AND Direktor Komunale Mozirje Za večino vodnih virov so izdelane strokovne osnove za varovanje vodnega vira. Kot upravljavec vodovoda bedimo nad aktivnostmi ljudi v vodovarstvenem zaledju. Zaledje je v nekaterih primerih neprimerno za oskrbo s pitno vodo, v takih primerih iščemo alternativne možnosti oskrbe s pitno vodo. I OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg l a 3000 CELJE SN00032 ETO XXXVII, 29. APRIL 2005, CENA 289,00 SIT k. ISSN 0351-8140 814014 770351 mm Bralcem in bralkamjgH voščimo prijetno praznovanje praznika! TV sorenje, 55 cm 35.990 SIT Velika izbiraj varčnih žarnic po ugodni ceni Tel.: 837-07-18 Sesalnik Rio za mokro in suho sesanje Visokotlačni čistilec IO203IIK& KMETIJSKI POTROŠNI MATEÉAtg ;£§L, 837 07-20' ČESTITAMO VAM ZA PRAZNIK DELA IN DAN UPORA TER VAM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE. http://www.habit.si MNOGI NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET. ZAUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE Telefon: 03 898 1800. GSM: 041 665 223 Vrtjiafab^fy' NOVOST Viseti paradižnik za v obešanke in korita. Zadruga mozirje PRODAJNI CENTER LJUBIJA telefonske številke po oddelkih: Odprto: pon. - pet. od 7. -19. ure sob. od 7. -12. ure - ELEKTRO -VODOVOD -CENTRALNA -KERAMIKA -KOLESA UPRAVLJANJE S STANOVANJI IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Smo družba, ki se ukvarja z upravljanjem stanovanjskih in poslovnih objektov, ter s posredovanjem v prometu z nepremičninami v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini. Poštenost, vestnost in strokovnost so vodila našega poslovanja. ponedeljek 8.-16. ure torek 8.-16. ure sreda 8. -17. ure četrtek 8.-16. ure petek 8.-15. ure triglav KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST. www.zav-triglav.si SPREMEMBA DELOVNEGA ČASA PREDSTAVNIŠTVA Cenjene stranke obveščamo, da bomo spremenili delovni čas predstavništva Zavarovalnice Triglav, d.d. v Mozirju (Center Tuš). Od torka, 3. maja 2005 bo predstavništvo odprto j.p., Hribemikova 10, 3330 Mozirje Oi'SONJß Tretja stran najbolj uspešnega treninga za razvoj osebnih in poslovnih potencialov na svetu, opozarja, da je stres skoraj vedno kontraproduktiven in lahko resno škoduje našemu zdravju, če ga predolgo toleriramo. In kaj lahko storimo proti temu? Dobro zdravje je zagotovo odlična zaščita proti stresu, za ohranjanje zdravja pa so pomembni trije pogoji: zdrava hrana, dovolj počitka in redna fizična aktivnost. Poleg tega moramo poznati svoje časovne omejitve in prag stresa, kajti s tem se bomo izognili sprejemanju prevelikega števila obveznosti. Če je delovni dan naporen in stresen, si privoščimo tudi kakšen nenačrtovan odmor, da se sprostimo. Sprehodimo se ali poklepetamo s sodelavcem, da začasno preusmerimo miselni tok. Za osebno uspešnost je ključnega pomena, da znamo opustiti misli na preteklost in zavračamo strahove pred prihodnostjo. Prav to pa je tudi temeljno sporočilo Dalea Carnegieja: »Danes je nov dan. Zapri vrata za preteklostjo in ne razmišljaj o prihodnosti. Živi za danes!« KRESOVANJE KNJIŽNICA Delo - st¥€s ali užitek? Pred nami je praznik dela. Verjamem, da ga bomo občani Zgornje Savinjske doline doživljali in preživljali na zelo različne načine. Verjetno bosta prvi in drugi maj za marsikoga blagodejen odmor v maksimalno napetem delovnem ritmu, za nekoga drugega pa le še dodatna dneva brez dela in le še nekaj časa več za razmišljanje o nadaljnji usodi. Prepričan sem, da kdor resnično želi najti delo, slej ko prej sreča priložnost zanj. Vprašanje je le, če potem to priložnost izkoristi. Iz preteklosti bi lahko izbrskali nešteto primerov, ko je ravno izguba službe za posameznike pomenila korenit preobrat v njihovi karieri in pot do neslutenih rezultatov, o kakršnih si prej niti sanjati niso upali. Danes je delo praviloma veliko bolj stresno, kot je bilo pred desetletji. Zahteve delodajalcev in trga se neprestano povečujejo, stopnjujejo se kriteriji kakovosti, medosebni odnosi na delovnih mestih pa so posledično temu vse bolj napeti. Dale Carnegie, avtor številnih knjižnih uspešnic in utemeljitelj IZ VSEBINE: 17 Aktualno: V obravnavi je enotna davčna stopnja.4 Velenje: Inovatorji BSH Hišnih apratov znova v ospredju......................6 Ljubno: Spominski pohod po poteh borcev generala Maistra Mozirski gaj: Lepši pogled v prihodnost........9 Krajevna skupnost Mozirje: S kolesa prek konja na mlaj...10 Galerija Steki Gornji Grad: Soline v fotografiji..................17 Skornšek s cvičkovo lepotico v Mozirskem gaju Brzice Savinje: Kajakaši zasedli športni center ISSN 0351-8140, leta XXXVII, št. 17, 29. april 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno v-_____________________________________________________________________J V OBRAVNAVI JE ENOTNA DAVČNA STOPNJA Sol in kruh na mizi ter mercedes v garaži V predvolilnem boju je Janez Janša v svojem predstavitvenem Programu za prihodnost govoril o možnosti uvedbe enotne davčne stopnje za vse vrste prihodka, čeprav so se mu takrat nasprotujoče stranke posmehovale, da razmišljanje v tej smeri nima pravega pomena za izboljšanje slovenskega gospodarstva. A Janša je postal premier in kot kaže, svojo takratno obljubo dodobra preučuje. ŽIVIMO V SLOVENIJI ALI SLOVAŠKI? Laiki, kot smo navadni državljani, se težko poglabljamo v davčne reforme, o katerih preprosto nimamo dovolj znanja. Kot kaže, naš davčni sistem dela velike preglavice tudi strokovnjakom, kaj da jih ne bi nam. Učenjaki, ki so svoje celotno izobraževanje namenili financam in davkariji, si nikakor niso enotni, kaj je za Slovence dobro in kaj ne. Zagovarjajo celo teze, ki si tako zelo nasprotujejo, da se ostali lahko le čudimo, zakaj je tako težko vedeti, kaj je črno in kaj belo. Člani vladnega sveta zelo strastno zagovarjajo zgled davčne reforme na Slovaškem, ki seje men- da pokazala za zelo uspešno. Tak davčni sistem naj bi prinašal večjo enakost davkoplačevalcev in ljudi ter podjetja spodbujal k večji aktivnosti, saj njihov dodatni dohodek po tem sistemu ni bolj obdavčen. Ustrezno visoke davčne olajšave naj bi tudi koristile predvsem tistim z najnižjimi dohodki, še vedno pa naj bi največ plačevali najbogatejši. REVNI BODO ŠE REVNEJŠI Tako naj bi stvari potekale na Slovaškem, medtem ko nasprotniki ideje opozarjajo, da slvar, kije dobra za Slovaško, še ni nujno dobra tudi za Slovenijo. In čeprav je zdajšnji davčni sistem zagotovo potrebno poenostaviti, bi uvedba enotne dav- čne stopnje po njihovem mnenju prinesla le inflacijo in podražitve. Zanimiv je tudi podatek, da kljub velikemu navdušenju vladnega strateškega sveta, njihovega entuziazma ne čuti niti sedanji finančni minister Andrej Bajuk. Kot pravi, je nekoliko skeptičen in čeprav je enotna davčna stopnja zagotovo možnost, ki jo je potrebno preučiti, ne verjame, da bi jo bilo mogoče izvesti vtako kratkem času, kot bi to želeli nekateri strokovnjaki. Proti uvedbi enotne davčne stopnje je tudi Dušan Semolič, predsednik svobodnih sindikatov. Kotje prepričan Semolič, enotna davčna stopnja le še poglablja razslojevanje med ljudmi, bogati postanejo še bolj bogati, revni pa le še revnejši. Dober in laikom najbližji pa je zagotovo njegov argument, da glede na to, da imamo vSIov-eniji nižji DDV (8,5%) za življenjsko pomembno blago, dvig te stopnje neposredno prizadene predvsem tiste, ki že sedaj težko živijo. HRANA DRAŽJA, LUKSUS CENEJŠI In res. V primeru, da bi v Sloveniji uvedli enotno davčno stopnjo, ki bi bila, na primer 17-odstotna, bi se stvari, ki so zdaj obremenjene z nižjim davkom, podražile. Tako bi se davek, ki je sedaj 8,5-odstoten, dvignil za približno enkrat toliko. Posledica bi bila podražitev hrane, zdravil, medicinske opreme in pripomočkov, knjig in kulture, javnega prevoza, stanovanja, storitev pokopa in še bi lahko naštevali. Pocenili