162 Dela 62 | 2024 | 157–185 Avtorji monografije so v svojih raziskavah postavili temelje za nadaljnje preučeva- nje in poglabljanje izbranih tematik. V študijah primerov z območja slovenske Istre so bili intenzivno vključeni tudi študenti, ki so v raziskovalnem procesu pridobili veliko uporabnega in praktičnega znanja ter kompetenc, kar daje knjigi precejšnjo dodat- no vrednost. Podobno kot prva, je tudi pričujoča monografija dostopna v tiskani in elektronski obliki na spletnih straneh Založbe Univerze na Primorskem (na naslovu https://hippocampus.si/isbn/978-961-293-300-5/). Adrijana Perkon ZAZNAVE LJUBLJANSKIH SOSESK Marko Krevs: Zaznave ljubljanskih sosesk. Ljubljana, Založba Univerze v Ljubljani, 2024, 214 strani. 9 789612 972783 ISBN 978-961-297-278-3 ISBN 978-961-297-278-3 Marko Krevs je geograf in sociolog kulture. Univerzitetno izobrazbo je pridobil na Filozof- ski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Oddelku za geografijo te ustanove je zaposlen od leta 1990, kot univerzitetni učitelj od leta 1999. Poučuje dva družbenogeografska predmeta o geografiji prebivalstva ter sedem predmetov s področja geografske metodologije, od stati- stike, daljinskega zaznavanja, strojnega učenja do geoinformacijske podpore izvajanju geo- grafskih simulacij in scenarijev. Raziskovalno se ukvarja z uporabo geoinformatike v različne izobraževalne in aplikativne namene. Od dok- torata naprej (od konca 90. let) pa se razisko- valno vedno znova vrača tudi k temam, kot sta kakovost življenja in zaznave krajev. V ospredju so trije vidiki zaznave ljubljanskih sosesk: priljubljenost, nepriljubljenost in strah. Raziskovalni pristop kombinira humanistično- -geografske (fenomenološke), vedenjsko-geo- grafske in pozitivistične »prostorsko-znan- stvene« elemente. Podani so temeljiti in zelo prepričljivi argumenti, s katerimi avtor podpre odgovore na osem (sklopov) zastavljenih razi- skovalnih vprašanj. Rezultati prinašajo številna zanimiva, a tudi presenetljivo predvidljiva spo- znanja o podobah in zaznavah ljubljanskih so- sesk. Uporabnost monografije je mnogovrstna in koristna, saj je obvezno čtivo za načrtovalce lokalnega (mestnega) družbeno-prostorske- ga razvoja, oblikovalce ljubljanske medijske krajine in različne akterje oz. deležnike v lju- bljanskih soseskah, ki pomembno soustvarjajo njihovo podobo. Nenazadnje pa so v mono- grafiji predstavljene ugotovitve lahko zanimive za vse Ljubljančane, ki jim ni vseeno, kje živijo. Enako velja tudi za radovedne »nedomačine« ali »občasne uporabnike« ljubljanskih sosesk. dr. Simon Kerma Monografijo odlikuje sproščen slog, ki kljub neobhodnemu pojasnjevanju različnih znan- stvenih pristopov bralca (tudi nestrokovnjaka) žene dalje k branju. dr. Peter KumerZa zn av e lju bl ja ns ki h so se sk Marko Krevs Zaznave ljubljanskih sosesk M ar ko K re vs Zaznave ljubljanskih sosesk_naslovnica_FINAL.indd 1 20. 03. 2024 07:54:22 Dela 62_FINAL.indd 162 28. 01. 