PoStnina plačana t gotovini Leto VIII, št. 245 Ljubljana, sobota 15. oktobra 1927 am l»ti»ja ob 4. xji»tr»|. = Sune mesečno Oin »5 — ta ino<-sematror Din — neobvezno. Oglasi po taritu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon it. «079 in 2804, ponoči tudi Št. 2034. Rokopisi se no »racajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 3 Din Dpravnistvo: Ljubljana, freJcrnor* ulica it s*. — Telefon št. «036. losenUni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št, «40« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta mmorn V Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-lana St 11.84* • Praha čisto 78.18« Wien,Nr. 105^41. - Albanski poslanik Ceno beg umorjen Sinoči je bil v Pragi ustreljen poslanik Cena beg. - Atentator je 231etni albanski študent iz Rima. - Umor je izvršil, da prepreči poslanikovo delovanje za zbližanje med Albanijo in Jugoslavijo Ljubljana, 14. oktobra. Ni se še poleglo vznemirjenje, ki ga je povzročil pri nas in po vsej Evropi atentat na generala Kovačeviča, že se nam prinaša druga senzacija slične pri-rode: Kroglam atentatorja je podlegel Cena beg. diplomatski predstavnik Albanije na Češkoslovaškem. Atentat se je dogodil v daljni Pragi, ali je kljub temu popolnoma balkanska zadeva in velja balkanskim političnim odnosajem po svojih vzrokih in posledicah. Že prve vesti o atentatu samem, se bolj pa izjave, ki jih je podal atentator o svojem zločinu, nam pojasnjujejo popolnoma točno vse ozadje praške senzacije. Ako ne bi imeli izpovedi atentatorja. s katero je označil nagibe svojega dejanja, bi si mogli misliti, da je atentat potekel iz skupine one albanske emigracije, ki je morala po porazu Fana Nolija iz domovine ter se potika sedaj po evropskih zatočiščih, obsojena v brezmočno delo papirne propagande zoper sedanji režim v Albaniji. V tem slučaju bi veljali streli Cena begu kot poglavitnemu pristašu in pomočniku Ahmeda bega, bi veljali prav za prav samemu gospodarju situacije v Albaniji. Atentat bi bil interna albanska afera in bj se preko tega ne tikal evropske javnosti, a tudi naše kvečjemu indirektno. Toda atentator je izrecno povedal, da je prišel ubit Cena bega zato, ker ga smatra za izdajalca domovine, a to ne morda zato. ker podpira svojega prijatelja in šefa Ahmeda, marveč ker predstavlja poglavitnega zagovornika one albanske politike, ki se želi nasla-njatvi na Jugoslavijo in živeti z njo v najboljšem prijateljstvu. Cena beg je postal tedaj žrtev svojega naziranja, da je odprta Albaniji najboljša pot v bodočnost v prijateljstvu in zavezništvu z Jugoslavijo. Spričo tega atentat ni samo albanska zadeva, marveč se tiče tudi nas in še koga drugega. Spada tedaj v oni kompleks vprašanj, ki se osredoto-čujejo okrog celotnih balkanskih političnih zadev, v prvi vrsti pa odnošajev naše kraljevine do sosedov. Vsakomur je jasno prvi hip, da mladi atentator ni storil svojega dejanja iz lastnega nagiba; redko se dogodi, da izvirajo politični atentati iz individualne odločitve. Nastane tedaj takoj vprašanje, kdo ga je poslal v Prago. Ahme-dova okolica sama pač ne more priti v poštev. ker so jej na razpolago drugačna, gotovo nič manj sigurna pota in sredstva, da se iznebi eventualno neprijetnega sodelavca. S popolno gotovostjo tedaj lahko odštejemo to možnost iz območja verjetnosti. Obstoja pa v Albaniji še ena politična skupina., To so pristaši onega zloglasnega kosovskega komi teta, ki si je nadel nalogo, za vsako ceno motiti dobre odnošaje z nami in vznemirjati naše obmejne kraje na isti način in s sličnimi sredstvi, kakor delajo na drugi strani makedonstvujušči. Kosovci so bili prvotno srditi nasprotniki Ahmeda bega in njegovega režima, a so se potem sprijaznili z njim, ko je prešel v italijansko orijentacijo in so se spričo napetosti z Jugoslavijo njihove zoper nas naperjene aspiracije zopet mogle udej-stvovati. Kosovci so od nekdaj konspi-rirali z makedostvujuščimi in baš zadnji čas so zopet prihajale bugaraške tolpe čez našo mejo — z južnoalban-skega teritorija. Cena beg se s kosovci ni razumel; on je ostal do zadnjega, tudi po Ahinedovi preorijentaciji pristaš prijateljstva, z Jugoslavijo, čemur je dal zelo vidnega izraza še pred nekaj