pa bi se avtomobili, kozmetika, športna oprema, mobilni telefoni... Sedaj pa, laiki in navadni državljani, ki že sedaj ne živimo v luksuzu, precenimo, kaj nam je bolj potrebno. Hrana, zdravila in stanovanje ali pa dober avtomobil, golf oprema in seveda mobilni telefon z digitalno kamero. Tatiana Golob Naša anketa 1. maj - mednarodni praznik dela Nekoč zelo opevani praznik ima danes še vedno aktualno veljavo. Seveda je odvisno od nas samih, kako ga preživimo in dojemamo. Ali je to le še en dela prosti dan, primeren za oddih in kakšne krajše počitnice ali pa je to praznikz vsebino in pomenom. Dan dela je praznik delavcev, vseh delovnih ljudi, ki jim delo predstavlja pravico in dolžnost. Toda kako je s pravicami in položajem delavcev danes? Kakšna je njihova varnost, kakšna prihodnost se jim obeta? Vprašanja, na katera smo poskušali odgovoriti v tokratni anketi. Ivan Ločan, Rečica ob Savinji Za dan dela bomo verjetno doma. Predstavlja mi predvsem dela prost dan, dan počitka. Delavci so bili nekoč bolj spoštovani, njihov položaj je bil varnejši. Vendar bi rekel, da se bo stanje zopet počasi stabiliziralo. Glede praznika dela pa se mi zdi prav, da obstaja, da se tradicija nadaljuje. Franc Rak, Mozirje Prvega maja gremo ponavadi malo pogledat v Gaj, gremo na Golte k maši, drugače pa smo doma in si privoščimo počitek. Vsekakor dan dela dojemam kot praznik in ga poskušam tudi praznovati. Glede pravic delavcev pa bi težko povedal kaj določnejšega, lahko pa se opredelim do položaja kmetov, kije večino časa na isti točki. Marjana Zavolovšek, Gornji Grad Verjetno bom šla na kolo, malce v naravo, bo pa tudi malce delovno doma. Dan delaje dobrodošel dela prost dan, ki se ga s pridom izkoristi za kak izlet, oddih. Glede pravic delavcev je bilo stanje boljše v preteklosti, trenutno je kar malce napeto. Je pa tudi zato prav, da se tradicija dneva dela nadaljuje, da imajo delavci svoj dan. Jožica Golob, Bočna Verjetno se bomo udeležili prireditve na Grilovmu na Ljubnem, ki postaja že počasi tradicionalna. Prvi maj mi ni zgolj dela prost dan, temveč praznik z vsebino. Pravice delavcev pa so danes po mojem občutku slabe, stanje ni najbolj urejeno. Ivo Potočnik, Rečica ob Savinji Dan dela bom preživel v naravi, če se bo le dalo bom šel v planine. Ta dan mi resnično pomeni praznik dela in vsekakor je prav, da ga praznujemo in da obstaja še naprej. Vendar so bile pravice delavcev bolj spoštovane nekoč kot pa danes, morda bo na tem področju Evropska unija le prinesla kakšne izboljšave. Suzana Grudnik, Mozirje Morda bova s hčerko šli kaj v planine, na kakšen izlet, morda naju bo pot zanesla celo v Laško, kjer imajo organizirane določene prireditve. Dan dela je dobrodošel dela prost dan, ki pa ima svoj pomen in tradicijo, vsekakor je prav, da se to ohranja. Je pa bilo delo samo bolj spoštovano in cenjeno v preteklosti, kotje danes. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem 0 ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Objekti z vodo so primerno zaščiteni Dostop do vodovodnega omrežja in objektov za črpanje, prečrpavanje in hranjenje pitne vode v Zgornji Savinjski dolini imajo samo pooblaščene osebe komunalnih podjetij iz Gornjega Gradu in Mozirja. Izjema je Solčava, kjer s pitno vodo in vodovodnim sistemom gospodari tamkajšnja Občina. Pri varovanju objektov naj bi se podjetja dižala zakonodaje o zaščiti vodovarstvenih območij in standardov zaščite vodnega vira, čeprav je zzakonom o vodah, kije bil sprejet leta 2002, področje varovanja vodnih virov v pristojnosti države. V občinah Mozirje, Nazarje, Ljubno in Luče je za oskrbo s pitno vodo zadolženo mozirsko Javno podjetje Komunala. Od skupno 22 vodnih virov sta z odlokom še iz časa nekdanje skupne občine Mozirje zavarovana samo dva in sicer Letošč in Rečica. Ostala zajetja niso pravno varovana, kar pa po besedah direktorja Komunale iz Mozirja Andreja Ermenca ne pomeni, da zanje nihče ne skrbi. »Za večino vodnih virov so izdelane strokovne osnove za varovanje vodnega vira. Kot upravljavec vodovoda bedimo nad aktivnostmi ljudi v vodovarstvenem zaledju. Zaledje je v nekaterih Tudi zajetja vode, ki niso pravno varovana, po besedah direktorja Komunale iz Mozirja Andreja Ermenca niso brez nadzora (foto: EMS) primerih neprimerno za oskrbo s pitno vodo, v takih primerih iščemo alternativne možnosti oskrbe s pitno vodo,« dodaja Ermenc. Gornjegrajsko komunalno podjetje uradno gospodari z vodohrami v Novi Štifti, Gornjem Gradu in Bočni. Direktor Jože Poznič pravi, da so njihovi objekti ograjeni, tako da je dostop omejen. Minimalna varnost je zagotovljena tudi na zajetjih in zbiralnikih vode. Bolj kot vlomi v vodovodne objekte upravljavce vodovodnih sistemov skrbi možnost onesnaženja pitne vode na drugačne načine. V okolici vodnih zajetij sicer veljajo varnostni pasovi, kjer je z zakoni in odliki prepovedano odlaganje odpadkov, vendar se jih ljudje vedno ne držijo. Med najpogostejše možnosti onesnaženja vodnih virov Poznič in Ermenc omenjata intenzivno kmetijsko dejavnost in gozdarske posege v gozdovih. Direktorja zgornjesavinjskih komunalnih podjetij sta si enotna v oceni, da smo največja grožnja zdravi pitni vodi ljudje sami, pa najsi gre za kmete, podjetnike (izpusti ali zakopi nevarnih snovi v okolje) ali občane, ki ustvarjajo črna odlagališča tudi na najobčutljivejših območjih, v bližini vodnih zajetij ali nad samo podtalnico. Savinjčan OBČINA MOZIRJE Ustanovitev še enega zavoda? Mozirska občina je pristopila k ustanavljanju Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje. Ideja za ustanovitev izhaja iz ugotovitev, da so na teh področjih še velike razvojne možnosti, na drugi strani pa trenutne pomanjkljivosti. Enoten zavod naj bi le-te odpravil in pripravil celovito ponudbo. Mozirska občinska uprava ugotavlja, da na vseh področjih, ki naj bi jih novi zavod povezoval, vlada precejšnje zmeda. S tem se strinjajo tudi občinski svetniki. Veljalo bi združiti zadeve pod eno streho in jih s tem popeljati korak naprej. Trditev, da sivari sedaj ne delujejo, nikakor ne drži. Res pa je, da med dejavnostmi ni povezav in skupnih dogovorov, kar velikokrat prinaša podvajanje na različnih področjih. Premalo izkoriščene možnosti in potenciale naj bi trije zaposleni, kolikor predvideva delovno gradivo in občinski odlok, postopoma razvijali v zadovoljstvo občanov in obiskovalcev občine. Tako naj bi na krovnem področju, torej področju turizma, razvijali nove turistične programe, povezali sedanje ponudnike in skrbeli za promocijo. Na področju kulture bi bilo potrebno povezati in uskladiti programe društev in ostalih izvajalcev, jih vključiti vturistično ponudbo in izdelati skupen program. Šport v občini potrebuje profesional- no vodenje, upravljanje objektov in izdelavo razvojnega programa te dejavnosti, ki naj bi vseboval tudi investicije in vključitev programov v skupno turistično ponudbo. Mladi pa potrebujejo kvalitetne in raznovrstne programe aktivnosti, njihovo vključevanje na vsa področja družbenega življenja in ustvarjanje pogojev za ustvarjalno delo. Vsa področja, ki naj bi jih združil novi zavod, naj bi ustvarjala dobiček. Od njega bi bili odvisni tudi osebni dohodki zaposlenih. Seveda pa bi bistveni del sredstev za delovanje namenjal občinski proračun. Vsaj prva leta. Pobude s strani občinskih svetnikov gredo v smeri povezave oziroma ustanovitve skupnega zavoda za območje celotne Zgornje Savinjske doline. Podobni projekti, bilojih je že kar nekaj, pa so vsi zapored padli v vodo. Če že, potem je smiselno ustanavljanje zavodov po posameznih občinah in morebitno sodelovanje med njimi. Novi zavod naj bi bil ustanovljen morda že v mesecu ali dveh, s tem pa imenovan tudi vršilec dolžnosti direktorja. Benjamin Kanjir OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE