,Po5^otfM Leto IX, *«. 108 L|ublfanav sreda 9. milil 1828 Cena 2 Din mm Izhaja ob 4, Stane mesečno Din «5*—-; umatro Din — neob Oglasi po tarifo. Urednifttvo 1 Ljubljana, Knailova ulica fttev. g/L Telefon it. «07« in »804, ponoči tudi *t- «034. Rokopisi •• me vračajo. Bpmmmamt Uobi>ano, in.»uiw» uHca it. 54. — Telefon ftt. «036. l»wW odislaki Ljubljana, Prešernova uHca it. 4. — Telefon ftt. a«go Podružnici: Maribor, Aleksandrova ftt. 13 — Celje, Aleksandrova cest« Kačan pri poštnem ček. zavoda: Ljub« lana ftL 11.84« - Praha čislo 78.180 Wien. Nr. 105.441. Ljubljana, 8. maja. V veliki borbi, ki se voda v Narodni skupščini, je nastal kratek odmor. Plenarne seje so za nekaj dni odložene z izgovorom, da medtem delajo odbori. Petkova seja Narodne skupščine je končala s karakterističnim »akordom®: posl. Kosanovič je v nujnem predlogu obrazložil, da minister socijalne politike v vsej naglici deli potne liste za Ameriko, preden je j>otekel rok za predloge, ki jih imajo do 15. t. m. v tem pogledu staviti veliki župani, in je zahteval takojšnega pojasnila, kar je minister brez motivacije (!) z glasovi poslušne vladne večine odklonil, zato pa je ista vladna večina izključila Stjepana Radi-ča za 10 sej, ker je v prekrepkih izrazih dal duška svojemu ogorčenju nad istim ministrom. Tako se je zopet ponovila stara igra: grde besede opozicije se kaznujejo, najgrša dejanja hegemo-nističnega režima pa odobravajo. Napram opoziciji je večina moraiiono silno občutljiva in pri vsaki priliki «brani» ugled parlamenta, a ko ministrski predsednik kaže napram istemu parlamentu svoj stalen prezir in stalno zaničevanje s tem, da se sploh na sejah ne pojavlja, kar bi bila njegova prva dolžnost, mu ista njegova večina prireja — ovacijo. Podobna slika se nam kaže tudi, če se spomnimo «ogorčenja», ki so ga uprizorili izvestni beograjski krogi, ko je Radič izjavil, da je treba na čelo nove vlade postaviti nevtralno osebo, če se take osebe ne najde drugje, nai bo pa magari iz generalskih vrst. Današnji režimovci so se takoj deklarirali kot junaki najčistejše demokracije in govorili, kakor da hoče KDK vlado mili-tarizirati. V resnici pa Radič naravno ni zahteval generala, temveč nevtralca za šefa vlade in je le pripustil, poznavajoč stališče krone, da bi mogel biti to general, ki bi seveda ne ostal v svoji vojaški funkciji — dočim so ogorčeni zaščitniki demokracije ne le sprejeli dva generala za ministra vlade, ki jo oni držijo in podpirajo, temveč so dejansko pričeli militarizirati našo notra^ njo upravo z imenovanjem aktivnih oficirjev za velike župane! Notranji minister g. Korošec je povo dom svojega zadnjega nesrečnega nastopa v Narodni skupščini imel tudi pogum očitati opoziciji in zlasti KDK, da sprečuje delo parlamenta. Ta njegova Izjava se mora smatrati kot višek cinizma. Notorično je namreč, da bi Narodna skupščina sploh ne imela skoraj nikakega dela. ako bi je KDK vsakodnevno ne zalagala z najrazličnejšimi občekoristnimi predlogi. Vlada in njena večina sta nesposobni in sterilni. Karakteristično je, da se celo delazmož-nost odborov vzdržuje le, ker so poslanci koalicije do skrajnosti vestni ter pol-noštevilno prihajajo k sejam. Debat o posameznih predlogih se vladni poslanci sploh ne udeležujejo. Njihov glavni posel je, da slepo glasujejo za to. kar vlada želi. Običajna slika pri vsaki skupščinski razpravi je, da so navzoči le poslanci opozicije in da se dvorana polni šele, kadar zvoni k glasovanju. •Predsednik navija glasovalno mašino», tako pravijo novinarji in galerija, ka,-dar po kuloarjih zabrnijo pozivi na glasovanje ... Zakonodajno pripravljajo delo vlade je skrajno skromno. Iz današnjega Vukičevičevega kabineta je kot glavni zakon o dolgo napovedanih organizatornih reformah izšel projekt o vrhovni državni upravi, ki ga je režimsko časopisje svoječasno proglašalo za pravo remek delo. Ko je pa sekcija zakonodajnega odbora začela z razpravo, so člani opozicije in večina bili složni v tem, da bi bilo najbolje, ako bi vlada to svoje «remek-delo» prav natihoma vzela nazai in izdelala nekaj, kar bi se ne protivilo najelementarnej-šim pojmom stvarnosti in tehnične dovršenosti ... Popolna nesposobnost režima na vseh poljih državne uprave ni njegov največii greh. Strašnejše je, kako se dosledno izvaja hegemonistični sistem, kako se naravnost strastno, kjer odkrito ne gre. pa furtimaško podirajo in rušijo samo osnove, ki še nekoliko garantirajo ostanke enakopravnosti v državi. Nedavno smo navedli karakterističen vzgled. Potom tajne naredbe finančnega ministrstva se je vzelo velikim županom, predsednikom apelacijskih sodišč in drugim instancam izven Beograda pravico samostojnega otvarjanja za njihova območja predvidenih omejenih kreditov, akoravno je ta pravica ie posebej v fin. zakonu zajamčena. Poslej bo edini gospodar čez kredite glavno državno računovodstvo. To se pravi z drugimi besedami: po že pre-izkušanih metodah se bodo tudi ti krediti zadrževali, zavlačevali in prenašali na potrebe — v drugih krajih. To je najnovejši »dekoncentracijski sistem* Vukičevičevega režima. Naravno ve vsak politični otrok v Beogradu, da se vse to ne da dolgo, najmanj pa stalno držati. Brez sodelovanja KDK v vladi ni mogoče naprej. To priznavajo vsi. Toda za vsako ceno se skuša doseči, da bi KDK ne postala odločujoči faktor. Tu je jedro vse današnje beograjske taktike. Z vso Zopet političen umor v Južni Srbiji V Kosovski Mitrovici je bil ustreljen bivši narodni poslanec Nazim Gafur. - Morilci so izginili. - Razburjenje in ogorčenje v Beogradu Beograd, 8. maja, p. Komaj teden dni po znani izjavi notranjega ministra doktorja Korošca, da vlada v Južni Srbiji najlepši red in da so varnostne razmere tam boljše, kakor kjerkoli drugod, je bil sinoči izvršen že drugi atentat. V Kosovski Mitrovici so albanski kačaki skušali izvršiti atentat na bivšega albanskega finančnega ministra, včeraj pa je padel kot žrtev atentata bivši džemi-jetski narodni poslanec in poznejši sre-ski kandidat demokratske stranke, N&-zim Gafur. Četudi je bil napad izvršen sredi mesta, napadalcev doslej, kakor običajno, niso izsledili, kar je znak, da javna varnost v Južni Srbiji pač ni tako sijajna, kakor jo je skušal naslikati g. Korošec. Nazim Gafur je sedel sinoči z občinskim odbornikom Adidom v kavarni «Ujedinjenje». Okrog 10. zvečer je oddal dosiej še neznan atentator skozi okno na oba gosta dva revolverska strela. Prva krogla je zadela Nazima Ga-furja v levo stran prsi tik pod srcem, tako da se je takoj zgrudil nezavesten pod mizo, druga krogla pa je ranila Adida na levi roki. V kavarni je nastala panika: nekateri gostje so sicer takoj pohiteli na ulico in zasledovali napadalca, kateremu pa se ie vseeno posrečilo, da je v temni in deževni noči pobegnil. Policija je bila na nogah vso noč in danes ves dan, a do nocoj atentatorja še niso izsledili. Atentat je izzval v mestu veliko sen- zacijo. O ozadju atentata sta razširjeni dve verziji. Policija skuša naslikati atentat kot maščevanje Gafurjeve žene, češ da je živel z njo v prepiru Splošno pa prevladuje mnenje, da gre za atentat bolgarskih komitov ali od njih najetih arnavtskih kačakov. Nazim Gafur je bil svoječasno član tako zva-nega kosovskega komiteja, kateremu pa se je izneveril, ko je izstopil iz dže miieta in prešel v demokratsko stranko. Zato sodijo, da so se sedaj makedon-stvujušči in Arnavti nad njim maščevali. Ranjenega Gafurja so takoj po atentatu prepeljali v bolnico, kjer so si zdravniki vso noč prizadevali, da ga ohranijo pri življenju. Vendar pa je bil trud zaman. Danes zjutraj je ranjenec umrl, ne da bi prišel k zavesti. V beograjskih političnih krogih, zlasti pa v demokratskih vrstah, je izzval ta atentat veliko ogorčenje, ker dokazuje, da se razmere v Južni Srbiji še niso prav nič izboljšale. V demokratskem klubu se je vršil danes dolgotrajen sestanek med g. Davidovičem in demokratskimi poslanci iz Južne Srbije. Po sestanku je posetil g. Davidovič zunanjega ministra dr. Marinkoviča ter ga obvestil, da groze demokratski poslanci iz Južne Srbije z izstopom iz stranke, če vlada končno ne bo pod-vzela res energičnih korakov za izboljšanje javne varnosti v Južni Srbiji. Tudi prečanski kaznenci morajo občutiti hegemonistični režim Seja finančnega odbora. — Uredba o katastrskih komisijah sprejeta. — Protizakonita poraba investicijskega posojila. — Tudi prihranki prečanskih kaznilnic morajo v Srbijo. Beograd, 8. maja, p. Danes popoldne I doseženi pri kreditih za prečanske kra< se je vršila kratka seja finančnega od- s- — ~~ —'uti—'v--- bora. Po kratki debati je bila z 12 proti 5 glasovom sprejeta uredba o delokro-giu komisije za določitev čistega katastrskega dohodka zemljišč. Nato so bili odobreni ministru za javna dela razni krediti iz 7 odst. investicijskega posojila. Med drugim je bil odobren kredit 10 milijonov Din za zgradbo mostu čez Limo, 300.000 Din za popravilo ceste Zagreb-Podsused in 885.000 Din za cestne table in znake cestarjev. Poslanca dr. Subotič in dr. Po-povič sta protestirala proti temu. da se uporablja za vzdrževanje cest investicijsko posojilo. To znači kršenje zakona, ker je v zakonu o tem posojilu že točno določeno, v kake svrhe se mora uporabiti. Zemljoradnik Voja Lazič je naglašal, da bo s tem ustvarjen nevaren precedens za bodoče inozemsko posojilo, kar lahko dovede do nedogled-nih zlorab. Vladna večina je kljub temu vse zahtevane kredite odobrila. Zelo zanimiva ie bila razprava o uporabi viškov kaznilnice v Sremski Mitrovici. Izkazalo se je namreč, da vlada sistematično uporablja viške, ki so Izločitev Beograda in Zagreba iz oblasti Beograd, 8. maja, p. V notranjem ministrstvu izdelujejo načrt zakona o izločitvi Beograda in Zagreba iz pristojnih oblasti. Obe mesti bosta tvorili po tem zakonu samostojni oblasti. (Tako se pod protektoratom g. Korošca zopet enkrat pripravlja nova degradacija Ljubljane.) Prosvetni minister v Zagrebu Zagreb, 8. maja. n. Na povratku s Suša* ka, kjer je prisostvoval proslavi tristolet* niee obstoja tamošnje gimnazije, je dospel semkaj prosvetni minister g. Milan Grol. Tekom dopoldneva je posetil razne kultur* ne ustanove, med drugim tudi gledališče in univerzo, popoldne pa je imel konferenco s svojimi političnimi somišljeniki. Zvečer je prisosvoval predstavi v Narodnem gle» aališču. Prosvetni minister ostane še dva dni v Zagrebu, nakar se vrne v Beograd. je in ustanove, za srbijanske pokrajine Viški kreditov za kaznilnico v Mitrovici so bili brez predhodnega odobrenja 11-tančnega odbora uporabljeni za kazi.ii' nico v Skoplju. Poslanci opozicije so zahtevali, naj minister pravde uvede preiskavo in obvesti finančni odbor, na kak način so bili doseženi ti viški in kdo je izdal dovoljenje, da se uporabijo za druge svrhe, kakor pa so bili prvotno določeni. Poslanec Popovič je ogorčeno protestiral: slanec Taussig deležen amnestije, ker je med tem izstopil iz stranke in ker je iz* javil, da obžaluje svoja deianja. Kljub te* mu ie bi'I Taussig. ki je bil že prej enkrat cbsoien na eno leto ječe, danes obsojen na 15 mesecev ječe. Umor predsednika Venezuele? Newyork, 8. maja. s. Iz Bogote poročajo, da so uporniki umorili predsednika Ve* nezuele generala Jana Gomeza. Z ozirom na cenzuro v Venezueli ni bilo mogoče do» biti potrditev te vesti. Delovanje fašističega tribunala. Rim, 8. maja. o. Pred posebnim tribunaloni za zaščito države se v zadnjem času skoraj vsak dan vrše procesi proti komunistom zaradi protifašističnega delovanja. Danes se je vršila razprava proti 16 komunistom iz Caranta. Obdol-ženi so zarote proti državnim oblastem. Obtoženci so vsi izjavili, da so nedolžni, vendar pa iih je sodišče obsodilo na ječo od 4 do 10 let. Konflikt na Kitajskem Po dolgem času so postale novice iz daljne Kitajske zopet aktualnejše; nastali so na daljnjem Vzhodu novi konflikti, ki so obntiK nase pozornost sveta in ki bodo morda v bodočnosti postali še važnejši Stara tradicija je, da na Kitajskem vojna pozimi miruje, zaikaj precejšen mraz, ki je tamkaj običajen, ovira vojne operacije, ki se vršijo še vedno po načinu stare premikalne vojne. Ko pa je nastopila pomlad, je prišla z njo doba vojnih možnosti in brž smo dobili vesti o novih bitkah. Notranja vojna se nadaljuje z istimi političnimi nasprotstvi in isto razporeditvijo vojnih sil, kakor se je prekinila jeseni. Na eni strani stoji še vedno stari Čangtsolin, ki ima jedro svoje oblasti v Mandžuriji in ki je bil pred dvemi leti zavzel Peking ter prišel pozneje, po zmagovitem pohodu Kantoncev na Jangtsekiang, na pomoč armadam v Šantungu in Šanghaju. Na drugi strani sta Cangkajšek, vrhovni poveljnik naci-jonalističnih južnokitajskih armad, ki so po izločitvi boljševiških elementov videti celo ojačene, in pa njegov zaveznik Fengjuhsiang, ki ga je bil pred dvemi leti Čangtsolin pognal iz Pekinga, ki pa si je pozneje z rusko pomočjo re-stavriral svojo vojsko in je ravno zadnje tedne z velikim uspehom posegel znova v boj. Tako sta si stopila na spomlad konservativni severni in naprednejši ter nacionalistični južni tabor zopet z orožjem nasproti. Nacijonalistični napad je velijal to pot Santungu, veliki in bogati provinci, katere poveljnik Sunčuanfang ni mogel kljubovati združenemu napadu Čang-kajšeka in Fengjuhsianga. Bil je premagan in nacijonalistične čete so preplavile Šantung, bežeče trume razbite vojske pa se zgrinjajo na potih proti Pekingu, kjer stoji še vedno stari vojskovodja Čangtsolin s svojimi silami, ki pomenijo prej ko slej jedro severnih armad. Bojna situacija v Santungu pa je doživela nenadoma komplikacijo vsled japonske intervencije. Treba je vedeti, da je bila Japonska koncentrirala svoje interese ravno v tej veliki provinci, ki jo je imela ob zaključku svetovne vojne zasedeno in odkoder se je umaknila le nerada, pod pritiskom drugih velesil, ki imajo tudi svoje namene s Kitajsko. Ko se je pokazala možnost, da zasedejo na-cijonalisti Šantung, so poslali Japonci vojaške oddelke, da ščitijo japonske interese, koncesijo in naseljence, kar je spričo anarhije, ki zavlada redno med vojnimi operacijami, marsikje zares potrebno. Nacijonalisti, ki so hudi nasprotniki Japoncev, saj so ti vedno ostalj zaščitniki Cangtsolina, so proti pošiljanju japonskih čet protestirali, kar pa seveda ni nič zaleglo. No, in tako je razumljivo, da je prišlo do oboroženega konflikta, in sicer v Cinanfu, prestolnici province. Konflikt sam na sebi ne bi bil nič posebno tragičnega, saj so se lani tudi vršili sliqni krvavi spopadi, n. pr. v Nankingu med nacijonalisti in Angleži, ali razlika je v tem. da so Japonci bolj bojeviti, da imajo težnjo pomagati severnim vojskam in povrhu še svoje posebne interese v Santungu. Zato je verjetno, da se nacijonalisti in Japonci še ne bodo takoj pomirili, saj bo mogel med tem Čangtsolin pridobiti časa za obrambo. Vendar da bi se iz tega razvila prava vojna, na to pač ni misliti, zakaj druge velesile, v prvi vrsti Amerika, nikakor ne bodo pripustile, da bi se Japonska okoristila na račun kitajske anarhije. Včerajšnji potek praškega procesa Praea. 8. maia h. V procesu Mihalko ie bila danes zjutrai zaslišana mati umorien-ke. Zasliševanie 731etne starke ie bilo deloma zelo dramatično, zlasti ko je spoznala. da ie rožni venec, lasie in druge stvari, ki so ležale na predsednikovi mizi. last njene umorjene hčerke. Večkrat ie grozeče nagovorila Mihalka in ga imenovala morilca njenega otroka. Za nio le bila zaslišana sestra umorjene Jolanda. ki ie žena obtoženca Sikorskega. Dalje ie bilo zaslišanih več literatov in novinariev. ki so deloma izpovedali olaiševalno za dr. Klepetara. Proces vzbuja izredno veliko zanimanie. Razpravna dvorana ie vedno oolna občinstva. Sedaj so našli notes Mihalka. ki ie bil izročen državnemu pravdništvu. V notesu so razne zanimive literarne in politične beležke. Pri ločeni ženi Mihalka. ki ie bila z njim 1. 