meseci, o priliki afere z našim tiranskim tolmačem Gjuraškovičem. Tem krogom je bil tedaj Cena beg na poti in dasi nimamo še podrobnejših poročil, od katere politične organizacije je dobil atentator pobudo za svoj čin, rmamo vendar pred seboj obrise one atmosfere, iz katere prihajajo v zadnjem času atenta-torske bombe in krogle na Balkan. Sodimo da nikakor ni slučaj, da se je zgodil praški uboj samo malo po demonstrativni seriji napadov in atentatov v Južni Srbiji, in le nekaj dni po umoru Kovačeviča. Tudi praški albanski atentat je znak komplota zoper našo kraljevino; za njim so isti akterji, ki hočejo za vsako ceno oslabiti našo situacijo na Balkanu, pa naj bo to od bolgarske ali albanske strani. Take težnje pa ne izvirajo samo iz balkanske atmosfere, marveč imajo svoj drugi, nič manj močni izvor še drugje. Praški atentator je prišel iz Rima, je gojenec tamkajšnje institucije in njegovo politično naziranje je očividno produkt one propag-nde. ki se vrši med albanskimi gojenci po sličnih šolah. Res. to bi mogel biti samo slučaj, ali zanikati se ne Praga, 14. oktobra, h. Nocoj ob 11. je bil v Pragi na Vaclavskem trgu umorjen albanski poslanik Cena beg. Mlad albanski študent ga je od zadaj ustrelil z revolverjem. Cena beg je v par minutah izdihnil. Atentatorja so aretirali. Praga, 15. oktobra h. Atentat na Ceno bega je bil izvršen par minut pred 11. uro zvečer v garderobi hotela »Passage« na Vaclavskem trgu. Morilec je 23 let stari Albanec Alci-biad Bebi, rojen I. 1904 v Elbasanu. Pričakoval je nocoj poslanika v hotelu in oddal nanj od zadaj tri strele v tilnik. Poslanik se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali so ga v par minutah v bolnico, kjer pa je kmalu izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Atentator je skušal najprej pobegniti, a ko je videl, da je to nemogoče, se je pustil brez odpora aretirati in odvesti na policijo, kjer so ga začeli takoj zasliševati. O polnoči se zasliševanje še nadaljuje. Praga, 15. oktobra. Ob 2. zjutraj h. Morilec poslanika Cena bega se piše Aicibijad Bebi. Rojen je bil leta 1904. v Elbasanu. Sedaj je bil gojenec albanskega liceja, ki ga vzdržuje italijanska vlada v Rimu, in je letos obiskoval VI. razred. Iz Rima je odpotoval preko Dunaja 10. t. m. v Prago, kjer je čakal na priliko, da umori Ceno bega, kar se mu je nocoj, žal, posrečilo. Pri zaslišanju na policiji je morilec po kratkem obotavljanju izjavil, da je umoril poslanika iz političnih motivov. Smatra ga za veleizdajal-ca, ker je v nasprotju s pravimi interesi Albanije deloval na to, da se Albanija oddvoji od Italije in se pridruži Jugoslaviji. Vest o atentatu se je kljub pozni nočni uri po Pragi bliskovito razširila in vzbudila veliko ogorčenje. Praga, 15. oktobra ob 2. zjutraj, h. Iz zanesljivega vira je zvedel vaš poročevalec, da je bilo jugoslovensko poslaništvo v Pragi že pred štirimi dnevi opozorjeno, da se pripravlja atentat na Ceno bega. Poslaništvo je o tem obvestilo i Ceno bega i češkoslovaško vlado. Praška policija je zato albanskega poslanika, ki je nastopil svoje mesto šele pred štirinajstimi dnevi, postavila pod trajno detektivsko zaščito, vendar pa je bil atentat pripravljen tako rafin'rano in izveden s tako bliskovito naglico, da so bili vsi varnostni ukrepi brezuspešni. * Umorjeni Cena beg je bil star nekaj nad 30 let. Rodom je iz Djakovice iz znanega črnogorsko-albanskega plemena Čmoglavičev. Med vojno je služil nekaj časa kot oficir v srbski armadi, a se je po ustanovitvi svobodne albanske republike preselil v Albanijo. Tam je postal intimen prijatelj sedanjega predsednika Ahmeda bega, kateremu je pomagal v borbi proti Fan Nolliju. Ko je postal Ahmed predsednik albanske republike, je bil Qena beg prvi vojni minister. Kmalu pa je prišlo med njima do nesoglasij, ki so se zlasti poostrila, ko se je Ahmed začel nagibati na italijansko stran. Cena beg je zato odšel iz Albanije in je prevzel poslaniško mesto v Beogradu. Na tem položaju ga je letos zatekel znani konflikt med Jugoslavijo in Albanijo. Po poravnavi konflikta se je Cena beg zopet vrnil kot poslanik v Beograd, obenem pa je bil imenovan tudi za albanskega poslanika v Pmei. Koncem septembra je odpotoval