Kupca za delež v Člani občinskega sveta Občine Nazarje so na 19. redni seji sprejeli odlok o zaključnem računu občine za leto 2004 in pri tem ugotovili, da vseh planiranih prihodkov niso uspeli realizirati. Največji izpad je predstavljala kupnina za lastniški delež v družbi Glin Grit v višini 65 milijonov tolarjev in ker do prodaje ni prišlo, občina lani ni asfaltirala cest na Čreto in Brdo, prav tako pa ni odplačala dolga za izgradnjo športne dvorane Nazarje. Brez daljše razprave je občinski svet sprejel Glinu Grifu še ni spremembe odloka o kategorizaciji občinskih cest in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave Medobčinski inšpektorat. Na podlagi razpisa in predloga matične komisije je občinski svet razdelil letošnja sredstva za kmetijstvo, svetniki pa so se na predlog župana Ivana Purnata izrekli tudi za javno zbiranje ponudb za prodajo nekaterih stavbnih zemljišč v Nazarjah, kijih občina ne koristi. Franci Kotnik SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA Inovatorji BSH Hišnih aparatov znova v ospredju Prejšnji ponedeljek so v Velenju podelili priznanja in diplome za dosežke na področju tehnoloških izboljšav in inovacij v lanskem letu. Priznanja in diplome je prejelo 90 inovatorjev iz uspešnejših poslovnih okolij v savinjsko-šaleški regiji. Nagrajencem in gostom sta o dosežkih in njihovem pomenu spregovorili predsednica upravnega odbora območne gospodarske zbornice Marija Vrtačnik in generalna sekretarka Gospodarske zbornice Slovenije Ariana Grobelnik. Matjaž Delopst, Roman Danijel in Sandi Oblak iz BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje za rekonstrukcijo nosilca stožčastega zobnika MUM4 s kovinskimi osmi; v kategoriji profesionalnih inovacij pa so prejeli zlata priznanja: Darko Ogrizek, IgorŽibret, Obe govornici sta poudarili zasluge inovatorjev in podjetij, kijih podpirajo, saj so inovacije temelj razvoja in napredka v vsakem okolju. Marija Vrtačnik je izrazila zadovoljstvo, daje v regijskem gospodarskem okolju, tudi zaradi vzpodbud zbornice, vse bolj uspešno raziskovalno gibanje, ki je gonilo razvojno naravnane družbe. Na lanski razpis območne gospo-darske zbornice je prispelo 23 predlogov iz osmih podjetij SAŠA regije. Podeljenih je bilo pet zlatih, šest srebrnih in sedem bronastih priznanj ter pet diplom. Zlata priznanja za inovacije so prejeli: v kategoriji splošnih inovacij: Del inovatorske ekipe iz BSH Hišnih aparatov Nazarje in Marija Vrtačnik (foto: Jože Miklavc) Stane Mazej, Aleksander Sedovšek, Uroš Semeja in Marjan Mak iz BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje za centrifugalni sokovnik MES 1000, MES 1010 (10 patentov), Darko Ogrizek, Aleksander Sedovšek, Toni Pogačar, Uroš Semeja, Marjan Mak in Bojan Naraločnik iz BSH Hišni aparati iz Nazarij za palični mešalnik 2K MSM6xxx/MQ5Nxxx (trije patenti), Darja Slapničar, Boris Jurkovšek, Dejan Dren, Zvonko Višnjič, Dušan Mesner in Vlado Gradišnik s sodelavci iz Gorenja d.d. ter iz istega kolektiva Tea Dovšak, Vlado Bač, Gregor Kladnik, Valentin Borovnik, Berislav Bukovnik, Peter Groznik, Lidija Pritržnik, Edi Pocajt, Branko Mandelc, Milan Brglez, Bogomir Romih, Boris Jurkošek, Uroš Razdevšek, Andy Miklav in Milan Meža s sodelavci. Prejemniki štirih zlatih priznanj se bodo potegovali tudi za nagrade za najboljše inovacije na državni ravni. Jože Miklavc BANKA CELJE Ostaja pridružena članica bančne skupine NLB V minulem letu je poslovni izid Banke Celje pred obdavčitvijo znašal 4.239 milijonov tolarjev in je bil za šest odstotkov višji kot leto prej, medtem ko je čisti dobiček znašal 2,8 milijarde tolarjev. Približno polovico dobička naj bi skupščina delničarjev namenila za izplačilo dividend, preostalo polovico pa za rezerve. Po mnenju uprave je Banka Celje v letu 2004 dobro obvladovala vse vrste tveganj in konstantno razpolagala z ustreznim kapitalom za zagotavljanje vseh kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti. Za 39 odstotkov oziroma 19,4 milijarde tolarjev so se povečale obveznosti do drugih bank, saj so v tujini najeli kredite v višini 190 milijonov evrov, od tega sindiciran kredit v višini 85 milijonov evrov. Najete kredite so uporabili za devizno kreditiranje in vračila kreditov, najetih v preteklih letih po višjih obrestnih merah. Planske usmeritve za letošnje leto predvidevajo nadaljnjo zmerno rast obsega poslovanja za deset odstotkov ob istočasnem »mehkem« zmanjševanju števila zaposlenih. Pričakovano nadaljnje padanje obrestne marže nameravajo nadomestiti z obvladovanjem stroškov, konsolidacijo informacijske podpore, uvajanjem novih storitev in večjim deležem neo-brestnih prihodkov. Med novostmi v ponudbi banke velja omeniti zlasti 9. emisijo navadnih tolarskih petletnih obveznic, potrdilo o vlogi, ki predstavlja obliko dolgoročnega varčevanja fizičnih in pravnih oseb, posredovanje pri trženju točk vzajemnih skladov in bančno zavarovalnih produktov ter različne vrste kreditov z ugodnejšo obrestno mero. Prihodnji mesec bo Banka Celje začela z zamenjavo kreditnih kartic Activa/Mastercard in Visa s tako imenovanimi pametnimi karticami, ki bodo imele vgrajen mikroračunalnik in bodo zaradi tega pridobile na uporabnosti in varnosti poslovanja. Franci Kotnik Banka Celje, ki v Sloveniji dosega 6,4-odstotni tržni delež, je v letu 2004 povečala svojo bilančno vsoto za enajst odstotkov na 361,3 milijarde tolarjev in s tem zadržala peto mesto v slovenskem bančnem sistemu. Po besedah predsednika uprave Nika Kača naj bi se v letošnjem letu zgodila pomembna sprememba v lastniški strukturi banke, saj namerava Nova Ljubljanska banka na podlagi soglasja Banke Slovenije povečati svoj lastniški delež na 49,99 odstotka, pri čemer pa bo Banka Celje obdržala status pridružene članice bančne skupine NLB. ESOTECH VELENJE Internacionalizacija poslovanja Velenjsko podjetje Esotech, kije nosilni partner slovenskega ekološkega grozda, je pretekli teden z Elektroprivredo BiH v Sarajevu podpisalo pogodbo za idejni projekt modernizacije sistema notranjega in zunanjega transporta in oskrbe žlindre ter pepela iz treh 200-megavatnih blokov Termoelektrarni Tuzla. Za naročilo je Esotech konkuriral na mednarodnem razpisu, referenčno osnovo za realizacijo omenjenih del pa je pridobil v domačem okolju na podobnih projektih, ki so bili v preteklih letih izvedeni tudi v Termoelektrarni Šoštanj. Cilj projekta v Tuzli je bistveno zmanjšanje vpliva delovanja TE Tuzla na onesnaževanje okolice in splošno izboljšanje ekoloških pogojev v omenjenem mestu. Projekt bo družba Esotech dokončala in predala investitorju v uporabo do sredine letošnjega septembra. KF /------------------ T< O.ME1S7TIR-&M ö Ali vemo, kam želimo? 