1919 le tri mesece poročena in ie sedai gledališka Igralka na narodnem gledališču v Olomoucu. sta se snoči iavila dva neznanca. ki sta izjavila, da sta detektiva. Zahtevala sta gotove dokumente Mihalka. Ona pa jima ie to odbila ter le vso stvar iavila policiji. Izkazalo se ie. da zre za dva neznana goliufa. Soloh so tajne sile še vedno na delu. ki delujejo v interesu Mihalka. Fašistični vojni proračun. Rim, 8. maja o. Senat Je na svoji dan a Sni i sej? odobril proračun ministrstva za vojsko in mornarico, ki tekazuje v primeru s prejšnjim proračunom »nižanje za 65 milijonov tir, kar }e pripisovat] stalnemu naraščanju izdatkov ta ml-Koo. Senator D* Aste je tekom razprave izrazil bolazen, da bo to znižanje ne po voljno vplivalo na pomorsko pripravljenost Italije. Daviš - cup Dima!, 8. maja. Avstrija, ki je fe prva dva dni vodila proti Filipinom 3 : 0, ie včeraj po MatelH Izvojevala še eno točko (proti Arauonn), dojim je Artens napram lngayu v tretjem setti odstopil. Avstrija le tore! zmagala 4 : 1 in nastopi 17. t. m. v Kodanju proti Danski. Genova, 8. maja A v s t r M a ! t a M j a 1 : I. Morpurgo (I.) : Crawfnrd fA) 7 : S fi t 3. 6 : 2. Pattersoo (A.) : Stpf-im fi • 1 « » « • * Seja ljubljanskega občinskega sveta Zahvala Prage. — Nakup Nušakove vojašnice. — Jamstvo za stavbne kredite privatnikom. — Vedno hujša stanovanjska kriza. — Podpora za bolgarske potresne žrtve« Ljubljana. 8 maja Ljubljanski občinski svet ie imel danes ob 6. popoldne svojo redno sejo. Po otvoritvi seje ie župan dr. Puc sporočil, da ie delegadia praškega občinskega sveta poslala zahvalni telegram, v katerem nagla-ša, da bodo ljubljanski dnevi ostali delegaciji v trajnem spominu. Zupan ie ootem podal obširno poročilo o stanju javnih del y Ljubljani, posebno o delih za razširjenje električne razsvetljave po cestnih ulicah. Vodovod na Barje se napeljuje, a deio ovira deževje. V par mesedh bo napeljava dovršena do Mokarja. Istotako se nadaljujejo vodovodna dela v Sp. Šiški. Izboljšuje se tudi razsvetljava v Taznih mestnih delih. Tudi dela glede vpeliave plina in razšir-jave plinovoda se nadaljujejo: napelje se plin na Mirje do Groharjeve ulice. Zgradba palače Delavske zbornice se dovršuje. Nadaljuje se tlakovanje raznih cest in ulic Obligacijsko posojilo se ne razvija povolj-no. Denarni zavodi so prevzeli brezplačno razpečavanje obligacij. Za popravo in posipanje cest se je porabilo letos več ma-terijala nego lani. zlasti gramoza. Napram pritožbam občinstva glede nekaterih slabih poti naglaša g. župan, da je materija! slab. da nagaja slabo vreme ln so omejena tudi fin sredstva. Tudi kanalizacija se izpopolnjuje na raznih delih mesta. Adaptacija pogrebnega zavoda ie skoraj završena. V primeri z Zagrebom, ki se vedno stavi Ljubljani za vzor. je Ljubljana dosti na slabšem, ker so po mestnem zagrebškem statutu hišni posestniki dolžni prispevati eno tretjino stroškov za tlakovanje cest in za kanalizacijo. Neizgrajenih komunikacij i e še 32 km. za kar bo treba mnogo denarja. Zato prosi župan prebivalstvo, naj malo potrpi. Občinski svet mora predvsem vpeljati redno finančno stanje. Občinski svetnik Gustinčič graja zapisnik, ker ocenjuje subjektivno niegove govore, mesto da bi podajal le dejanski stan. Zupan mu zagotavlja, da bo dal dotične stavke popraviti in omenja, da je za poskušno uvedel stenografa. ki nai poda točno sliko o debati. Nato ie podal načelnik fin. odseka Ivan Tavčar poročilo fin. odseka, ki predlaga, naj mestna občina nakupi Nušakovo vojašnico. Poročilo naglaša, da bi se pri primerni prezidavi te vojašnice dalo prirediti v pritličju 41 stanovanj in v prvem nadstropju po 13 stanovanj, vsako po 1 sobo s kuhinjo in potrebnimi stranišči, s pralnico in skupno kopalnico. K nakupu vojašnice sili mestno občino predvsem dejstvo, da mora imeti za deložirance takoj na razpolago stanovanja oziroma vsaj skladišča, kamor naj se spravi oprava brezstanovanicev. Sedanja lastnika te vojašnice sta Ljubljanska kreditna banka in Ana Wahl Ponudba se glasi na 550.000 oziroma 600.000 Din. Občinski svetnik Likar govori proti nakupu. ker je vojašnica podrtija in bi prezidava stala več. kakor bi stala nova stanovanja. Naj Kreditna banka sama adaptira poslopje in da stanovanja na razpolago. Obč. svetnik Šterk zagovarja nakup kot zasilno prvo sredstvo. Obč. svetnik Lemež izjavlja, da njega ne briga, kako bo občina dobila denar za nakup. njega briga le. da proletarijat dobi potrebna stanovanja. Ker ie mestni fizikat izjavil. da bodo prirejena stanovania zdrava in primerna, zagovarja nakup pod pogojem, da se bodo priredila res zdrava in lepa stanovanja. Nakup zagovarjata še obč. sv. dr. Bohinjec in Likozar. Na očitek dr Lemeža da je baje neki viSji mestni uradnik imenom magistrata preko obč. svetnika oferiral kreditni banki višio ceno. kakor jo ie ta zahtevala, izjavlja župan. da njemu o tem ni ničesar znanega, pač pa da ie posla! mestnega uradnika k Kreditni banki, nai bi ta dala obvezno iz-iavo. da sprejme kupnino v obveznicah mestnega posojila. Po zaključni besedi poročevalca je bil nakup sklenjen z vsemi Klasovi proti elasovoma obč .svet. Likaria in Miklošiča. Nato ie načelnik fin. odseka Ivan Tavčar poročal o oravilniku o kreditih za zgradbo malih stanovanjskih hiš ki nai se podeljujejo v Ljubljano pristojnim ter zaradi Izvrševanja poklica stalno v Ljubljani bivaiočim osebam v svrho zgradbe lastnih hiš. Mestna občina prevzame jamstva za posojila, ki jih nudi kak denarni zavod ali javna ustanova. Ceiokuona jamstvena vsota ne sme presegati 5 milijonov dinarjev. Vsak reflektam mora iz lastnih sredstev kupiti parcelo in kriti četrtino stavbnih stroškov, ker obči-na prevzame iamstvo samo za posojila, ki ne presegajo 75 % stavbne vrednosti hiše in ne vsote 150.000 Din. Mestna občina nudi trradVteHem še druge ugodnosti, iim odstopi od svojega sveta po primerni ceni stavbišča. daje na razpolago od mestnega gradbenega urada izvršene načrte za razne tipe stanovanjskih hiš. jim sestavi proračune ter prevzame nadzorstvo pri gradbi. Na oodlagi tega pravilnika sezidane stavbe uživajo lOleitno oprostitev od vseh občinskih doklad na hišno najmarino. Mestna občina si varuje pravico ugovora proti odtujitvi tako zgrajene hiše in si pridržuje predkupno pravico. V utemeljevanju tega pravilnika je poročevalec tolmačil koliko in kako so podpirale druge države privatno gradbeno ini-djativo. Pri nas. žal. država v tem oziru ni storila svoje dolžnosti. Mestna občina ie s svoie strani sicer ogromno napravila, saj ie postavila skupno 108 objektov za 700 strank, a spričo dejstva, da je bilo za prvi maj odpovedano stanovanje preko 1000 najemnikov, mora iti še dalie in olaišati tudi kredit privatnikom v stanovanjske svrhe. O predlaganem pravilniku se le razvila živahna debata. Obč. svetnik inž. Gusrtin-čič ie kritiziral delovanje mestne občine v stanovanjskem oziru, češ. da ie premalo upoštevala interese delavstva. Obč. svet prof. Jarc ie predlagal, nai se olaišaio mestne pristojbine, ki so v zvezi z gradnjo hiš. Obč. svet. Pust ie zahteval, naj se vsem ki bodo deležni mestnega Jamstva, naloži, da morajo oddajati dela !e ljubljanskim obrtnikom. Obč. svetnik Likar opo- zarja na važnost obrestne mere. ki naj bo čim nižja. Pri glasovanju ie bil pravilnik sprejet z vsemi proti štirim glasovom, predlog prof. Jarca pa soglasno. Davčne zadeve. Nadalje ie bil sprejet predlo« fin. odseka glede nakupa stavbišč ob Vodovodni cesti v izmeri 25.000 kvadratnih metrov od Strojnih tovarn po 14 Din za kvadratni meter in ob Dunajski cesti pri Brinju v izmeri 9.000 kvadratnih metrov od posestnika Keršiča po 13 Din za kvadratni meter. Na poročilo gradbenega odseka ie obč. svet rešil nekaj prizivov in odolfil naknadni kredit za zgradbo Delavske zbornice zaradi še potrebnih kamnoseških del in del za fasado. Občinski svet se je bavil tudi s prošnjo športnega kluba Ilirije za 301etni najem dela letnega teiovadišča v Tivoliju, na katerem bi Ilirija zgradila kopališče. Po pogodbi. ki naj se sklene med mestno občino in športnim klubom Ilirija, mora biti kopališče javno dostopno. Občinski svet je rešil večie število prošenj za sprejem v domovinsko zvezo. Pritožba dr. Goršiča. ki zahteva, naj ie državni nameščenci na podlagi § 127 službene pragmatike ooroste mestnih doklad, posebno vodarine. gostaščine in kanalskih pristojbin, je bila zavrnjena kot neutemeljena. Sprejet ie bil predlog mestne zastavljalnice o poslovnih prostorih v novi mestni hiši na Poljanski cesti ter o izpre-memebi pravil zastavljalnice. Pri predlogu o ustanovitvi posebnega, stanovanjskega urada, ki nai koncentrira vse agende tičoče se stanovanjskega problema, se Je zopet razvila živahna debata Dr Lemež je kritiziral žalostne stanovanjske razmere zlasti na Gradu in v barakah za mestno klavnico in za Ledino. Župan dr. Puc je opisoval kritične stanovanjske razmere ter opozarjal, da bo Imela občina v prihodnjih meseci < o skrbi že samo s tem, kako bo soravila pod streho pohištvo deložiranih rodbin. Razmere so nas prehitele, a sedanji občinski svet ni kriv teh razmer, ker ie komaj dobro prevzel upravo občirce. Dela oa na odpravi teh žalostnih razmer z vsemi silami, kolikor mu pač dopuščajo finančna sredstva. Naposled apelira župan na hišne posestnike, naj bodo v tem kritičnem Sisu uvidevni. Predlog glede ustanovitve stanovanjskega urada ie bil nato soreiet. Občinska svetnika Tavčar in Krek sta predložila nujni predlog glede podpore po potresu prizadetemu prebivalstvu v Bolgariji. Nujnost in predlog sam sta bila brez debate sprejeta; občinski svet ie -'otiral 25 tisoč dinarjev. Soglasno ie bil sprejet ti>31 predlog naj župan in podžupan ukreneta vse potrebno, da se še tekom letošnjega leta vpelje avtobusni promet v Ljubljani Večie število samostoinih oredlogov raznih občinskih svetnikov je bilo odkazanih kompetentnim odsekom. Sledile so še Interpelacije in vprašanja, na katera je župan takoj odgovoril. Zaradi pozne ure je župan ob četrt na 11. zaključi! seio ter naznanil da se tajna seja, ki se zaradi obsežnega dnevnega reda ne more vršiti nocoj, odgo« di na torek. 22. t. m. Nova velika falzifikatorska afera? Pariz, 8. maja. g. ccParis Midi® poroča 1» Bruslja, da so prišli na sled ponarejevanju francoskih bankovcev, zlasti bankovcev po 100 frankov. Vsa zadeva je v rokah policije in sodišča, ki pa nočejo dati nobenih podatkov, ker so v zadevo zapletene razne visoke osebnosti. Govori se, da je bilo po« narejenih več milijonov. Končnoveljavna obsodba Hatvanya Budimpešta, 8. maja. g. Pozno ponoči jo bila razglašena končnoveljavna sodba v Erocesu proti Hatvanyju, ki je bil priznan rivini onečaščenja madžarskega naroda ter obsojen na 4 leta prisilnega dela in 250.000 pengo globe. Kazen prve instance je bila torej znižana za tri leta in 300.000 pengo. Iz letalskega sveta Le Bourget, 8. maja s. Brata Arrachard «t» startala danes ob 6.20, da postavita nov svetovni rerkord v vztrajnost nem poletu. Letalska posadka PeHetier, D' Oisy, Oonin in Carol ao startali ob 5.57 za Bukarešto. Letalci nameravaj v etapah od 3000 km leteti v Pikra«. Praškemu nadškofu se obeta kardinalski klobuk Praga, 8. maja h. Kakor poročajo listi, bo praški nadškof Franc Kordač prihodnje dni imenovan za kardinala. Njegovo zdravstveno stanje H sedaj zadovoljivo. Papeškega nuncija Ciriaccia bo v petek sprejel v avdijenci predsednik republik«. Poškodbe »Italie« Klngsbay, 8. maja g. Pri natančni preiskavi zrakoplova »ItaJia« se je ugotovilo, da »o njegove poškodbe večje, kakor se Je prvotno mislilo. Nefcateri deli se bodo morali nadomestiti. Po! eg tega dela en motor težkoče. Repara 'bodo trajale dalj čas. Nova telefonska zveza med New-yorkom in Parizom Stric Sam: »Halo. Pariz? Ta nova zveza je sijaina. Povejte, ali mislite kaj na naš mali dolg?« Stanovske zadeve učiteljstva meščanskih sol Občni zbor društva meščanskošolskih učiteljev se je vršij preteklo soboto v ri-salnici deške meščanske šole v Celjoi. Zbora se ie udeležilo veliko število članov, zastopane so bile vse šole iz Slovenije in nudi zagrebška višja pedagoška šola do svojih odposlancih. Občni zbor ie vodil društveni predsednik g. Dragotin Humek iz Maribora. Društvo šteje od 250 učiteljev in učiteljic, ki delujejo na meščanskih Šolah. 228 članov, kar znaša 95 % vsega učiteljstva. To ie dokaz, da se učiteljstvo zaveda svojih dolžnosti in ve cenit' potrebo organizacije. Zveza društev meščanskošolske-ga učiteljstva je imela v preteklem letu 3 seje v Brodu na Savi. kier se je rešilo mnogo perečih vprašanj, od katerih zavisi napredek meščanskih šol. Društvo je neprestano drezalo, da se izplačajo zaostali zneski za nadure v letu 1926. in ie končno uspela da je ministrstvo nakazalo denar in da se izplačila izvrše v najkrajšem času. Tekom leta je društvo izgubilo dve dobri članici, namreč go. ravnateljico Zemmeto-vo in gdč. Parme, v znak počaščenja so se zborovalci dvignili raz sedežev in izkazali umrlima čast. Delovanje posameznih članov društvenikov je bilo v preteklem letu prav živahno, viden uspeh tega dela Je mariborska pedagoška centrala, ki si ie nadela nalogo nabavljati za svoje člane inozemske pedagoške knjige ln revije. Zato naj občni zbor reši vprašanje o pristopu društva k pedagoški centrali za vse člane z mesečnim prispevkom po 1 Din. Občni zbor je predlog osvojil z veljavnostjo od 1. septembra dalje Prav tako se je sklenilo, da se izreče društvo pogoino za vstop k zgradbi uradniškega doma v Ljubljani z mesečnim prispevkom 1 Din za člana, če store tako vsa v uradniškem Sa-vezu včlanjena društva in korporacije. Blagajna izkazuje 36.490.27 Din dohodkov in 29.663.24 Din izdatkov, torej prebitka 7.824.03 Din. Kongresni davek, ki ga plačuje članstvo Slovenije za veliki kongres v Mariboru, ie narastel do zaključka poslovnega leta na 6.654 Din kar ie glede na velike izdatke, ki jih bo zahteval kongres, gotovo malo. 2e organizacija razstave same bo stala mnogo več. Društvo ie prosilo ministrstvo nrosvete za subvencijo, prošnja pa ie zaradi pomanjkanja kreditov odbita. Oblastna odbora ljubljanske in mariborske oblasti še prošeni nista rešila, edino mariborski mestni svet ie sklenil, da bo kongres podpri z vsemi močmi in je prevzel stroške komerza ob priliki kongresa. Glede zakona o meščanskih šolah ie toliko gotovo, da je prosvetno ministrstvo sklicalo posebno anketo za ta zakon in je v njo pozvalo tudi zastopnike učiteljstva meščanskih šol. Upati ie. da bo anketa končala v 3 mesecih svoje delo in da pride zakon čim prej pred Narodno skupščino. Potem bodo s tem zakonom rešene tudi vse negotovosti o položaju meščanskih šol kot takih in njenega učiteljstva. Občni zbor ie protestiral proti nameri celibata za učiteljice in se s tem pridružil drugim učiteljskim organizacijam, ki istotako zahtevajo, da se celibat odpravi ir. ne vnese v zakon. Živahna debata se ie vnela o klasifikaciji ob zaključku drugega tro-mesečja in o sledeči debati v listih. Da se to pereče vprašanie razčisti. ie sklenil občni zbor. nai oba odseka na svojem prvem zborovaniu stavita »Poročilo o klasifikaciji« kot posebno točko na dnevni red in naj izbereta za poročevalca najboljšega člana. Pri slučajnostih se Je načelo vprašanje raz-merja med UJU in društvom meščansko šolskega učitelistva. Po stvarni debati je občni zbor naložil društvenemu odboru, naj najde pota in možnosti, da se obe udruže-nji podpirata in deluieta v šolskih vprašanjih povsem solidarno. Občni zbor je ugotovil, da se od strani društva meščansko- Hitite, ker je le še malo časa na sporedu naš div-no lepi, očarljivi velefilm NOČ LJUBAVI V glavni vlogi nedosegljivi ljubavni par VILMA BANKV in RONALD COLMAN Pri tem filmu Vam zajamčimo nedosegljiv užitek! Predstave ob: 4, ^8, in 9. Tel. 2124. Elitni Matica. Šolskega učiteljstva ni nikoli storilo ničesar. kar bi moglo skaliti razmerje. Ugotovilo se je dalje tudi. da vladajo nasprot-stva edino le