v Prar go, kjer je izročil svoje poverilne listine. Preden se je mogel vrniti v Beograd je postal žrtev svojih političnih nasprotnikov. Makedonstvulušči hočeo nadaljevati z atentati Naša vlada vztraja pri zahtevi razpusta makedonskih organizacij. — Zaupna okrožnica makedonskega odbora. — Izjava Al, Obova in K. Todorova. — Morilec generala Kovačeviča ubil svoječasno bolgarskega komunističnega poslanca Beograd, 14. oktobra, p. Zunanji minister dr. Marinkovič je danes že toliko okreval, da je popoldne prišel v svoj kabinet. Te* kom popoldneva ga je posetil bolgarski poslanik Vakarevski in ostal pri njem nad eno uro. Obvestil ga je o korakih, ki jih jc podvzek bolgarska vlada v zvezi z za« htevami, ki jih je izrazila jugoslovenska vlada v svoji noti. Zunanji minister dr. Marinkovič je pri tej priliki ponovno na. glasil, da je v interesu dobrih sosednih odnošajev in zbližanja med obema drža* vama nujno potrebno, da bolgarska vlada ugodi jugoslovenski zahtevi glede razpusta komitaških organizacij in z energičnimi ukrepi prepreči vsako nadaljno komitsko akcijo. Caribrod, 14. oktobra, r. Obmejnim oblastem se je posrečilo, da so dobile v roke tajne dokumente makedonstvujuščih, ki so bili poslani njihovim zaupnikom na našem navodila za delovanje komitašev na našem o-zemlju V tej okrožnici naglasa osrednji odbor makedonstvujuščih, da so se razmere v Južni Srbiji tako spremenile, da se morajo tudi komitaši poslužiti novih metod svojega boja. Uvodoma se opisuje sistem borbe »srbske« oblasti v Južni Srbiji, nato govori o načinu bodoče borbe komitašev ki se morajo zateči k poedinim atentatom ne samo v Južni Srbiji, marveč tudi v Beogradu in še bolj severnih pokrajinah, tako da se bo makedonska roka čutila v vsej Evropi. Končno napoveduje okrožnica, da bodo začeli izvajati atentate tudi v Ženevi proti Društvu narodov, ki noče slišati »obup nega klika podjarmljenih Makedoncev«. da, da se popolnoma ujema s celotno smerjo one nam sovražne akcije, ki ne da Balkanu miru, da si svoje medsebojne odnošaje uredi po svojih lastnih interesih. marveč seje in jači razdor med Balkanci za svoje imperijalistične načrte. Umor Cena bega je nov dokaz, kako silno je treba, da se balkanski narodi sporazumejo med seboj, sami, brez tujega posredovanja, osobito pa brez zlohotnega tujega vmešavanja, ki bo uspevalo samo dotlej, dokler bo še zaslepljenih ljudi na Balkanu, ki se dado izrabljati za tuje interese. Ta nova borba pa se mora vršiti z najmodernejšimi sredstvi, naglaša okrožnica dalje. Treba bo najti kakih dvajset ljudi, ki bodo pripravljeni, da se tudi sami žrtvujejo, če bo treba. Beograd, 14 oktobra r. Bivši minister v vladi pokojnega Stambolijskega Aleksander Obov in bivši bolgarski poslanik v Beogradu Kosta Todorov objavljata v listih nastopno izjavo: Niz podlih umorov in atentatov, ki jih je v zadnjem času izvršila zločinska organizacija Protogerova, naju silijo, da stopiva iz rezerve v kateri sva bila v zadnji dobi, ter da prevzameva moralno zaščito bolgarskega naroda proti domnevi, da je bolgarski narod odgovoren za vsa ta zločinska dela. V tem, sočustvujeva z jugoslovenskim narodom in deliva njegovo razburjenje zaradi z novo silo proti poskusom protogerovcev, koje voditelji so bili agenti Nemčije za časa svetovne vojne in ki stoje danes v službi Italije, izjavljava, da se bo bolgarski narod ki je prav tako žrtev teh izrodkov, boril z novo silo proti poskusom protegerovcev, da ga povedejo po poti izdajstva slovan-stva v podpiranje grabežljivosti fašistične Italije. Podpisana izjavljava, -da bova v slučaju nevarnosti, da bi Bolgarijo zavedli v nove krvave avanture proti slovanstvu, dvignila zastavo pobune proti izdajalcem bolgarskega naroda, podkupljenemu orožju fašizma in sva trdno prepričana, da bo ves bolgarski naTod v tej borbi stopal za nama. Sofija, 14. oktobra p. Morilec jugosloven-skega generala Kovačeviča je pred poldrugim letom ubil tudi Haralampija Stojanoviča komunističnega poslanca v sobranju. Uboj je bil izvršen 6. marca 1925. pred Vojnim klubom v sredini Sofije. Ta zločin so takrat pojasnili kot maščevanje bolgarskih komitašev za uboj profesorja Mileja. Evviva 1'Italia! Rim, 14. oktobra, s. Dekret bolcanskega