29. junija bo Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino obiskala ministrska ekipa Janševe vlade. Sam premier naj bi se, po neuradnih podatkih, ki so nam na razpolago, v teh krajih mudiiže dan prej. S kakšnim namenom, nam ni znano. Ob pred- postavki, da vse informacije prihajajo od ljudi iz Janševe stranke, si je lahko misliti, da bo obisk Janeza Janše strankarske narave. Tembolj, ker je načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik še pred dnevi vedel o obisku manj kot spodaj podpisani. Kljub temu, da v času pisanja teh vrstic še vedno ni znano, kdo je organizator oziroma koordinator obiska, se je vredno vprašati, kakšen je sploh cilj obiska ministrskega zbora. Vlada namreč ni kdorsibodi, zato je utemeljeno pričakovati, da se bo vsa stvar koordinirala na nivoju predstavnikov države v Ljubljani in Mozirju, torej kabinet predsednika vlade in načelnik upravne enote v sodelovanju s predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva. Nedorečena koordinacija obiska ne navdaja z optimizmom, da bo »seja vlade na terenu« po vsebinski plati doprinesla vsaj korak stran od socialnega in gospodarskega dna tukajšnje družbe, ki se je v nezavidljivem položaju znašla zaradi prevelikega občutka samozadostnosti. Bodo ključni ljudje v Zgornji Savinjski dolini, ki bo ' \ ne glede na želje in ambicije ostala tudi v prihodnje še kaj več kot samo geografsko zaokrožena celota, znali pred napovedano sejo vlade narediti posnetek vse prej kot vzpodbudnega stanja in opredeliti prioritete, s katerimi bi bilo potrebno stopiti pred ministre? Priložnost bi kazalo izkoristiti bolje kot pred nedavnim, ko so dolino obiskali za to okolje ključni ministri za regionalni razvoj, gospodarstvo, okolje in prostor ter promet. Dobro pripravljeni ministri so brez slehernega truda »odbili napade« tukajšnjih »vrtičkarjev«, ki ministrom niti v enem samem primeru niso zmogli predočiti opornih točk za prepotreben razvojni zagon Zgornje Savinjske doline. Do 29. junija bi bilo torej dobro vedeti, kaj dejansko želimo, da bi lahko preko izvoljenih predstavnikov lokalnih skupnosti in ostalih dejavnikov vladi verodostojno povedali, da želimo pri korenitem preurejanju razmer igrati vlogo, ki bo prinašala večini tukajšnjega prebivalstva višjo dodano vrednost kot sedaj. Savinjčan ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Dobre prakse uporabe lesa v dolini Ob tednu gozdov konec maja bodo na Zavodu za gozdove OE Nazarje pripravili več prireditev na temo "Gozd in les ■ zares". Med pomembnejšimi bo razstava dobrih praks uporabe lesa v naši dolini. Poiskali in predstavili bi radi primere uporabe lesa, ki se ujemajo s pokrajino, v kateri prevladujejo gozdovi. Sporočilo razstave naj bi bilo, da je les prav tako uporaben kot beton ali kovina, obenem pa je les tudi lep. Razstavo bodo pripravili v kulturnem domu v Gornjem gradu, kjer bodo predstavili uporabo lesa s fotografijami in na nekaj lesenih predmetov. Ob tej priložnosti vabijo vse, ki imajo kaj pokazati, k sodelovanju pri zbiranju materiala za razstavo. V poštev za razstavo pride veliko lepih izdelkov, tukajje le nekaj idej: slovenska lesena balkonska ograja (na trguje še ni), slovenska brunarica (na trgu prevladujejo skandinavske), leseni pragovi na potokih, ohranjene ali nove lesene Slovenska lesena balkonska ograja (foto: Lojze Gluk) "brajde", leseni pokali, klopi iz lat, ohranjeni kozolci v novi rabi, leseni spominki... Če imate tudi vi nekaj lesenega, kar je uporabno in lepo in bi želeli to predstaviti na razstavi, sporočite to na telefon 839 37 70. Z razstavo želijo spodbujati zavest, daje les lep in uporaben, želijo pa bi tudi spodbuditi razvoj novih originalnih izdelkov iz lesa in stem ustvariti morda kakšno novo delovno mesto. Žalostno je, daje v dolini s 70-odstotno pokritostjo z gozdom le majhen del produktov lesne predelave dosega dovolj visoko ceno na trgu. Eden od razlogov je gotovo vztrajanje na že desetletja starih proizvodih (opaž, deske, ostrešja...), katere proizvaja veliko število proizvajalcev. Razlog za takšno stanje pa je moč najti tudi v odsotnosti inovativnosti pri razvijanju lastnih novih proizvodov: uporabnih, lepih, takšnih, ki sodijo v slovenski kulturni prostor in v našo pokrajino... Damjan Jevšnik TERME DOBRNA Novo pridobitev - igralni salon Casino Dobrna V Termah Dobrna so v petek odprli nov igralni salon Casino Dobrna z 22 najsodobnejšimi igralnimi avtomati in elektronsko ruleto z osmimi sedeži ter pripadajočo gostinsko ponudbo. Investicija v prenovo starega objekta nekdanje stare letne kavarne, ki leži nasproti hotela Vita, in izgradnjo igralnega salona z vso igralniško in gostinsko opremo je znašala 158 milijonov tolarjev. Osnovi namen investicije v igralni salon je popestritev ponudbe hotelskim gostom, ki bivajo v Termah Dobrna. Pričakujejo tudi obisk enodnevnih gostov iz Slovenije in sosednjih držav, posledično pa podjetje načrtuje povišanje dobička družbe in dodaten doprinos h graditvi blagovne znamke. Igralni salon je odprt vsak dan od 11. ure dopoldan do 3. ure zjutraj. Vstop je prost. V letu 2004 so v Termah Dobrna zabeležili 101.328 nočitev, povprečna letna zasedenost hotelov pa je bila 72-odstotna. Celotni prihodki so znašali skoraj dve milijardi tolarjev. V letošnjem letu nameravajo v Termah Dobrna ob štiri odstotke višji zasedenosti hotelov ustvariti 106.650 nočitev, celotni prihodki pa naj bi presegli 2,2 milijarde tolarjev. Franci Kotnik J SPOMINSKI POHOD PO POTEH BORCEV GENERALA MAISTRA Maistrovo sporočilo se imenuje domoljubnost V soboto so člani združenja vojne veteranov za Slovenijo v sodelovanju z Zgornjesavinjskim društvom generala Rudolfa Maistra pripravili pohod po poteh Maistrovih borcev. Štart pohoda je bil na Ljubnem, od koder je leta 1919 89 mož Celjske legije krenilo v obrambo severne meje. Simbolnega šestkilometrskega pohoda se je udeležilo preko dvesto udeležencev iz vse Slovenije, na čelu kolone pa sta stopala predsednika zgornjesavinjskega in zadrečkega združenja veteranov za Slovenijo in ljubenskega planinskega društva Niko Purnat in Alojz Mikek. Milan Lovrenčič (levo) je Iztoku Podkrižniku izročil priznanje generala Maistra (foto: Franjo Atelšek) Borba Maistrovih borcev za severno mejo je predstavljala zametke samostojne države Slovenije, zato pohoda ni mogoče ocenjevati samo s simbolnega vidika. Resnica je, da so bili Maistrovi borci prav zaradi tega dejstva dolga desetletja potisnjeni na obrobje uradne zgodovine, saj so bili kolektivno in kot posamezniki v glavnem prezrti. Zgodovinsko dogajanje je na slovesnosti osvetlil BertSavodnik, o delu in načrtih Zgornjesavinjskega društva generala Maistra, ki je bilo ustanovljeno lani, pa je spregovoril podpredsednik društva Ivan Zupan. V društvu želijo, da bi pohod postal tradicija, ki bi povezovala takratne in sedanje borce za Slovenijo. Predsednik osrednjega slovenskega Društva generala Maistra Milan Lovrenčičje dejal, da si bodo v društvu prizadevali, da bi v šolah uv- edli domovinsko vzgojo, ki bi povečala spoštovanje do naših prednikov, kulture in zgodovine. »V Ljubljani in Sloveniji smo pozabili na številne domoljube, ki so se v različnih obdobjih borili za Slovenijo,« je še dodal Lovrenčič, kije predsedniku Zgornjesavinjskega društva generala Maistra Iztoku Podkrižniku izročil priznanje, ki se imenuje po vojaku in pesniku, ki seje s svojimi borci v odločilnem trenutku spopadel za severno slovensko mejo. Savinjčan PREDSTAVITEV KNJIGE OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA IN PREDAVANJE PREVAJALCA MIRANA ŠUBLJA SAGMEISTRA Človeku je potrebno obravnavati kot celoto V okviru praznovanja Slovenskih dni knjige je tudi Osrednja knjižnica Mozirje pripravila predstavitev zanimive knjige dr. Johna E. Sama Ozdravimo bolečine hrbta. Ta se je prejšnji ponedeljek odvijala najprej v Knjižnici Ljubno, kasneje pa še v Knjižnici Mozirje. Knjigo je poslušalcem približal njen prevajalec in založnik Miran Šubelj Sagmeister, ki je na temo bolečin v hrbtu pripravil zanimivo, nevsakdanje predavanje. Sagmeister, svetovni popotnik, raziskovalec in vsestranski športnik je predavanje pripravil na svojih izkušnjah bolečin hrbta, ki se jih kljub dolgotrajnemu strokovnemu zdravljenju ni mogel znebiti, dokler se ni odločil, da si pomaga sam. Do te odločitve gaje pripeljala prav knjiga dr. Johna E. Sama, ki muje pomagala razumeti, od kod izhaja njegova bolečina, s čim je pogojena in kako jo lahko povsem preprosto odpravi Miranu Šublju Sagmeistru so poslušalci z zanimanjem prisluhnili (foto: Tatiana Golob) ljenje še pomembnejša od samega fizičnega telesa. sam. In to je Sagmeistru tudi uspelo. Bolečin v hrbtu ne čuti že dve leti, prav tako neživi vstrahu, da bi se povrnile. In prav na samopomoč ali sa-moozdravljenje je naravnano tudi predavanje Sagmeistra, ki poslušalce poskuša čim mehkeje vpeljati v razumevanje človeka kot celote. Predavatelj