzij, 2. stot., ranjen.
Jurman Ivan. 4. stot., vjet.
K a j žar Alojzij. 5. sto!., ranjen.
Jvaloiiek Anton. 7. stot., vjet. •, Kaplenik Josip, 4. tot., ranjen.
Karniža Ivan. 4. stot., mrtev • (5. dec. 1915.)
Kas Karel, 7. stot.. Trbovlje, r.
Kleiderič Josip, G. stot.. Karče-vina. vjet.
K lenovšek Ivan. 2. stot.. ranjen.
Kliček Josip. 3. stot., ranjen.
Klini Pavel. 7. stot.. ranjen.
Kokol Franc. 3. stot. ranjen.
Kos Martin, 7. stotnija. ranjen.
Kosi Tomaž, 4. stot.. Zerovinci. vjet.
Kotnik Aleksander, 3. stot., To-polšiea, ranjen.
Kovač Martin. 7. stotnija. vjet.
Kovačič Rudolf. 2. stot.. ranjen.
Kranje Frane, G. stot., vjet.
Izgube 87. pešpolka.
Kristan Ivan, 5. stot., ranjen.
Kristan Josip, 4. stot.. Ponikve, vjet.
Krivec Frane. 5. stot.. ranjen.
Krofi Frane, 7. stot., Veliki Kamen. vjet.
Kržan Anton, 3. stot., Globoko, mrtev (13. dec. 1914).
Kunej Franc. 7. stot., Št. Peter, mrtev (dec. 1914).
Lepuh Mihael. 2. stot., vjet.
Leskošek Franc. 1. stot., ranjen.
Lipar Josip. 7. stotnija., vjet.
Lopan Mihael, 4. stot., Paka, r.
Lovec Karel. 2. stot., ranjen:
Majcen Vinko. 3. stot.. Polen-šak. ranjen.
Mali Ferdinand. 7. stot.. ranjen.
Marine Ludvik, 4. stot., vjet.
Matjašič Ivan, 7. stot., vjet.
Mattiasich Peter. 5. stot.. Poreč. ranjen.
Mere Lovro, 3. stot., Dolena, r.
CHAfcLčS KLEIN
Mišja Anton, G. stot.. Ljutomer. raujen.
Makar lilaž. 5. stot.. Svetina, r. Naehberger Ivan. 7. st.. ranjen. Napast Simon. .">. stot., t'irkov-ei. ranjen.
Ogrine Ivan, 2. stot.. Kalobje, mrtev 17. dee. 1914. do G. januarja 191.V.
Grešnik Jakob. 7. stot.. mrtev (dee. 1!»14 . Osenjak \"iljem. G. stot., ranjen. Otorcpec Jurij. 2. stot.. ranjen. Pa.j < iril. 2. stotnija. ranjen. Pajman Anton. 4. stotnija. r. Pen i e Anton. G. stotnija. vjet. Perko Martin. G. stot.. ranjen. I Peršak Josip. 4. stot.. ranjen, j Petek Jurij, (i. stotnija. ranjen. Petek Ivan, 5. :>tot., ranjen, j Petek Viljem. 7. stot.. vjet. Pevec Josip. 2. stotnija, vjet. j Planine Frane. 2. stot.. Pleter-j je. mrtev (23. nov. 1914 .
Pogorevc Simon. 5. stot.. ranjen. Potočnik Iviin. 4. stot.. vjet. Potočnik Ludvik. 4. stot.. vjet.' Primožič Ambrož, polk. štab. mrtev 1 1. dec. 1914;.
Primožič Marko. 7. st.. ranjen, j Pucel Karel. 2. stot., Trbovlje, ranjen.
Rajh Franc. 1. stot.. ranjen. Rek Alojzij. 1. stotnija. ranjen.! Rditerič Frane. 7. stot.. ranjen. Sagmeister Josip, 2. stot.. Globoko. ranjen.
Se ruga Jakob, 5. stot.. ranjen. Sinkovi'- Josip, stot.. ranjen, sirovnik Ivan. 2. stot., ranjen, j Sniicgl Martin, G. stot.. ranjen, i Smole Anton. 2. stot.. Zibika, r. | Sorger Ernest, G. stot.. ranjen, j Sprach .\mlrej; G. stot.. ranjen. Štampar Frane, G. stot.. Vitanje, mrtev (o. dee. 1914 do G. januarja 1915 .
Stermecki Rudolf, 2. stot., r. Stoeekl Alojzij, 3. stot.. ranjen. Strafela Franc. 3. stot.. ranjen. Strauss Franc. 5. stot.. ranjen. Sumočnik Frane, 2. stot., vjet. šhmljak Ivan. 2. sto t., ranjen. Suschegg Karel. 4. stot., vjet. Temcnt Mihael, 2. stot., Vur-berg. ranjen.
Turk Frane. 2. stot., Braslovee, vjet.
Tušek Ivan. 7. stot.. ranjen. Veber Julij. 2. stot.. mrtev (7. dec. 1.014 do G. jan. 1915).
Vedlin Alojzij. 1. stot., Nova Štifta, ranjen.
Vellieh Anton. 1. stot.. vjet. Verhovnik Anton, 2. stotnija, v.
Vidmar F ram-. stot.. celjska »koliea. mrtev 7. dee.	<io G.
jan. 1915 .
Vidmar Frane. 1. st >t.. ranjen.;
Vidovič Ivan. 2. stot.. ranjen, j
Vogrinee Josip. ♦'». stot.. vjet. j
V i*eš Juiij. 5. >tot.. ranjen.
Vrhiijak Leopold. 2. stot.. Sv.j M:.: tin. '.arte . 7. dec. 1914 do ("..i jau. 1.915).
Zabavnik Andrej. (5. stot.. r.
Zagožen Frane. 3. stot.. Franko-| iovo, mriev ■ G. dee. i'-'l ' do <5. januarja 1915 .
Zakovš 'k Fran *. 3. slot.. Sopo-te, mrtev (G. dec. 1914 do G. jan. 1915 .
Zidar Josip. 7. stot.. mrtev (7. dee. 1911 .
Zmrzlak Alojzij. 7. stot.. Sv. ; Jurij ol» Taboru, mrtev (dec. j' 1914).
| Znidaršič Alojzij. 3. stot.. r. • Zorjfiii Alojzij. 5. stot., ranjen, i Zorko Ivan, G. stot.. ranjen.
Zupauič Franc. G. stot., ranjen.
Zvonar Ivan. 1. stot.. ranjen. -—----
! Francoska armada.
; Reuterjev biro priobčuje po po-J datkili francoske vlade poročilo i o stanju francoske armade, ka-Itero se glasi:
\ is.je vodsl vo je pomlajeno, ker i so avanzirali mlajši, izkušeni poveljniki na odgovorna mesta. Sta-I ri generali izginiil. deloma vsled naporov, deloma, ker so zasedb j i;"st;t za fronto. Ta uaredba se je zveiila v najširšem obsegu na i vseh stopinjah od brigadirja do armadu i h poveljstev. Povprečna ' starost generalov se je na ta na-iu znižala za deset let. Več kot j tri četrtine armadnih in zbornih I poveljnikov j-* starih manj kot 6€ let. nekaj zbornih poveljnikov 4l> i do -j2 let. brigatlirji so pod 50 let i V fronti je malo generalov nad GO let. in še ti so duševno in te-I lesno popoln una čili. "Pomladitev ; visokih šarž je bila mogoča zato ker so bili polkovni štabi pred tremi leti tako pomnoženi, da sta bila pri vsakem pehotnem polku v začetku vojske po dva podpolkovnika, pri vsakem topniškem lin jezdnem polku pa po en polkovnik in en podpolkovnik. Mno j gi častniki, ki so šli v vojsko kot j polkovniki, poveljujejo sedaj brigadam. nekateri že tudi divizijam in zborom. Na bojnem polju izkazana spretnost se sedaj takoj prizna in izkoristi, in tako je bilo mogoče izpolniti vrzeli, ki so zazijale v prvih tednih vojske. \ išje šarže so teoretično zelo enot no izobražene in to vpliva dobro-dejno na celem bojišču.
Konjiča ima po šestih mesecih vojske je preveč častnikov. Namesto potrebnih 31 jih ima vsak polk po 4;H. Topništvo je malo trpelo in ima tudi preobilico častnikov, zlasti ker pridejo tn v poštev mnogi stotniki, ki so bili v miru zaposleni po arzenalih in topniških zavodih. Tudi rezervni častni ki so se dobro obnesli kot poveljniki baterij. Izgube na subalter-nih častnikih so pri pehoti največje, pa jih vendar ne primanjkuje.
Mnogo stotnikov in poročnikov,
. ki so iiili ranjeni od strojnih pušk,
| se je vrnilo na fronto. Rezervni
. pehotni častniki so se izborilo ob-
. jii-"sli kot poveljniki stolnij. Po-
. j ročiiikoin imenovani častniški na-
! me.stniki >o dobri vodje krdel in
.[pogosto zelo energični poveljniki
, {stotnij. Vsled duševnega in tele-i-i
snega razvitka sedaj pod orožjem stoječih letnikov, vsled vojaških sposobnosti naše rase in vsled de-. moKiatičuega duha naše armade je mnogo moštva doseglo častniško dostojanstvo.'Število naše pe-. hote je bilo 15. januarja zelo zadovoljivo. Povprečno ima sedaj . vsak francoski polk po 48 častnikov. med temi približno iS aktiv-. jiih .15 rezervnih in 15 častniških . namestnikov. <M stotnij jih vo-dijo G stotniki. G rezervni stotniki in 3 poročniki. Vsaka stotnija i-. ma povprečno po :{ častnike. Čete imajo mlade, dobro šolane in drzne vodnike, in nižje šarže so pridobile v vojski dovolj izkustva. Konečjio je treba priznati tudi lelo pred tremi leti ustanovljenih irmadnih in zbornih štabov, katerih nazori in metode popolnoma •oglašajo.