prefekta odreja, da se morajo od 1. no» vembra dalje vsi nagovori vršiti v italijan. skem jeziku. Tudi dvojezični napisi na uli* cah morajo do 30. novembra izginiti in biti nadomeščeni samo z italijanskimi napisi. Dekret odreja nadalje, da se morajo tudi nemški napisi na namiznih prtih, posodi jedilnem priboru, perilu itd. po hotelih, gos stilnah in kavarnah odstraniti in nadome« stiti z italijanskimi napisi. Dr. Kratnerjev mandat verificiran Verifikacijski odbor je snoči z veliko večino odbil klerikalno pritožbo proti izvolitvi dr. Kramerja. — Zaslužena blamaža klerikalcev, ki so jih pustili na cedilu celo radikali Beograd, 14. oktobra, p. Verifikacijski odbor je nocoj razpravljal o klerikalni pritožbi proti izvolitvi dr. Kramerja za ljubljanskega poslanca. Razprava je končala z veliko blamažo za klerikalce. Uvedel jo je predsednik doktor Subotič s prečitanjem klerikalne pritožbe. Ko je prvič omenil ime dr. Kramerja, so začeli vsi opozicijonalni in demokratski poslanci vzklikati: «2ivel dr. Kramer!» «Živela napredna Ljubljana!« Pritožba klerikalnega poslanca dr. Hohnjeca je popolnoma neosnovana ter navaja samo splošno, kako so volili mrtvi, Američani itd. Po doktor Hohnjecu je dobil besedo dr. Kramer, ki so ga klerikalci sprejeli s silnim vpitjem. Dr. Kramer je izvajal med drugim: «Hotel sem govoriti samo o dejstvih. Toda govor prijatelja Hohnjeca me sili, da govorim o svojem slučaiu bolj obširno. Prihajam iz pokrajine, kjer vlada najsramotnejši duševni teror, teror po-litikujoče duhovščine, ki izrablja cerkev v zasužnjenje duš.» Pri teh besedah so pričeli klerikalni poslanci, ki so bili skoro polnoštevilno zbrani, hrupno protestirati ter so vpri-zorili strahovit ropot. Vsi ostali člani verifikacijskega odbora se niso mogli načuditi, da se klerikalci tako neolikano obnašajo. Kot primer je dr. Kramer citiral «Glasnik Presvetega Srca Jezusovega«, kjer se poživljajo katoličani, naj glasujejo za Jezusovo skrinjico. Pri tem je dr. Kramer pokazal imenovani časopis. Skoraj ves verifikacijski odbor je pri tem prasnil v smeh -in začel obdelovati klerikalce z žgočimi medklici. Kar se tiče terorja, je navedel doktor Kramer še slučaj, kako so na dan volitev državni uradniki trumoma hiteli na kolodvor, da na ta način ne bi bili prisiljeni glasovati za klerikalno stranko, ker so bili vedno naprednjaki. Niso se pač hoteli izpostaviti vladnemu pritisku. Dr. Kramer ne more razumeti predsednika Vukičeviča, ki se je spomladi opetovano razgovarjal s predstavniki SDS v Sloveniji ter izjavil, da je v državnem interesu, da se potolčejo klerikalci. Tudi pri teh besedah so klerikalci ostro protestirali. Pri tem so nekateri člani verifikacijskega odbora vzklikali: «Kak teror mora vladati šele v Sloveniji, če so klerikalni poslanci tako nestrpni!« Dr. Kramer je nadaljeval: «L. 1925 so klerikalci naprednjakom očitali zvezo z radikali, češ da so ti prodali Slovenijo. Sramotili so jih s psovkami: robske duše, velesrbi. framazoni, izdajalci naroda itd.« Iz stalnega napredovanja naprednih glasov v Ljubljani, zlasti pa iz rezultata občinskih volitev 2. t. m. izhaja, da tudi zmaga pri skupščinskih volitvah ni bila slučajna. Glede metod, ki so se jih klerikalci posluževali pri skupščinskih volitvah, navaja dr. Kramer slučaj, kako je 11. septembra glasovalo 53 teologov. Naprednjaki so nato razglasili v časopisih, da se bodo zahtevale legitimacije vseh .volilcev, ker so slutili, da so klerikalci sleparili. In res je 2. oktobra vo- lilo od teh 53 15 teologov manj. Večina verifikacijskega odbora je bruhnila pri teh besedah v glasen smeh. Nato je dr. Kramer navedel slučaj klerikalnega čuvarja skrinjice Grošlja, ki je nastavljenee v Katoliški tiskarni, in ki ima dva sina. Avgusta in Leopolda, oba sta pri vojakih. »Pomislite sedaj,« je vzkliknil dr. Kramer, »klerikalni čuvar sedi za klerikalno skrinjico in gleda, kako njegova sinova glasujeta in ju ne more spoznati.