tam. kjer se trejo vprašanja za prostor, in to v Liubljani. V vseh drugih krajih vlada med učiteljstvom osnovnih in meščanskih šol pravo tovarištvo. Ljubljana pa nima za meščanske šole zadostnih prostorov in tako se prenašajo spori za prostor na institucijo meščanske Šole. ki ie pri tem popolnoma nedolžna in seveda trpi zaradi takih nasprotstev veliko škodo. Občni zbor povdaria čut enotnosti in apelira na poverjeništvo UJU. nai. če že noče povsod im vedno podpirati stremljenj učitelistva meščanskih šol in nie>govih organizacij. vpliva na svcoe člane in lastne organizacije. da iim ne nasprotujejo in ne netijo sovraštva in osebnih nasprotstev. ki so samo v Ljubljani, in to ne zaradi načel, temveč zaradi osebnosti. Meščanska šola je bistveni dej višie organiziranega šolstva za izobrazbo širokih plasti naroda, njeno učiteljstvo izhaja iz vrst osnovno -šolskega učiteljstva in zato se morata obe organizaciji blagohotno podpirati in druga drugo izpopolnjevati, ne pa si nasprotovati. S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsednik občni zbor zaključil. —ic. n 1« 1 •• v • • 1 vi • Zemljeknjizm izvlečki v nemškem jeziku Neverjetno se sliši, ali vendar je resnično, da izdajajo naša sodišča včasi zemlje-knjižne izvlečke, v katerih najdeš v imovinskem listu cele litanije nemških besed: Garten, Wiese, Weide, Haus itd., v bremenskem listu pa dolge vpise hipotek, ser-vitut in drugih bremen istotako v nemščini. Res je, da so v naših zemljiških knjigah mnogi vpisi v nemškem jeziku, osobito iz časov, ko sodišča sploh niso še uradovala tudi v slovenskem jeziku, ali istotako je res, da določa člen 3. ustave, da je službeni jezik kraljevine srbo-hrvatsko-sloven-ski in da je izdajanje uradnih listin ali potrdil, ki niso pisana v celi/ti v državnem jeziku, v nasprotju z navedeno določbo v ustavi. Dolžnost sodišča bi bila. da pri zemlje-knjižnih izvlečkih nemške vpise enostavno prevede v službeni jezik kajti stranka, ki naroči in plača izvleček, ima pač pravico zahtevati, da ji izda državni urad listino v državnem ieziku in ne v Jeziku, ki ga ona eventualno niti ne razume Ali ni naravnost absurdno, da mi, ki smo se vendar z vsemi silami borili v Avstriji za to, da bi se uradovalo tudi v našem jeziku in smo dosegli, da so se pisale zemljiške knjige slednjič tudi v slovenščini tistim prejšnjim nemškim vpisom izkazujemo danes vso čast in spoštovanje in občudovanja vredno pie-teto in nadaljujemo s tem sami delo. ki so ga vršili pod Avstrijo naši narodni nasprotniki? Naj ne pride nihče s paragrafom in pokaže, da se v tako zvanem obširnem izvlečku morajo postaviti vpisi od besede do besede Ce je vpis točno in pravilno preveden. bo gotovo ustrezal tudi dotični zakoniti določbi. Sicer pa tudi paragrafi niso nobena aritmetika. Paragrafi so pljuča: če so morali dihati prej v naših deželah duh nemštva in habsburgovskega fevdaIstva in avstrijskega bimkratizma. morajo dihati v naši narodni državi duh naše nacionalnosti. Ce so paragrafi taki. ki nimajo zanj prostora ali mu naravnost zapirajo vstop, so eo ipso, ne da bi trebalo za to posebnega zakona ali izreka za zakonodajalca, izsrubili svojo vrednost in veljavnost in ie ravnati z njimi tako kakor s posušenim listjem. Ljudski kino v Ljubljani Filmske oredstave ob ogromno znižanih cenah. — Otvoritev v četrtek. 10. maia. v kinu Ideal. V včerajšnjem »Jutru« ie Zveza kulturnih društev v Liubliani obiavila svoj najnovejši načrt ter obliubila uvesti v prostorih kina Ideala u časa sezonskih počitnic tega podietja kino-predstave z repri-zami najboljših filmov. »Liudski kino. bo j prinaša! prvovrstne velefilme ki bodr tehnično. režijsko, vsebinsko in Igralsko visoke vrednosti z namenom pokazati naši široki publiki visoko stopnjo današnjega filma. Da pa bodo te predstave dostopne prav vsakomur ie določena zanie nainižia vstopnina po 3 in 5 Din za sedež Le na naibolj rezerviranem prostoru stane vstopnica 8 Din za osebo. Občinstvo bo to nainoveišo akciio ZKD ki ie orirediteliica teh predstav, z veseliem pozdravilo, saj bo s tem vsakomur dana možnost videti filme, katerih zaradi višje vstopnine v kinematografih marsikdo ni posetil. Tudi deca in mladina bo imela v »Ljudskem kinu« svojega priiatelja. ker Ji bo nudil filme z mladimi iunaki. znanimi »zvezdniki«, kakor n. pr.: Bebv Peggy. Jackie Coogan in drugi, ki jih bodo otroci z veseljem občudovali na platnu. Predstave s temi filmi bodo tedensko ob gotovih dneh le pri popoldanskih predstavah ob pol 17. na sporedu. Otvoritev »Ljudskega kina« Je jutri, v četrtek 20. t. m., s sporedom, ki ga še objavimo. Začasno sta na programu dnevno po dve predstavi, in sicer prva ob pol 17. popoldne in druga ob 21. zvečer. Češkoslovaški železniški uradniki na turneji S turneje češkoslovaški železniških uradnikov po Jugoslaviji, ki so prve dni maja prebili med Slovenci, nam poročajo: Izletniki so po lepem sprejemu v Zagrebu in lepo aranžiranem izletu v Samo-bor nadaljevali pot do Sušaka, kjeT Je delegacijo pozdravil postajenačelnik in lepo število Sokolov. Zelo prisrčen je bil sprejem v Crikvenici, kjer so železničarje pozdravili zastopniki oblasti in korporacij, katerim se je razen gostov zahvalil tudi predsednik ljubljanskega pripravljalnega odbora načelnik g. Vargazon. ki Je v krasnem govoru vzpodbudil navzoče za obrambo našega morja. S Krka so izletniki zvečer prispeli na Rab, kjer se je vršil v hotelu »Praha« lep družabni večer, na katerem je nastopil pevski zbor Sokola in so bili navzoči Številni odlični gostje. Po polnoči so se Cehi zopet vkrcali, zjutraj jih je pozdravil krš-ni Šibenik. Mesto je bilo v zastavah. Gostje so si po pozdravu ogledali mesto, katedralo in druge znamenitosti; med drugim so obiskali tudi šolsko ladjo »Dalmacijo«. Ob slovesu s Šibenika se je zbralo na pomolu mnogobrojno občinstvo; posebno lep vtis je napravila množica dece, ki je glasno jemala slovo. Med Šibenikom in Tro-girom je ladjo ujelo hudo morje. Po eno-urnem postanku v Trogiru so Izletniki zvečer (v četrtek) pristali v Splita Višek navdušenja in vihar pozdravov je sprejel goste, ki so z godbo na čelu odkorakali v mesto. Večerja ie bila prirejena v gledališki restavraciji Naslednjega dne so Cehi nadaljevali vožnjo proti jugu. Predvčerajšnjim so izletniki s parobro-dom »Salona« prispeli v Dubrovnik. V pristanišču jih je godba pozdravila s češkoslovaško himna Pri sprejemu sta govorila dubrovniški župan dr. Švrca in g. Vargazon iz Ljubljane. Izletnike je godba spremila v mesto, kjer jim je bil prirejeno svečano kosilo. Včeraj so s posebnim vlakom odpotovai v Sarajevo. Kakor smo obveščeni, so gostje-železni-čarji globoko ganjeni nad krasnim sprejemom in veliko ljubeznijo, s katero so jih obdali stanovski tovariši iz Jugoslavije in vsa jugoslovenska javnost. Povsod so deležni tolike pozornosti in spoštovanja, da vedno bolj zatriujejo, da vsega tega niso pričakovali v taki meri. Ze danes je gotovo, da bodo ponesli v svojo domovino o teh doživljajih neizbrisne spomine. Koncert mariborske Glasbene Matice Curihu Lucern, 5. maja Lepo vreme nam je v Curihu postalo ne* zvesto. Ves dan je lil dež in ni bilo nika« kega upanja, da se nebo zjasni. Nad leze* rom je ležala megla do vodne gladine, go* rovje je bilo krog in krog zastrto. Curih so imenovali Baselci najbolj židovsko me« sto Švice; v resnici je najbolj internacijo« nalno: skoro vsak drugi človek je od ne* kod drugod doma Sicer pa se tu v Švici kantoni med seboj tako pisano gledajo, ka« kor pri nas doma politične stianke. Curiški jugoslovenski generalni konzulat je menda nam na čast fbil pa je prejšnji dan slučajno tudi poljski državni praznik) izobesil državno zastavo. Po mestu smo videli plakate, ki so vabili na naš koncert, in tudi listi so prinesli dokaj na naš nastop opozarjajočih notic. Res se je mala dvo* rana Tonhalle, obsegajoča nad 500 sede« žev, zvečer skoro popolnoma napolnila. Po zatrdilih tukajšnjih glasbenih ljudi tudi najbolj renomirana inozemska pevska dru« štva niso imela večjega obiska. Koncert so posetili tudi zastopniki švicarskih oblasti in diplomatski predstavniki vseh mogočih evropskih in tudi ameriških držav, curiška pevska društva, jugoslovenska kolonija in poročevalci vseh curiških listov. Iz Berna se je pripeljal na koncert tudi naš posla* nik g. Jovan Markovič. Kakor v Baslu so bili mariborski pevci tudi v Curihu v najboljšem razpoloženju, zlasti še vzradoščeni zaradi lepega obiska. Koncert so pevci otvorili s švicarskim psal« mom. Zanimivo je to, da Švicarji sami ne vedo, katera izmed stoterih patriotičnih pesmi, ki jih imajo, je prav za prav držav* na himna. Program je bil isti kakor v Ba* slu, le da so ga pevci izvajali še z večjim pogumom in sigurneje Publika se je kma« lu ogrela in pri izrazito jugoslovenskih kompozicijah in narodnih pesmih prišla v izredno toploto in navdušenje. Navzočim uglednim švicarskim in inostranskim mu* zikom so ugajale najbolj moja «Marija in brodar», obe Gotovčevi, nadalje bolgarske pesmi Hristova, «Kozar» in končno «Mlad junak». ki so ga pevci poleg nekaterih na« rodnih pesmi morali ponoviti Glasbeni strokovnjaki so pevskemu zboru toplo če* stitali, zagotavlja loč, da tako lepega in umetniško dovršenega zborovskega petja še izlepa niso slišali. Švicarsko« jugi ploven* sko društvo je Glasbeni Matici poklonilo krasen venec s trakovi v švicarskih in slo* venskih barvah, slovenska gospodična pa je v imenu slovenskih dijakov izročila zbo* .-u velik šopek šmarnic. Po koncertu se je razvila v restavracij« skih prostorih »Tonhalle® živahna zabava kateri je prisostvovalo naše konzularno osobje z generalnim konzulom g Milanom Schwarzom. članstvo curiških pevskih dru* štev in naši jugoslovenski dijaki. Ob pol 10 smo danes v trdovratnem dež* ju zapustili Curih Na kolodvoru nas je čakalo neprijetno iznenadenie: naš jugoslo« venski vagon je izginil. Baje ga dobimo pri izhodu iz Švice jutri zopet nazaj. Za* čela se je igra «kufre gor, kufre do!». ka* Kulturni pregled Ljubljanska drama Začetek ob 20. Sreda, 9.: doval mestno občino za 100 Din. o— Policijski drobiž. Od ponedeljka na torek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina svetiljke, 1 tatvina perila Morskim razbojnikom, ki so oplenila in potopili veliko ladjo«, načeluje izredno pogumen mornar, nazvati ČRNI PIRAT" «MnBHBH 1 tatvina dragocenosti. 1 poneverba, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 poškodba šip, 4 prestopki pasjega konrumaca, 2 pre-» stopka prekoračenja policijske ure. 1 godba brez dovoljenja, in 13 prestopkov cestno policijskega reda. Aretirani sta bili dve vla» čugarici, katerih ena je morala v zapor, dru ga pa zaradi bolezni v bolnica u— Zopet razbite Šipe. Včeraj okrog en« ponoči je povzroči! na Vidovdanski cesti pred hišo št. 14 neznan ponočnjak velikansko razburjenje. Neznanec se je prizibal iz neke gostilne, pričel kričati ter z vso silo butati na okna zasebnice Antonije Loboda, Kričal Je na vse pretege: »Vzemite me pod streho, drugače bom vse razbil!« Med tem, ko je pričel šipe tudi že razbijati, je razkladal na ves glas, da so ga vrgli vz gostilne, kjer ima sobo plačano, pa ga sedaj nočejo prenočiti. Ko je neznanec pobil vseh 7 šip ie neznano kam izginil. V tamošnjem okraju so nočni kravali izredno česti in jih po večini povzročajo kakor čep pijani žg.v« njarčki. u— Predrzen vlom v klet. Ko se je podal predvčerajšnjim delavec tobačne tovarne Valentin Roje, stanujoč na Rimski cesti št 5 v svoio klet, je presenečen ugotovil, da ja bil v klet izvršen drzen vlom. Neznani zl1-kovec je odnesel par še dobrih moških čevljev, obenem pa si prisvojil majhen zaboj-ček v katerem so se nahajale razne dragocenosti. Uzmovič je ukradel zlat prstan, dva para zlatih uhanov, tri ženske ovratne verižice in več drugih dragocenosti v skupni vrednosti nad 12ft0 Din. u— Pozor pred sleparskim! prodajale! pra preg! V Ljubljani sta se pred dnevi pojavila dva židovska preprodajalca različnih preprog, ki sta pri svojem poslu »nasamarila« več odjemalcev, Ker so preproge izgledala zelo fino izdelane, sta tudi zahtevala strahovito visoke cene. Dejansko pa so bile preproge čisto navadno tovarniško delo brez vsake večje vrednosti, napravljene povrh še iz slabega materijala. Sleparska nreproda-jalca sta baje že izgini'a iz Ljubliane, vendar pa se utegneta v kratkem vrniti. Zato pozor pred takimi kupčijami! u— Čigava je suknja? Policijski organi so pred par dnevi zaplenili pri neki v! ovij eni tatinski družbici med razno drugo obleko tudi črno moško suknjo, podloženo s ser-žom. Suknja je bila bržkone last mladeniča v starosti od 15 do 18 let. Ker policiji lastnik suknje ni znan, naj se javi sam na policiji. Iz Maribora a— Ljudska univerza v Maribora. Nameravani dobrodelni bolgarski koncert je preložen za nedeločen čas zaradi nastopa Glasbene Matice. V petek 10. t. m. ni nobene prireditve. Ljudska univerza v Mariboru priredi prvi majmški izlet (pri lepem vremenu) v nedeljo 13. maja in sicer na prekrasni Remšnik. Tam si ogledamo tudi prazgodovinske izkopnine. Odhod z glavnega kolodvora ob 5.30 zjutraj, vrnitev ob 9. zvečeT. Ustmene in pismene prijave proti položitvi 25 Din sprejema g. prof. Kos. Korošče-va ulica 2. On sprejema tudi prijave zs celjski izlet, ki se bo vršil v nedeljo 20 maja (položitev 50 Din). a— Letošnje porotno zasedanje pri marl« borskem okrožnem sodišču se bo začel« okoli 10. junija. Preteklo soboto so bili izžrebani porotniki. Kakor doznavamo, prid« to pot na razpravo med drugim tudi zadeva uradne poneverbe pri okrajnem sodišču \ Gor. Radgoni, o kateri je »Jutro« že obširneje poročalo. Obravnavalo se bo tudi nekaj umorov. a— Pogreb nesrečne žrtve na Felbeis jevem otoku. Predvčerajšnjim so iz Preloga v Medjimurju prepeljali tamkaj naplavljene trupelce 7 letne Silvice Lešnikove. ki se je, kakor smo že javili, smrtno ponesrečila v družbi svoje mateTe in sestre pri Felberje-vem otoku. Pogreba se je udeležilo v Mariboru mnogo občinstva, med njimi tudi ve2 razredov dekliške šole pod vodstvom šolskih sester. Težko prizadeti kolarsk'" mojster g. Lešnik še vedno pogreša drugo hčerko Danico. a— »Posredovalec dela« prenehal Izhajati Od meseca marca je izhajal kot deset-dnevnik v Mariboru »Posredovalec dela«, ki se je pečal z vprašanjem brezposelnosti in je prinašal naslove prostih služb za duševne in telesne delavce u vse države. Lastnik lista ni našel dovolj razumevanja v javnosti, zaradi česar je moral ustaviti izdajanje. Iz Ce!?a e— Državljanska prisega. Pri sreskea poglavarstvu v Celju sta položila državljansko prisego šolska sestra Benjamina Jagro-va in čevljarski pomočnik v Zavodni Kari Just Grilanc. e— »Edinost«, izobraževalna organizacija napredne mladine v Celju bo priredila 10. t m. ob 20. uri v klubovi sobi celjskega doma predavanje g. učitelja Preloga o Zrlnj. skern in Frankopanu. Vabljenj pole" članov tudi prijatelji društva! — Dne 17. t. m. bo izlet na stari grad, kjer se bo vršilo predavanje o celjskih grofih. e— Zborovanje slovenskih vojakov Ii svetovne vojne se bo vršilo v Petrovčah 17. t. m. Udeležili se ga bodo bivši rojaki h vse Slovenije. e— Neprestano deževje v ceflskl kotlini ogroža ves okraj s poplavami tn povzroča kmetovalcem obilo škode. Ako bo še nekaj časa deževalo bo uničen ves krompir, ker bo segnil. Sadja bo zelo malo. ker ne more cvet prašiti. Savinja zopet narašča in grozi že itak premočena poTia poplaviti. e— Za dijaško kuhinjo v Celju je nabral Z. Alojzij Mastnak, veletrgovec v Celju, o priliki poroke ge. Milene dr. Fischer-Ste-pančičeve 435 Din. Porota Ljubljana, 8. maja. Goljufije France Pravstove s srečkami. Danes se je morala zagovarjati pred po« roto zaradi hudodelstva goljufije 191etna franca Pravstova, veliko dekle, kostanje* vih pristriženih las, dokaj prikupljive zu» nanjosti, po poklicu trgovska pomočnica iz Prebačevega. Lani junija je v škofjeloškem okraju priporočala ljudem nakup srečk