Francija ima sedaj dva in pol milijona mož pod orožjem. 15. januarja so bile vse čete dopolnjene na vojno stanje. Stotnije štejejo po 200 mož v nekaterih polkih tudi 2"»0. Pri drugih orožnih vrstah, ki s,, manj trpele, so vse ■note polnoštevilne. Da izpolnjujemo vrzeli, imamo zadaj 1.250 tisoč mož. Nadaljno nadomestilo daje letnik 1915., ki je za petino močnejši od uradne cenitve. \ >led naknadnega pregledovanja jirej bolnega ali od aktivne slu-d;e oproščenega moštva smo pri-lobili po! milijona mož. Notra-aja vrednost čet se je po izbruhu vojske povečala. Ljudje so bolj utrjeni in vajeni naporov. Zdravstveno stanji- je vsled dobre in o-bilne hrane izborno. Vkljnb hudi zimi so bolezni dihal redke. Pri rezervnikih je potrdila izkušnja pravilo srbskih in bolgarskih čast uikov, da je treba dveh mesecev vojske, j'redno dosežejo rezervnimi svojo polno moč. Naša pehota je sedaj vajena hitrega utrjevanja. kar meseca avgusta ni bilo. -v'daj delajo pravcate trdnjave, ki varujejo proti poljskemu topništvu iu tudi proti težkim kalibrom. Vsi sovražnikovi napadi so bili odhiti razun pri Soissonu kjer imajo Nemci zahvaliti za svoj u-speh poplavi Aisne in podrtim mostovom. Naši napadi so nam prinesli marsikako pridobitev in napadali smo z elanom, a ite z isto brczmiselnostjo, kakor avgusta meseca, ki nam je zadala težke izgube.
Konjiča je znatno napredovala. < 'el mesec oktober je izenačevala nizko število naše pehote in je bila vsem zahtevam pehotne službe popolnoma kos. Naše topništvo se je izkazalo mnogo boljše kot nemško, kar so priznali Nemci sami. Ravno tako so se ob-ncsli tudi pijonirji in letalci. ttUJiUVi WAitUtJAJTE S K NA GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH.
rELBEfcT	CHARLES FI2CHMAN • ,
HUBBAl2D	©^"Jifcf^SS ^
MAP SHOWtNQ WHERE
THE LUSITANIA
WAS SUNK._ 0
===== v
PRESUMED POSITION
OF MAIN BRITISH . < ^
BATTLESHIP FLEET-O^ V c
=
Northern Route ^ C J.
between Kew k	Q Y
York and_V V T___
Liverpool" ^s^
LANDED AT	^fe-W? -- A
QUEEHST0WM,	V^ŠČČ^A \ KINSAJ.E AND
CL0N A Kl LTY->.	t^asi^
Zouie.tfewYork	-
to Liverpool via. —a Qizeexzsta*v7z—<--^^^
^zžŽjr', /
$£?Y*TŽ jThe* fgg
Liverpool via J LUSITANIA Fishguard —^ * torpedoed.
1 O Miles off JCiizsale Sea.d
I	" ^ 'T
GLAS NAHODA, 10. MAJA, 1015.
Jugoslovanska	Katol. Jedneta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 87, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BA LA NT, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: CEO. L BROZICIT, Box 424, Ely, lfiTin, Blagajnik: JOHN COUŽE, Box 105. Elv. Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 5S3, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, EL NADZORNIKI:
MTKE ZUX1CH, 421—7th St., Calumet, Mich.
PETER ŠPEITAR, 422 N. 4th St., Kansas City, K&ns.
JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111.
JOHN Al si r r>427 Homer Avenue. X. E. Cleveland, Ohio.
JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva gv. Cirila in Metoda, «tv. 1.
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. 2, Ely
Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, *tv. 114, Ely.
Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zedev kakor tudi denarne poii-jatve naj s*1 pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe »a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osel na ali neuradna pisme od strani članov se ne bode •orale
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Članom in odbornikom krajevnih dru
štev v naznanje!
Vse proteste, inciiative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Anuška pred poroto.
Piši-: France lic v k. —o— (Konec.)
Ob< in*>tvo je Miti > kot premrlo, čakalo, kaj bo. s tiho jezo m pogledi kot ogenj. Brnelo je par gla-js«>v. Sct.Jiii dvor s«- je zganil.
"Prosim, da s«- zmagujete v besedah. hirer bom primoran ..." Sodnik ni i/.r« kri konca grožnje. Sedel je in mirno poslušal.
Porotniki so gledali zdaj na občinstvo, ki je plašno mrmralo, zdaj na sodnike. Odvetnik je uiel rok«-. Državni pravilnik je gledal sovražno na vse. Sodniki .so si nekaj šepetali.
Anuška ni trenila z očesom. Na obrazu ji j«- bilo zadovoljstvo, sko ro nasmehu podobno.
Njega ni niti najmanj pekla vest. Jaz ''••m bila v grozni omotici, sicer bi ne bila v dejanje privolila. Grozil jc, in ko je bilo storjeno, »e je udri v zemljo . . , O-stala sem brez miru in upa. Oropana nisem bila samo sladkosti čiste ljubezni n i otrok a... Ali ste slišali? On je ubil tudi moje materinstvo in to j«- huje, huje! . . . Kaj sem hotela? Služb sem bila Rita in poroka . . . kako naj osle-j parim moža za življenje? In tako Be m s«» znašla tam. Da bi zadušila I vse. kar je grabilo iu trgalo v nielli. sem se vrgla tja in zgrabila HUdnje sredstvo, da se končam v iein divjem življenju in udušiin grozno zavest.
Tam sem bila razuzdana med razuzdanimi, nesramno se sraejo-ča med nesramno se smejočimi. I>e tupatam kak utrinek, pa sem ga udušila . . . Vse omamno, pijano. divje. Razli eni ljudje, kot s°m jih srečavala že prej. nizki, visoki. le bolj živinski, manj brez ea-sti in srca. Koliko neumnih, topih obrazov je šlo raimo mene, popolnoma enakih, domišljavih na moštvo in east, pa se jim videla v dno duše. da so prazni, nizki.
Ko je vzel za denar moje telesne in moralne moči, se je postavil v pozo dostojnega človeka in je hotel odgrniti zaveso moje preteklosti. počasi in nesramno. Na obrazu je kazal stud do prostitucije, katere se je ravnokar poslu-žil, in stud do mene, ki sem mu stregla.
"Kako Vam ugaja to življenje!"
"Ali se Vam iif zdi nekaj Mra- j šnega, nekaj ..."
'"Kaj Va^ je privedlo sem?" ,
To so bila tista običajna vpra- , šanja .ki so padala med hinav- ; -k iu pomilovanjem in zaničeva- j nj- ii. Sprva nisem v »dela odgo- j vora in sem se izogibala laži z raz- , niiiii praznimi besedami. Enemu ] sem povedala resnico, nekemu do- j !>r ■«lii>n«niu gospodu. Ziicl se mi je bol iii kot ■ rugi. pa ni bil. Smejal se je. kot se smeje človek sme-šuii j, in n e je žalil. Vpraševali so me d.m /.;t dnem in videla sera, da so nevoljni odhajali, ker jim nisem povedala povesti, ker nisem vedela za običaj.
Povedala sem tovarišici. "Ali m jim ]>oveda!a resnico?" je rr-k a. "Ne resnice, tepcem! Ne bi je r;/.'imeli. Izmisli si povest! lto-ni. ntično. lepo. da bo ugajala! Vidiš. jaz po\ cm vsakemu, da sem imela fanta, ki sem ga neizmerno ljubila, bogat je bil. Zapustil me je in iz žalosti sem šla sem . . . Vi lis. skoro smilim se mu potem, svinji! Emerencija si je izmislila, da jo je s silo ugrabil neki grof in jo držal v svojem gradu, dokler se je ni naveličal. Ko jo je izpustil, je šla sem. Kadi te zgodbe jo i-majo post-bno radi. Izmisli si kaj :> ulobnega !""
lzms!ila sem si zgodbo. Kratko. | a d ost i zabavno. Ko sem ja pra-' vila prvemu .v nii je tresla bese-la. kot človeku, ki ni navajen la-ira;i. Potem mi je bilo v zabavo. Samo. da je omenil, pa sem mu jo povedala. Vsi jo znajo, »laz pa »em se smejala za njimi.
Pozneje sem se naveličala vedno istega, pomilovalnih smehljajev. vprašanj in iste povesti. Ponovila sem jo že neštetokrat, neštetokrat prenesla tisti smeh. poln zaničevanja .s katerim se je mislil vsakdo dvigniti nad mene. Nekateri so me po večkrat izpraše-vali. kot bi me hoteli nalašč mučiti. Lagala sem se tudi v podrobnostih. Izprane val i so me o detiu-stvu. kot da sega moj greh tja nazaj. O očetu in materi. "Gotovo ste jih Vi spravili v grob", mi je rekel nekdo.