2025 07:27:57 163 POROČILA Krevsova monografija Zaznave ljubljanskih sosesk je plod več kot dvajsetletnega raziskovalnega dela na področju zaznave krajev in proučevanja topofilije in topo- fobije na primeru ljubljanskih sosesk. Kot pravi avtor v uvodu je »namen raziskave preučiti prostorske razlike v zaznavah ljubljanskih sosesk, ki so jih v preučevanem obdobju med letoma 2001 in 2023 s svojimi stališči izrazili prebivalci Mestne občine Ljubljana«. Temeljna teoretska podlaga in izhodišče Krevsovega raziskovanja zaznave ljubljan- skih sosesk je prav gotovo behaviorizem oziroma vedenjska geografija v kombinaciji s humanističnim ter pozitivističnim pristopom. Pri tem je treba poudariti, da večji del preostalega avtorjevega raziskovalnega dela sodi v sklop kvantitativne geografije z uporabo geoinformatike in metod multivariatne analize na osnovi pozitivističnega znanstvenega pristopa. Avtor v teoretskem uvodnem delu monografije opozarja na antagonizem med humanistično, behavioristično in kvantitativno pozitivistično geo- grafijo. Tudi znanstveno in raziskovalno delo Marka Krevsa je močno razpeto med te zelo različne teoretske in raziskovalne pristope. Zaznava ali čutenje krajev se je v geografiji uveljavilo kot tema znanstvenega raz- iskovanja z uveljavitvijo fenomenološke in vedenjske geografije. Najbolj so značilne izdelave miselnih zemljevidov, prisotno pa je tudi proučevanje topofilije oziroma »lju- bezni do krajev« ter topofobije oziroma krajev, ki nas navdajajo s strahom ali tesnobo. Ravno topofilija in topofobija sta osrednji proučevani tematiki v Krevsovi raziskavi o zaznavah sosesk v Ljubljani. Med določenimi kraji in ljudmi obstajajo močne po- zitivne oziroma negativne relacije. Ob tem avtor opozarja, da obstajajo tudi kraji, ki nimajo identitete, z njimi ne vzpostavimo močne relacije. V sodobnih mestih so zelo razširjeni, uveljavilo se je poimenovanje nekraj (fr. non-lieu). Kolektivna zaznava kra- ja je zaznava kraja, ki si jo delijo pripadniki neke socialne skupine ali skupnosti. Ko- lektivna zaznava je torej konstruirana, agregirana iz zaznav posameznikov. Krevs je v svoji raziskavi kolektivne raziskave skonstruiral iz anketnih odgovorov posameznikov v neki soseski ali o neki soseski. Pri tem avtor opozarja na problem ekološke napake (sklepanje o značilnostih posameznikov iz agregiranih podatkov za populacijo, ki ji ti posamezniki pripadajo). Monografija obsega 214 strani ter vsebuje 30 preglednic in 43 slik. Uvodnemu po- glavju, v katerem avtor predstavi namen in cilje raziskave, sledi poglavje o teoretičnih izhodiščih. V njem avtor predstavi pojme kraj, prostor in soseska, največ prostora pa posveti predstaviti tematike zaznave ali čutenja krajev. To je tudi osnovno raziskoval- no vprašanje, ki ga naslavlja pričujoča monografija. V tretjem poglavju sledi podrob- na predstavitev metodologije raziskave. Kot navaja avtor, je »raziskovalni pristop me- šanica humanistično-geografskega pojava, merjenega z vedenjsko-geografskimi me- todami in uporabo ,pozitivističnih‘ kvantitativnih analitičnih metod«. Osnovna raz- iskovalna metoda je anketiranje prebivalstva o zaznavanju posameznih ljubljanskih sosesk. Meril je predvsem priljubljenost (topofilijo), nepriljubljenost (topofobijo) in nevarnost posameznih sosesk. Skupaj je bilo od leta 2001 dalje izvedenih 9445 anket, Dela 62_FINAL.indd 163 28. 01. 