« Pri teh besedah so vprizorili klerikalci strahovit kraval ter protestirali, večina pa jih je zopet obkladala z raznimi zbadljivkami. Dr. Kramer je končal svoj govor z opazko, da ni pričakoval, da bodlo klerikalci vložili tako neresno pritožbo, ki pomeni formalno in vsebinsko pravi zasmeh dostojanstva Narodne skupščine. Dr. Kramerju so priredili člani veriii-kacijskega odbora tople ovacije. Za njim je govoril dr. Hodžar. ki se je strahovito razburjal, zakaj je dr. Kramer govoril samo o klerikalcih. Nekulturno je, da Slovenec govori o klerikalcih in klerikalni stranki Očital je dr. Kramerju, da ne hodi k maši, kar je verifikacijski odbor zopet kvitiral s smehom. Dr. Hod'žar je mnenja, da je pravi cinizem, ako dr. Kramer imenuje klerikalno pritožbo neresno. Pri teh besedah je zaklical zemljoradnik Koka-novič: »Vaše držanje v anketnem odboru je bilo cinično!« Dr. Hodžar je končal svoj govor s predlogom, naj skupščina odredi anketo,, ki bo natančno pregledala in ugotovila klerikalne pritožbe. Dr. Kramer je pri tem vprašal: »A tako, sedaj se zadovoljujete samo z anketo, dočim ste zahtevali v pritožbi, nai se moj mandat kratkomalo preda dr. Korošcu!« Klerikalci so namreč tekom debate sami uvideli neres-nost svoje pritožbe. Zato so izpremeni-li svoj predlog ter zahtevali anketo. Posl. Juraj Demetrovič je izjavil, da verifikacijski odbor nikakor ne more vzeti v pretres tako neresne pritožbe. Ako bi se taka neresna pritožba upoštevala, bi se moral anketirati pač skoraj vsak mandat v državi. Edina resna trditev v klerikalni pritožbi je' slučaj z onim volilcem, ki je izjavil, da je volil za demokrate proti plačilu. Tudi ta trditev ne drži, kajti vsaka stranka bi mogla po volitvah dobiti na stotine takih volilcev. ki bi proti nagradi izjavili, da so volili podkupljeni za nasprotno stranko. Poslanec Zebot je med burno veselo-stjo vseh navzočih trdil, da so naprednjaki preoblekli svoje akademike v teologe, ki so šli nato volit. Predsednik dr. Subotič je odredil glasovanje o predlogu dir. Hohnjeca in dr. Hodžarja, naj se za volitev v Ljubljani odredi anketa. Predlog je bil odklonjen z 11 glasovi. Proti so glasovali: vsa Opozicija in vsi demokrati. V manjšini so ostali klerikalci, katerim se je pridružilo le nekaj radikalov. Ostali radikali so se odstranili. (Poročilo o zadnji seji verifikacijskega odbora na drugi strani.) Gosar&v stanovanjski zakon odklonjen Ministrski svet je snoči zavrnil dr. Gosarjev načrt novega stanovanjskega zakona.'— Dr. Gosar postavlja «SIoveiica» na laž, da reši sebe blamaže Beograd. 14. oktobra, p. Nocoj se je vršila skoraj štiriurna seja ministrskega sveta, ki je trajala do pol 10. zvečer. &ar, nemogoča. Dr. Gosar sam je bil po seji zelo rezerviran. Napram novinarjem, ki so ga Na seji se je razpravljalo izključno le i obsuli z vprašanji, se je izgovarjal, da o načrtu stanovanjskega zakona, odnosno o likvidaciji stanovanjske zaščite, kakor jo je predlagal minister za socijalno politiko dr. Gosar. Ministrski svet ie njegov osnutek v splošnem odklonil. Na današnji seji se je po zatrdilu ministrov vršila razprava Samo o prvih dveh členih, a še ta dva nista bila sprejeta. Ministri so po seji izjavljali, da je rešitev stanovanjskega problema na podlagi, kakor si jo je zamislil dr. Go- je besedilo zakona, kakor so ga objavili listi, popolnoma napačno in netočno. Ko so ga novinarji nato opozorili, da so beograjski listi posneli besedilo po ljubljanskem «Slovencu», je g. Gosar v vidni zadregi zatrjeval, da ne ve, od kod je dobil «Slovenec» to besedilo. V ostalem pa je naglašal, da je stanovanjski problem zelo težavno vprašanje ter da se bo ministrski svet o tem še ponovno posvetoval. Ogromno poljsko posojilo Varšava, 14. oktoora. s. Včeraj je bila podpisana pogodba o zunanjem posojilu, k: se glasi na 62 milijonov dolarjev in dva milijona funtov šterlingov. Obligacije se bodo obrestovale s 7 odst., odplačilna do« ba pa znaša dvajset let. Varšava, 14. oktobra, s. Vlada namerava po sklenjenem zunanjem posojilu najeti še notranje posojilo v znesku 100 milijonov zlotov. Varšava, 14. oktobra, s. Tukaj smatrajo za sigurno, da bo državni podtajnik za fU nance v VVashingtonu Mr. Dewev imeno* van za finančnega svetovalca poljske vla* de. Imel bo kot finančni kontrolor ob enem tudi nalogo zasledovati vsa bodoča poso« jila, ki jih bo sklepala Poljska z inozem* stvom. Imenovan bo za to funkcijo na tri leta. Miss Elder in njen tovariš rešena Pariz, 14. oktobra, (pa.) Miss