Prihajali so spomini. Vse se je prenavljalo pred menoj. Tista dol ga jutra s predpoldnevi. ko je vzhajalo solnee in oživljalo v naravi vse. je oživljalo tudi mojo dušo. Skozi temnice sem zrla iz svoje sobe v solnce. kot iz ječe. Zdelo se mi je. da m irastejo peruti. Neko jutro sem začutila v
srcu pekoče vprašanje: Zakaj je tako z menoj? — Preromala sem še enkrat in pretrpela vso tisto dolgo pot in sem začela moliti, ne vem. kako. pa molila sem. Iz srca je prihajalo in nisem bila hinav-ka. A čutila sem tedaj še bolj živo. kako daleč sem od Boga. C'e bi bil en sam korak nazaj v življenje. bi bila stopila nazaj — pa je dolga pot . . . skozi špalir laži in hinavstva.
| Od tistikrat sem sovražila vse, kar je nosilo ime: moški. Sovražila sem vse one. ki so me gledali . iz obraza v obraz in me ljubili. I I vas. ki ste tu. in vse one, ki jih j nisem in jih ne bom videla. Sovražila sem blazno, in če se mi je približal, bi ga bila najrajše stisnila in udušila. Mnogo sem se smejala in rekli so mi: divja A-
nuška.
Nekoč je prišel mladenič, ki je bil še ves čist. I ničila sem ga popolnoma; trpinčila sem ga. da je jokal pred menoj. Strt je odšel in meni je dobro delo. Žal mi je bilo samo. ker ni izdalmil. četudi ni vprašal o moji preteklosti . . . da bi mu morala ponoviti laž, ki me je mučila. Ti hinavci so mi bili kot strup. Pri stotih, pri dvestotih me je zgrabila misel, da bi bila I zavpila : Ti si me spravil sem! Ti! Tvoje besede! Tvoji pogledi, dejanja ! Vi vsi in vaša laž! Ne trpinčite me še vedno, ko veste, da ste me zmagali iu ubili! — Uvest okrat prej je že grabila moja roka za steklenico ali svečnikom ali pepeljnjakom, da jim ga za-iučim v obraz, in mnogokrat prej so se mi krčili prsti, da jih zadavim. Pa nisem.
Slednjič ... Bil je zelo žalosten dan. Droben dež je padal, gosta megla je ležala po ulicah. ljudje so hiteli mimo zaviti v plašče. Ste- • ne so bile vlažne in mrzle, z njih so gledale mrzle fotografije. Razglednice v albumu so mrtve strmele vame. Odprla sem zeleno, pa- 1 piruato škatlo, v kateri sem hrani- i ia najdragocenejše spomine de- ) tinskih in poznejših dni. Prebr- . skala .sem jo do dna in vsak pred- -met. še tako neznaten, mi je pravil povest. N i dnu škatle s. m dobila broško, oglodano in staro, na ujej je bila slaba, obledela fotografija moje matere. Dobro sem >e spomnila dne,-ko mi jo je dala. Spomnila sem se na očeta, brata .. . na vse dni. Potem sem jokala. dokler me niso poklicali, pripela sem broško na obleko in ' š;a. Vsi Iepj spomini so bili ti^ti dan v mojem srcu in so osvojili ' mojo dušo. Bila sem kot ovčiea, ' pela sem. kot. bi bila doma. Če bi bil prišel kdo in rekel: "Vidiš. ' kje si! Pojdi z menoj ven v življe- 1 nje"! — hi bila šla. Sla kamor- ' koli. v sužnost. s spominom na lepe dni in s pesmijo. Vsakega pri- ' šleca sem se razveselila, kot da prinaša tisto zaželjeno besedo. Pa vsakdo je prinesel na obrazu laž ' in hinavstvo, na obleki vlago me-srle in blato. Divji, vsi enaki, lz-araševali so. se smehljali pošteno. kot se smejejo povsem spodobni ljudje, toda z obraza jim je dihalo nepoštenje.
Pozno zvečer že je prišel neki gospod, mlad. rdeč in ponosen. Pake ošabne ljudi sovražim posebno. Bil je živalski; ko je oblekel suknjo in odhajal, je pogledal po stenah.
"Ali Vam ugaja tu ?"
"Prijetna soba." sem dejala.
"Ni-, jaz mislim na splošno."
Nisem mu odgovorila. Ilotela sem prizanašanja vsaj za ta dan. Vsaj še en dan v življenju, ob spominu na mater! On mi je zameril. Pogledal je po fotografijah.
"Kdo je to?"
"Jaz."
"Zelo spremenjena". Pogledal
me je od vrha do tal. kot bi hotel presoditi, za koliko sem se spremenila. "To življenje! Kar je danes na Vas. je krinka. Ali ni neznosno? Kako da ste prišli sem?"
Pijano, ošabno je govoril. Naj-rajša bi bila rekla: Pustiva! Vsaj nocoj pustiva ta vprašanja! Pa sem se premagala in sem mu smeh 1 ja je povedala lažnivo povest, samo da bi šel proč in bi bila sama.
Poslušal me je in potresal z nogo. gledajoč me postrani. Ko sem končala, je dejal:
"Niste prav storili! Zakaj sc niste poročili? Ni lepo ..."
"Ni lepo ..." Strmela sem vanj dolgo in nisem mogla razumeti.
"Kaj imate tam?" Pokazal je na broško.
"Nič! Moja mati . .
"Vaša mati?" Bil je razburjen iti hud. Žival. Zaganjal se je. "Vaša mati? Vrzite proč. Strgajte s sebe! Kaj je bila tudi Vaša mati ---taka. da jo nosite na prsih? Ha-ha-ha-ha!**
Smejal se je pijano, široko, gromko . . . .Taz sem se mu ognila, da me ni dosegel z roko.
"Pustite!" sem rekla. "Pojdi-' te! Pojdite proč!" | "Kaj? Vi. Vi . . . Povejte. Če je bila mati taka. če ne. Vam str-i gam sliko dol! To prokleto živ-1 jen je! Fuj!"
Pljunil je predme. In potem se je zgodilo. Planil je do mene. mi strgal broško in me zmerjal. Vse' podlo zaničevanje, ki so ga tiso-jči nosili tiho v srcu. vso laž in hi-! navstvo je on. pijan in ošaben, razkrinkal in se mi pokazal gol. tak kot so bili drugi pod obleko, farizeji. Potem, ko je kanil novo I kapljo v tisto množino neizmernega gorja, ko je sezidal novo stop-njico. ki me je peljala navzdol! On. morilec, izmed tisočerih! Zbe-snela sem. Vsa teža dolgih dni. kar sem zapustila mater, je padla na srce.
"Ali veste, kdo me je privedel sem? Vi! Vi! Vi!" sem vpila vanj. "Vaši bratje, prijatelji! Vaš oče! Vsi! Vsi! . . ."
Ne spominjam se vseli besed. Bi la sem divja, ker je gorelo v meni vse. kar sem prestala. Planil je in me hotel zgrabiti. Takrat sem prijela kovinast svečnik in ga udarila, da je padel, in potem še . . . kolikrat. ne vem . . ."
Obtožeuka je umolknila. Sodniki in porotniki so se zganili. Občinstvo je šepetalo. Nekdo je rekel nekaj na glas in državni prav-dnik je pogledal tja. Potem je bila zopet tišina.
Obtožeuka je imela še nekaj povedali. Glas je bil mehak, otožen in vdan. v obraz je bila vsa rdeča. x	,
"Slavna sodnija! To je vse! •laz tožim vas. njega, navzoče in nenavzoče. Kdaj boste stali vi pred poroto ..."
••Ste povedali vse, kar spada k < dejanju?..."	,
' * Sem !"
"Zavzemite prostor!"
Potem je vsial sodnik in govoril. Anuška je povesila oči v tla in poslušala. Par porotnikov jo je gledalo z dopadanjem. Odvetnik , je pil vodo in se smejal skozi ko- i zaree.