izpostavlja človekovo duhovnost, kije za zdravo in kvalitetno živ- Govori o kvantni fiziki, razumevanju kozmosa in o človekovem energetskem telesu, kije mnogo mogočnejše od njegovega fizičnega, očem vidnega, telesa. Poleg tega Sagmeister poudarja velik pomen posameznikovih čustev tudi v povezavi z boleznijo, saj, kot opozarja tudi dr. Sarno, pot- lačena čuslva nosijo veliko odgovornost za nastanek različnih bolezni. Takoj ko se teh čustev zavemo, se proces zdravljenja lahko začne. In prav zato se predavatelj pogumno spušča na področja, kijih marsikdo sprejema z velikim skepticizmom in kot poudarja sam, mu to ni težko, saj je sam sebi dokazal, kaj lahko stori s svojim umom. Kljub občasno precej zahtevnemu predavanju in neraziskanosti področja, ki je marsikomu še vedno precej oddaljeno, so poslušalci njegovo predavanje tako na Ljubnem kot v Mozirju spremljali z velikim zanimanjem in prevajalca knjige Ozdravimo bolečine hrbta, tudi marsikaj povprašali. Sagmeister pa je knjigo dr. Sarna, ki jo je precej prisotnih takoj po predavanju tudi kupilo, vsem toplo priporočal, saj njeno bistvo ni namenjeno le zdravljenju bolečin hrbta, ampak vsake bolečine, kar v posebnem poglavju opisuje tudi avtor knjige. Tatiana Golob MOZIRSKI GAJ lepši pogled v prihodnost Otvoritev prve letošnje prireditve v Mozirskem gaju je minulo soboto minila v znamenju uradne predaje novega razglednega stolpa svojemu namenu. Sledila je še slavnostna posaditev potomke najstarejše trte na svetu iz Maribora, ki je svoje mesto prav tako našla v čudovitem okolju cvetličnega parka ob Savinji. Zamisel upravljavcev Mozirskega gaja, da sredi parka postavijo razgledni stolp, je stara že nekaj let, lani pa ji je prisluhnil generalni direktor delniške družbe Svea Zagorje mag. Miroslav Štrajhar. Kotje znano, je podjetja Svea generalni sponzor Mozirskega gaja. Za pripravo in realizacijo projekta je bil zadolžen Stane Ocepek, kije skupaj s sodelavci delo opravil korektno in v dogovorjenem roku. Mag. Štrajharje na otvoritvi izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z Mozirskim gajem, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Stolp je sestavljen iz lepljenih elementov, kijih izdelujejo v družbi Svea. Takšni elementi se že množično upo- (Od leve) Ivan Suhoveršnik, mag. Miroslav Štrajhar in iože Skornšek pri otvoritvi razglednega stolpa (foto: Ciril M. Sem) rabljajo pri gradnji konstrukcij za razne dvorane, kopališča in podobne objekte. Njihova uporaba je vse pogostejša tudi pri izdelavi ostrešij stanovanjskih hiš in poslovnih objektov. sorte modra žametovka, ki raste na mariborskem Lentu. Mozirjani so cepič prejeli ob letošnjem rezu, potomka pa je dobila svoje mesto ob preužitkarski hiši poleg kapele sv. Potomko najstarejše vinske trte sorte so posadili ob preužitkarski hiši poleg kapele sv. Valentina (foto: Ciril M. Sem) Svea izdeluje lepljence dolžine 18 metrov, zavoljo tega so glavni, torej nosilni stebri konstrukcije visoki ravno toliko. Razgledna ploščad je na višini 12,5 metrov, z nje pa se ponuja pogled na celotno Mozirje in bližnjo okolico. Po otvoritvi stolpa je sledila še posaditev potomke najstarejše vinske trte Valentina. Botrslvo nad trto so sprejeli člani Združenja slovenskega reda vitezov vina, skrbništvo nad trto pa je pripadlo članom Sadjarskega drušlva Franc Praprotnik Mozirje. V njihovem imenu se je za izkazano zaupanje zahvalil predsednik društva Alojz Plaznik. Benjamin Kanjir LJUBNO OB SAVINJI »Pa se sliš'« pesem brez domačih pev2+ + <55 = ŠkodaFabia Clever+ prihranek do 409.409 SIT* PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 *Velja za za Fabio Combi 1.4 74kW. SIMPLY CLEVER Kar 80 tekmovalcev iz najboljših slovenskih kajakaških klubov seje v soboto udeležilo državnega prvenstva v spustu po brzicah Savinje. Prireditev, ki ima ekološki predznak, je že drugo leto zapored pripravil Šport center Prodnik iz Juvanja, letos mu je bila prvič zaupana tudi izvedba državnega prvenstva. Kajakaši so se pomerili v dveh posameznih spustih, za maloštevilne gledalce, ki so se zbrali ob Savinji, pa je bil poslastica skupinski spust. Pri kajakaših se je najbolj izkazal Jernej Korenjak (Ljubljana), v ženski konkurenci pa je slavila Lučka Cankar (Tacen Slovenica). V moštvenem spustu ANA LIZA V NAZARJAH Kulturno društvo Nazarje Gledališče Koper AGENCIJA ZA LOČITVE *# ir Igrata: NATAŠA TIČ RALIJAN in GAŠPER TIČ V petek, 29. aprila 2005, v kulturnem domu v Nazarjah. Ob 18. uri DODATNA PREDSTAVA in ob 20. uri za abonma in izven. Predprodaja vstopnic: OBČINA NAZARJE, MUZEJ NAZARJE, TRAGAL NAZARJE, BAR "NAZARET" NAZARJE, TIC MOZIRJE IN TRAFIKA GORNJI GRAD. Informacije na tel. št. 031/375-074. Kajakaši v spustu po brzicah Savinje (foto: EMS) so v članski kategoriji Kt slavili kajakaši Kajak kanu kluba Ljubljana pred tekmeci iz Tacna in Soških elektrarn, v ženski konkurenci pa so brzice Savinje najbolje obvladale tekmovalke Kajak kanu klu- ba Tacen Slovenica, drugo mesto so si priveslale tekmovalke Soških elektrarn, tretje mesto pa je pripadlo članicam Kajak kanu kluba Ljubljana. Savinjčan www.peugeot.si ZA 2,06% Fiksna realna obrestna mera pri nakupu na kredit ponovnoslavil Boštjan Pahovnik iz Luč, kije tako še povečal prednostvskupnem seštevku slovenskega pokala, v kategoriji elite pa je Mozir-jan Erik Rosenstein osvojil deveto mesto. Dve zaporedni Boštjanovi zmagi in popoln iz-kupičektočk vslovenskem pokalu je zagotovo odlična popotnica v novo sezono, kjer čaka mladega Lučana tako evropsko kot svetovno prvenstvo. S formo sicer še ni najbolj zadovoljen, saj jo sistematsko tempira za omenjeni Finančna ponudba, ki je ne pozabiš nikoli. Velja samo za najem kredita pri nakupu vseh modelov Peugeot 206 dobavljivih do 30.6.2005. Več informacij dobite pri naših pooblaščenih prodajalcih. peugeot IWOROCA Totau 206 UŽITEKV DOVRŠENOSTI. 206 j Poraba - kombiniran način vožnje: 4,3 - 8,6 l/IOO km. Emisija CO2: M3- 204 g/km. Slika je simbolična. Obrestna mera vključuje 12 mes. Libor CHF (refer. OM) + 2,06% (realna OM). Efektivna obrestna mera (EOM) predstavlja skupne stroške kredita izražene kot letni odstotek odobrenega kredita in vlkjučuje stroške obdelave kreditnega zahtevka, stroške zavarovanja in predvidene stroške obresti. EOM se spremeni, Če se spremeni katerikoli izmed elementov, vključenih v izračun EOM-a. AVTO IGOR d.0.0. - Črnova 33/a, 3320 Velenje - tel.: 03 898 69 30 NAJBOLJŠI SLOVENSKI KAJAKAŠI SO SE NA SAVINJI POMERILI ZA NASLOVE DRŽAVNIH PRVAKOV Kajakaši zasedli športni center GORSKO KOLESARSTVO Boštjan in Erik uspešna tudi v drugo Obmejno naselje Vrtojba je bilo prizorišče druge tekme gorskih kolesarjevza slovenski pokal, tekma z mednarodno konkurenco pa je štela tudi za pokal Alpe Adria. V kategoriji mlajših članov do 23 let je prvenstvi meseca julija in avgusta, se pa že pozna dobro delo v pripravljalnem obdobju in tudi utrujenost od vseh napornih treningov počasi mineva. Sicer pa sta oba Zgornjesavinjčana progo v Vrtojbi ocenila za zelo težko, mogoče ne toliko tehnično, kot zahtevno zaradi visokih vzponov. Ti so še posebej pisani na kožo Eriku, ki seje v kategoriji elite prebil med prvo deseterico. Tudi njega je nekoliko mučila utrujenost, saj je dan prej nastopil na koroškem vzponu na Cvitrško sedlo in prepričljivo zmagal. To gorsko preizkušnjo pa si bo s 25. mestom zagotovo zapomnil tudi mladi Uroš Klemše iz Nazarij. Sicer pa Erik, za razliko od Boštjana, nima točno določenega cilja. Odpeljati bo poskušal čim več dirk tako v slovenski kot mednarodni konkurenci, si prikolesariti kar največ UCI točk, njegova paradna disciplina pa bodo še naprej vzponi. Franjo Pukart NAMIZNI TENIS Patrik Rose zmagal na Mladi Mozifian Patrik Rosc,sicer član namiznoteniškega kluba NTKTem-po Velenje in z letošnjim letom tudi dižavne kadetske