Elder in njen tovariš Haldemar sta padla 800 kilo. metrov od španske obale. Na krov jih je sprejel holandski pamik Barendreth, ki prispe jutri na Azore. Letalo je moralo pri« stati, ker se je pokvarila zveza med tan« kom za bencin in strojem. Stroj je zgorel, letalo pa je bilo rešeno. (Glej poročilo na 6. strani.) Saint Louis, 14. oktobra, s. Letalca Co« stes in Le Brix sta ob 6.23 odletela v sme. ri proti Natalu. Amsterdam, 14. oktobra, s. Nemško letalo D 1220 je ob 1.55 amsterdamskega bu sa gladko pristalo na tukajšnjem mortiai riškem aerodromu. Ali mora radi dveh oseb res vse propasti? Pred volitvami v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo LjobOana, 14. oktobra V času, ko vsa javnost glasno toži nad gospodarsko krizo m nad nezmoiaostio poetičnih korporacii. da režijo gospodarska vprašanja, se pred nami odigrava Žalosten proces ubijanja avtonomnega gospodarskega zastopa trgovine, obrti in industrije v Sloveniji. ..... Slovenci slovimo kot praktični, hladno-misieči liudje. V resnici nas obvladuje ču-dcrvit fanatizem, ki ne da bi z očesom tre-nil, uganja samomorilske orgije. Naša Zbornica za TOI, ki bi lahko bila nevtralno torišče gospodarskega dela, naš ventil in glasnik skupnih težav, je že skoro dvoje let v stanju najtežje krize, ki k> uničnle gmotno ta materijalno. Isti čas. ko se ploska v mislih na »Privredni Savet«, se uničuje ono. kar že imamo. Kdor vse to hladno premisli, se mora prijeti za gtevo in se vprašati, ali smo Slovenci znoreli, da sami nad sabo uganjamo harikiri. Brez nstnilienia moramo iskati vzroke tega tragičnega pojava. Tu zadenemo na žalostno istino, da gre cela kriza Zbornice za TOI vs poredno s pojavom osebe g. Ivana Jelačtna na mestu njenega predsednika. Od tedaj ni ne miru ne reda, vse ie v boju proti vsemu- nezaupanje se širi, vodnjaki so zastrupljeni, nikjer ni veselja za skupno delo. Kakor zakleto ie vse. Mož ie nedvomno talentiran in ambiciiozen, a zdi se, da gre ta ambicija že v živčno bolezen. J» kakor razkrajajoč strup, element nemira, obenem nasilen in zavraten. Bolan človek očividno, ki mu naša strankarska razoranost daje možnost, da s svoio čisto destruktivno ta ne dvonrno nekoliko patološko prirodo igra vlogo dtaamita v naši gospodarski organizaciji. Kar prime, vse razdere. sam pa se ne more odločiti za noben pravec. Rekli smo zgorai, da Slovenci uganjajo gospodarski harikiri. Znorela radost nad uničenjem bančnega zavoda le radi upanja, da se ena senčica odgovornosti more prišl-ti politič. nasprotniku, ie poiav iz tega predala. Na magistratu v Ljubljani ie letos gospodaril komisar, ki' ie brez iavne kontrole razpolagal z milijoni* med tem ko se ubijamo za malenkosti. In tudi Pri Zbornici za TOI sta gg. Jelačin in Ogrin po žalostnem naključju prišla v dobo velikih izdatkov in investicij, ki jdh vršita brez kontrole. Tu gre za milijone in ta čas, ko se kregamo za male razlike pri plačah nameščencev, gredo stotrsoči. d& ne rečemo milijoni v izgubo. Pri tem smo z žalostjo videli, da je tudi moralna kvalifikacija komisariev Zbornice TOI negativna. Vse se dela brez odobrenja poklicanih činiteliev. Podpredsednik zbornice je za delo uri zbornični plači dobro plačan, razen tega sodeluje pri dobavah. Njegov sin ie nastavljen pri zgradbi. Tisti, 'ki bi ga moral nadzirati, je od njega politično odvisen. Mora se reči. danes se ne ve več, kdo pije. samo kdo bo plačal, to ie pri-lično iasno. Kam plovetno? Volitve bi morale prinesti poklicane gospodarje. Gre za kontrolo nad tem, kai bosta zazidala gg. Jelačin in Ogrin A napravljen ie volita" red, da njima pomaga do večine m do absolutorija. Vsi gospodarski krog* to vidijo, napredni in klerikalni. Zlasti kar se teh poslednjih tiče, ni dvoma, da poznaio i Jelačina i Ogrina. A partijska strast jih še zadržuje podati roko naprednim Hudem, da skupno primejo za metlo in napravijo red. Partijski slepoti se imata ta dva človeka zahvaliti, da je šla v zrak pravilno izvoljena zbornica. In te dni se ponavlja ista stvar: tudi za novo zbornico se vse vodi tako, da je TOI v naprej obsojena na smrt. Volilni red, ki ga ie napravila vlada g. Vukičeviča, je tak škandal, ie s tehničnega stališča tako nezrelo šolsko