vojne škode. Franca Balaničeva ji je dala 1000 Din za srečko, a obdolženka ji je iz« ročila prospekt, ki ga je lahkoverna kme» tica smatral* za srečka Mariji Pogačnikovi na Jamniku je dejala lani julija, da je njena srečka zadela 45.000 Din in da mora plačati še neporavnanih obrokov v znesku 1620 Din. To ji pa še ni bilo dovolj. Dne 6. septembra je zopet pri« šla in ji povedala, da je zadela cel;h 550 tisoč Din in da mora plačati še 2435 Din, sicer bo dobitek zapadel. Seveda ji je Po* gačnikova tudi ta znesek izročila. Istotako je storila tudi v Zg. Lipnici s Katro Ro* gačevo, ki ji je izplačala 4420 Din. avgusta pa z Ivano Debeljakovo v Zg. Dobravi, ki ji je dala 500 Din. . Tudi Marijo Fajfarjevo v Vopovljah je tako presleparila ter jo nalagala, da je za« dela 56.000 Din. Fajfarjeva ji je dala za neporavnane obroke z veseljem še 976 Din, čez tri dni pa še 1220 Din. Skupaj je ogo« ljufala Pravstova lahkoverne kmetice za 14.021 Din. Predsednik današnjih dveh razprav je bil višji svetnik Mladič, votanta sta bila svet« nik dr. Sajovic in okrajni sodnik Hudnik, dočim je bil zastopnik državnega pravdni« štva državni pravdnik Lavrenčak Pravsto« vo je zagovarjal odvetnik dr. Krejči. Obtoženka je vse svoje sleparije odkrito priznala. Po temperamentnem govoru za« govornika dr. Krejčija, ki je opozarjal na dejstvo, da je bila obtoženka že zgodaj prepuščena sebi in da je morala s 17*leti daleč za kruhom, mesto da bi jo starši imeli doma. je stavil senat porotnikom tri vprašanja glede krivde: prvo glede goljufi« je zneskov, ki jih je prejela, drugo glede poizkušene goljufije in tretje, če je prigo* ljufana vsota presegala 10.000 Din. Porotniki so vprašanja c krivdi potrdili, nakar je bila Pravstova obsojena na eno leto težke ječe in en post vsaka dva meseca. Poneverba Petra Frantarja v »t* v# v Trzicu. Peter Frantar, 271etni delavec v Tržiču, že kaznovan, je služil od leta 1923. za hlap« ca pri posestniku in tovarnarju Karlu GIo« bočniku v Tržiču. Dostavljal in vozil je pi* vo gostilničarjem v tržiškem okraju in ob« enem kasiral denar za dobavljeno pivo, pri čemer je poneveril nad 45.000 Din. Obtoženec je čvrst, čokat fant, s precej prebrisanim obrazom. Predsednik: — Ali priznate poneverbo? — Da! — Globočniku ste že nekaj vrnili? — Da; dal sem mu tudi mobilijo, ki sem si jo nabavil, ko sem se oženil. Tovarnar Karol Globočnik je izpovedal, da je obtoženec razvažal pivo od leta 1925. Nepoštenega manipuliranja dolgo časa ni opazil. Od oškodovane vsote mu je obto* ženec povrnil približno 17.060 Din. Senat je stavil porotnikom samo eno vprašanje glede krivde hudodelstva pone« verbe, v skupnem znesku 45.257 Din. Po* rotniki so vprašanje o krivdi soglasne po« trdili, nakar je bil Peter Frantar obsojen zaradi hudodelstva poneverbe na 20 mesecev težke ječe. Jutri se bo vršila razprava proti Mariji Streharjevi zaradi hudodelstva goljufije. Za BIRMO F. ČUDEN Ljubi 'a'ia Prelerpevs 1 Iz Kranja t— Shod poslanca Puclja t Kranja. Pretekli ponedeljek se je vršil pri Mayerju shod, na katerem je podal narodni poslanec gosp. Pucelj zanimivo poročilo o sedanjem političnem položaju. Njegova izvajanja o dosedanjih korakih in bojih KDK v parlamentu za zboljšanje gospodarskega položaja, zlasti Hrvatov in Slovencev ter ostra kritika dvorezne politike klerikalne stranke so napravila na poslušalce globok utis. Zborovanja so se udeležili v lepem številu kmečki zaupniki iz cele Gorenjske. Skoda, da ni bilo zborovanje razglašeno tudi v Kranju, da bi se ga udeležili tudi domačini. Shodu so prisostvovali med drugimi mestni župan gosp. Pire, član ljubljanskega občinskega kluba SDS gosp. Liko-zar, dekan gosp. Koblar, župan gosp. Ažman iz Lesc itd. r— Razširjenje električnega omrežja. Elektrarna Pavel Mayr in drug, bo v krat« kem razširila električno omrežje. S tokom bo oskrbovala vse one stanovanjske hiše, ki so jih zgradili tekom zadnjih dveh let. r— Tatvina razpela. Preteklo nedeljo so neznani zlikovci odnesli iz male kapelice poleg župne cerkve v Stražišču božje raz« pelo, pol metra veliko in pozlačeno, vred« no okoli 3000 Din. Uvedena je stroga pre« iskava. Tatvine so osumljeni cigani. r— Proslava materinskega dne\'a. Kolo jugoslovenskih sester bo proslavilo mate« rinski dan na ta način, da bo vzprizorilo v četrtek 10. t. m. ob 16. uri, v petek 11. t. m. ob 19.30 uri in v nedeljo 13. t. m. ob 17. uri v gledališki dvorani Narodnega doma mladinsko spevoigro *V kraljestvu palčkov*. Pri igri bo sodelovala osnovna šola iz Kranja. Prva predstava je name« njena samo šolski mladini iz mesta in oko« lice. Iz Jesenic s— Dramatični odsek Sokolskega dru« štva na Jesenicah uprizori nocoj, v sredo, ob 20 ljubavno dramo «Mladost». Drama «Mladost» je sedaj tudi na repertoarju ljubljanskega gledališča. Več je razvidno z lepakov. s— Tombola Sokotskega društva na Ja> vorniku. V nedeljo se je vršila velika jav« na tombola Sokolskega društva Koroška Bela«Javomik in je bila kljub zelo slabe« mu vremenu prav dobro obiskana. Številni k»»sni dobitki so privabili ogTomno Ijud« stva od blizu in daleč, zlasti natrpat« so biK vlaki vseh smeri, kar Je živ tera« wt* danjih materialističnih časov. Prvi glavni dobitek, konja * vozom, je zadel g. Ivan Rabič, čevljar z Jesenic; drugi dobitek, kravo, gospa Pepca Ravnik, soproga kiju« čavničarja s Save; tretji dobitek, kuhinjsko opravo, g. Ivan Markovič, preddelavec na Savi; četrti dobitek, lepo otomano, g. Jo« že Pristov, tov. delavec iz Javornika; peti dobitek, moško kolo, Franc Polajnar, lo« vec, Javomiški rovt; šesti dobitek, vrečo moke, Jože Grilc iz Dobrave. Obžalovati je le, da se tombola zaradi slabega vreme« na ni preložila na poznejši čas, kar bi dru* štvu doneslo gotovo lepši gmotni uspeh v prid notranje opreme dograjenega Sokol« skega doma. Iz Novega mesfa n— Kolo jug. sester v Novem mestu je imelo pred kratkim svoj občni zbor. Iz po« ročila ge. tajnice smo posneli, da je dru« štvo neumorno delovalo na karitativnem področju. Podružnica je s sodelovanjem tu« kajšnje gimnazije in obeh osnovnih šol ob« hajala Materinski dan z večjo prireditvijo, ki je uspela moralno in gmotno nad vse lepo.f Dohodke cvetličnega dne, prodaja oljk pred Vel. nočjo, darovi raznih dobrot« nikov ter prispevek mestne občine so po« rabile Kolašice v dobrodelne namene. O Veliki noči in Božiču so obdarile 25 — 30 revežev, oz. družin z obleko, živili in de« narjem. Božičnico so priredile 24 otrokom in jih obdarovale z obleko, čevlji ali pe« rilom in pecivom Na morje so poslale na svoje stroške dva otroka Za Deeji dom na morju so prispevale s 1000 Din. Mno* gim revežem in bednim materam so po* magale z večkratnimi podporami. Kakor marljive čebelice zbirajo Kolašice prispev« ke, vsak najmanjši dar jim je dobrodošel — in prav je tako. saj je vedno več onih, ki se obračajo do društva za pomoč. V počitnicah bi zopet rade poslale nekaj boleh« nih otrok k morju, zato bodo priredile 13 t m. cvetlični dan in 3. junija javno tom* bo!o. h Trbovelj t— Smrtna kosa. Umrli 90: Janko Jesih, poduradnik v p., 25 let; Jakob Kovačič, rudn. poduradnik. 29 let; Ana Kalanova, hči rudarja, 9 mes.; Nikolaj Volaj, rudar, 29 let; Radovan Mauser, sin mesarja, 45 dni. t— Pogozdovanje. Pred kratkim so za* sadili z mladimi sadikami v občinskih go* zdovih vsa ona mesta, ki so jih izsekali, ker je uničil drevje smrekov lubadar. V gozdu nad starim pokopališčem so zasa* dili 8000 smrekovih sadik, v gozdu Kleči« ca 630 smrekovih in 300 dolgoiglastib bo« rovih sadik, pri zajetju nad Planinsko vas« jo 400 smrekovih in 1700 dolgoiglastih bo* rovih sadik. Smrekove sadike so iz lastnih gozdov, borove pa iz rudniške drevesnice t— Obrtnonadaljevalna šola v Hrastnb ku bo zaključila šolsko leto v nedeljo 13. t. m. s šolsko razstavo. Razstava bo otvor« jena od 8. do 16. ure. Šport I. kolo kolesarskega državnega prvenstva. Kolesarsko društvo cSora» je priredilo spomladanske otvoritvene dirke; ob tej priliki se je vršilo tudi L kolo državno« prvenstvenih dirk. Vreme je bilo neugod« no, ceste pa slabe. Dirka se je končala brez vsake nezgode, kontrolno in obratno službo so vršili člani motoodseka Ilirije. Rezultati so naslednji: Glavna skupina (startalo 8, km 50). 1. Kosmatin (Primorje) 2:03.35, 2. Šolar (Ili* rija) 2:03:35.2, 3. Peršin (Ilirija) 2:03:35.4, 4. Zanoškar (Primorje) 2:03:35.6, 5. Meze (Ilirija) 2:03:35.8, 6. Abuinar (Pnm.) 2:13:8, 7. Valant (Primorje) 2:13:10, 8. Breme (So* ra) 2:15. Juniorji (startalo 11 dirkačev, 30 km): 1 Goltes (Ilirija) 1:21:44. 2. Visjak (Ilirija) 1:21:44.2, 3. Dolničar (Sora) 1:22:16, 4. Gre* gore (Ilirija) 1:23:27, 5. Dobnikar (Sora) 1:24:42, 6. Cihlar (Primorje) 1:24:42.2, 7 Perovič (Primorje) 1:30:18, 8. Žiberna (So* ra) 1:30:19. Kolesarska dirka na Vranskem. V ne« deljo dne 13. t. m. se vrši velika propa« gandna dirka na Vransko. 20. L m. drugo kolo prvenstvenih dirk na 75 km, za ju* niorje na 50 km in tretje kolo na 100 km in 50 km dne 3. junija t. 1. SK Jadran. Danes zvečer ob 20. seja upravnega odbora v Narodni kavarni. — SK Svoboda Danes in v petek 11. t. m. od 17. dalje trening na igrišču SK Ilirije. Garderoba pri Kovaču. Sledeči naj se tre* ninga sigurno udeleže: Papler, Novak, Ve* čerin, Batič, Gabršek, Boncl, Breznik, Po« trato, Korbar, Seme, Jereb, S'JŠnik; rez. Zeman, Habicht, Zore. — Načelnik. Motoklub Celje priredi v četrtek 10. maja predavanje o temi: «Kako lahko po« stane vsak interesen' motociklističnega pokreta lastnik motornega kolesa«. Preda« vanje se vrši v klubovi sobi restavracije g. Zumra, Glavni trg 1 (vhod z Gosposke ulice) ob 20. uri. Vabljeni so vsi intere* senti. Lep uspeh ljubljanskega Slovana v Osijeku. Nedavno so se vršila v Osijeku tekmovanja za prvenstvo Osijeka v boksu, pri katerih si je priboril ljubljanski slova« naš Tone Banovec naslov prvaka lahke ka* tegorije. Službeno iz LLAP. LLAP. razpisuje za leto 1928. sledeče prireditve: Prireditve ; LLAP. : 28.5. Štafeta za prehodno darilo Jutra; 24. 6. Damsko prvenstvo LLAP.; 30. 6. Moško prvenstvo LLAP.; 15. in 16. 9. Srednješolski meeting in Damski tro« boj; 21. 6. štafeta : Ljubljana—Kranj za Jadranov pokal; 6. 5 Štafeta za Schwabov pokal; 14. in 15 VII. Državno prvenstvo v Ljubljani; 23. 9. Dvomach : Zagreb Ljubljana v Zagrebu. — Prireditve SK. Ilirije: 19 5. Juniorski miting za dame; 7. 6. Nacijonalni miting za gospode. — Nacijo* nalni miting za dame; 2. 9. Narijonalni jun. miting za moške — Prireditve ASK. Prh morje: 9. in 10. 6. Prireditev po dolžnosti; 8. in 9. 9. Dvomatch s Celovcem v Ce« lovcu. — Prireditev SK Rapid : 15 7. Klub« ski miting. — Prireditve : SK. Ptuj : 29 7. i Nacijonalni miting; 23 9. Internac. miting, j — Prireditev Športne reprez. ljubljanske i univerze: 20 5 Akademsko prvenstvo Mo« rebitne spremembe razporeda navedenega programa se bodo naknadno ob ia vile Opozarjajo «e klubi, da je predlagati LLAP prijave prireditev v 6 (šestih) izvodih in , to najpozneje 4 (štiri) tedne pred prire* 1 ditvijo. — Tajnik II. Gospodarstvo = Načrt uredbe o protokolaeiji trrdk. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bil pred kratkim dovršen načrt uredbe o protokolaeiji tvrdk, ki je naletel na neupravičen odpor beograjske Obrtne zbornice in Trgovske zbornice. Obrtna zbornica je poslala ministrstvu za trgovino in industrijo protest proti nameravani omejitvi protokolacije na večje tvrdke, dočim bi manjše tvrdke imele samo obrtni list. Temu protestu se je pridružila tudi beograjska Trgovska zbornica, ki se protivi tudi protokoliranju pri sodišču (v Srbiji se vrši protokolacija pri zbornicah). Ta odpor beograjskih zbornic proti moderni ureditvi protokoiiranja tvrdk je popolnoma neupravičen, kajti v vseh modernih državah velja protokolacija samo za večje tvrdke. ki plačujejo gotovi minimum pridobnine. Tudi pri nas veljavni stari avstrijski predpisi zahtevajo za protokolacijo minimum pridobnine; ta omjitev pa je zaradi devalvacije valute postala iluzorna. Naša sodišča silijo na podlagi teh predpisov tudi male trgovce, da se protokolirajo, zato je skrajni čas. da se to vprašanje uredi na način, kakor je veljaven v drugih državah. Protokolacija bo popolnoma izgubila svoj jiomen in značaj, če bo vsak najmanjši trgovec protokoliran Tudi inozemstvo, ki je vajeno videti v protokolaeiji dokaz, da obseg trgovskih poslov protokolira-ne tvrdke presega gotovi minimum, bo v tem primeru zgubilo zaupanje v vrednost protokolacije, ne glede na to. da protokolacija nalaga trgovcu večje dolžnosti glede vodenja trgovskih knjig ter mu nalaga občutne stroške itd. V Češkoslovaški in Avstriji je bil baš iz gornjih razlogov pred leti uveden za protokolacijo tvrdk prav visok minimum plačane pridobnine ter so bile tvrdke, pri katerih pridobnina ni dosegla ta minimum, izbrisane iz trgovinskega registra. Obžalovati bi bilo. če bi trgovinski minister na podlagi protestov beograjskih zbornic umaknil svoj načrt, kakor se to v Beogradu pričakuje. = Novo dolarsko posojilo Državne hipote-karne banke. Iz Beograda poročajo, da so se v zadnjem času vršila pogajanja med predstavniki Državne bijxitekarne banke in ameriške finančne skupine pod vodstvom banke Seligman & Co, ki je že lani emitirala v Newyorku za 12 milijonov dolarjev zastavnih listov Državne hipotekarne banke. Med Državno hij>otekarno banko in skupino Seligman je dosežen načelni sporazum za najetje novega posojila. Banka Seligman je odobrila Državni hipotekami banki začasni predujm po potrebi v višini dveh do treh milijonov dolarjev. Za ta predujm bo Državna hijx>tekama banka plačevala 7 % obresti in 1 % provizije. V zvezi z najetjem tega predujma je Državna hipotekama banka pred dnevi zopet pričela sprejemati prošnje, za hipotekama posojila. To sprejemanje prošenj je bilo začasno ukinjeno pri centrali in pri vseh podružnicah, izvzemši v Ljubljani in Zagrebu. = Albanska Narodna banka. Po letnem poročilu Albanske Narodne banke je bilo preteklo leto za razvoj albanskega gospodarstva manj ugodno. Potresi v okolici Drača so povzročili precejšnjo škodo, prav tako suša, kateri je sledila slaba letina, ter živinske bolezni. Navzlic temu pa je bilo ustanovljenih nekaj novih podjetij v gradbeni stroki, alkoholni industriji ter v industriji solarn. oavna dela so le počasi napredovala. Italijanska družba se udejstvuje v rudarstvu, v raziskavanju petrolejskih ležišč in v javnih delih. Zunanja trgovina je bila pasivna za 13.5 milijona zlatih frankov, kaiti izvoz je znašal 11.3. uvoz pa 24.8 milijona frankov. Pri izvozu je bila Italija udeležena s 57 %, pri uvozu pa z 61.5 %. Ker je albanski narod vajen le kovanega denarja, je Albanska Narodna banka v svoji valutni politiki zelo liberalna ter je takoj v početku svojega obstoja uvedla zlati standard, to je prosto zamenjavo novčanic v zlato. Ta praksa je pri-[v>mogla, da se je uporaba bankovcev v prometu počela jx>lagoma razvijati Obtok bankovcev se je lani dvignil od 2.33 na 6.32 milijona zlatih frankov, kritje v zlatu in devicah pa se je povečalo od 5.77 na 13.21 milijona zlatih frankov. Koncem leta je znašalo odstotno kritje obtoka z zlatom in devizami 208 %. Obtok kovanih zlatnikov se ie v zadnjem času ustalil ter je znašal koncem leta 632 000 frankov. Cisti dobiček banke znaša le 297.000 frankov ter bo delničarjem izplačana 5 % dividenda. Ob priliki občnega zbora. ki se je vršil v Rimu. je predsednik banke italijanski minister Albertini izjavil, da so se po vojni le italijanski finančniki odzvali pozivu predsednika finančnega odbora Društva narodov glede ustanovitve no vf a nične banke v Albaniji, sedaj pa dviga inozemski tisk očitek, da hoče z italijanskim kapitalom obratujoča banka monopolizirati albansko gospodarstvo. = Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Po in-tencijah avstrijske vlade naj bi ponovna r>o-gajanja zaradi revizije trgovinske pogodbe med Avstrijo in našo državo r>o možnosti pričela že koncem maia. Avstrijska vlada ie svojo željo že sjx>rečila naši vladi, od katere pričakuje, da bo te dni določila točni termin za pričetek pogajanj. = Občni zbori Redni občni zbor Trboveljske premogokopne družbe se bo vršil 31 t. m. v družbenih poslovnih prostorih v Ljubljani (bilanca 1027, predlagana dividenda 30 Din na delnico); redni občni zbor Prometnega zavoda za premog, d. d v Ljubljani pa 21. t. m. v poslovnih prostorih v Ljubljani (bilanca 1927.). = Stanje Narodne Banke 30. aprila. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju od 22. aprila.) Aktiva: konvinska podlaga 370.2 (+ 0.6). saldo raznih računov (te- čajne diference deviz) 475.8 (— 50.9), posojila na menice 1254.4 (— 10), lombard 265.4 (+ 4); pasiva« obtok bankovcev 5324J (+ 60.3), državne terjatve 80.9 (— 130.3) obveznosti po žiru 574.1 (— 49.3), po raznih računih 300-7 (+ 64.7). = Nova taksna pojasnila. Finančni minister je izdal pojasnilo, da prizna.iio uročilo napo vedano ukinjenje. predvsem britskim držav Ijanom, cenijo na 250 milijonov funtov ali 69.4 miliiare Din. = Dobave. Gradbeni odsek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11 t. m. ponudbe glede dobave 30 komadov li-toželeznih kapic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15 t. m. ponudbe glede dobave 4 vagonov portlandske-ga cementa. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celiu sprejema do 24. t. m ponudbe glede dobave 1 stružnice. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 21 t. m. pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave 15.000 kg žvepla 300.000 kg amonijevega solitra in 200.000 ks kalijevega solitra; 22. t. m. pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu, glede dobave raznih kovin, elek tričnega materijala, materijala za mašenje in šamota. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani 25. t. m. se bo vršila pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 2 kolesnih zvezd za gonilne osi. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) 8. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Razen v devizah na Trst in Newvork je vso potrebo krila Narodna ban ka. Devizi na Prago in Dunaj sta za malenkost popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrsti tendenci ponovno dvignila za 4—6 točk. Promptna se je trgovala po 445 — 447, za maj jx> 448 in za julij po 453. Ker je na trgu malo blaga, promet ni bil znaten. Investicijsko je za malenkost popustilo ter je bilo zaključeno po 90.50. V bančnih vrednotah je bil promet nekoliko živahnejši Praštediona se je nekoliko okre pila ter se je trgovala po 812.5, pozneje pa po 815. V ostalem so se trgovale: Ljubljanska kreditna po 130. Kreditna po 85 — 87. Hipo po 58 5, Jugo po 88, Etno po 190 in Srp ska po 135 Med industrijskimi papirji se je Slavonija okrepila na 14 zaključek. Danica je bila zaključena po 140. Isis pa po 36. Trboveljska notira višje 530 — 540, Vevče pa 109 - 115. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.925, Berlin 13.5775—13 6075 (13.5925), Bud;mi>e5ta 0—9.927 BmseH 0—7 9355, Curih 1093.5—1096.5 (1095) Dunaj 7.9795—8.0095 (7.9945). London 276.95-277.75 (277 35), NewyorJt 56 71—56.91 (56.81) Pariz 0—223 66, Praza 167.99—168.79 (168.39) Milan 298-45—300.45 (299.45). Zaereh Amsterdam 22.895 — 22.955. Dunaj 7 9795 — 8.0095. Berlin 13.5775—13.6075. Budimpešta 9.912 — 9.942, Milan 298.38 do 300.38, London 276.95 — 277.75. Newvork 56 71 — 56.91. Pariz 222.66 — 224 66. Praga 167 99 — 168.79. Curih 1093.5 — 1096.5. Trst. Beograd 33.3 — 336. Dunaj 264.25 do 270.25, Praga 56.1 — 56.4. Pariz 74.55 do 74.85. London 92.55 — 92.75, Newyork 18.93 do 18.99, Curih 365 — 367; dinarji 33.25 do 33.75. Dunaj. Beograd 12 48625 — 12.52625, Ber lin 169 73 — 170 23, London 34.64125 do 34 74125. Milan 37 395 — 37 495, NewvorV 709.4 — 711 9. Curih 136.71 — 137.21; dinarji 12.41 _ 12.47. Curih. Beograd 9.1325. Berlin 124.125, New-vork 518.825. London 25 32625, Pariz 20.4225. Milan 27M. Praua 15.38. Budimpešta 90.645. Vremensko poroč lo Meteorološki z«*nd * Ljubljani 8 maja 1928. ViShia h8rometT8 308 8 n. Kraj Ca.v & 2 n 20 c & E u t— « ta Z » Siner vetru in brzina « metrih JI—t •>a?*N( i Padavine Vrvta » on de i ur« opazovan 18 L tubi lana 48; \i 94 mimo 1« dež 15 0 Manhor , . . 492 12 10t ■ mimo 10 dež 13.0 Zagrrh . , , , 49 6 14 95 mimo 1' dež 19.0 Beograd , . . 8. 74r>.9 1 4 SE 14 8 Sarajevo . , . 746-'< i\ 48 SE 7 9 Skopi ie .... '-47 *5 r» imo 10 Dubrovnik . . 49 17 SF 8 K. det 10 Split . . . • - 1. 47 2 16 8S SE 18 10 dež 1.0 lo MO¥IC gUDUAUA 1&-19. »AlCltllfli ZA-GCrtDODE! ■: U&AVATt »OTteeius Bukarešta 3.21, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.1425, v Berlinu 7.358. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 90.5 — 0, Celjska 1158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Praštediona 810 — 0. Kreditni zavod 157 do 175, Vevče 105 — 0, Ruše 265 — 280, Stavt>-na 56 — 0. šešir 105 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445.5 _ 446.5, kasa 445.5 — 446.5, za maj 447 — 448. za julij 453 — 454, za december 470 — 474. investicijsko 91 — 91.5, agrarne 57.5 — 58 5: bančne vrednote: Kreditna 88 do 87. Hipo 58.5 — 59, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 130 — 131, Narodna 6625 do 6750 (za december 7000—7250), Praštediona 812.5 — 815, Elno 190 — 195, Srpska 137 do 138, Zemaljska 149 — 150. Poljo 16.5-16.75; industrijske vrednote: Našička 1825 — 0, Gutmann 207.5 — 215. Slaveks 115 — 0, Slavonija 1375 — 14, Danica 140 — 142, Drava 350 — 375. Šečerana 505 — 525, Tvornica vagonov 89 — 95, Union 250 — 280, Vevče 109 do 115 Isis 36 — 42. Dubrovačka 450—457.5, Trbovlje 530 — 5-10. Beograd. Vojna škoda 444.5 — 445.5, investicijsko 92 — 92.5 agrarne 57 — 0. Blagovna tržišča S tržišča jajc v Nemčiji. Pretekli teden je bila tendenca neenotna. Cene inozemskemu blagu so nekoliko popustile, cene domačemu blagu pa so se za malenkost okrepile. Promet je bil nekoliko živahnejši. Večje je povpraševanje po blagu dobre kakovosti za hladilnice. Jugoslovensko blago notira 8% do 9 pfenigov. fco meja neocarinjeno. Ljubljanska blagovna borza (8. t. m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni, iD sicer 1 vagon desk, smreka, jelka, 18 mm, monte, fco vagon meja do 490, 1 vagon anten, smreka, jelka, 10—18 m dolgih, s srednjim premerom 11—14. fco vagon meja po 300 in 1 vagon letvic, smreka, jelka, 12 X 24, 3 in 4 m dolž.. fco vagon naklad, postaja po 600 (4 m) in 540 (3 m). Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78 79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 410—412.5, slavonska, promptna po 397.5 — 400; t u r š č i c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 20 dni): baška, promptna po 345 — 347.5, za maj po 350 do 352.5: moka: «0g» fco Ljubljana, plač. po prejemu po 555 — 565. Eksekutivna prodaja: 15 komadov govejih kož (382 kg) in 10 komadov telečjih kož (47 kg), izsolje-nih (salzJrei) in zdravih, proti takojšnjemu plačilu, fco skladišče Ljubljana, klavnica, po 16.50 Din za goveje in po 25.50 Din za telečje. Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 19 vagonov pšenice, 7 vagonov ovsa, 13 vagonov turščice. 1 vagon moke in 5 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 77-78 kg 360 — 362.5; baška, 78-79 kg 362.5 —365; banaška, 78-79 kg 355 — 357.5. Oves: baški in sremski 260 do 265; makedonski 222.5 — 230 Ječmen: baški in sremski. 64-65 kg 315 — 320. T u r-ščica: baška in sremska 295 — 300; /.a maj 300 — 305; za junij 305 — 307.5; banaška 292.5 _ 295 Moka: baška <0g> in c0gg> 487.5 — 497.5; <2> 467.5 — 477-5; c5> 447.5 do 457-5; «6> 425 — 435: <7» 350 - 360: «8» 240 — 245. O trobi: baški in sremski v jutastih vrečah 232.5 _ 237.5. Dunajska borza za kmetijske proizvode (7. t. m.) Tako prekomorska tržišča kakor tudi budimpeštanska terminska borza beležijo ponovno dviganje cen, kar pa je ostalo brez vpliva na dunajsko borzo. Promet se je gibal v najožjih mejah. Edino za žito nove letine obstoja zanimanje. Promet z moko je dalje zelo slab. kar ne more ostati brez vpliva na držanje kupcev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine- pšenica: domača 44.25 — 45.25, madžarska Tisa (81-82 kg) 48.25 - 48.75; r ž: marchfeldska 44.5 — 45, madžarska 43.5 do 43.75: turščica: 37 — 37.5; oves: domači 38.5 — 39. madžarski 40.25 — 41.25. Dunajski goveji sejem (7. t. m.) Dogon 3422 komadov, od tega 154 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu so se '-ene bikom in slabi živini dvignile za 5—10 grošev, cene ostalim vrstam pa so ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50 — 1.70 (izjemno 1-75 — 1.90), II. 1.25 — 1.45. III. 0.90 — 1.20, biki 1-10 — 1.40, krave 0.80 do 1.30, slaba živina 0.65 — 0.85 šilinga. Solnce vzhaja ob 4.41, zahaja ob 19.13, luna vzhaja ob 2316. zahaja ob 6.26. Danes ie bila v Liuhhani feinperatura 15.0 C najvišja, 10.0 C, najnižja. Dunajska vremenska napoved za sredo: Nejasno, od časa do časa padavine; temperatura bo padla. l'ržaška vremenska napoved za sredo: Mirni vetrovi z močnejšimi sunki z vzhoda - se-vero vzhoda; nebo oblačno, dež, pozneje spremenljivo. Temperatura od 14 do 19 stopinj. Morje razburkano. najboljše, najtrajneiše, zato najcenejše! Prvi polet z raketo letos v avgusta O malokateri tehnični napravi se je pisalo toliko kolikor se sedaj govori o raketi za polet v vsemirje. Dejstvo, da je sklenil pilot Anton Raab pogodbo z Oplotn v Russelsheimu, je rodilo nešteto komentarjev. Šele sedaj pa se do-znava, da je vse, kar se govori ln piše o poletu z raketo v vsemirje le gola kombinacija. Gotovo je samo to, da bo pflot Raab napravil več poskusov z raketnim letalom na letališču Mockau pri Lipskem. Ijajo, se nanašajo še vedno na območje zemeljske atmosfere. Posebno se preklicujejo vesti, da se bo letalo vrnilo s pomočjo padala na zemljo. Letalo bo tako skonstruirano, da se bo lahko samo od sebe vrnilo k tlom. Zaradi ogromnega zračnega pritiska bo moralo imeti zelo močna krila. Poskusni poleti se bodo delali z aparatom R. K. 9. «Grasmiicke». Aeroplan bodo v to svrho popolnoma predelali ter ga prilagodili vzgcnu, ki je potreben Letalo «Grasmflcke», ki ga prikazuje naša slika, bo letelo z domnevno brzino 350 km ter se bo pognalo prvič v zrak letos meseca avgusta. Raketa se sedaj predeluje v Katzensteinovih delavnicah v Casslu. Posebnost tega letala bo, da ne bo imelo repa in da bo letelo v nasprotni smeri kakor lete navadni aero-plani, to je da pojde naprej z zadnjim delom, ki je lažji od sprednjega. Iz Cassla tudi poročajo, da Raab odločno demantira govorice, da bi bil polet v vsemirje že gotova stvar. Raketno letalo se šele gradi, oziroma predelava; kakšne razvojne možnosti pa bo pokazalo v letalsko-tehnionem pogledu, se še ne da prerokovati. To bo mogoče naznačiti šele po poskusih, ki se bodo začeli čez nekaj tednov. Vodilne osebnosti casselskih tvornic izjavljajo, da slone celo vse govorice o brzini letala na kombinacijah, katerih ni mogoče postaviti na realna tla. Konstruktorji letala v Casslu ln v Ftisselsheimu so si glede uporabljivosti in sigurnosti takih letal še popolnoma v nejasnosti. Ve zavisi od poskusnih poletov in od tega, kako se bodo ti poleti obnesli. Vsekakor pa so preuranjene domneve, da bo mogoče dospeti z raketo v stratosfero. Poskusi, ki se priprav- 92 ur na poveljniškem mestu General Nobile je poslal Italijanskemu ministrstvu za zračni promet brzojavno poročilo o svojem poletu in o tež-kočah, katere je moral premagati na vožnji iz Stolpa v Kingsbay. Vrhunec poročila tvori Nobilova izjava, da se ves čas vožnje ni odstranil iz gondole in da je vztrajal na svojem poveljniškem mestu nepretrgoma 92 ur. Da ie lažje bdel, je pil čai in kavo. Na poletu iz Vadsoa v Kingsbay je letalo mestoma letelo z brzino 100 km na uro. Na obali Spitzbergov je zračno ladjo zajel vihar, ki je trajal štiri ure; «lta!ia» ga je srečno premagala in je dosegla cilj, ne da bi se uklonila njegovi divjosti. Smrt grofice Šiivalove V Kodanju je umrla grofica Marija Šuvalova, dama, ki je izhajala iz ene najodličnejših rodovin ruske caristične dobe. Pokojnica je bila znana tudi v diplomatskih krogih, kajti njen mož grof Peter Šuvalov ie bil ruski poslanik na berlinskem dvoru, ki je imel Rusa v prav tako velikih čislih kakor železni kancler knez Bismarck. Grofica Šuvalova je bila v svojih mladih letih izredna krasotica. 25 let stara se je omožila z grofom Šuvalo-virn, v katerem je našla najboljšega meža. Njuna zveza je bila tako harmonična, da sta cesar Viljem in Bismarck cenila enako oba soproga. Ko sta grof in grofica zapuščala Berlin, jima je nemška vojska tvorila špalir. Takšna čast še ni bila dotlej izkazana nobenemu diplomatu na berlinskem dvoru. Šuvalov je bil prestavljen iz Berlina v Varšavo, kjer je nastopil službo generalnega guvernerja Poljske. Na tem službenem mestu je grofa zadela kap, ki ga je tako ohromila, da je 1. 190S. umrl v Jalti na Krimu. Grofica Šuvalova se je po njegovi smTti podala v Pe-trograd, kjer je dobila visoko službo na ^voru. Vo:na je omajala tudi njeno policijo, revolucija pa ji je vzela vse, kar je imela. Potem ko je bila ves čas vojne bolničarka in stregla ranjencem po predpisih Rdečega križa, so jo boliše-viki zajeli v zmedi revolucije ter jo odvedli v Moskvo. Samo nomoč nemškega cesarja in grofa Mirbacha sta jo osvobodila iz tega ietništva. Grofica ie zapnsti'a Rusijo ter ie odšla na danski dvor. Pozneje se je nreselila v Francijo. kjer pa ii ni ugaialo. zaradi česar se je 7opet vrnila v Kodam. Grofica Šuvalova ie bila splošno znana in čislana kot izredno religiiozna dama,, Danci so brezmejno občudovali raketi, da se lahko požene v velikanske višine. Raab in Opel računata, da bo raketa lahko preletela 300 do 400 km. pozneje pa celo 1000 km na uro. Katzen-steinove tvornice v Casslu, ki grade raketo, so se doslej izkazale posebno v gradnji lahkih in malih letalskih aparatov. Raab, Katzenstein in Opel so izredno drzni in nadarjeni letalci in javnost si obeta od njihovih vratolomnih načrtov, če ne uspeha pa vsaj nove inicijative. * «Grasmucke» je lahko letalo in tehta samo 250 kg. Raab se je baš zaradi te neznatne teže odločil, da predela letalo v raketo, seveda precej temeljito. Materija! za raketo bo trši in močnejši, ker zahteva velika brzina letala tudi večjo odpornost v materijalu. Mesto motorja dobi letalo raketno baterijo. Pogonsko silo bodo tvorili plini, ki bodo gnali letalo z lažjim delom naprej. Raketne baterije bodo nameščene tudi ob straneh pod krili. Če se Raabu in njegovim tovarišem posreči konstrukcija letala kakor si ga domišljajo, bo morda pomenilo njihovo dejanje velik preobrat v letalstvu. Največje daljave na zemlji bo potem mogoče prebroditi v nekaj urah. njen mir, s katerim je prenašala udarce usode. V evropski politiki zadnjih 50 let je bila pokojnica izredno dobro podkovana. Pisala je tudi francoski in je izdala v tem jeziku knjigo o življenju in delu svojega moža. Smrt jo je pobrala nenadoma. Bilo je baš na dan, ko ie šla njena vnukinja k poroki. Natančno je gledala na uro ter dejala svoji komornici: «čez pol ure bo moja vnukinja žena!» Potem je nagnila glavo in umrla, kakor bi zaspala. Senca Torauemade Nune so obesile učenko. V Walladolidu, starem španskem mestu, ki leži 100 milj od Madrida, se je odigrala v nekem ženskem samostanu strašna tragedija, ki prav nič ne zaostaja za mračnimi verskimi dramami iz časov španske inkvizicije. Kljub strogi prepovedi španske vlade in kljub nečloveški cenzuri je stvar prišla na dan potom tiska. Neki list v San Sebastianu jo je oznanil in je bil seveda zaplenjen kljub temu je za sramoto kmalu izvedel ves svet. Španski častnik je imel hčerko, katero je pošiljal v šolo k nunam. Dekletce je bilo zelo bistro in je odkrilo, da v samostanu ni vse tako, kakor bi moglo biti. Med nunami so se dogajali taki škandali, da je deklica očetu izjavila svojo nejevoljo do šole, katere ni hotela več posečati. Dekletov oče je obiskal prednico samostana ter ji je razložil, da spričo take vzgoje in take morale ne more več dovoliti svoji hčerki, da bi hodila v šolo k nunam. Opatica pa je umela očeta pregovoriti. Obljubila mu je preiskavo slučaja, na kar je oče privolil, da sme dekle še nadalje hoditi v šolo k redovnicam. 