reprezentance, žanje uspeh za uspehom. Po dobrem nastopu na mednarodnem mladinskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani, kjer je prvič branil barve naše dižave v posamezni konkurencije presenetljivo opravilz vsemi svojimi kadetskimi vrstniki na turnirju Alpe Adria na Reki in osvojil svoj pivi mednarodni naslov. Mozirjan Patrik Rose žanje uspeh za uspehom v namiznem tenisu Uspešen je bil tudi v finalu državnega šolskega prvenstva na Muti, kjerje s tretjim mestom dosegel enega najboljših rezultatov osnovne šole Mozirje na športnem področju. Za dosego tako vrhunskih rezultatov pa ni dovolj le talent, ampak številna odrekanja in veliko treninga, ki ga Patrik vsak dan opravi v Velenju. Pod vodstvom strokovnih vaditeljev si je že izboril mesto v kadetski reprezentanci Slovenije, kar mu odpira velike možnosti za uspešno športno kariero. Zmaga na Odprtem mednarodnem turnirju Alpe Adria na Hrvaškem in finale državnega prvenstva osnovnih šol pa to nedvomno potrjujeta. Franjo Pukart LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Nove zmage Zgornjesavinjčanov Mozirski lokostrelski klub je v soboto in nedeljo v Robanovem Kotu pripravil tekmo v gozdnem krogu. Na kmetiji Pečovnik se je zbralo enaintridesettekmovalcev iz osemnajstih slovenskih klubov. Organizatorja in gornjegrajski lokostrelski klub sta zastopala Aleksander Ošep in Žare Kranjc. Prvi dan tekmovanja je lokostrelcem postreglo tudi sončno vreme, medtem ko so naslednji dan zaradi vetra zabeležili malo slabše rezultate. Zgornjesavinjčana sta tudi tokrat dokazala, da imata mimo roko in ostro oko, zato tudi rezultati niso izostali. Oba sta namreč osvojila prvi mesti. Ošep si ga je v kategoriji sestavljeni lok med mladinci pristreljal z 657 krogi, medtem koje Kranjc med člani v kategoriji goli lok blestel z 611 krogi. Najboljšo tekmovalec turnirja Dejan Stritar (Varing Novo) pa je tokrat med člani v kategoriji sestavljeni lok uspel zadeti 702 kroga. Mozirski lokostrelci so se tako že drugič dokazali kot dobri organizatorji, ki privabijo vedno veliko število ljubiteljev loka in puščice. Svoje organizacijske sposobnosti bodo preizkusili tudi jeseni, ko bodo tovrstno tekmovanje ponovno pripravili v Robanovem Kotu. Marija Šukalo ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 11. KROG Na vrhu nič novega Tekme 11. kroga medobčinske zgornjesavinjske lige, so se končale po pričakovanjih. Vodilni »rančerji« z Veniš so sicer s težavo, ampak zasluženo premagali vse boljši Žek-ovec, radmirski »dream team« še vedno ruši vse pred seboj, največ pa je vtem krogu pridobil gornjegrajski ASC, ki z zmago še ostaja v igri za najvišja mesta. To pa najbrž ne velja več za Davidov Hram, ki po porazu z Rečico za njimi zaostaja že velikih sedem točk. Prvenstvo se nadaljuje naslednji petekzzanimivo tekmo, ko bo ASC poskušal prekiniti zmagovalni niz Štrkovih varovancev iz Radmirja. Franjo Pukart Rezultati 11. kroga: ASC 2000 : ŠD Mozirje 5:2, Ranč Burger : Žekovec 1:0, Solčava : Černivšek s.p.-Pizzerija Planinka 1:1, Davidov Hram : Rečica 2:4, MC Lipa : Razborje 2:5. Lestvica po 11. krogih: 1. Ranč Burger 25,2. Razborje 25,3. ŠD Rečica 22,4. ASC 2000 20,5. Davidov Hram 15,6. Černivšek s.p.-Pizzerija Planinka 14,7. Žekovec 11,8. ŠD Mozirje 10,9. MC Lipa 7,10. Solčava 4. NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Odlični člani in kadeti Razpoloženi Ljubenci na tokratnem gostovanju v Vojniku niso dovolili presenečenja. Z domiselno in kombinatorno igro so povsem nadigrali domačine. Pohvale za dobro igro zaslužijo prav vsi igralci, katerih forma je očitno v vzponu. S to zmago Ljubenci ostajajo četrti na lestvici, v soboto pa prihaja v goste ekipa Kozjega. Mali šampion vodi še naprej. Kadeti nadaljujejo z nizom uspešnih nastopov tudi v spomladan- skem delu. Gostovanje v Brežicah pri ekipi Brežice Posavje je bilo ponovno uspešno. Ljubenci so zmagali z rezultatom 2:6, gole pa so dosegli Rok Goltnik, Luka Miklavc, Roman Goltnik, Filip Fale, Miha Mekiš in Denis Lomšek. Na lestvici ostajajo ljubenski kadeti na drugem mestu, takoj za velenjskim Rudarjem, prvenstvo pa nadaljujejo 7. maja s tekmo z zadnjeuvrščenim Vojnikom. lože Grčar Vojnik : Ljubno Podkrižnik 0:4 (0:4) Vojnik, gledalcev 50, sodnik: Aljoša Komprej (Šoštanj). Strelci: 0:1 Tadej Omladič (1), 0:2 Marko Fedran (9), 0:3 Uroš Vajngerl (27), 0:4 Tadej Omladič (42). Ljubno Podkrižnik: Apšner, Fedran (Podkrižnik), Ribič, Atelšek, Retko, Zajšek, Suhoveršnik, Kugler, Vajngerl, Kos, Omladič. ROKOMETNI TURNIR V NAZARJAH Zmaga Gornjegrajcev V nedeljo je v organizaciji športnega društva Vrbovec v nazorski športni dvorani potekal rokometni turnir, ki predstavlja oživitev moškega rokometa v Zgornji Savinjski dolini. Sodelovale so ekipe Mozirja, Nazarij, Gornjega Grada in Luč, ki so v odličnem športnem ambientu pokazale dopadljivo igro in dokaj izenačene dvoboje. Na podlagi predhodnega žreba sta se najprej pomerili ekipi Nazarij in Luč, boljši pa so bili Lučani (10:13), nato pa šeekipi Gornjega Gradu in Mozirja, kjer so bili uspešnejši Gomjegrajci (22:20). V tekmi za tretje mesto je Mozirje premagalo Nazarje (23:21 ), v velikem finalu pa je slavil Gornji Grad, kije prepričljivo opravil z Lučami (24:17). Najboljši strelec turnirja je bil Primož JeF šnik(GomjiGrad)zosmimizadetki. Uspešna izvedba turnirja je dala idejo za organizacijo rokometnega prvenstva Zgornje Savinjske doline, ki naj bi potekalo v obliki štirih turnirjev v vsakem od sodelujočih krajev. Veliko zanimanje gledalcev za rokomet je v Rokometnem klubu Nazarje znova obudilo razmišljanje, da bi začeli tudi z organizirano vadbo dečkov. KF POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Za boljšo varnost Policijska postaja Mozirje v sodelovanju s Postajo prometne policije Celje in Sektorjem kriminalistične policije Policijske uprave Celje v soboto, 30. aprila, v času med 14. in 19. uro na prireditvenem prostoru pred Mozirskim gajem organizira predstavitev preventivnih aktivnosti policije. Z namenom izboljšati splošno varnost ljudi bodo policisti na predstavitvi obiskovalcem predvsem svetovali glede učinkovite zaščite pred vlomi in varne udeležbe v cestnem prometu. Na območju Policijske postaje Mozirje se na področju kriminalitete občani najbolj pogosto srečujejo s problematiko vlomov in tatvin, na področju prometne varnosti pa s problematiko hujših prometnih nesreč, pri katerih je pogosto prisoten alkohol (v prvih treh mesecih leta 2005 je bilo kar23,8 odstotka povzročiteljev alkoholiziranih, v enakem obdobju leta 2004 le 12,5 odstotka). Obiskovalci preventivne prireditve bodo lahko opravili preizkus z alkotestom in si ogledali opremo, ki jo policija uporablja pri svojem rednem delu (laserski merilnik hitrosti, oprema in pripomočki za oglede kraja kaznivih dejanj...). Obiskovalci bodo lahko z izpolnitvijo ankete podali tudi svoje mnenje glede načinov in pristopov za izboljšanje varnosti na slovenskih cestah ter podali svoje predloge za učinkovitejše preprečevanje kriminalitete. KF \ Življenje živite tako, da bo ob vaši smrti žal celo pogrebniku. Mark Twain J OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 LJUBNO OB SAVINJI 3333 (03) 839-17-70 fax: 584-14-15 Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 64. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94,61/95,70/95,20/ 98 in 51 /02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) je občinska volilna komisija Občine Ljubno sestavila naslednji SEZNAM kandidatov za člana občinskega sveta v volilni enoti št. 1, ki obsega območje naslednjih naselij: Cesta v Rastke, Janezovo polje, Plac, Prod, Rosuljska cesta, Za Ljub-nico in Foršt Kandidata sta: 1. MARANŠEK MILAN, roj. 23.5.1958, stan. Prod 18, Ljubno ob Savinji Predlagatelj: FRANC POVH IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ROBIDA JOŽE, roj. 20.2.1940, stan. Za Ljubnico 16, Ljubno ob Savinji Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Volitve bodo v nedeljo, 15. maja 2005. OBČINA UUBNO OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PREDSEDNIK Božidar BLAGOVIČ, dipl.iur. NAZARJE Sobota, 30.4., ob 20.00 Nedelja, 1.5, ob 17.00 HITCH - romantična komedija Režija: Andy Tennant Igrajo: Will Smith, Eva Mendes, Kevin James, Amber Valletta Hitch je legendarni "zdravnik za zmenke", ki je za primeren honorar že neštetim moškim pomagal dvoriti ženskam njihovih sanj. Medtem ko trenira plahega računovodjo, kije zatreskan v nedosegljivo lepotico, Hitch končno spozna nekoga, ki mu je kos. To je prelepa, kot bič ostra in pametna Sara Melas, tabloidna kolumnistka. ČRNA KRONIKA • RAZGRETI MLADENIČI Ljubno ob Savinji: 24. aprila opolnoči seje pred gostinskim lokalom na Ljubnem pretepalo več oseb. Ko so prišli na kraj dogajanja policisti, pretepačev ni bilo več. Policisti sedaj zbirajo obvestila o tem dogodku, zoper pet razgretežev, domačinov, ki so razbili tudi steklo na lokalu, pa bo gotovo sledil obdolžilni predlog. OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 LJUBNO OB SAVINJI 3333 Tel: (03) 839-17-70 fax: 584-14-15 VABILO NA PROSTORSKO KONFERENCO Vabimo vas, da se udeležite prve prostorske konference, ki bo v torek 10.05.2005 v sejni sobi Občine Ljubno ob 11.00 uri. Seznanili vas bomo z načrtovanjem lokacijskega načrta ureditve območja IPC LOKE kot spremembo in dopolnitev Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93). Predvideno območje ureditve je razširitev območja obstoječe obrtno stanovanjske in proizvodne dejavnosti s poudarkom na prometni ureditvi območja. Površine predvidene ureditve bodo namenjene izgradnji novih objektov storitvene dejavnosti, proizvodnje in trgovine ter novih prometnih poti, ki bodo zagotovile razbremenitev oziroma prestavitev prometa tovornih vozil izven območja obstoječe pozidave. Vabljeni! ŽUPANJA OBČINE UUBNO Anka RAKUN, oec. ROFOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Delavsko praznovanje v današnjem «asu Po dolgi zimi prihaja mesec maj najlepši mesec v letu. V maju praznujemo tudi delavci svoj praznik. V Zg. Savinjski dolini letos ta praznik nima tistega pomena kot nekdaj. Počasi toda vztrajno gospodarstvo v dolini nazaduje zaradi izgube delovnih mest. Lesna industrija in gozdarstvo, temelji gospodarstva doline propadata. Pred meseci je šla v stečaj proizvodnja in prodaja ivernih plošč. Delavci so prijavljeni na Zavodu z zaposlovanje. Zdaj je v teku zaključek proizvodnje dela stavbnega pohištva ki je bil prej v sklopu žagarske industrije. Koliko delavcev bo zopet odveč ne vem. Toda vse to še ni dovolj. Tudi v gozdarstvu so težave. Cerkev je pričela s sečnjo lesa v gozdovih, ki jih je dobila po Zakonu o denacionalizaciji. Znano nam je, kakoje bilo v resnici s temi gozdovi. Pred vojno jih je Cerkev prodala državi, ki lastninske pravice ni pravočasno vknjižila v katastrsko knjigo. Po sprejetju Zakona jih je zahtevala nazaj. Zdaj se na našem območju vrši večja sečnja lesa in to s tujimi delavci. Kvalitetno hlodovino odpeljejo v Avstrijo in Italijo, denar pa seveda v Vatikan. Tako v dolini ne ostaja niti dohodek od dela. Tudi tukajšnje cerkve od teh dohodkov nimajo nič. Primer cerkve v Nazarjah, kjer obnavljajo freske v notranjosti, a mora g. župnik prositi za denarne prispevke krajane, da poplača delo. Zaposleni v gozdarstvu smo v preteklem obdobju skrbno čuvali goz-dovejih obnavljali in gradili gozdne ceste. Vodstveni kadri so nam vedno zagotavljali, da ko bodo zgrajene ceste, bomo tudi mi imeli lepše plače. Zdaj ni nikogar, ki bi pomagal. Oblastje zadovoljna, da v Zg. Savinjski dolini dobi na vsakih volitvah največ glasov prav stranka, ki želi spremeniti zgodovino, za težave v gospodarstvu in delovnega človeka pa ji zmanjkuje časa. Mačehovsko se obnaša Izpostava zavoda za zaposlovanje, izračuna jim pripadajočo mesečno nadomestilo, a malo jim pomaga pri iskanju nove zaposlilve. Kje so časi, koje bila socialna varnost in delovno mesto zagotovljeno. Pravijo mi, da ne razumem današnjega časa. Res si ne morem predstavljati, kako naj delavec z veseljem dela, če nima nobene zaščite in mu delodajalec dnevno grozi z odpustom - delovno knjižico. Kdaj bomo zopet z veseljem proslavljali svoj delavski praznik? Jožica Pečovnik Tominškova 8 3331 Nazarje Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Tiho si živel v mukah in trpljenju zemeljskega življenja, a zdaj odšel si k BOGU upanja večnegaveselja! ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Bernarda PUSTOSLEMŠKA iz Raduhe (16.5.1923 - 18.4. 2005) Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, prijateljem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, cvetje in sveče, izražali sožalje, prihajali kropit in ga pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala gospe govornici Valčki, pevcem in gospodu župniku za opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoča žena Marija in sin Rajko MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20,839-02-21. Dežurni živlnozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. 23 __ Običaji od starine so jak ščit domovine Nazarčanka se čudi sosedi, ki gre v soboto zvečer sama od doma. "Kam pa greš tako pozno?” jo vpraša. "Možu nesem sendviče na nogometno tekmo. Zaklel se je, da bo tam vztrajal, dokler ne bodo naši dali vsaj dva gola." Saj ni zagozdeno, če je nasajeno Na začudenje vseh vaščanov je mlada Karla obdolžila starega Korla za očetovstvo. "Dedek, kaj pravite na to, da se boste morali poročiti na "mus", a?" ga sprašujejo. "Kaj sprašujete mene?" se čudi stari. "Saj nisem jaz tisti, ki se tega brani." Hugo Mušnik Tugo Mernik nizijo, Egipt, Izrael ali kakšno drugo evrop- Blagoslov konj - gor ali dol - sko državo." tale trik je bolj zanesljiv! Dobremu človeku Če ne boš znal, je težko par dobiti boš pa druge učil "Dovolj dolgo sem te osvajal," nežno, a neubranljivo šepne Tine Tinki na uho in jo neučakan prime za roki. "Zdaj pa mi daj, kar mi končno že pripada!" Tinka vsa vznemirjena prizna: "Tudi jaz sem pripravljena." Poba jo zapeljivo pogleda izpod čela in jo zgrabi z rokami okoli bokov. "Potem pa se presedi." Tinka čaka, kaj bo zdaj, Tine pa reče ves rdeč v obraz: "Ti ne veš, kako dolgo sem se že veselil tega trenutka. Zdaj ko sva sama, sem končno dobil volan avta tvojega očeta v roke!" Sneguljko Tavrl r ■J w a m i mm tVt^ Midva sva en srečen par: on, kadar je doma, jaz pa ko greva ven! "Z možem se zadnje čase ne razumem najbolje, pa še najin zakonski svetovalec ni kaj prida," se razvnema Mo-zirjanka. "Predlagal je, da bi šla v tiho restavracijo in imela intimen večer zase," pove sestrični. "Pa vama je to kaj pomagalo?” zavzeto zanima žlahtnico. "Kje pa! Mož je še zdaj jezen, ker sem šla tja, ne da bi mu to prej povedala." Samo Sprožilec Kjer laž kosi, ne večerja Potočanka gre na službeno pot. Doma ji mož in otroci zagotavljajo, da bodo zmogli opraviti vsa domača opravila tudi brez nje. Po petih dneh se vrne in vpraša najmlajšega: "Sine, kako je bilo? Vam je bilo kaj težko brez mene?" Mali je odkrit: "Tri dni je bilo vse še kar v redu, potem pa se je očiju zlomil ključ za konzerve..." Blenda Tavrl IZZIVALEN ŠARM Direktorica mozirskega vrtca Ana Kladnik: »Spoštovani občinski svetniki, če ne bo šlo drugače, bom s klobukom stopila na modno stezo in prislužila manjkajoči denar za vse vrtce v Zgornji Savinjski dolini. Sprejmite izziv pa boste videli, koliko denarja bo prihranila občinska blagajna!« (KLOBUK DOL PRED KLOBUKOM PRESS) Predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik (desno): »Jakob, zelo cenim tvoja prizadevanja, vendar pričakujem, da boš svojim Zgornjesavinjčanom končno dopovedal, da nisem doktor Janez Podobnik, ampak Janez Podobnik, doktor...!