i
Kužne bolezni v vojni,
S severnega bojišča poroča "Slov. Narodu" znani slovenski ' zdravnik dr. Ž. L.: Vsakomur je že :z svetovne zgodovine znano, da s«, se še pri v>aki dlje trajajoči vojni pojavile najrazličnejše kužne bolezni, kakoršne so v mirovnem ("asu le pored koma nastopale in sc lahko dale omejiti, med tem. ko jih je vojna razvnela \ uničujoči plamen, tako. da so bile izgube vojske vsled kužnih bolezni dostikrat večje kakor one po sovražniku prizadete. Nikakor se ni torej čuditi, da tudi v sedanji ogromni svetovni vojni grozi vsaki armadi zdaj ta. zdaj druga opasna kuga. Komaj smo začeli broditi po Galieiji. kjer se nahaja ljudstvo na najprimitivnejši stopinji kulture. spoznali smo zdraniki takoj, da bo tu treba se resno boriti proti raznim epidemijam. Od treh narodnosti, ki tu prebivajo: Kusinov. Poljakov in Židov. ni mogoče presoditi, kateri so bolj pimitivni v snažnostnem oziru. povsod i smo naleteli na bolhe. stenice, uši, garje in druge človeške zajedalke. ljudstvo ne pozna snage, stranišč ni. žepnih robcev ne poznajo, ženske ne znajo ni prati, niti šivati. Neki gali-eijski zdravnik, s katerim sem govoril o vzrokih pegaste vročice (pravilno ime. kajti pegasti le-gar bi spominjal na trebušni le-gar, ki je popolnoma druga bolezen). mi je potrdil, da je ta bolezen endemična. t. j. stalno nastopajoča v Galiciji le vsled nesnago ondotnega prebivalstva. Galicij-ski delavec iu kajžar si kupi spod-nje perilo ter ga nosi tako dolgo, da je preveč umazano in razcapano. nato ga odmeče, ženski niti v glavo ne pade. da hi je oprala, nato si kupi novo itd. Pri t.ikih razmerah je popolnoma jasno, da je to prebivalstvo polno uši in drugih golazni. Naša vojska je potem prišla v stik z Rusi in smo prišli v od njih zapuščene vasi in okope. Takoj se je pojavila kolera, katero pa smo pri naši. na višku stoječi zdravstveni vojaški u-pravi s pomočjo cepljenja proti koleri, ki je avsrijski izum. v kratki dobi udušili. Medicinska veda je sploh v zadnjih desetletjih tako napredovala, da smo v stanu se takoj in uspešno braniti večine kužnih bolezni .kakor: koze. kolere. azijske kuge. griže in trebušnega legarja. Nekaj novega pa je za zdravnike pegasta vročica in povratna vročica, dve jako opasni kužni bolezni. Teh bolezni preje v naših krajih ni bilo in jih je še le vojna k nam zanesla, pač pa so
I bile doma v Galiciji. Tu je pega-j j sta vročica vsako leto nastopala! in je zlasti mnogo zdravnikov, ki ! so jo kot epidemijski ali državni i zdravniki uničevali, na njej oho-' lelo in pomrlo. Povzročiteljica po-j vratne vročice je mala bakterija, j ki živi v krvi. vzrok pegaste vro-jčice, pa še ni znan. ni pa nikake-ga dvoma, da gre tudi tu za posebno bakterijo. Za občinstvo po- j polnoma zadostuje, da ve. da na-1 stopajo ti dve bolezni le pri nesnažnih ljudeh, da se ne razširjajo po vzduhu, marveč jih prenašajo razne zajedalke. v prvi vrsti oblečna ali bela uš. Kdo je poznal na Slovenskem prod vojno to ži-valico? Slišali smo le o njej, da živi v beiv.eevi košulji. Vojaki pa smo skoro imeli priliko, jo dan za
dnevom opazovati in zatirati, in marsikdo je poslal v domovino dolg opis o raznih vrstah, načinu življenja itd. te prijazne živaliee. Skoro pa smo spoznali, da se ta živaliea. ko se je enkrat k nam priselila, ne da tako lahko odpraviti. Danes se preoblečeš v čisto, t- j. prekuhano perilo, pa glej. čez par dni jih zopet najdeš v košulji. Od kod to pride, je pač naravno! Spiš na slami, v kateri je ležal pred teboj tovariš, ki seveda tudi ni brez uši itd., zasedemo o-kope. iz katerih smo prepodili Ruse, zopet smo polni uši. Ko smo vjete Ruse spraševali, jeli imajo
kaj uši. pokazali so. tla imajo sami tako velike kakor je črnega za nohtom, njih častniki pa tiske, kakor lešniki — lioteč s tem povedati, da je cela vojska polna teh živalic. Razume se. da smo se takoj začeli boriti p rot i ušem. kuhali perilo, mazali z raznimi eteričnimi olji. lekarniškimi proti-ušnimi izdelki itd. Vsa ta sredstva so dobra in če bi bilo mogoče vso vojsko naenkrat s temi sredstvi o-premiti. bi se gotovo prišlo v o-kom tej neprijetni golazni. To bi bilo še zlasti potrebno vsled nevarnosti prenašanja zgoraj navedenih kužnih bolezni. Treba bi bilo tako ogromne množice teh sredstev in raznn tega bi jih morala vsa vojska istočasno uporabljati, da je vse to izključeno. Kaj koristi vojaku, ako se danes po celem telesu namaže, čez par dni. ko se jc mazilo otrlo, pa dobi zopet svežo zalogo od tovariša.' Zatorej me je posebno veselilo, ko mi je poslal moj prijatelj gospod 1. N. Saduikar. c. ki*, višji okrajni ži-vinozdravnik v Kamniku, na preizkušnjo novo protiušno sredstvo, ki sloni na popolnoma drugem principu. Obstoji iz dveh malih
vrečic, ki ste podobni malim ška pulirjem. in se všijeta v hlačni rob na levi in desni strani telesa. Vsebina teh vrečic je živosrebrni amalgan (kovinska zmes . ki ima lastnost. d;i iz njega počasi. stalno izhlapeva živo srebro. Ti hlapi so za uši tako strupeni, da jih sproti zatirajo in naj bi jih dotičnih tudi dan za dnem na novo nalezel. Evo praktičnega iz uma! Stvar sem takoj preizkusil pri več močno ušivih vojakih s sledečim uspehom: Dotičniki. ki so imeli všite Sadnikarjeve "ška-pulirje" niso imeli vse dni opazovanja ničesar ukreniti proti u-. še m. Že drugi dan so sc vojaki pohvalili, da so spali ponoči, ker jih nši niso več grizle, preiskava njih košll I j je pokazala, da so uši še ži-\e. pač pa so se premikale tako počasi, in leno, da so jih vojaki spoznali 'niarodnimi'. Tretji dan sem našel večinoma ž«* njih "ka-davre . četrti dan nobenega sle-'!u več in od tedaj sedaj naprej, minulo je že več tednov, so vojaki prosti uši in drugih golazni, tudi inače popolnoma zdravi. Gospod Sadnikar je imel že preje iste izborile uspehe pri drugih vojakih, ill je na ta način bila uspešnost njegovega izuma objektivno dokazana ter si1 je to nemudoma prijavilo pristojni vojaški zdravstveni oblasti. Ako premislimo, da stoji iu pade vsa pegasta vročica na ohlečnih ušeh. si lahko predstavljamo, koliko nevarnosti se bomo lahko ubranili, tako vojska kakor civilno prebivalstvo, ko se bo zgoraj omenjeni izum — odličnega Slovenca — splošno uvedel v armadi. pri vojaških in civilnih u-jetnikih in pri osebah, ki imajo o-pravka pri ušivih ljudeh iu bolnikih.
--i» m
V Nemčiji morejo biti ženske občinski uradniki.
Kakor poroča "Vossisehe Zei-tung". je odredila pruska vlada da smejo tudi ženske opravljati občinske urade. Posebno pripravne so v uradih, ki se pečajo s civilnim zakonom v katerih pridejo v poštev čestokrat zelo delikatne stvari. Žena se ženi vedno raje zaupa. Ta naredba je bila spreje ta z splošnim zadovoljstvom.
jJCENIK KNJIGj
//	katere ima v zalogi	\
SLOVENIC PUBLISHING CO.
) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. j
MOLITVENIH:
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	s—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi	—.60
Rajski glasovi elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 Skrbi za duio, elegantno
vezano	$1.20
Sveta ura. eleganvno vezana $1.20 Vrtec nebeški	.—.40
POUČNE KN7IW:
Abecednik »".ovenski. -r* tan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.4."»
Hitri računar, vezano —.40, Navodilo za spisovanje raz-
nili pisem	—.70
NenaSčina brez učitelja, 1.
£a 2. del po	—.50
.Temščina brez učitelja, 1.
in 2. del. vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobnice	$1.00
Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schinipffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 j
Sehimpffov si o ven sko-nemški slovar	$1.20, Slovenski pravnik $1.00 j Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 j Slovenska kuharica, vez. $3.00 j Slovenska Slovnica, vez. $1.25 i Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma. vez. —.50 Žirovnik. narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija	—.20
Baron Trenk	—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	_,25
Cerkvica na skali	—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar)	$1.00 Cvetke	—.20 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Evstahija dobra hči	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—10 Grof Radecky	—.20 Hedvika. banditova nevesta —.20 Hi rl and a,	—.20 Hildegarda	—.20 Hlapec Jernej	—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	■—.20 IltLstrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Tzlet v Carigrad	—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	,—.20
I Križana umiljenost	—.40 I
I Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50 1
Lažnjivi Kljukec	_.20
Leban, 100 beril	i—.20
Lepa Vida (Cankar)	—.80
Maksimilijan 1.	__.20
Marija, hei polkova	—.20
Mati, socijalen roman.	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Mir Božji	— 70
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakoviž	—.20
Xa divjem zapadn, vez.	—.60
NTa indijskih otokih	—.30
Najdeneek	—.20
.V a jutrovern	—
Xa krivih potih	—
Na različnih potih	—.20 Narodne pripovestl, 1., 2.
in 3. zvezek po	—.20
Naseljenci	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Nesrečnica	—.25
Nezgodan a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
O jet i ki	—.15
Odkritje Amerike, vez.	—.80
Pasjeglavei	$1.00
Prihajač	t—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Pri Vrb če vem Grogi	—.20
Prst božji	—.20
Pariški zlatar	—.25
Uandevouz	—.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	—.15
Simon Gregorčiča poezije	—.45
Stanley v Afriki	—.26 Strahovalei dveh kron, 2
zvezka	$1.60 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	.	—.20
Srečolovec	—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00 Strelec	—.30 Sanjska knjiga, velika	—.^D Slovenski šaljivec	—.35 fttiri povesti	—.20 Tegetthof	—.25 Turki pred Dunajem	—.30 Trije rodovi	—.50 Vojna na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Ziate jagode, vez.	—.30 j Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 [Življenja trn jeva pot	—.30 Znamenje štirih	—.30 kruhom	—.20 Z osrnjem in mečem, 7 zvez.	$2.00 Življenje na avstr. dvoru ali
Smrt cesarjevima Rudolfa —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	—.25
4.	zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji —.25
5.	zv. Tri indijanske povesti	—.3«
9. zv. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.36
!2. z v. Korejska brata —.30 13. z v. Boj in zmaga	—.30
'4. zv. .Prisega huronskega
glavarja	—.30
',5. z v. An gel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.30
13. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.25 19. zv. Mlada mornarja —.36
TALIJA:
Zbirka gredaliških iger.
3rat sokol	»—.28
>igani	—.46
Dobro došli	—.20
Doktor Hribar	—.80
Dve tašči	—.20
^ri puščavnika	—.20
Putifarka	e—.20
Raztresenca	.—.30
Starinariea	»—.20
V medenih dneh	—JO
županova Micka	•—.30
KAZGLSDNICK:
Newyorske, s cvetlicami, humoristicne, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	- .Ji
Opomba: Naročilom je prflož '.ti denarno vrednost, bodisi v gotovini. poštni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina jo pri vseli cenah že vračnnapg,_____ - ______ . .__„ t ^
GLAS NARODA, 10. MAJA, 191S.