2e drugi dan pa je hčerka zrnan/kala. Oče, videvši, da otroka ni iz šole domov, je šel v samostan, a tam so mu izjavili, da je dekletce izginilo po pouku. Častnik je stekel še enkrat domov. Ko je videl, da je žrtev prevare, je brž šel na policijo in prijavil, da mu je hčerka izginila. Otroka niso mogli najti nikjer v mestu. Nato je oče začel razbijati po samostanskih vratih in s samokresom v roki prisilil vratarico samostana, da mu je odprla vhod ponoči. Ves besen je hitel iz sobe v sobo. Naposled je do- Ze samo letos so gospodje, ki nosijo Schwabove dežne plašče, prihranili za novo obleko. Stalno deževje zahteva od vsakogar nepremočljiv dežni plašč od tvrdke DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. spel na cflj — ampak grozen prizor se je nudil njegovim očem. V neki nunsk; celici je viselo njegovo dete na vrvi zadavljeno. Očeta je to tako razkačilo, da je segel po revolverju, začel streljat, kakor iz uma ter usmrtil štiri nune. Njegova jeza je bila tem svetejša, ker so mu nune prej hotele onemogočiti dostop v sobo ter so se kakor zid postavile pred vrata. Preiskava je dognala, da so zločin izvršile nune iz maščeva nja, ker je deklica izdala njihovo ne moralno življenje. Afganistanski kralj v Moskvi Aman Ulah je dospel v Moskvo, kjer ga je sprejel sam Kalinin, ki je povdar-jal v pozdravnem nagovoru, da izhajajo Afganci in Rusi od enih in istih prednikov. Aman Ulaih se je Kalininu za njegovo prijazno ugotovitev zahvalil in je izjavil, da bo njegova dežela po njegovem povratku uvedla novosti, ki jih je videl v zapadnih evropskih krajih. Potem se je afganski kralj razgovarjal s Čičerinom, ki mu je predlagal skleni tev nevtralitetne pogodbe z Rusijo. Temu razgovoru so prisostvovali tudi drugi diplomati, s katerimi se je razgovarjal afganski kralj kakor z dobrimi znanci. Kapitan Broad Je dosegel te dni na Angleškem 3 nove hitrostne rekorde v zraku: s 1000 kg tovora na 100 In na 500 km ter s 500 kg tovora na 500 km. Sedanja razdelitev vseh 72 svetovnih rekordov v aero-navtiki na posamezne države Je sledeča: Združene države Jih imajo 23, Nemčija 21, Francoska 12, Angleška ln Švicarska vsaka po 5, Italija 3, Češkoslovaška 2 in Ogrska 1. Nevaren ljubljenec Znana ameriška filmska zvezda Bebe Daniels pestuje svojo najljubšo žival: mladega leoparda precej velikih dimenzij. Junakinja diktatorjevega ljubavnega romana Pred nekaj dnevi je «Jutro» objavilo sliko g. Mercedes Nini Castellanos. bogate španske plemkinje, ki postane v kratkem žena diktatorja Prima de Ri-vere Španski diktator je že prekoračil 50. leto, njegova nevesta pa šteje šele 30 pomladi. Seznanila sta se leta 1921., ko je bil general de Rivera poveljnik Madrida, Nini Castellanos pa bolničarka v nekem bolniškem zavodu. De Rivera je prišel v ta zavod na inšpekcijo. Govoril je z njo čisto službeno in se ji je pritožil, da se v bolnici slabo postopa z bolniki. Nini Castellanos si je dobro zapomnila generalovo pritožbo in po njeni zaslugi so se razmere v bolnici kmalu izboljšale. 2e pri drugi inšpekciji so se pokazali sadovi tega izboljšanja. General, ki je drugače znan kot strog in siten človek, je postal naenkrat nežen in se je posihmal zanimal ne le za bolnico, ampak tudi za lepo bolničarko. Ta-ko se je začela idila, ki se je nadaljevala s simpatijo in končala z zaroko. Diktatorjeva nevesta se je rodila v Stockholmu. Njen oče, markiz San Fe-lix je bil tamkaj španski poslanik. Mlada dama je bila odgojena v inozemstvu. pozneje pa je prišla v svojo pravo do- I UrlnKnnct 7» 7lnrinrp movino, katero bo osrečila sedaj še s UUUUHUSl Zd ZiOClDCe tem, da ji bo rodila otroke. Amerika se modernizira v vsem te ne izključuje od udobnosti, katere uvaja za vse ljudi, nikogar, niti tistih ne, ki so se pregrešili proti zakonu. Chicago mesto, ki je znan kot Eldorado zločincev v Zedinjenih državah, ie sklenil zgraditi za svoje zločince prekrasno bivališče, ki v vsakem oziru odgovarja današnjemu času in modnim predpisom. Poslopje bo ječa s 1500 celicami za zločince. Toda te celice bodo bolj podobne hotelskim sobam, kakor luknjam za delinkvente. Vsaka sobica bo imela centralno kurjavo, umivalnik s toplo in mrzlo vodo ter električni zvonec za stražnika. Tudi drugi komfort ne bo manjkal. Stroški za palačo so proraču-nani na 400 milijonov Din našega denarja. Vse to bodo meščani Chicaga radi žrtvovali, samo da bodo živeli njihovi zločinci udobno življenje. Ni čuda, če v takih razmerah zločini v Chicagu naraščajo in si bo v Ameriki vsak pošten državljan kmalu želel v prej udobno ječo, kakor na trudapolno delo. Dva dijamantnika V Ramonchampu (Vogezl) »ta praznovala te dni diamantno poroko zakonca Lambolez-Maurlce. Oba štejeta 84 let A. Novačan, Herman Celjski (Po premijeri.) To, kar »o se nadeja H vsi, ki poznajo in čislajo krepko pripovedniško pero najmarkantnej-šega sodobnega poeta slovenske vasi Antona No-vačana, se je uresničilo: Po »Veleji«, drami, ki sicer še pričuje o literarni konstrukciji, a se že iskri od življenske sile in se po tehniki in po stilu približuje pravi dramatski umetnosti, smo dobili »Hermana Celjskega«. Nova Novačanova drama, či'je ljubljanska premijera je pravkar za nami, znači v avtorjevem dramatskem razvoju mogočen — dejal bi: novačansko silen korak naprej. Pa ne samo v avtorjevem razvoju, marveč v slovenski drami sploh, zlasti pa še v zgodovinski. Ce primerjamo do prevratne zgodovinske tragedije in drame z Župančičevo »Veroniko Deseniško« in z Novačanovim »Hermanom«, opazimo napredek v vseh smereh: avtor našega časa je polnejši, silnejši v svojem delu; tehniko obvladuje izdatno boljše in ni več s svojim talentom njen ujetnik. Dramatis per-sonae oblikuje z večjo plastiko in jim daje več življenja nego učenci romantične in klasične nemške dramatike. Do neke mere je to posledica znatno intenzivnejšega gledališkega življenja pri nas in nemara tudi šolanja pri Shakespearju, ki ga dobivamo Slovenci v prevodh, kakor jih je malo v ogromni shakespearejanski literaturi. Naša dramatika torej napreduje ia slovenska drama nastaja. Drama, ki si bo po svoji sili, pristnosti in kvaliteti hočeš nočeš priborila pot daleč čez meje našega jezika, drama, ki bo pri nas še dolgo na odru, drama za vse generacije, — klasična slovenska drama 1 Zanimiva bo pararela med Zupančičevo »Veroniko Deseniško« in Novačanovim »Hermanom Celjskim«, ki se uprav vsiljuje naši literarni kritiki. Videlo se bo, kako sta dva različna temperamenta oblikovala isto snov. Dočim se Zupančič vidi — in to postavljam le kot impresijo — goethejevski ubran, globok, mirnosnujoč duh, ki gleda preteklost skozi rahlo tančico pesniških vizij, je Novačan shakespearijansko širok, nemiren in strasten oblikovalec preteklosti. Zupančič je lirik, Novačan pa je v jedru epik. Zato bo »Veronika Deseniška« vedno ostala svetla knjiga za ubrane, umstvene in čuvst-veno umirjene duše, dočim bomo v Novačano-vi trilogiji iskali pobud k življenski borbi, netiva čuvstvom in ogledala strastem. Prva bo počitek v apolinskem pokoju, druga melodija v življenskem boju. Zakaj — ko pišem o »HeT-manu«, si ne morem misliti, da ne bi pisatelj svoje »Celjske kronike« dovršil. Imam dovolj razlogov za trdno vero, da bo Novačanova oblikovalna sila, ki smo jo občutili v Hermanu kot crescendo, prešla v naslednjih dveh delih v for-tissieno. V okvim časniškega poročila hi bilo pretežko tehtati vse zrele, težke, klene strani te drame in z druge strani manj zrele, kjer se je stvar-jalna moč gibala v nižji črti. Le mimogrede bodi orrienjeno, da se na odru razločno čuti višek v tretjem dejanju, nato pa dejanje pada in dramatičnost pojema. Diagram se nikjer ne pomakne pod nivč, ali tu nastopajoči dogodki bi zahtevali še silneje in polneje oblikovanih prizorov. Na vsej črti — od začetka do konca — ostane jasen in velik, uprav po Michelangelovo plastičen Herman II. Naj avtor izjavlja, da so mu vse osebe enako ljube; mi čutimo, da mu je bil Herman — zavestno ali podzavestno — najbližji. Herman, rodbinski despot, ki rešuje »jasno misel« pred spletkami io omahovanji človeškega srca, ta kragulj, ki z bistrimi očmi meri obzorja in veruje samo razumu, nič srcu. Ta.se može je imela predrenesančna Italija, taki možje so v raznih podobah v vsakem času. Njih ume-vanje sveta in življenja izziva neprestano konflikte s šibkejšimi dušami. Šibki, ki jih je večina, težijo v socialnost in se radii pomehku-žijo v strasteh, močni pa ustvarjajo novo družbo s pravicami individuja, gospodujoč nad strastmi in nad vsemi časovnimi pojavi. Herman in Friderik sta dve nasprotni tezi o človeku in življenju. Novačan je razvil Her-manovo tezo do logične jasnosti, ob strani pa je ostal Friderik. Po vsej verjetnosti z bog tega, ker bo stopil v drugem delu na prvo mesto. Friderik Je tedaj tu nedognan. Veronikina nsoda pa je dopolnjena. Spričo Hermanove sile in polnosti čutimo, da je njena oseba premalo plastična. Težko je biti v Hermanovi senci! Novačanova Veronika pa Je zgodovinsko in pesniško verjetna: Je polnokrvna, strastna in spletkarska žena. Ni Je v vsem dovolj psihoz ško utemeljena; morda Ji je dal avtor le preveč epizodičen značaj, kakor da je vse, kar vstaja zoper Heimana, majhno in minljivo. Ali Veronika je žena, ki živi s strastmi, zato je v tretjem dejanju, kjer se razvname, najsilnejša in v četrtem, kjer ii gre za življenje in smrt, manj močna. Nimam prostora, da bi samo naznačil, koliko sile je položil avtor v druge osebe. Kdo bi pozabil patra Melhijorja! Take patre Je videl Aškerc v samostanski kroniki zajčki. Pater renesančne dobe, zoblikovan do podrobnosti dosledno in krepko I Tudi Eneja Silvija, Jošta So-teškega in Žida Arona Salobirja štejemo v vrsto tipov, kakor Jdh imamo v slovenski dramatski galeriji sila malo. Kolako človeško verjetnega je dal Novačan kraljici Barbari! Dramatik druge šole bi bil napravil iz te v celjski zgodovini bolj dekorativne figure shematično podobo kraijice, dočim Je Novačan podal ženo, ki »še ni izsanjala dekliških sanj« in ki se U hoče ven iz rodbinskih io dinastičnih računov, v avanturistična doživetja z lepim kaplanom iz Sienel Ostale osebe so za dramo Celjskih manj pomembne — vendar sta debehišasti Herman mlajši, ki »tone v masti« in se muči s temnimi slutnjami in častihlepna Blažena dobra dvojica kova viteških časov. Odrsko besedilo so mestoma črtali; morda niso bile vse okrajšave enako tehrovite in bi bilo to ali ono lahko ostalo, kakor bi se v sedanjem tekstu lahko še kaj črtalo. Taki kompromisi so zmerom subjektivni. Sporen se mi zdi prizor s prividi; glas iz »onostranstva« učinkuje na odru nekam nasilno in kali pesniško jasnost in verjetnost dejanja. V celoti je Novačanov »Herman Celjski« močna ta globoko prepričevalna drama; vidi se kakor srednjeveški grad na skali: temelji drže in ko vstopiš, veš, da si na trdnih tleh. Z velikim literarnim talentom, s solidnim poznavanjem zgodovine, z močnim teaterskim instinktom, z odlično fantazijo in z duhovitim kompromisom med realizmom strasti in idealizmom »boja za jasno misel« je Novačan ustvaril dramo, ki ima od romantikov močne herojske osebnosti, od kla-sicistov pa vedrino, jasnost m epično širino dejanja. Po »Hermanu« čakamo z največjimi nadejam! Friderika in Urha, nakar bomo lahko postavili paradoks, da ima naš narod pomembnejše zgodovinske drame nego je njegova lastna zgodovina. Tako je mogel zoblikovati Celjske samo Celjan, potomec njihovih tlačanov, — ne kot maščevalec, marveč kot pomirjevalec in poet. Herman Je produkt slovenske širine, zato n« bi mogel nastati n. pr. v gorenjskem miljeju; v njem se odpirajo slovenska okna daleč na jug in tri zvezde kažejo pota treh narodov k usodi enega — j-ugoslovenskega naioda ... « G. prof. O. Sest, ki se je opriel režije te slovenske novitete je imel pred sabo teaterskj hvaležno snov. Ne da se zanikati, da ima »Herman« mimo literarnih kvalitet tudi čisto teaterske, ki se dado krasno izrabiti. Tam, kjer treba, se lahko potencirajo s soenerijo, z gibanjem množic, z ansambelskimi skupinami, z glasbenimi in optičnimi efekti Itd. Režiserja odlikuje dober m praktičen čut za izvabljanje teaterskih učinkov, zato je bila Težija brez dvoma v poklicanih rokah. Mirno pa trdim, da je ostalo v sami drami še marsikaj neizrabljenega; zdaj pa zdaj je gledalec občutil, da je bila vprizoritev nekoliko sforsirana in da bi se ob daljšem dozorevanju še bolj opilila in »zgladila. Tako bi se dali z ansambelskimi prizori doseči znatno večji efekti Bičarji so vsaj pri premijeri popolnoma odrekli. V četrtem dejanju se je čuti'o, kako nesimetrična je igra: med osebnostmi okoli Hermana in maso je bil v igralskem pogledu silen kontrast. In vendar bi prav ansambelski prizori silno potencirali iluzijo življenja na odru in silo zgodovinskih dejanj. Tam, kjer je avtorjeva obliko-valnost šla nižje, je klonila tudi režiserjeva, odtod bolj medel učinek četrtega dejanja. V splošnem pa je treba režiserju priznati, da je obvladal obilen materija! z veščino in umevanjem. Nobenemu gledališkemu gostu ne bi bilo težko odgovoriti na vprašanje, kdo je najboljši med Novačanovimi Celjani. G. L e v a r je kreiral Hermana tako močno in umetniško resnično in se je držal od začetka do konca, v vseh situacijah, na taki višini, da lahko s trdnim prepričanjem postavim njegovega Hermana n? eno prvih, če ne na prvo mesto v galeriji letošnjih igralskih kreacij. Njegov Herman je imenitno vtelesil Novačanovo pesniško vizijo mogočnega Celjana in bi bilo spričo te nec3>0«0i010>0 B o ■ o ■ o ■ ni izključen, eventuelno 2 n tudi kupim manišo trg. hišo. Po- n U .nudbe na upr. pod »Dežela in ^ q dobro«. 6111-a g OBOiCDBC3«C3«CDBC51CDBCDiO z meŠ. blagom. Pristop z večjim n kapitalom k taki trgov, kot dru- u žabnik ni izključen, eventuelno ■ Pozor! Pozor! Trgovci! . Radi pomanjkanja trgovskih prostorov sem primoran opustiti delno svojo bogato zaiogo raznega galanterijskega in kratkega blaga na debelo, vsled tega odprodajam razno blago po znižanih cenah. OSVALD DOBEIC veletrgovina galanterije In pletenin LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. Ne zamudite orilike. pum Prešernova ulica št. 4 (zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vis Mestne hranilnice) H. SUTTNER, Ljubljana Zaloga ur, srebrnih in zlatih predmetov. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. m oko*, okraieneg» • cvetjem do da&M, U M bi bilo opevano in ni čioveia do danes, ki ca ne bi bUo lepo cvetje aadivilo. Naučili «e boste la dobili Temelje do gojenja cvetk, ako m poslufit* Ka- aipo«, cvetlične hrane, « uporabo priključenega navodila. Ovitek 12.60 in 42 Din. Bret rute »kode u rejo perutnine w uporablja te 40 let Koko praiek aa firino Ce pridenete redni piSi le najmanjSo količino, *e potna velik vpliv istega Žival postane mesnata ta peko in pogosto aese jajca Najsiguraejšt idr a vil o proti iivalskiat boleznim Univeraalni vtU deluje kot blagoslov perutnini oa dvorišču. Ovitek od 10 do 40 Din in 115 Din. Prodaja te v lekarnah, drogerijah, trgovina* • cvetlicami ln »emeni. ProU predplačilu rarpoiiliamo franfco. Po povzetju ne ooSljemo. Z. Sumaher, kem. 