2025 07:27:57 164 Dela 62 | 2024 | 157–185 skupno število odgovorov je bilo 65899. Poleg tega je avtor izvedel tudi natančno pro- storsko analizo značilnosti ljubljanskih sosesk s pomočjo programov ArcGIS, SPSS in Excel (raba tal, naravna ogroženost, oddaljenost od središča, gostota poselitve, spreminjanje prebivalstva, starostna, izobrazbena in dohodkovna sestava prebivalstva ter volilna opredeljenost). Zelo pomembna je bila tudi sama prostorska opredelitev sosesk, avtor jih loči 27. Pri tem je izhajal iz členitve mesta na četrtne skupnosti, do- polnjene s členitvijo na nekdanje krajevne skupnosti. V osrednjem, četrtem poglavju Zaznave ljubljanskih sosesk avtor predstavi glavne empirične ugotovitve o osebnih in kolektivnih zaznavah sosesk v Mestni občini Ljubljana. V petem poglavju Razprava in zaključek so v zgoščeni obliki zapisane poglavitne ugotovitve in spoznanja raziskave. Krevs tako ugotavlja, da je razpon kazalca stopnje priljubljenosti ljubljanskih so- sesk med 1 in 25. To pomeni, da je vsako sosesko kot priljubljeno izbralo med 1 % in 25 % anketiranih s celotnega območja občine. Najbolj priljubljena soseska v vseh izvedbah raziskave je bila Rožna dolina, v skupini najbolj priljubljenih so še soseske Trnovo, Šmarna gora, Center, Bežigrad, Murgle, Šiška, Vič in Črnuče. Razpon kazalca stopnje nepriljubljenosti je bil med 1 in 45. To pomeni, da je vsako sosesko kot nepri- ljubljeno izbralo med 1 % in 45 % s celotnega območja občine. Najbolj nepriljublje- na soseska je bila soseska Nove Fužine, v skupini nepriljubljenih sosesk se pojavljajo še soseske Rakova jelša, Center, Barje, Štepanjsko naselje, Tomačevo in Polje-Zalog. Pri tem so navedene tudi številne utemeljitve zaznav priljubljenosti in nepriljubljeno- sti posameznih sosesk posameznih anketirancev. Sinteza rezultatov o priljubljenosti in nepriljubljenosti je zaznavna tipologija ljubljanskih sosesk, ki loči šest tipov: (1) priljubljena obmestna soseska, (2) zelo priljubljena mestna ali obmestna soseska, (3) nepriljubljena obmestna ali podeželska soseska, (4) zelo priljubljena, nepriljubljena in nevarna soseska v mestnem jedru, (5) zelo nepriljubljena in nevarna blokovska soseska na robu mesta ter (6) zelo nepriljubljena in zelo nevarna soseska z mešano morfološko sestavo na robu mesta. Na koncu sledi še primerjava subjektivnih zaznav posameznih sosesk z »resničnimi« oziroma statističnimi značilnostmi sosesk. Pri- merjava je izvedena na osnovi izračuna korelacijske povezanosti priljubljenosti ozi- roma nepriljubljenosti sosesk z izbranimi značilnostmi sosesk. Na ta način ja avtor povezal subjektivne zaznave in objektivne značilnosti sosesk. Monografija Zaznave ljubljanskih sosesk prinaša v slovensko geografijo tematike (zaznava krajev, topofilija in topofobija), ki jim do sedaj ni bilo posvečeno veliko po- zornosti. S tem prav gotovo veliko prispeva k razvoju in raznolikosti sodobnega geo- grafskega raziskovanja v Sloveniji. Prinaša tudi popolnoma svež in originalen znan- stveno-raziskovalni pristop s kombinacijo humanistične, vedenjske in kvantitativne pozitivistične geografije. Spoznanja raziskave so sicer res deloma »presenetljivo pred- vidljiva«, deloma pa tudi kažejo na močne stereotipne zaznave in predstave o posa- meznih soseskah, ki pogosto odstopajo od »objektivnih« značilnosti sosesk. Gradivo, na osnovi katerega je avtor preučeval priljubljenost in nepriljubljenost sosesk, še zlasti opisne utemeljitve priljubljenosti/nepriljubljenosti ali nevarnosti sosesk posameznih Dela 62_FINAL.indd 164 28. 01. 2025 07:27:57