delo. da bi se ga sramoval iiudskošolec. Nato ie imenovana »komisija«. Veliki župan v Mariboru je vanjo kot varuha interesov mariborske oblasti in pravice postavil znanega g. Ložarja iz Ljubljane. O g. Sohaubachu se ie govorilo, da ie trezen, a imenovanje g. Ložaria je dokaz, da je delal le na komando zaslepljenih partizanov. Og. k la Pust, Pire, Ogrin Ložar, v tem znamenju stoji naša SLS. Ali res nimate boljših? Ali res misKte. da sebi koristite s takimi ljudmi? Unašanje tisočev kmetijskih zadrugarjev v trgovsko stanovsko zastopstvo ie volilna sleparija. Kdor misli, da bo to držalo, da bodo Zbornici izbrali Jiudi, ki vanjo ne plačajo niti pare, in vrhu tega imajo o stanovski trgovini nasproten interes, se moti. To bomo že razbili in razgnalL Škoda pa bo obča in zadene nedolžne. Mi se čudimo klerikalnim obrtnikom, in-dustrijcem in trgovcem, da vse to slepo odobravajo. Pa tudi stranki se čudimo, da je tako naivna, da misli, da ii bo to kaj koristi prineslo. V tem trenotku, ko zopet divja samomorilna blaznost m požiga lepo zgradbo Zbornice, je predvsem treba, da se vrste vseh interesentov brez razlike strnejo v eno fronto. Rešimo reprezentanco, ki ie o!od tolikega truda in žrtev! Nastopiti pa morajo tudi politične stranke. SDS je prepuščala ureditev zborničnih vprašani poklicanih stanovskim organizacijam. Ona nima nobenega strankarskega interesa na Zbornici za TOI. Ona ii želi prospeh, nezavistnost. želi. da čuje njene nasvete in zahteve. A danes, ko gori ta stanovski dom. ko blazni patologični časti-hietmež, ko se goste razne gosenice, se ne more pasivno motriti, kako se vse razdira in pobiia. Vse. kar pošteno misli z našim gospodarstvom, mora stopiti v boi fn iti na oornoč slovenskim stanovskim organizacijam v njih eksistenčnem boiu. Ne damo iih pobiti in uničiti. Dvanajsta ura ie napočila. Ali bo minula brez svetlega trenotka? Ali ie res nemož-no, da vsa iavnost zakliče. rai zli duh naše trgovine Ivan Jelačin in niegov gradbeni s odru g Ivan Ogrin, dvigneta roke od Zbornice? Alj mora radi dveh oseb res vse propasti? _ Pozor vo'ifc* v Zborirco TOI! Bližnji dnevi bodo odločali o obstoju Vaše Zbornice in njenem delovanju za daljšo dobo. Nikdar še ni bil trenotek za Vaše zakonito stanovsko zastopstvo tako kritičen. Navodila za Vaš nastop izidejo pravočasno. Vi pa morate biti pripravljeni, da v trenotku največje nevarnosti za ves stan hladnokrvno in absolutno disciplinirano nastopite brez ozi-rov na osebne, strankarske in krajevne razlike. Ni je moči, in tudi pri-sleparjeni ne bodo glasovi mogli premagati pravice, ako celokupno stanovsko zavedno volilstvo enoduš-no zakliče: Roke stran, vsiljivci in zdražbar-ji od naše Zbornice za TOI! Vrnite nam Zbornico za mirno plodonosno delo! Strah pred prečansko fronto Beograd, 15. c/ktobra Parlamentarna kooperacija med SDS in HSS vzbuja v vseh političnih krogih veliko pozornost. Tako v opozicijonalnih vrstah kakor v okolici g. Vukičeviča pripisujejo temu pokretu izredno veliko važnost. Razumljivo pa je, da vzbuja tesnejša kolaboraciia med gg. Pribičevičem in Radičem pri vukičevičevcih tudi veliko nervoz-nost in vznemirjenje. Zanimivo sodbo o tem prinašajo današnje zagrebške »Novosti«, ki so, kakor znano, zagrebško glasilo g. Vukičeviča. S pripombo, da potekajo te informacije »sa naročite strane«, pišejo med drugim: »Z velikim zanimanjem spremljajo vsi politični krogi enoten nastop SDS in HSS ne samo v verifikacijskem odboru, marveč tudi pri vseh drugih političnih manifestacijah. V gotovih radikalnih krogih, zlasti v tako rvanem centrumu, prevladuje mnenje, da znači tesno sodelovanje med samostojnimi demokraiti hi radičevci pričetek »prečanske fronte«. Da bi ne prišlo do take fronte, ki lahko postane skrajno nevarna za radikalno stranko hi njeno dominantno pozicijo v državi, smatrajo ti krogi za nujno potrebno. da pride na četo vlade izrazit centru-maš, ki bi lahko prekinil odnošaje z Demokratsko zajednico in ponudil SDS in HSS sodelovanje v vladi potom koalicije z radikali. To bi bilo v tem trenotku tem lažje izvedljivo, ker se Je razmerje ®g- Pribičevl-ča in Radiča do Demokratske zajednice v zadnjem času zelo ohladilo ne le zaradi dr-žanja demokratskega