'srmacijski laboratorij. Crvenka fSHS) Avgust levičnik Krista Levičnik roj. Lexander poročena V L1UBLJAM1. dne 8. meja 1928. Birmanska darila po nizkih cenah. Kovlnasta ura z verižico od" Din 58 naprei Srebrna ura z verižico od Din 290 oaprej Srebrna zapestna ura od Din 218 naprej 14-kar. zlata zapest ura od Din 380 naprei 3-letna garancija. Velika izbira, nizke cene in točna postrežba. Razpošiljalna trgovina se nahaja na DUNAJSKI CESTI ŠTEV. c. 1. B. Zastopnika za Slovenijo pod ugodnimi pogoji za pose t privatnikov išče za takoj zagrebška trgovina manu-fakturnega blaga na odplačilo. Ponudbe pod »Za 16235« na PU-BLICITAS d. d. Zagreb, Gundu-ličeva 11. Redka priložnost! Pozor Amerikanci, trgovci, gostilničarji! Proda se gostilna s trgovino ter okoli 20 oralov posestva, vsa trgovska zaloga, polna klet vina, vo-bče živ in mrtev inventar (4 konji), ob glavni cesti med Vinico in Varaždinom, vse po najugodnejših pogojih. V slučaju, da bi kupec ne reflek tiral na vse posestvo in ves mventar, se odproda tudi delno, hiSa z ev. željenim .-tornadom posestva od morda le dveh oralov; hiša, v kateri se nahaja gostilna in meš. trgovina, je enonadstropna. Ponudbe je nasloviti ter vsa nadaljna vprašanja staviti na naslov: Mljo Deždjek, Strmec, pošta Petrlianec pr| Varaždinn. rtlnogim ni znano, da bolečine v želodcn ta črevesju, glavo bolje, nervoznost. ne&paoje, slab ape-tit in hemeroidi nastanejo vsled slabe prebave, katere vedno nrejoje in ozdravi poznani eliksic FIGOL. UverKe se tudi VI, da preskušena zdravilna specijalketa FIGOL-eliksii uredi prebavo ta Vam povrne zdravje. FIGOL proizvaja ta razpošilja po poŠti po povzetju z navodilom o uporabi lekarna Semelič, Dubrovnik 2. Originalen zabojček s 3 steklenicami z omotom in poštnino vred Dim 105, s 8 steklenicami Din 245, a 1 steklenica 40 Din. Mnogobrojne zahvalne izjave prihajajo dnevno o uspešnem delovanju FIGOLA. Lep naj bo Vaš dom. ^"karije in pleskanje naj Vam vedno oreskrbi Ivan Košak. B!eiwe?sova cesta št. 15. Slikarstvo In Dleskarstvo ISjTi-t.odprreiši vzorčil narcisi te le v tvornci, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega matenjala in prodaja naceneje. JO& R* PUH Uubl^ana. Gredama ul ca 22 — Teletcn 2513 Zalivala. Za vse ob smrti naše nepozabne hčerke OLGICE BABTOL prejete izraze sočutja ln za krasno cvetje se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala vsemu uči-teljstvu, g. naduč. Vodopivcu in njegovi soprogi, g. Rupniku, g. učit. Avslergariu in sploh vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zamostec pri SodražcI, 7. 5.1928. DRUŽINA BARTOL. Razžaloščeni do dna Javljamo, d* nam je 7. t. m. ob pol 23. preminul pc daljši m mučni bolezni naš ediini sinko in bratec BORUT ko mu Je cvela komaj sedma pomlad. Pogreb nepozabnega najn edinca se bo vršil v sredo, dne 9. t. m. ob 3. uri pop. 'tz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. maja 1928. VILKO ta IRMA MAZ1, starši. SILVA, BREDA, SONJA, sestrice — ln ostalo sorodstvo. -aparate Parna lokomobila in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija A. Kane sinova Ljubljana Židovska ulica 1 in drogerija M. WOLFRAM nasl. M. KANC MARIBOR. Gosposka ul. 33 50 — 65 — 83 k. s., Lanz lw2l, za kurjenje z žaga-jnjem, kompletna, izvrstno stanje, poceni naprodaj, j Tehnična pisarna Ing. Zemanek Ljubljana, Gorupova štev. 17. rr Dr. F. KOLTERER šefzdravnik zdravilišča — spectjallst za balneoterapijo naznanja zopet svojo ordinacijo V ROGAŠKI SLATINI (Strossmayerjev dom) -J Mag. štev. ad. 20 813/28. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo ključavničarskih steklarskih slikarskih, pleskarskih in pe-čarskih del, napravo parketov, okenskih zastorov In izvršitev lesenega dekorativnega stropa v dvorani za novo palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni razpisani pripomočki in podatki se dobe počenši s 9. majen 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2ll\. Ponudbe je vložiti najkasneje do 19. maja 1928 do 11. ure dopoldne v imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 5. maja 1928. ZAHVALA. Vsem, ki so v tako lepem Številu spremili našega brata, oziroma tovariša Franca Jenka, podpredsednika krajevnega odbora UVl na njegovi zadnji poti, krekam prisrčno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo gg. govornikom za prisrčne besede, pevskemu društvu cOljki® za gan» ljive žalostinke ter vsem daroval* cem vencev in cvetja. Izraženo sočutje in ljubezen do pokojnega sta nam bila v veliko tolažbo. Cel}e>Naklo, 7. maja 1928. Rodbina Jenko — Krajevni odbor UVl v Celju. različnega platna in Sifonov iz domaČih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke „Schroir A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA M USTNI TRG štev. 10 Ugodne cene I Na željo vzorčil Stariley Weyman: 14 Rdeča kokarda Roman. Toda vratar je čakal. Vze>l sem s pulta pred seboj Kst papirja ln sem napisal nanj odgovor: »Adrien se ne bo bil z Louisem zato, ker je Saint-Alais udaril Sauxa.« Zložil sem list in sem ga dal vratarju. Nato sem se vrnil na svoje mesto, ves i z premen jen, čuteč v sebi moč, da kljubujem pogledom teh ljudi in sleherni nesreči, ki utegne priti name. Kakorkoli se je quercyjsko plemstvo z Gontauti in Marignaci na čelu branilo teh čustev, prijateljstvo, velikodušje in ljubezen vendarle še niso bile izginile s tega sveta. Tudi če bi trava zarasla sauški drevored in se moj grb ne bi nikoli spojil s saint-alaiškim — radosti, zaradi katerih mi je bilo vredno živeti, vzlic temu še ni bilo konec. Tako pokrepčan sem vstal in sem hotel oditi. A tisti mah se Je vzdignilo razen mene še do dvanajst članov, ki so po drugem prehodu krenili proti vratom, ne da bi skrivali svoje sovražne namene; videti je bilo, da me hočejo pri izhodu ustaviti in začeti z menoj prepir. Razburjenje je bilo tolikšno, da je predsednik pre-staJ čitati, čaka je, kakšen bo konec spopada; večina članov, kar jih je bilo še na svojih mestih, je vstala, da bi bolje videli. Uganil v meni vsa ostala čustva. Stopal sem počasi, toda ne iz strahu. Strasti, ka sem jih celo uro brzdal v sebi, so me spravljale v pravo razpoloženje; za nič na svetu ne bi bil hotel prenagliti razpletka. Prišel sem do znožja stopnic; še trenutek in spopad bi se bil pričel — a tisti mah je udaril skozi zaprta okna nenaden vihar vzkrikov, ki se je bil vzdignil na ulici, m nas je tako osupil, da smo vsi odTeveneli. Z odprtimi usti smo prisluhnili; tudi tisti, ki preje niso bili ostavili svojih sedežev, so zdaj skočili na noge in celo predsednik sam je prepadeno vprašal, kaj to pomeni Namestu odgovora se je hrup ponovil: zmagoslavno, hripavo in zategnjeno vpitje, od katerega so se tresla okna. Poleglo se je, ne da bi prestalo, razlilo se v daljo in spet naraslo. Odkar sem živel, še nisem bil slišal takega krika. Po malem so se izvijale iz občega hrupa razločne besede in se prndruževale druga drugi, dokler se ni ozračje nad vsem cahor-škim mestom zamajalo od mrkega bučanja klicev: »Doli Bastilja! Doli Bastilja!« Usojeno nam je bilo, da se kmalu navadimo podobnih krikov in se sprijaznimo z njimi kot pogoltnim laježem ulice in zloveščim glasom usode, trkajoče na vrata vsega naroda in vseh posameznih ljudi. A tistikrat nam je bilo to še novo in člani skupščine, ne vedoč, ali naj se hudujejo ali vznemirjajo zaradi te nove motnje miru, so se zadovoljevali s tem, da so vprašujoče gledali predsednika in razjarjeno grozili drhali. In res, kdo ji ne bi bil zameril, da je postajala objestna, ko je toliko stoletij vdano igrala vlogo poslušnega psa! Vpili so vsi vprek; ta je hotel, naj dado izprazniti ulico, oni je zahteval, naj pošljejo po vojsko, tretji, naj se pritožijo pri inten-dantu. Zmešnjava je še trajala, ko so se vrata odprla in je stopil eden izmed članov v dvorano. Bil je Louis de Saint-Alais; že prvi pogled nanj mi je povedal, kako silno je razburjen. Dasi je bil drugače najskromnejši in najmiroljubnejši človek, ki ste si ga mogh misliti, je zdaj smelo stopil naprej in z ukazujočim vzmahom roke zahteval posluha. »Gospoda,« je izpregovori! s povzdignjenim, zvonkim glasom, »evo nam čudnih novic. Kurir, ki je prinesel pisma za mojega brata, je na ulici govoril z ljudmi. Stvari, ki jih pripoveduje, so neverjetne.« »Kaj pripoveduje? Da čujemo!« je zahrumelo več glasov. »Bastilja je pala!« Nihče ni razumel pomena teh besed — kako bi ga bil? — a vsi so obmolknili. »Kaj mislite reči, gospod de Saint-Alais?« je naposled osuplo vprašal predsednik in vzdignil roko, kakor bi pozival člane, naj molče. »Bastilja je pala? Kako? Kaj pomeni to?« »V torek jo je zavzelo pariško ljudstvo,« je odvrnil Louis z razločnim glasom in bleščečimi se očmi. »Gospoda de Launaya, guvernerja, so hladnokrvno ubili in razmesarili.« »Bastilja zavzeta? Po ljudstvu?« je nejeverno vzkliknil predsednik. »To ni mogoče, gospod. Gotovo ste napak razumeli.« Louis je zmajal z glavo. »Bojim se. da je novica še preveč resnična.« je dejal. Naročilo, in, ura- dopita,. truiiUi. oglasvv, j t, podah* m, oglajrusodr ciaUk 'Jutra,' JLubJjcuui,, Vr%jtriuntou4..TiiL sL. z^gi ujv pruhfjbcfi* jt upfirlo, II abajuurir t, Mjusoctkm,, su /» oglasu n« grvobcuo čikovtiL račun- po JU*, ksn, rulrus* n£dx JLcuLl, oglasi, iu* jLu ju/o u p asr-t^lcnj alsi*. isv roajdL clo?>ur rta/niso* obcuuioa*. uroka buido. tfo pas- — naj rrjtjlajriiulgci islclČo^cu ■ vsaha bueslas duv - naj' nvanjsi zslasak. JKju 5*«-, vrietojbuul ca> jifro vm, jv trvcuija zji^sth. vut vrurtojbtsia, ta. rifro J)la, j-- Slike za legitimacije tivriiuje najhitreje fotugra Hazon Hlbšer Ljubljana Valvaiorjev trg 32 Modele za litino Jidelujem najprecizneje — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Modeli« 17737 Motor-bicikl 8 hi pol HP, B. S A . grorlam. VpraSati Šimenc renova nI. 17, 1. nad str 17616 Wanderer avto tri&e.ležt-n. i bošovo razsvetljavo, izredno dobro ohranjen, riroti mesečnemu odptičilu ugodno naprodaj Na ugled in »Triumpf-suto« LJubljana VU 17294 Motorno kolo snamke »Stuccki«, 2 cilindra, 8 HP, 3 prestave in prosti tek, poceni prodam. Kolo na ogled v mehanični delavnici R. Perdan v Celju 17490 Autobus lSsedežni Daimler prodam ati zamenjam za dobro ©hranjen Ford Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17864 Starejšo kuharico snažno, sprejmem na Go renjgktan Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva kuharica« 17912 Potnika z mesečno plačo in dnevnicami išče večja zavarovalnica. — Sprejmemo zastopnike t vseh večjih krajih Slovenije. Ponudbe pod »Zavarovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 17962 Žensko pisar, moč sprejmem na deželi Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18003 Natakarico pošteno in pridno, iščem. Kavcije zmožne imajo prednost. Podrobno in predstaviti se je na Vranskem — gostilna J. Granda, št. 12 — d0 14. t. m. 18025 Esseborn Elektrotechnik in še druge tehnične knjige proda po ugodni ceni Hinko Sever, antiquariat. Ljubljana. Stari tig št. 34. 17999-a Železn. vpokojenca mlajšega — sprejmem kot akv ziterja, začetkom proti proviziji, pozneje tudi mesečna plača Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten«. 17863 Fotograf, pomočnik prvovrsten, dobi mesto v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Retušer«. 17862 Učenca pridnega in poštenega — sprejmem takoj v trgovino i mešanim blagom. Vprašati y trgovini Saša Kovač — Ljubljana VU, Celovška cesta št. 85. 17952 Mesarskega vajenca Iz poštene hiše sprejme takoj v učenje Franc Bogataj, Železniki. 17917 Za postreščka spre jmem močnega dečka v majhno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skromen«. 17913 Urarski pomočnik i orodjem, dobro izurjen, dobi službo. Ft. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg št. 9. 17975 Krojaškega pomočnika za velika dela sprejme takoj v stalno službo tvrdka J. Pogačnik, krojaški moj eter v Radovljici. 17889 Kavarniško blagajničarko sprejmem v solidno kavarno. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna kavarna«. 17956 2 brivska pomočnika »bultristucerja« zmožna nekoliko onduliranja, 8prej-nem s 24. majem za stalno Enega starejšega za vodstvo podružnice na letovišču. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko 333«. 18008 Krojaški pomočnik dober delavec dobi mesto v Bribiru (Hrvatsko Pri-morje). Vsa oskrba v hiši. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro »101« na oglasni oddelek »Jutra«. 17980 Učenca pridnega, zdravega in iz dobre rodbine, sprejmem v galanterijsko in manufak-turno trgovino. Oglasiti se je osebno na naslov, ki ga pove oglasni oddelek Jutra 18014 Kuharico i š 5 e boljša rodbina brez otrok na deželi. Plača 300 Din. Ponudbe pod značko »Tovarna« na oglasni oddelek »Jutra«. 18015 Dekle staro 14—16 let. ki ima veselje do otrok, katero bi po možnosti spalo doma — sprejmem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18019 Tekača v starosti 14—16 let. potrebujemo za takoj. Oglasiti se osebno pri Tea Import. Ljubljana. Tavčarjeva 2. 17993 Mizarja ki ima dolgoletno prakso v izdelovanju belega pohištva v serijah, sprejmemo. Ponudbe z zahtevki plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen«. 181045 Slaščičarja samostojnega, išče Majer. ko'odvorska restavracija v Mariboru. 18039 Za češko iščem zastopstvo dobre domače tvrdke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jugoslavenski proizvod« 17731 Pletilja dobro izurjena, išče delo ca na dom Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 17656 Provizijo od 2. do 7 obroka prt ras-pečavanju državo papirjev '8 letošnje žrebanje! tdrn ženo i zavarovanjem dobe zastopniki cele države >d Organizacionog Odelenja — Beograd, Zmaj od Nočaja 14. ' 12038 Odeje (kovtre) na roko šivane izdelujem po nizki ceni in sprejemam popravila na Emon6ki c. 4. 17978 Zaslužek Kdor bi rad kaj zaslužil, naj se obrne na menjalnico Reicher & Turk, Prešernova ulica 44. — Prodajalci srečk — invalidi in drugi lahko zaslužijo mnogo 18032-a Fina šivilja izdeluje najmodernejše plašče po 100 Din, kostume in pomladanske obleke, najceneje in najhitreje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 17812 Zastopstvo za dobro i o o č predmet sprejmem takoj večjem kraju na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17973 Šivilja za obleke za dame in otroke, gre šivat na dom — Event. urezavanje oblek. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Perfektna 09« 18009 Šoferska Šola daje p o d k In izobraznjt praktično u1 teoretično kan lidate ta »amostojn* *o lerje Pouk je temeljit tt usptb »iguren ILandidat-.prejemamo vsak dan — Prospekti gratis Nitančn-informacije v avto šol'. Zagreb Kaptol 15. telefoi U 11-95 22" Udova z 2 otrokoma, s skromno penzijo, poštena in delavna, išče v skrbi za svoje otročiče kakršnekoli zaposlitve, ki bi ji olajšala nad vse bedno stanje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hvaležna 96«. 1799G Prodajalka mešane stroke, želi preme-aiti mesto, najraje v kako večjo trgovino v Ljubljani Ponudbe na oelas oddelek »Jutra« pod značko »Proda, jalka 17». 17527 Tehnični risar in računar, spreten, išče proti zmerni plači zaposlitve v tehnični pisarni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiv 12«. 18012 Italijanščino poučuje in daje konverza-cijo v isti resen uradnik. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tržačan«. 17963 Nemščino poučujem in dajem konver-zacijo v isti Cenj. dopise pod »Nemščina« na oglasni oddelek »Jutra«. 17964 Pozor! Krojno risanje in prikroje-vanje damskih oblek poučuje edino strokovno izprašana učiteljica R o z a Medved, Ljubljana — Mestni trg št. 24 (nasproti magistrata). Izvršuje tudi damske obleke, plašče, kostume itd. po zmerni ceni, kakor tudi raznovrstne kroje po meri. 18011 Natakarica dobro izvežbana. želi za takoj boljše mesto Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštena 17« 17941 Šteparica za gornje dele. z večletno prakso, dobro izvežbana v svoji stroki, želi primerne službe. Nastopi lahko takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17940 Tehnik strojne in livarske stTcke ter e popolno trgovsko izobrazbo. z večletno prakso išče mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Praksa 10». 17921 Trgovski pomočnik z znanjem nemškega jezika bi rad premenil službo — najraje v Mariboru ali Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten 20». 