IZVRŠEVALNI ODBOB:
Frank Sakser, predsednik, 82 Cortland t St., New York, N. Y.
Tajniki:
Edward Kalish. «119 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. Rudolf Trošt, IRKJ W. Central Turk, New York, N. Y.
John Jacer. blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor sra podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Ur. John Jagru. V>uka vplačana svota bode r>otrjena po blagajniku in razglašena
po Hloveuskiii listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so pro Je ni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem de-f narju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes še cima.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se eenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
' EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POZOR!
Pravila Slovenske Lipe bomo začeli razpošiljati tekoči teden. — Delo je bilo nekoliko zastalo, ker nismo dobili pravočasno odgovora od vseh delegatov. — Tajniki podružnic naj nam spnroee, koliko iz tiso v potrebujejo.
Uredništvo.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Umrl v Sibiriji. Zopet je poiskala vojna m " jo žrtev v vrstah slovenskih akademikov. Iz Sibirije je doM-ht dne 10. aprila tožim vest. da je \ sredini marca v Om-W-ku preminul med. Ivan Iiovšin, *lan akad. društva "Danica", do-' ma i/. Ribnice, ki je služil pri 47. pešj>olku in izvršujoč aanitejskoj svojo službo, padel meseca no-j venh> t v ru*ko ujetništvo.
Vcjak umrl. V ljubljanski bol-nisuiei je umrl Josip Krasnv, pe-
V ruskem ujetništvu. Skladatelj Krnil Adamič, doma iz Kamnika. se je nahajal med pr/.emvsl-sko posadko in je sedaj žnjo vred v ruskem ujetništvu.
Vendar ujet. poročalo se je, da j«' l-ran Terseglav, urednik ljubljanskega "Slovenca" padel v rusko ujetništvo, o Čemur se je pa dv.nuilo, k -r ni se vedel,, nič gotovega. I Vtovodja 47. pešpolka. Anton lfop, doma od Sv. Lenarta v Slov-, goricah (tudi Terseglav j,- bil pri omenjenem popolkin,] piše uredniku Žebotu v Mariboru, da je Terseglav prišel 25. marca »'s v rusko ujetništvo. Kopu pa ni znano, ali j«- Terseglav ranjen.
Pogrešana. Po b .jih z Rusi dne' • i •J... marca je posesan poleg porotnika 27. pe>polka Stanka Vel-j kavrha tudi praporščak Stanko Tominc. oba iz Ljubljane.
Umrli so v Ljubljani: Marija Pirnat. polj« k a dninariea. 69 L —. Josip Zavašnik, posestnikov sin,: 1 dan. — Marija škof, posestnikov« /ena. »iS let. — Avgust Edv. K"hler, podčastnikov sin. lilese- j ee. — Pavel Krašovec. sin želez-nišk tra delavea. 9 mnefev. — Josip Ojster, posestnik-hiralee. 44 1.
Umrl je v bolnišnici na Dunaju j mizar Alojzij Kob«-. tast Antona
Najdeno truplo. Dne n. aprila
»o našli t ova miški delavci pri to-( varni v Vevčah v Ljubljanici
dal naihr/e delavskemu stauu. Mož j*- sredin it velik, le ta/tran ima slabe gobe in mal. okmfel ulian x b vem um-su. Na	je
imel močno okovane čevlje, temne hlače in dve beli srajci. Na truplu *e ne poznajo sledovi ka-1 kega zloeiua. Truplo je moralo že kiikih do h tednov ležati v vodi, ker je bilo že preeej naurnito.
Zločin ali nesreča? Iz K and i je pri Novem me*tu poročajo: Dne 1"». februarja t. I. na večer je iz-1 ginil prvi hlapec župana in dežel-j nega poslanea Žtirm "Pri Štem-btirju ' v Kandiji. Ta hlapec je v omenjenem kraju malo časa •služboval. Prej je bil dolgo let kot domač hlapec pri gosi ilničar-j ju Janezu FVrlič v Novem mestu J ]3U je zfilfi marljiv. Dfte 21. piarcal
je priplavalo njegovo truplo po Krki. Prenesli so truplo na suho pri St. Jerneju, kjer so mrtveca t ml i pokopali. Za ta dogodek jej izvedelo tudi orožništvo. Dalo je truplo po sestri utopljenca agnos-cirali. Ptopljenee se piše Janez .Jordan in je doma iz občine Št. Jernej. Ljudstvo pa je začelo sumiti. tla se je najbrž izvršil nad 1 nesrečnežem zločin, kateremu mTienju.se je priklopilo tudi orožništvo in to je javilo inerodajni oblasti. Sedaj bodo truplo izkopali in natančno ogledali. Čudno je le to, da je mrtveca narasla Krka nesla v njegovo pristojno občino.
Nezgcda. V Kamniku se je dogodila tragi'na nezgoda. Žena ta-mošnjega urarja. Marija Pascolo. m je \ trgovini svojega moža o-irledovala samokres, pri čemer se je p.» ne{>reviduosti spr<tžil strel in j" /adel v prsi. Strel ji je šel >ke/i pljuča. Kanitev je smrtno-ne varna.
Pcskcdba. 11 let nega posotui-k o \ e ; i s i i i a Jož. ta Lomica s Save je na poti z Jesenie napadel neznani fant. ki ga je obmetaval s kamenjem. Kn kaiuen ga je zadel takti močno ob desnem očesu, tla so ira morali prepeljati v deželno I bolnišnico v Ljubljano.
Hudoben sin. <>*letni posestnik Jožef Podobnikar z Dobrave seje te dni spri s svojim pijači vdanim ! i i 'enim sin ' ti Petrom. Med prepirom je sin popadel očeta ter ga pričel tolči po glavi in daviti. K"-nečno ga j«* vrgel ob tla in mu /ve al roke. Hudobnega sina so oddali sodišču.
Tatvina. Posestnikori hčerki 1-\ t ni Cehovin iz Mahnit* na Vipavskem je ukradel neznan tat iz ne-| zaprte omare zlato damsko uro. Kot tatvine osumljeno so prijeli neko tamkaj zaposleno deklo, ki so jo aretirali in oddali okrajnemu sodišču v Vipavi.
Zanimiva pravda. Kakor znano, je gdč. Kainila Theimer vložila j proti odogovornemu uredniku J ljubljanskega "Slovenca" in pro-J .de/.elnemu glavarju tožbo za J 'odškodnino KRM »00 K. Ta škoda' naj bi ji nastala vsled razžaljenja časti. Pri zadnji razpravi je bila' tožba popolnoma zavrnjena in boj i »rala Kamila Theimer plačatr > i ii .t i * stroške. Kamila Theimer. je bila osebno navzoča.
Pcrocil se je 5. aprila v /upni [cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani Sigmund Kastner. kadet 27. dež. hramb, polka, z gdč. Elizabeto^ Seheinigg. hčerko c. kr. vladnega^ svetnika Ivana Scheinkjg. — Dne
»I
5. aprila se je poročil Fr. Bezlaj,; strojni stavec v Katoliški tiskarni v Ljubljani, z gdč. Mici Zagor-jan iz Šiške.	j
Kdo je kriv? Ljubljanski tržni I nadzornik Ribnikar je kot obe.n-
Uki
referent za a^rovrzacijo £ seji
- .. . magistratnega gremija 0. aprila
odklanjal od sebe odgovornost, da sedaj ni Ljubljana preskrbi j e» na z živili tako. kakor bi bilo želeti. Zvračal je vso krivdo na deželno vlado, češ. da magistratu ne tla odgovora.
Obdelovanje zemlje. Za obdelovanje zemlje na ljubljanskih mestnih travnikih za Bežigradom se j.* oglasilo 123 oseb. neoddanih je še parcel. ISrezplaeuo se oilda za obdelovanje zemlje tudi mestni travnik za mestno klavnico in domobransko vojašnico. Ta travnik je bil prvi na javni dražbi, ki pa ni imela po volj nega uspeha.
Olepšava Ljubljane. Magistrat ni grem i j je dovolil nekemu Tin-tarju iz Spodnje Šiške postaviti stojnico na Vodnikovem trgu, Jo-sipini Jersck pa stojnico na Ambroževem trgu. Prošnje za stojnice so bile odklonjene Neži Sire, Ani Fleischer in Mariji Jeras.
ŠTAJERSKO.
Padli na bojišču. V Karpatih je na veliko soboto aprila padel Karol Lukman, vojak 87. pešpolka, doma iz St. Jurja ob Taboru. Padli je bil brat mariborskega profesorja dr. Frana Ks. Lukma-na. Karol je bil vrl mladenič, povsod delaven in pri vseh priljubljen. I iil je ponos vrle Luk-inanove hiše in cele župnije. Odšel je šele ir>. marca na severno bojišče. Pri silnem ruskem naskoku je bil revež prehoden od ruskega bajoneta. Pokopal ga je vojni kurat Marko Kranjc na katoliškem pokopališču v Karpatih v posebnem grobu. — Na severnem bojišču je padel urednik Josip Št urni iz Slovenske Bistrice.-Posestnik Doza v Št. Ilju je izgubil v vojni vse tri svoje sinove. Eden je padel na severnem, drugi na južnem bojišču; najmlajšega sina je pa na veliko soboto udaril i konj tako s podkvo, da je umrl. -( Padel je na severnem bojišču (nadporočnik Anton Fajgelj. do-J ina iz Slovenske Bistrice. Padli je I bil jurist in vrl narodnjak.
