Ves svet nima tacega vladarja!
Mnogo vode je že od tedaj poteklo po Savi, in marsikaterikrat so ie odletele ptičice v južne kraje. Bila sem živa deklica, brezskrbno sem živela tjevendan. Razum je še spal, a srce nii je bilo gorko. Ako sum kaj lepega brala ali pela domovinsko pe-smico, scm bila vsa navdušena. Še bolj mi je to šlo k srcu, ko sein bivala v prelepem zavodu šolskih sester N. D. v Monakovem na Bavarskem. Imela sem najlepše življenje. ki si ga moretc misliti v detinski dobi; a domotožje mi je grenilo prelepe urice. Pti-čice v zraku sem zavidala in oblakom sem naročala pozdrave, kadar so pluli proti jugu. Nemščina mi je delala preglavico, in moje sicer jako Ijubeznjive so-učenke so imele posebno vesclje nad tem, če sem jo mrcvarila, da se je Bogu smililo. Zato so me rade spravile v ogenj; kadar sem bila malo huda, govorila sem nemško, da je bilo joj! Ko so me o neki priliki zopet malo nadražile, postavila sem se jim pa po robu ter viknila: ,Kaj viNemci? Ali imate vi tacega cesarja,
—  119 —
kakor mi Avstrijanci? — In glejte, naenkrat jih je mi-nila vsa neporednosf in resno sopriznale: ,,Da, to je res, ves svet nima tacega vladarja !" Oj kako zmago-nosno sem povzdignila glavico in radostno poslušala lepe črtice iz življenja našega vladarja, katerih so one, Nemke v inozemstvu, vedele Se več kot jaz!
ln kadar se bliža kak spominski dan v življenju naSega Ijubljenega vladarja, mi odmevajo v ušesih in srcu ie vedno tiste besede: ,,Ves svet nima tacega vladarja!"                                                               —la.   .