17918 Čevljarski pomočnik vešč »bitega dela — išče službo Nasiov v oglasnem oddelku «Jutra». 17916 Gospa r zakonu nesrečna, išče primerne službe, najraje v kaki gostilni kot pomoč v kuhinji ali k samostojnemu gospodu. Nastopi lahko takoj. Ponudbe prosi na ogl. oddelek »Jutra» pod š^fro »Mirno življenje®. 17959 Dve moški moči poštena, zanesljiva, vešča pisarniških poslov, knjigovodstva in strojepisja, želita' zaposlitve za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Pisarna 49». 18032 Lesni strokovnjak absolvent tehnične srednje šole lesnega oddelka, večletni samostojen Btgovodja. popolnoma verziran v obra-tovodstvu, v manipulaciji vsakovrstnega lesa. v kalkulaciji izrabe lesa, dober organizator racijonel dela n tudi vešč vsega tozadevnega pisarniškega dela ter knjigovodstva, želi primerne službe. Naslov v oglas, oddelku «JutTa». 17880 Pekovski pomočnik želi službo za takoj. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17988 Postrežnica išče zaposlenja čez dan — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17979 Najboljši premoj; Oebta. VVoUov* alte* l/l) 84- Motvoz vrvico! kupite najceneje tovarni Mehanična vrvarn« *inkovw? Grosntilje 26' Gonilna jermena nozemska tvrdke F Poli •hy Jaromef — zastopstvo n zalogu Rudolt Deržaj Ljubljana, Kolodvorska al 28. 125 Birmanska darila najlepša in najcenejša ku pite pri zlatarju A Fuchs. Ljubljana, Šelenburgova ul št 6. 19-11 Jugovičevo Salvator sirišče da ▼ petih minutah •sladek sir, 6 Din Barva za sirovo maslo in za sir Din 5. Prašek Za pripremo siro vega masla 5 Din. Sprej meno preprodajalce. — Lekarna Jugovič. Novisad — Zahtevajte vzorce in pošljite v pismu 10 Din 17824 Štedilnik dobro ohranjen, kakor tudi aekaj pohištva naprodaj na Vidovdanski cesti št 2 — podstrešje. 17724 Raket najboljše kvalitete prodam po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18031 Lepo kočijo (landauer) in tovorni avto Bflssing za 2 in ool tone 36 HP Oletilni stroj >n 1 plinski aparat, prodam Vprašati v ogl odd >Ju tra«. 17530 Pomladan. suknjo popolnoma novo. moderno fino izdelano, za srednje močno osebo, prodam pod nabavno ceno. Blago svetlo-rujavkasto. — I Goltez Stožice-Ježica. 17949 Ruhmkorff 10mrn z komutatorjem ln Geislerjeve prodam. Flori-janska 17/n 17902 Trboveljski premog in drva v vrečah po naročilu dostavlja najceneje na dom M Schlamberger. Ze lena jama 170. 17900 Otroški voziček še dobro ohranjen, po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17958 Preprogo veliko, čevlje štev. 36 in palme poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18020 Različno pohištvo prodam radi selitve Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17925 Moško kolo dobro ohranjeno, proda Kovačevi Č. Sp. Siškl, Medvedova ulica 22. 17997 Pohištvo in medicinske knjige poceni naprodaj na Gospo-svetski cesti 7. 18001 Jedilno orodje srebrno, za 12 oseb. dobro ohranjeno, prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18022 Umivalnik iz trdega lesa, z marmornato p'oščo in zrcalom poceni proda Berce, Nunska ulica 17/11. 18046 la bučno olje Muc kolonijale. Vodnikov trg 16847 ^jgfbjfejNt j Srebrne krone zlatnike in različno zlato kupuje F Čuden, Prešernova ulica 1. 209 Stare kovine Kakor baker med. svinec ■inklim »trugotine bakra tr nedi aluminium ,kuinuU '.orskf plošče svinčeni pe iiel rvinčen« črke kliSfje kovinsko peno železo lit ine kuuuje »Calin« kom iruštvo Zagreb Mandal Sina 1-b 68 Za prešanje sena (Holzwol!e) kupim prešo — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17673 Škurete kratice 12 in 18 minske ku :>imo več vagonov Ponud be pod »Za zaboje« na ogl >ddelek »Jutra«. 17878 Zimmce s svitlo žimo in preproge, dobro ohranjene, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zimnice«. 17966 Motor na surovo olje (RoBhl-Motor). dobro ohranjen in 3 kamne za mletev moke kupi Ivan Bradač trgovec, Veles, Makedonija. 17967 Šivalni stroj dobro ohranjen, po možnosti znamke »Sineer«, novejše vrste, kupim za primerno ceno Naslov v ogl. oddeVku »Jutra« pod šifro »štedljivost 5». 17954 Tehtnico od 100—150 kg kupi France Jenko, Medvode. 17976 Razpisujemo dobavo 5 vaconov krajni-kov. Ponudbe je vložiti do 19 t. m. Več pri Direkciji državnega rudnika Zahu-kovca. pošta Griže. 17972 Starinske stvari slike, keramika, mobiliie, porcelan in fisrure kupim. Cenjene ponudbe na og'as. oddelelk »Jutra« pod šifro »Nabiralec«. 17995 Kavarniško in barsko posodo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šif-^o »Boljši lokal«. 17986 Vrtne stole in mize za kavarno kupim — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »DoVo ohranjeno«. 17987 Mecesnov les izrecno suh, okrogel ali rezan kupimo. Ponudbe z najnižjo ceno pod značko »Mecesen« na oglasni oddelek »Jutra«. 18044 Hlode smrekove ld jelove, vsako količino in v vseb dolžina) od 4 m navzgor, kupimo Franko ragoa nakladalna ,.o.-taja Ponudbe s količino ^n ceno na naslov ( Ha gušar & Co., družba z o z. Vrhnika. 17879 Hiša i gospodarskim poslopjem vrtom in gozdom v Graho vem pri Cerknii i (prej last M Leva rja J je ugodno na prodaj Pojasnila pri Za družni banki v Ljubljani Aleksandrova cesta 17779 Enonadstropno hišo krasno, popolnoma prenov ljeno. komfortno z vrtom v Spodnji Šiški, zamenjam za hišo z lokalom na prometni cesti * Ljubljani — proti event doplačilu Po nudbe pod »Hiša« na ogl odd. »Jutra« 17410 Na prostovoljni javni dražbi se bo pod ugodnimi plačil nimi pogoji prodajalo , ne deljo dne 18 t m pop ob 2 uri na licu mesta v Velikem Crnelem. t. j 20 minut od postaje Stična — 2 posestvi z gospodarskimi poslopji št 2 in 6; najprvo se bo prodajalo po |iosa meznih parcelah, končno po žeiji kupcev tudi skupno K obilni udeležbi se vabijo kupe i 1 — Mihael Omahen. Višnja gora. 17882 Vilo s 3 stanovanji, v Ljubljani eb cestni železnici in dvo-druzinsko novo hišico 20 minut od Celja poceni prodam. Dopise na poštni predal št. 210 — Ljubljana 17749 Pozor gg. lekarnarji Obširno poslopje t krasnim !oka!om, pripravnim za le karno. v kraju, kjer 10 ur naokoli ni nikake lekarne, ugodno prodam, ozir. dam v najem. Naslov v oglas oddelku «Jutra». 17568-a Gostilno v Zagrebu na zelo prometnem mestu dobro uvedeno, prodam — Cena kompletnega inventarja za 2 krasni veliki sobi 15 000 Din. Stanovanje za gostilničarja ter stranski prostori, vse to proti mesečni najemnini 2000 Din Velika terasa in dvorišče Sigurna eksistenca Poias nila dajo lastnik Weiller. Savska cesta 109. 17955 Parcelo v velikosti 450—600 m« kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «;fro »Parcela 11». 17998-a Več poslovnih lokalov se odda v Sp Šiški na pro metnem prostoru in veliko odprto šupo Ponudbe pod »Obrtni lokali« na oglasni odd. »Jutra«. 17675 Lokal ali pa prostor na dvorišču ia ureditev foto-ateljeja. iščem na prometni točki v Ljubljani Ponudbe pod »Fotograf« na oglasni odd •Jutra«. 17411 Trgovino z mešanim blagom ali prazen 1 o k » I ▼ prometnem kraju vzamem t junijem v najem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometen kraj 28» 17870 Majhen trg. lokal v Kopitarjevi ulici št. 1 oddam. Vprašanja na upravo hiše. Krekov trg št 10. 17984 K Kompletno tvornico s strojem čajnega peciva, keksov in oblatov oddam v najem dobremu strokovnjaku Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Tvornica keksov«. 17971 Stanovanje i—4 sob išče mirna strank« za avgust. ▼ »redmi mest« i'onudbe na oglas oddelek ■Jutra« pod šifro »4 osebe« 17709 Stanovanje solnčno, t novi viB. eno-sobno s kuhinjo ln vsemi »ritiklinami oddam dvo ali tričlanski družini • 1 avgustom Ponudbe na ogla-oddelek »Jutra* pod šifro »Za avgust*. 17874 Stanovanje 1—8 sob « kuhinjo, želi s 1 julijem mirna stranka ▼ sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17992 Stanovanje 2—8 sob s pritiklinami išče v sredini mesta mirna stranka štirih oseb — čez dan odsotni. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »t. avgust«. 17989 Stanovanje sobe in kuhinje s pritiklinami oddam v Sišlci. Slovenska cesta 36. 17991 Stanovanje 2—8 sob kuhinje in priti-klin išče stranka 2 oseb za takoj ali junij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna in snažna stranka«. 17998 Stanovanje obstoječe iz 2 sob in priti-klin, v sredini Ljubljane, zamenjam za Vf j e Naslov v oglasnem oddelfku Jutra. 17961 Stanovanje pod šifro »Elegantno*, je oddano. 17994 Stanovanje »obe in kuhinje, pritlično, Ivoriščno oddam s avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno«. 18042 Stanovanje 2—8 sob išfce starejSi zakonski par za julij ali tudi riozneje. Ponudbe na ogl. iddelek »Jutra« pod šifro • Zmerna najemnina« 1803S 2 velik? sobi i električno razsvetljavo — najprikladnejši Za pisarne. direktnim vhodom iz stopile. oddam , centru mesta Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Sobe za pisarne*. 17871 Prazno sobo r električno razsvetljavo — iaVoi oddam v Novem Vod-matu 62. 17924 Sobo išče uradnik, ki je čez dan vedno odsoten Ponudbe z navedbo najemnine na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »15. maj*. 17990 Pekarno na zelo dobrem prostoru na deželi oddam radi prese-'itve tistemu, ki plača primerno odstopnino in odkupi inventar. Dopise na oglasni oddelek «Jutra* pod »Dober prostor*. 17999 Opremljeno sobo oddam takoj boljšemu gospodu Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17960 Opremljeno sobo popolnoma novo, solnčno, na Aleksandrovi cesti oddam s 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Nova soba*. 17965 Ooremlteno sobo ]°ipo in ZTačno, t električno •azsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18007 Sobo s štedilnikom in eleiktr. razsvetljavo, veliko, takoj oddam zakonskemu paru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 17974 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z razgledom na grad, oddam s 15. majem. Cena za sobo in oskrbo ter krpanje perila 360 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17968 Prazno sobo veliko, oddam 2 osebama brez otrok Istctam sprejmem tuli sostanovalko — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17977 2 gospodični -prejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta Nado, pove oglasni oddelek •Jutra«. 17510 Separirano sobo za pftsarno, oddam blizu Aleksandrove ceste. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18033 Opremljeno sobo z elektriko in prostim vhodom. T sredini mesta oddam boljšemu, solidnemu gospodu Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 18006 Sobo svetlo in zračno Išče za takoj vi«okošolka Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Visokošolka«. 18018 Lepo sobo zračno, odda Zalaznik — Emonska cesta 2. 18047 Prazno sobo išče za takoj starejSi gospod Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18036 Onren*neno soho s separatnim vhodom oddam takoj Naslov y oglas, oddelku »Jutra«. 18043 Lepo sobo zračno. § posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 15. majem enemu ali dvema gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 18023 Uradnica išče s 15. majem alf t. junijem stanovanje t hrano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »DoVa«. 18000 Sostanovalca sprejmem po zmerni ceni v lopo, solnčno sobo. Naslov T>ove oglasni oddelek »Jutra«. 18037 Sobo s prostim vhodom oddam v sredini mest* Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 18034 Gospodično sprejmem na hrano na Dunajski cesti 81/1 17920 Iščem družabnika s 30 000 Din in osebnim sodelovanjem. za kino podjetje v provinciji Ponudbe na naslov Boris Melhijor, hotel Imperial, Dubrovnik, Dalmacija. 17567 Hiromant ki ostane vključno do 10. t. m., sprejema od 10.—12. in od 3.—7. ure v hotelu »Lloyd» soba 11. V. Timotejev. 17957 Trgovec ki hoče svojim odjemalcem postreči z zdravo in poceni kavo, naj naroči »Kaven*, ki daje brez vsakega drugega dodatka najboljšo, na živce in srce blagodejno vp^vajočo kavo. — Glavna Taiosa: H Starč, Ljubi iana-Moste. 17983 Diskretno znanje želi inteligenten trgovec z mlado damo iz boljše družbe v Ljubljani. Dopise pod šifro »Nesebičen K-908» na Tnterreklam d. d., ZagToh. Mairovska 28. 17970 «Turista» išče gospodična. Dofrtse na oglasni oddelek »Jutra» pod »Inteligenten*. 18027 Slovo! Ob odhodu iz MariboTa kličemo vsem znancem in pri-jnteliem »Na svidenje* — JoSko. Slavka in Pogoš Petan. T.inhljana, Bežigrad — vila Gina. 18005 Katera bo'lša dama bi šla vezat birmo pridni učenki ljudske šole? Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Botra«. 18021 Mlad gospod Čedne zunanjosti, star 27 let. želi znanja z istotako gospodično. Šivilje imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Resnost«. 18004 »Slučaj* Dopis simpatičen Prosim naslov pod »Diskret 26« na oglasni oddelek »Jutra«. 17969 Inteligentna dama ki poseduje dobro idočo trgovino na prometnem kraju, želi znanja z inteligentnim. dobro situiranim gospodom srednjih let. Donise na og'asni oddelek »Jutra« pod »Resna ponudba 39W» 18016 Trgovsko naobražena gdč. iz boljše hiše, s premoženjem, se žeU seznaniti s simpatičnim trgovcem, starim do 35 let — radi čimprejšnje ženitve. Prednost imajo trgovci, ki posedujejo dobro idočo trgovino v prometnem kraju — Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plemenito 6rce 28«. 17865 Berdo dobro ohranjeno, k n p 1 m. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Berda«. 18013 Klavir (Konzertflflgel) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konzert-fltlgel«. 17985 Kratek klavir črn in vinske sode poceni proda Dobrajc, Maribor. Frančiškaska 21. 18040 Ptičarje - resavce (mladiče) oddam koncem maja, od psice Lola Mirska (odlikovana na tekmi 8. oktobra 1926 s 8 darUi) in psa Pozor Krimski, oba s prvovrstnim rodovnikom — Cena po 700 Din Ponudbe na naslov: L. Matajc, Stra-žišče pri Kranju. 17676 Čebele močne, 6 najmodernejših panjev in lep čebelnjak — vsled zidanja naprodaj — Pismena vprašanja pod šifro »Čebelnjak« na oglasn- od delek »Jutra«. 17969-a Ptiči slavček, črnoglavčei in pen-ca, prvovrstni pevci, naprodaj Pismena vprašanja nod »PtiH* na oglasn' od delek »Jutra«. 17953-a Jajca za valenje od lepe pegatke (Perlhuhn) in od drugih dobrih kokoši prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 17953 Kdor išče zastopstvo, komisijo ali trgovske zveze, naj naroči ttBERSEE-POST pri Rud. Puc, Ljubljana. — Letno 12 zvezkov = 100 Din 17981 Materijal za zasipanje jam (močvirja) oddam. — Poirve ee v trafiki na Vidovdanski c. 7 18041 GOSPODINJE poskusite dealno sredstvo u oodžl-ganje dr» in oremoga — zahtevajte Plamen ori V»-<-ir nreoveo tgi v Zsms modroce naibotišn fn naiceneiša ori M. M A S T E R L tovarna žime Kranlti ki imajo stik z vasmi, iščem« po vseh mestih za prodajo kemijskega preparata (zdravila za govedo in drugo živino). Velik zaslužek z minimalno vlogo. Pisati na Lumlere & Ko. Beograd Uzun Mirkova 6/V. Pošt. predal 153. UGODNA PRODAJ» AVTOMOBILOV Iz druge roke: t Oaklaoa limuzina tič>a 1927, 4 rrati S - sedežen, volt r ca 4000 km. skora nov, Oln 35.0(10 ! Oakland Sport Too rini. 1926. odprt! 5 »edežen. zek dobro ohranjena Din 60.00« »eč Chevrolet Too ring-ov, 1927, od prti, 5 - sedežni. » telo dobro ohra a jene m stanjn, m a !o »oženi, od DID 40 000—48.000 »ef Chevrolet Ton rlng-ov, 1926, do bro ohranleni. od Din 20 000 —35.000 l Fiat 501 Sport. 4 - sedežen, brezhi ben. ntne skora nove, Din 40.000 l Plat 503, odprt L 5 - sedežen, tzvrv no ohranjen, mai« vožen. Din 55.000 I Itala. odprti 4-se dežen, moderna ty pa, t dobrem sta njn. Din 25.000 I S. A. IM. dvosedež ni. poldirkatai. Din 28.000 1 Pord. 1926, dobre ohranjen Dtn 15.000 Itala, tovorni, :ri-tonski, polne jmmr Din 17.000 Pengeot Sport, 4 sedežen, tipa 26. dobro ohranjen. Cena Din 35.000 Pri f. & M. Barenr & [o., LJUBLJANA Dunalska cesta 12. Telefon 22-92. lis Ie ne stroke UreJaje Darods RarliSB, Izdaj* za Jconzordi «Jutxa* Adoli £» Narpctoa uskMSfl