Umrl je v Mariboru narednik I domobranskega pešpolka štev. 26 Fran Mohorko. liajni zapušča mlado ženo.
Glavo mu je odrezalo. Dne 12.
aprila se je nek vojaški oddelek nameraval odpeljati s kolodvora v Wildonu na Srednjem Štajerskem. Ko se je vlak že začel pomikati, je skočil nek korporal z vlaka. Mož pa je skočil tako nesrečno. da je prišel pod voz, ki mu je glavo popolnoma odrezal s telesa. Ponesrečeni se imenuje Stanislav Kužer in je rodom Poljak iz Galicije.
Ranjenci z bojišča. V Maribor je došlo aprila 4<> težko in 310 lahko ranjenih vojakov s severnega bojišča. Med njimi je bilo tudi kakih 40 Rusov.
Zaprli so v Gradcu trgovca s čevlji M iksa Kngelharta. Pri dobavi čevljev za ruske ujetniške tabore so prišle na dan neredno-sti. ki so privedle <lo aretacije. Pravijo, da je v to afero zapletenih še več drugih oseb.
Pegasti legar. Od 4. do 10. apr. so se v Avstriji primerili 2»»^ slti-čaji pegastega lega rja. med njimi 74 na nemškem Štajerskem in 3 na Koroškimi.
Umrl je v Celju na Scliillerjevi cesti ."i dimnikarski mojster in hišni posestnik Franc Fuehs, 61 let star. Pokojnik je bil rodom iz fiirstenfeldske okolice na Srednjem Štajerskem. Bil je original in v nemških kakor slovenskih krogih zelo priljubljen. Zapustil je enega sina, ki j? pa sedaj pri vojakih.
Tri osebe zg-orele. V leseni koči deželnega hlapca za govejo živino v Rogaški Slatini Ivana Graho-varjj je aprila ponoči izbruhnil velik požar. Grahovar in nje-jgova dva, 10- in 121etni. sinčka so i našli smrt pod razvalinami, žena Marija je pa še živa ušla na pro-I sto. a je tudi tako opečena, da ne bo okrevala.
Zavr&ten umor. Iz Ormoža poročajo: Posestnik Andr. Lichten-iwallner v Jastroveu pri Ormožu I je bil že dolgo časa jezen na vini-Ičarja Jožefa Pinteriča. V noči velikonočnega ponedeljka je Lich-f ten wall ner preža I na Pinteriča. ko se je ta vračal s svojo ženo in (hčerjo iz bližnje gostilne in ga u-strelil. Tudi žena in hči sta bili zadeti. Hčer so morali prepeljati v ormoško bolnišnico. Lichten-! wallner je že pod ključem.
KOROŠKO.
Pegasti legar. V tednu od 28. marca do 3. aprila je bilo naznanjenih le četvero slučajev pegastega legarja, in sicer iz tabora
beguncev v Volšpergu. Ozdravelo je tam 27 bolnikov. Umrl pa noben ni.
Ranjeni vojaki. Od 19. marca do 4. aprila so bili sprejeti v rezervno bolnišnico št. 1 v Celovcu sledeči ranjenci in bolniki domačih čet: Stotnik Frane Tschauner. polj. top. polk št. sedaj v domači oskrbi; nadporočnik Friderik Ungerinanu, p. top. p. št. t); nadporočnik Jožef Krivver. p. top. p. št S; nadporočnik Julij Gold-schniidt dom. pp. št. 4; praporščak Ivan Muhlbaeher, p. top. p. št. sedaj v rezervni bolnišnici v Št. Vidu; narednik Robert Ileiss in četovodja Janez Gastin-ger od pp. št. 7.
Prevez ranjencev. Dne 5. aprila se je pripeljalo v Celovec preko Maribora 162 ranjencev, ki so bili že v drugih bolnišnicah, med njimi pet nemških in šest ruskih ranjenih vojakov.
Vojna pcbcžnost. Na velikonočni ponedeljek popoldne ob štirih je bila v Gospa-Sveti vojna pobožnost, ki se je je udeležil tudi knez in škof dr. Hefter, ki se je nato odpeljal v Poekstein in nato na Dunaj, iz Celovca se je pobožnost i udeležilo do 7000 duš.
PRIMORSKO.
Umrla je v Dornbergii Frančiška Kavčič roj. M revije, soproga dornberškega župana Štefana Kavčič, stara šele 4'J let.
Umrla je pred prazniki obče-priljubljena in spoštovana gospodinja v Ločni Terezija Kos. Zapustila je pet malih, nedoraslih o-tročičkov.
Umrl je v Gorici 8. aprila opoldne v svojem stanovanju na Te-kališču Franca Jožefa Henrik pl. Codelli. Izhaja iz slavne rodbine Codellijev, ki so bili ustanovitelji goriške nadškofije. Bil je častni član malteškega reda in častnik italijanske krone. Poleg vdove baronice Lujize roj. grofice At-teuis zapušča dva sinčka v starosti 11 in 12 let. Pokopali so ga v Moši pri Goriei. kjer imajo Co-delliji veliko veleposestvo.
Roparski napad. 8. aprila ob pol 10. zvečer se je zgodil v ulici Codelli v Gorici krvav zločin. Vdovo Maurer, ki ima trafiko na Corsu Franca Jožefa, se je ob tem' času vračala domov v spremstvu svoje prodajalke. Vrata v ulici Bert-olini so bila zaprta. Gospa jilt odpre, zaklene in stopi do vrat svojega stanovanja v pritličju na levu. Ko je odpirala ta vrata, jo nenadoma nekdo s silo udari po glavi za tilnikom. Začela je kričati na pomoč. Gospa Dolenčeva, ki stanuje zraveu, je k sreči imela toliko prisotnosti duha, da je hitro odprla okno in na ulico kli-. eala za pomoč. Neki poročnik, ki stanuje tam blizu, pribiti s samokresom in hitro odpre vežna vrata s ključem, ki mu ga je Dolenčeva vrgla skozi okno. Toda tolovaj je medtem zavohal nevarnost in pobegnil na vrt za hišo. Zašle-j dovanje je bilo brezuspešno, ker je že izginil v grmovju. Gospa Maurer ima dve težki rani na til-, uiku in je zelo opraskana po( obrazu.	J
Cene govejega mesa v Trstu je namestništvo dne 9. aprila zvišalo za 16 vinarjev pri kilogramu. I Cene so sedaj sledeče: Prednji del prve vrste 2 K 64 v, druge vrste 2 K 40 v. zadnji del prve vrste 3 K 4 v, druge vrste 2 K 88 v kilogram.
Pravica javnosti je podeljena 3razredni ljudski šoli mater uršu-
link v Gorici.
OPOMIN MOJIM DOLŽNIKOM!
Vse one, ki mi kaj dolgujejo, opozarjam, opozarjam, da se oglasijo do 1. junija t. 1., ker inaee sem primorana obelodaniti njih imena v tem listu in izročiti sod-niji v iztirjatev. To velja za vse, ki žive izven mesta Shebovgan.
MARY ANDR0JA, 1102 N. 8. St., Sheboygan, Wis. _(7-11—5)_
■ Evropsko zdravljenje ! v Ameriki.
Ali trpite na kroničnih boleznih, pljuč, želodca, jeter, Creves, krvi! ali živcev?
-o-
Nasi zavodi za zdravljenje kroničnih bolezni so opremljeni z vsemi modernimi električnimi pripravami. Tudi zdravljenje z radijem in krvnim serumom, kot ga je najti le v velikih evropskih Sana tor i jih. Knjižice % označbo uradov In načinov zdravljenja zastonj.
Pošljite Ime In miriov na: Dr. L. E. SIEGELSTEIN.
308 Peraaacat Bllg. 746 EkIM Atcmc.
_Clw«lMi 01im.__
ti
Stara, a delavna.!
J	H
&
Mrs. Victoria Jabrocka iz Perth Amboy, N. J. je sedaj stara nad 70 let, $ a zdrava in delavna. Pisala nam je sledeče in priznati moramo, da smo bili 2*1 presenečeni, ko smo videli njeno lepo in trdno pisavo:	«
Dragi Mr. Triner:
*4Vaše Ameriško Elixir grenko vino deluje pri meni zelo dobro. Odkar sem ga pričela rabiti, se prav dobro počutim. Prej me je bolela glava, imela sem bolečine v želodcu in so me tudi mučile noge. Sedaj se čutim kot staro 20 let, dasiravno imam 70 ter lahko opravljam vse hišno delo. Trinerjevo grenko vino mi je pomagalo ter ga želim . priporočiti vsem, ki so slabotni in bolehni, naj ga jemljejo vsaj dvakrat na dan.
Viktorija Jabrccka,
' V' //' ''	Perth Amboy, N. J."
Veliko žensk ima iste bolečine, ne da bi vedele, kako lahko jih je odpraviti. Sledijo naj pozivu Mrs. Jabrocke ter uporabljajo
Triner-jevo Ameriško Elixir grenko vino
Ne bodo razočarane, ker jih bo to sredstvo rešilo zaprtja in njega posledic. Dalo jim bo zdrav tek in moč živcev. Tudi bo očistilo njih telesni ustroj.
V vseh lekarnah.	Cena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.,	Chicago, 111.
Ljudje, ki trpe na revmatizmu ali nevralgiji mišic in sklepov, naj poskusijo Triner-jev liniment. Takoj olajša bolečine.
Cena 25 in 50c.. po pošti 35 in 60c.