« Šef poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Jakob Presečnik (levo): »Ne bodi nehvaležen. Mislim, da te naslavljajo z doktorjem, ker od tebe pričakujejo doktorske rešitve.« ("ČASTNI DOKTOR ZNANOSTI PRESS') SRBEČICA Mozirski župan Ivan Suhoveršnik (desno): »Zadnje čase se od vseh županov največkrat pojavljam v medijih, kar bo verjetno posledica mojega zelo dobrega umetniškega vtisa.« Direktorica mozirske občinske uprave Nada Klančnik (levo): »Seveda, zakaj pa misliš, da prihaja vlada v Mozirje?« . v Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPS NA DVEH STRANEH OBTES. DEBLO KDOR UŽIVA MAMILA, NARKOMAN PISANA TROPSKA PAPIGA ESTONSKI SKLADATEU- EVALD OVČJI SAMEC GOSPODARS- KA PANOGA CIMA, KUCA, POGANJEK NOGOMETNI KLUB OSCAR ALIN NAPLAČILO, AVANS TRD ČRN LES EBENOVCA PRASKA (REDKO) KAČJI GLAS MEHIKANSKI KLOBUK S ŠIROKIMI KRAJEVCI DIVJA MAČKA TELIČEK SPREMEMBA NA BOLJŠE, RENESANS-SA ITALIJANSKI SUKAR- LORENZO MESTO V ITALIJI ■1BSNEIK&- ANTON AŠKERC ANNA KARINA BLAGAJNIŠKI IZTRŽEK, ZASLUŽEK UKRAJINSKI LJUDSKI PLES MESTO V NOTRANJOS. DALMACIJE, HRVAŠKA AMERIŠKA PEVKA (CHERRY) IZUMRLA NOVOZELANDS. PTICA FRANCOSKI PISATELJ- RENE (1889-1960) KRAU EVO POKRIVALO, TUDI ZOBNA PREVLEKA ČASTNI PRIDEVEK PRI STARIH RIMLJANIH DEL MEDENICE SODARSKO ORODJE, OTORNIK JELENOV GLAS, KO SE GONI MESTO V AVSTRIJI TON C, ZVIŠAN ZA POLTON PRVI PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO SLAVKO NABERNIK ČISTINA V GOZDU UMETNA SNOV ZA LEPUENJE IN IZOLACIJO BIVOL, KI ŽIVI NA CELEBESU HRAM, SVETIŠČE, TEMPELJ (GR.) RAZLIČNA SAMOGLAS- NIKA Portal Savinjske doline MINI SLOVARČEK: ARTABA- perzijska prostorninska mera VIANI- italijanski slikar- Lorenzo HOPAK- Ukrajinski ljudski ples AGNOMEN- častni pridevek pri starih Rimljanih LALOU- francoski pisatelj- Rene Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti vabi na razstavo različnih ročnih del. Otvoritev razstave s kratkim kulturnim programom bo v soboto,, 30. aprila/ ob 14. uri v dvorani gasilskega doma Šmartno ob Dreti. Ročna dela si bo moč ogledati v soboto/ 30. 4. zoo5/ od 14. do 19. ure/ v nedeljo/1. 5. 2005/ od 9.30 do 19. ure in v ponedeljek, 2. 5. 2005/ od 9.30 do 16. ure. ' Vljudno vabljeni! Napovednik, Oglasi in Mali oglasi « V Napovednik • Okrepčevalnica Bohač Nazarje Razstava slik Frenka Pustoslemška ■ Petek (29. april), ob 17.00. Interspar Velenje Lutkovna predstava za otroke • Petek (29. april), ob 19.00. Športno igrišče Nazarje Maraton 24 ur malega nogometa • Sobota (30. april), ob 17.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Kozje (člani) » Nedelja (1, maj), ob 8.00. Športni center Laze pri Kokarjah 7. Pohod prijateljstva na Čreto • Nedelja (1, maj), ob 11.00. Graška Gora Prvomajsko srečanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije • Nedelja (1. maj), ob 12.00. Mozirski gaj Snemanje glasbene oddaje “Viže iz Mozirskega gaja” • Ponedeljek (2. maj), ob 12.00. Mozirski gaj Nastop ansambla Jurij > Torek (3. maj), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Spelea in Bradač ŽIVALI - PRODAM Prodam brejo telico in teden dni staro teličko (simentalki); tel. 584-15-50. Prodam dve plemenski telici. Tel. 03/583-23-98. Prodam burskega kozlička z rodovnikom; a kontrola. Cena po dogovoru. Gsm 031 /642-353. Prodamo ovce in jagnjice za nadaljnjo rejo. Tel. 03/584-41-18. ŽIVALI - KUPIM Kupim bika in kravo za zakol in bikce mesnate pasme za rejo; gsm 031/ 533-745. IŠČEM Iščem delo - pospravljanje. Gsm 031/738-153. DRUGO - PRODAM Prodam sprednjo felgno z gumo za tomosa apn 6, cena 3.000 sit; gsm 041/853-029. Lovske trofeje: srnjaka, jelena, divjega prašiča, gamsa - prodam. Gsm 031/674-363. Prodam gume bf good reach 295 x 65 X 15 (prevoženo 200 km), cena 23.000 sit; gsm 041/328-716. Avtoojačevalec blaupunkt, 2 x 100 W, 1 X 400 W, woofer v škatli pioneer 800 W in nokia 5110, ugodno. Gsm 051/365-148. Prodam preklje - fižolovke e in a kvaliteta; gsm 041/984-115. Prodam golf I dizel, reg. 9/05, dobro ohranjen; tel. 583-51-15. NEPREMIČNINE Kupimo manjšo hišo ali bivalni vikend vZgornji ali Spodnji Savinjski dolini. Gsm 041/964-167. Dvosobno stanovanje na Rečici/S. no z balkonom v Mozirju. Gsm 041 / 369-559. Prodamo hišo na Rečici ob Savinji. Informacije na tel. 583-52-38 od 11. do 13. ure. Prodamo novo stanovanje v Mozirju 54,31 m2 in parkirni prostor; tel. 03/ 703-12-62 ali gsm 041/664-448. Večjo količino silažnih bal in sena prodam, cena 4.500 sit za balo. Tel. 03/ 838-51-83, gsm 031/662-485. Prodam dobro rdeče vino; tel. 720-903 ali gsm 041/961-948. Prodam buherco z obračalnikom; gsm 041/850-912. Prodam fantovsko obleko št. 152 za birmo, srajco in čevlje. Ugodno! Gsm 031/716-821 Prodam strešno opeko - betonsko 1500 kom, motor apn 4, v dobrem stanju; gsm 041/513-755. Prodam puhalnik tajfun; gsm 041 / 324-390. Prodam jedilni krompir. Tel.: 03/ 584-55-03. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam renault 5, letnik 95, dobro ohranjen in garažiran. Gsm 040/ 324-672. Prodam renault elio 1,2, letnik 94, metalno modre barve. Tel. 583-12-29. Prodam R5 campus, letnik 91, bel, 5 vrat, brezhiben, zelo ugodno. Gsm 041/666-476. Suzuki alto, letnik 96, registriran do 09/05, 25.000 km, garažiran, ugodno prodam; tel. 03/839-00-14 ali gsm 051/262-484. Prodam suzuki maruti letnik 93, registriran, odlično ohranjen; gsm 041/364-124. Seat cordoba tdi, letnik 2003,100 km, vsa oprema, prodam. Gsm MORDA STE ISKALI PRAV TO MIZARSTVO ATELŠEK Na zalogi imamo stole iz masivnega borovega lesa. Tel. 839-47-80, gsm 031/760-665. Mizarstvo Atelšek Stane s.p. Šmihel 18,3330 Mozirje. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevoznišlvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s. p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8. - 18. ure, sobota 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s. p., Ljubija 121,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p„ tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. JAVNOM. PODJETJE KS3 30 20, Bfe-pošta: •dom.nazarjéèsK toritev i praznovanje našim 30. aprila in 5. maja praznujeta Sonja in Milan Zavratnik Za 19. in 42. rojstni dan. Leta pridejo in Nič ne obstoji v življenju, zato svoj čas izpolnita v zdravju, sreči in veselju! Vse lepo ob vajinem prazniku vama želimo: Vida, Mateja in Franek I S Našemu Dejanu čestitamo za njesov 15. rojstni dan in mu želimo vse najboljše in najlepše v življenju! Vsi njesovi AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji • Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Lj^lTJVni "C513T pgrt, 7,00 - 10,00, 7,00 - 17,00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozN za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Vsak prvi četrtek v mesecu organiziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov. Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu. Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00 -17.00 ure. Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! V aprilu je praznovala Helena Makšan Rožice so rdeče, vijolice so piave, sladkor je sladak in sladka si tl. Ob prazniku obilo sreče, zdravja in razumevanja, tl želijo: vsi domači - mama, Jasmina, Aleks, Brane, Marinka, Jože, Andrej, Valerija in Mitja. Teja Kolikor zvezdic na nebu žari, toliko sreče, zdravja za tvojih 8 let ti želimo mi vsi. Ati, mamica, Monika, Matej in stara mama sam D Celje - skladišče D-Per 7/2005 male in velike m 5000016195,17 COBISS © SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje TRGOVINA Z GRADBENIMI MATERIALI “SAM” NAZARJE, Lesarska 26, 3331 Nazarje tel.: 03/83 92 760, 83 92 761, fax: 03/83 92 765 PRODAJNI CENTER “SAM” LATKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold WWW Sfllll Sl tel: 03/70 32 700, 70 32 704; fax: 03/70 32 710 W OSREDNJO KNJ. CELJE