KadzT je kitko (Jrr.it. v o nsmesjene kcptli brnderc,	ic|»i e
jedbene inštrumente, kape itd., aiipt ksdar potrebnj^te uro, verižico, priveeze prolan itd., n« kupite rrei nikjer, da tudi mene macen« vpranrntr. Upnica;« Va« Rtan« le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, rec vret poiiljam brezplačno. Piiire ponj
IVAN PAJK & CO., Conematfgh, Pa. Box 328
Dr. Josip V". GraheR.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. S41 E»»t Ohio St., [Allegheny] N. 5. Pittsbwr?, P«, ".■»•itprotl "H ite*L."F« r line s -- Kar »teT. I. 2. 8 m 4 fcxlic naravno do moie hi'=e
ROJAKI, NAROČAJTE SK NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
priporoča ee vsen. Slovenskim tam-buražkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambure. V tej toT-arni se itde luiejo tambnre pr ujnovejiun litt«-■n 1» o»jpop#inej-lik aaetaiiUh črtih.
Okrašene so z biseri ia rdakorrst-oimi roiemi.
Velika r.aloga vsakorretnih gedaf in najboljših ur& I mofonov ter finih eloreuskin p!o5č i L d.
\ Veliki ilnptrora-ni cenik s elikair.i jsf polljem Tsakemc v aaetonj,
Iran Benčif
4954 St. Clair An.,
Cleveland. Ohio.
PRYA HRYASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC v'AMERIKI
JIAKMUW1M
^ Uinfartia rim uMaiej*m o
»« Muma	j
arp«aac ia aaaaaljivo. V yopr» t« mm^* •iH-r« nakdo polije, ker tna '« &U I« 1*1 tmkaj r Um pom'.a it aeaaj r rra-iaaCi>eM aj«en. V popnvac ma«m
craojska kakor	trvta kjirsaazlki
**r rUuam 90 acia Ub.r3a«
k—« M<>!J1> rvraiaxjL
JOHN WENZEL itlT M. M. It, Cleveland. Ohio.
Rad bi izvedel za naslov ti veh bratrancev liiojt' žene Lt'KA in ANTON KENIC. Pred tremi leti sta bila skui>aj v Washing-j ton County in sedaj se nahaja- \ ta ]>a nekje v Coloradi. Prosim, i da se liti javita, ali pa ako kdo |
izmed rojakov ve za nju. da mi naznani. — Frank Mejak. li..x 46. Bueiia Vista, Pa.
Kje je moj brat JOHN V IRA NT 2! Doma je iz Dolnjega Maliorov-I ea pri Jerneju na Dolenj-j skein. Pred tremi leti je bival pri Frank Dularju v La Sal le, i 111., in od tam se neznano kam i preselil. Prosim eenjene rojake.1 ee kdo ve? da mi javi, ali naj! se pa sam oglasi svojemu bratu! Frank Virant, 6t>Jl Glass Ave.,! Cleveland. O.	(8-11_5) \
---—-----—,
Vojska uniči vse,
ne uniči pa kakovosti in dobrote vina
izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvr ki
Louis Knaus
3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O.
največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vira sledečih vrst in cen:
Delaware...........»1.00 palon I Iwes............—7<»c. pralon
Katawba.. .....75— galon | Rudeče..........55—fioc. t^alon
Navedene cene veljajo za naročila od S-S p^lon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim.
V zaloei imam tudi žpanja po akarokrajskem načir.u žgana kot DROŽENKO in TROPINO V EC.
Naročila se izvrše samo proti predplačilu.
Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj.
j
GLAS NAKOPA. 10. MAJA, m 5._
|Senca meča
5	ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L
-o-
Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda a	pre vel G. P.
(i	(Nadaljevanje;.
I »o>ti j<- Itilo. «la sta dihala, da sta sedela drug poleg drugega, da Mii si- držala /.a roke. Najnavadnejaa beseda je postala božanska v njunih ustih. Ljubezen je z malim zadovoljim. Ku pogled, ena beseda zadostuje za ure.
Ko f-ta m' vračala domov, se je vrtel njujiii pogovor krog bolj praktičnih stvari.
Ne bom kv p<»vedala strieu. — je rekla Marcela.. — in tud" uobi ncmu bratu, celo Giblasu ne. Hočem vse premisliti iu nato jim povem. Saj sc ne mudi.
Gotovo lic. — je rekel Rohan. — Kaj pa čc bi uganili?
- Kako bi mogli, če sva previdna? Sorodnika sva ter sc ne bov.i pogosfej.še shajala kot doscdaj.
—	To je res.
In kadar s\a v družbi, tudi ni treba kazati sr«-;i celemu -svetu
To jc tudi res. Tudi inoji materi ni treba vedeti.
Zakaj hi vedela? Vse bo izvedela v piavetn času. X:e»sar slabega ne počenjava iu skrivnost se lahko obvaruje pred ljudmi brc;, greha.
—	Gotovo.
—	<Vla vas Iti govorila, če bi vedeli in tvoja mati najbrž najbolj med vsemi. Deklici ni ljubo, da se vlači njeno iuic po ustih, dokler ni čisto gotova stvar.
—	Marcela! Ali ni gotova?!
—	Morebiti! — Seveda. — a nikdo ne more reči. — — —
—	Pa vendar me ljubiš. Marcela?
—	Seveda, ljubim te. Rohan!
-— Potem naju ne more ločiti nikdo drugi kot Bog sani. On p; je pravičen.
V takih pogovorih sia korakala naprej po zeleni ravnini, doklej nista prišla do velike oblike iz kamna, ki je obvladovala okolice lia več milj v okrožju. Bil je takozvani M en h i r. tako velikanskega obsega, tla je človek zastonj premišljal, s kakimi sredstvi ga je bile mogoče postaviti na sedanje mesto.
Stal je obrnjen proti morju kot teman svetilnik, a nikdar ni noben žarek svetlobe prisvetil iz njega. Na vrhu sobe je bil pritrjen železen križ. ves bel od blata morskih ptic. Isti beli sneg je pokrival strani monolita, ki je izgledal kot kak bradat druidski bog iz deviških prazgodov preteklosti. (Druidi so bili svečeniki starih Keltov prvotnih prebivalcev Evrope, ki so še doprinašali svojim malikom krvave človeške žrtve).
Križ je bil moderen. — znamenje, da je nova vera premagala staro. M e n h i r pa je ostal neizpremenjeu ter zrl na morje kot kake mirno večno bitje.
Tukaj je stal skozi tisočletja. — Koliko jih je bilo, ne ve nihče Postavilo pa se je ta velikanski kamen brezdvomno v davnem času ko so še temni gozdovi hrastov in smrek pokrivali to ravnino, k jc sedaj gola : v času, ko jc bilo morje še tako daleč, da ni prišel noben gla.-, skozi gosto šumo do te^a mesta in ko so se temne druid-hke procesije pomikale v senci velikanskih dreves ter se je žrtvovale na teh kamnih človeške žrtve. Vse se je izpremenilo. na morju it na kopnem. Brezštevilna plemena ljudi so sc vrstila ter izginjala v hrezdanjost. Velikanski gozdovi so padli in segniia je korenina in Veja. Neizprosno in neutrudljivo morje pa se je zajedalo v obal razdiralo sledove preteklosti z isto lahkoto kot izbriše v mehkem pesku sled otroške noge. Menhir pa jc ostal ter čakal odda I jene nre, ko ve 1m» priplazilo morje še hližje ter ga odneslo. Vseu elementom, vetru. dežu. snegu ill celo potresu je kljuboval. Le morj. ga bo zmagalo, njega — in križ na vrhuncu.
Ko sta se ljubimca približala, je razprostrl jastreb, ki je sedel na križu svoje peroti ter odletel preko pečin nizdol. v prepad.
—	Slišal sein mojstra Arfolla govoriti. — je rekel Roban. — da je ta v.'liki kamen tu podoben velikanu iz preteklosti, ki je izpre-nienjen v kamen, ker je bil prelival človeški kri. Mene pa spominja na ženo Lota.
—	Kdo je bila ta? — je vprašala Marcela.
Treba je priznati, da je Marcela kaj malo vedela iu to celo v Stvareh njene lastne vere.
Rohan se ni nasmehnil. Tudi on sam ni bil dosti boljše poučen v sv. Pismu.
—	Bežala jc iz mesta hudobnih ljudi in Bog ji jc zaukazal. da se ne sme ozreti nazaj. Ženske pa so radovedne iu ona se ni ztue-jiila za to prepove«I. Raditega jo j.- izprcmciiil Bog v kamen kot Je ta. le da jc bil i/, soli To jc cela povest. Marcela.
Bila je slabil ženska, a kazen jc bila ostra.---
—	Ah/, mislim, da je ta kamen nekoč živel. Poglej. Marcela! Ali ni podoben orjaku z dolgo, belo brado?
Marcela sc je hitro prekrižala.
—	Bog naju varuj! — je vzkliknila.
Ali nisi slišala mojo mater, kako je pripovedovala o velikih kamenih na planjavi, ki so v kamen izprcaienjcni duhovi mož in kako se enkrat v letu, v božični noči. vrnejo v življenje ter uteš« žejo v reki ?
—	Ah. to je neumno.
Rohan se je nasmehnil.
—	Neumno je tudi, da so kameuiti obrazi na zidovih cerkve vragi, ki so skušali vdreti v cerkev, ko se je bralo v njej prvo mašo. Svetniki božji pa so jih izpremeuili v trd kamen. Cul sem gospoda /upnika, ki je to pripovedoval.
—	Mogoče j«' res. — je pripomnila Marcela. — To so stvari, katerih mi ne moreiuo razumeti.
Marcela je za trenutek molčala t.-r nato mirno r.kla:
—	Ti vrjameš? Mojster Arfoll pa pravi. «la je tudi to neumnost.
—	Ne poslušaj takih. On je dober človek.
—	a z sama sem ga slišala, ko je govoril še hujše stvari in stric Je rekel, da so bile bogoskrunstvo. Bilo j«> naravnost sramota! Rekel je, da želi. da bi Cesar izgubil. da bi ga ubili!
Obraz deklice je bil rdeč j.-ze in glas se ji je tresel ogorčenja.
—	Ali jc rekel tako? — je vprašal Rohan s tihim glasom.
—	Da in jaz sama sem ga slišala! — Moj Bog. da je najti na Svetu človeka, ki govori tako o velikem, dobrem cesarju! Da ga je flišal stric, bi gotovo t.kla kri. Bilo je strašno. Mislila sem. da mi zledeui kri v žilah.
Rohan ni odgovoril naravnost. Vedel jc. da se je lotil kočljivega predmeta. Dočirn je govoril, je imel oči uprte v tla.
—	Marcela. Š« ve!iko drugih je. ki mislijo prav tako kot mojster Arfoll.
Marcels je dvignila glavo s sunkom ter se ozrla govorniku v obraz.
—	Mislijo kaj. Rohan?
—	Da je šel Cesar predaleč in da bi bilo boljše za Francijo, če bi bil mrtev.
—	O moj Bog!
—	Se več kot to: — boljše bi bilo. da se ni nikdar rodil.___
Na obrazu deklice je bilo videti, kako je bila jezna in obenem
Žalostna. Strašno je slišati bogoskmnstva proti veri. v katero veru-l jemo x vsn dušo iu celim srrem: še botj strašno pa. ako vsehnje tal paia vers vso strast oboževanja. Marcela se je pričela tresti iu §
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvrftaje vsakovrstne tiskovine po nizkih r—iik,
Ms tiff"* Izvrisje prevod« ? dragi jdb, Unllsko organiziram. r«t*Mt as drsitata pravila. •krataka, psalsfi, «s*i IU,
ta naročila poiljiUaa^
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. f.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-J VEC.TI IN NAJCENEJŠI DNEVNTK.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega?sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatre tudi seda; zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatre v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
Jfff Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) NJUfE jgSf HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« Sf) !<s*' ga predloži skupno z devetdesetimi (80) ali več red- p»P> nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na B jlj Bih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri	|gK
® '	THE AMERICAN TOBACCO CO.,	j 3
Prani um Dept. 490 Broome St., New York, N. TL. ^jff aQ^ • (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.)
I Velika vojna mapa	3
Ž vojskujočih se evropskih držav,	j
U Velikost Je 21 pri 28 palcih.
Cena 15 centov.	\
& Zadej je natančen popi3 koliko obsega kaka država,	J
:A koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d.	1
Si V zalogi imamo tudi	i
$ Novo stensko mapo cele Evrope.
& Cena ji je $1.50.	!
S v Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih	J
ti držav, kakor naprimer od Rosi je, Nemčije, Francije,	i
Belgije in I»alkanskit>«držaT. Vsi so vezani v platno in	\
S vsak stane 50 centov.!	<
Naročila in denar pošljite na£	:
p Slovenic Publishing Company,	i
»i 82 CortUnJt Stre«! New York, N. Y.	j
v
, krčevito je stiskala roki.
—	Iu tudi t i vrjameš to? — j«- vprašala s temniiu glasom ter se nehote nekoliko umaknila od njega.
Rohan je zapazil nevarnost ter rekel:
—	Prenagla si. Marcela. — -Jaz nisem rekel, da ima mojster , Arfoll prav.
—	On vrag v človeški podobi. — je zakričala deklica z veliko jezo iu odločnostjo. — Strahopetci iu vragi njegove vrste so /e skoro zlomili sree dobrega Cesarja. Ti ne ljubijo niti Francije, uiti Cesarja, liog jih l>o kaznoval na onem svetu za njih nevero.
—	Mogoče so kaznovani že na tem svetu. — je odvrnil Kohau iH-koliko sarkastično, česar pa deklica v svoji nevolji niti zapazila ni. —
—	Veliki, dobri (Vsar, — je nadaljevala, ne oziraje se na nje govo opombo. — ki ljubi vse ljudi kot svoje otroke, ki ni nič prevzeten. ki j«- stisnil mojemu stricu roko ter ga nazval "kamerada**. ki bi umri za Francijo, ki jc napravil nje ime slavno po celem svetu, katerega obožujejo vsi. izvzemši njegove sovražnik«', — katere naj !5o<r kaznuje! On je prvi za I»ogoin> Sveto Devico iu Božjim Sinom; on je svetnik. Jaz molim zanj vsaki večer predno grem spat. — naj prvo zanj. potem za strica. Da sem mož. bi se borila zanj! Moj stric mu je žrtvoval svojo nogo. jaz pa bi mu dala srce, dušo!
Vrelo je iz nje kot iz ognjenika in obraz je blestel navdušenja, ki se je polastilo njene duš«'. — Nato je sklenila roki v molitev.
Ivolian je molčal in mislil.
Naenkrat se je obrnila proti njemu in v očeh je bilo videti več jeze kot ljubezni, ko inu j«' rekla :
—	Govori Roban! Aii si t i tudi proti njemu? Ali ga sovražiš v svojem srcu ?
Roban se je pri«"el tresti ter je natihem proklinjal trenutek, ko m* je lot i 1 tako nevarnega predmeta.
—	Bog varuj! — je oil vrnil. — -Ja/. ne sovražim nikogar. Pa /akaj vprašaš?
—	Ker bi potem jaz sovražila tebe kot sovražim vse sovražnike Boga. kot sovražim vse nasprotnike velikega Cesarja. —--
(Nadaljuje se).
RIOTAIIILO
Rojakom v državah Illinois in \Viseousin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
»^sa^gjimir iiTTiai i	|
v
Mr. FRAKK MEH
v.iteri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz lajati pravov-ljavna potrdila. Ro-. jakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo 'Glas Naroda'.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
—o-
**Thi Bureau of Industrie« aad .mmigration" za državo New I Vork varuje in pomaga priseljen-r em, ki so bili osleparjeni, oropa-i ai ali j katerimi te je slabo rav-
>	aalo.
| Brezplačno ae daje nasvete pri \ teljencemT kateri so bili oslepar-\ eni od bankirjev, odvetnikov, tr-[ {ovcev z zemljišči, prodajalcev [ oarobrodnih listkov, spremljeval-• ?ev, kažipotov in posestnikov go-
>	rti In.
i Daje se in formacije v aaturall-! acijskih zadevah: kako postati \ lržavljan, kjer se oglasiti za dr-| '.avljanske listine.
Sorodniki naj bi bs sestali s pri-| zeljenci na Ellis Islandu ali pri ! Barge Office.
j DRŽAVNI DELAVSKI ;	DEPARTMENT
' (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES
>	AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Torku: 26
! East 29th St., odprt vsaki dan od ure e jutra j do 5. popoldne in
' era/ln	rvd R rjo 10 an
POZOR ROJAKI!
Najbolj 11-
•pešno ma-	h j^M^BH^n,
ztio /.a 7<n-	rjjj.j*' l^^flB^^Wh
ske in mM.vke	, ^■iCB^rfin
kakor tu-	V Ym^^^BHRBH*
di za rao.-kc \ ■J^jrti'2
hrke in bra 1't. ,	'ka
Ako tic rabi to ft^f^'	jf^i ^H^^B?
mamilo. rra- ip ^	j _/
steio v»". t«- j
dnih krasna, ■■^^^^^tOmS^SK^/Mr
Kosti in dolsi ""	_
tudi moškim	JH^D^^^K^
ltra?ne brke in	SiLj*.
brada in r.^ho- ; do odpadali in
ne osiveli, r.^v-nntijem. kostibol ali trpranje v rokah. no^ah in križu v s dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture. kraste in jrrinte. potne noče. kurje oči, hradovire. ozebline w par dneh popolnoma odstranim. Kdor hi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za S5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAH0lČ, 1092 E. 6!th SL, Cleveland, Ohio.
I ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR
DRŽAVAH
r	^
Veliki vojs; atlas j
j vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- !
1	skih posestev vseh velesil.
IS	Obsega 11 raznih /c.oljevidov.
g na 20tih straneh in V8aka8ir^r. je pri palca velikm. j
M	C*?iii»	2o ccitiov.
I. Manjši vojni atlas
OM«gn d«»e« roisaih scatiiij^vidor
aa K straneb, vsako stiraf. K pri 14 puhv *.
Cent hftino 1S teiitov.
2	V»1 lemljevidi bo narejeni v raznih barvah, da bc vsak |g lahko spozna. Označena so vaa večja mesta, število pre-B bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod gjj tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna i 1(1 države.	.
m	Pošljite 26c. ali pa 16«:. v znamkah in natančen naslov
■	In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjsjai Jp odjema damo popust.
| Slovenic Publishing Company,
m 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
w© <s) & NAJBOLJŠA ® q) q) &
-SLOVENSKO-ftNGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezanimi .09. Rojaki t Cleveland, 0. dobe i ) isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ave., N. EX:
(wpaysle generale fiansaiianiipe
.Francoska parobrodna družba.)
Direktni tris do Hanrs, Pariza, Slice, toomasta Id Ljnlillaot
FsMal paniki hI	.
-AiraOVENCS"	LASAVCW	^A&^aAttl«	k
M *r« Tltafc«	MinHilk«	mUviMM.	WMHrllak
ffSvprwA* fWl N.
MCkkago", "U Toiraiat", "Rockambna" in "Niafira" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Cheseferoogfc Baildlng. rottni yarnUd odplujejo vedno ob iredak Is pristaslMa Hcrfia
st. m.