khiba. marveč tudi zaradi velikega vpliva dr. Veljkoviča na g. Davkioviča in njegove ožie pristaše in ker je g. Veljkovič znan kot velik nasprotnik izenačenja davčnih bremen. Ker ie izenačenje davkov in izenačenje zakonov sploh prva ta najvažnejša zahteva »prečajjov« brez razlike plemena, vere in stranke, zato so ti krogi mnenja, da tudi gg. Prlbidevidu in Radiču mnogo bolj kon-venira sodelovanje z radikali, med katerimi ie tudi mnogo »prečanov«. kakor pa s skupino g. Davidoviča. kjer ima g. VeJJko-%ič gtavoo besedo. Vladni radikal' presojajo blok SDS in HSS mnogo hladneje in naglašajo, da Je vlada odločena, da izvede ne le izenačenje davkov, marveč stopnjema izenačenje vseh zakonov Zato ni potrebno, da pride na čelo vlade kak centrumaš m to tem manj, ker lahko SDS in HSS. če hočeta podpreti ta korak vlade, to storita bodisi v koaliciji z radikali, bodisi v opoziciji.« TuxE današnja »Pravda« piše o tem po-kiretu in naglaša da se v parlamentarnih krogih vedno bolj podčrtava kolaboracija med radičevci in samostojnimi demokrati, ki prehaja že v najtesnejše sodelovanje. Zlasti se to opaža v verifikacijskem odboru. »Pravda« beleži v tej zvezi izjavo nekega uglednega politika, ki pravi: »Gg. Pribičevič ta Radič se bosta popolnoma fuzi-Jonlrala, če bosta še dolgo sodelovala v opoziciji Pakt je, da obstoje med njima najprisrčnejši odnošaji in da se na obeh straneh že resnr. misli tudi na fuzijo. To bi v gotovi meri značilo obnovo nekdanje hr-vatsko-srbske koalicije.« Vse te informacije so vzbudile v političnih krogih mnogo komentarjev ta se splošno tolmačijo kot prikrita ponudba g. Vukičeviča HSS ta SDS Vsekako ie videti, da imajo v Beogradu pred »prečani« že večji respekt. Odneklic Rakovskega Moskva, 14. oktobra, (pa.) Vprašanje odpoklica poslanika Rakovskega je definitivno rešeno, čičerin je izročil francoskemu poslaniku Herbetteu noto, v kateri naznanja sovjetska vlada, da je sklenila odpoklic Rakovskega iz Pariza. Obenem je sovjetska vlada predložila francoski vladi v odobritev imenovanje Davalevskega. bivšega sovjetskega poslanika v Tokiju za poslanika v Parizu. Pariz. 14. oktobra (pa.) Povodom definitivnega odpoklica poslanika Rakovskega izražajo listi svoje zadovoljstvo nad tem činom sovjetske vlade, lri je žrtvovala vprašanje prestiža ohraniti francosko-ruskih odnošajev in izražajo končno željo, da bi bil naslednik Rakovskega res samo poslanik in ne politični agitator. Verifikacijski odbor koncai svoje delo Mandat sina ministrskega predsednika definitivno razveljavljen. — Sarajevski radikalni mandati pod anketo. — Vsi drugi mandati verificirani. — Klerikalne pritožbe proti dr. Kra-merju in g. Ureku zavrnjene verificirajo, ampak stavijo pod anketo. Ko Beograd, 14. oktobra, p. Na današnji dopoldanski seji verifikacijskega odbora se je nadaljevala snoči prekinjena debata o spornih mandatih v okrožju Šibenik, zlasti o mandatu dr. Nikole Subotiča, predsednika verifikacijskega odbora. Vsi govorniki so dokazovali, da je vladalo tudi v tem okrožju policijsko nasilje, da so veliki župan in sreski poglavarji na nezakonit način »gitirali za vladno listo in da je bila tudi duhovSSina v službi radikalne stranke. Končno je povzel besedo dr. Subotič sam in se v skoraj dveurnem govoru branil pred izne-šenimi očitki. Opozicijonalni poslanci so ga prekinjali s čestimi medklici. Za njim je znova govoril Stepan Radič, ki je v vehe-mentnem govoru zavračal dr. Subotičeva izvajanja in naglašal, da je vsa debata v verifikacijskem odboru pokazala, da se je radi-kalski del vlade posluževal v vseh južnih pokrajinah, zlasti pa v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji določenega sistema, ki potrjuje sum, da je kritizirana okrožnica notranjega ministra zares obstojala. Svoj govor je zaključil Stepan Radič s konštatacijo, da bodo radikali s svojim početjem pritirali do tega, da bodo morali poSteui državljani proti svoji lastni državi iskati zaščite v Ženevi. To je izzvalo pri radikalih in klerikalcih ogorčene proteste. V dvorani je nastal tak nemir, da ni bilo slišati nobsne besede. Nato je govoril Se poslanec dr. Budisavljevič, ki je navajal konkretne primere nasilja, s katerega pomočjo je bil v severni Dalmaciji ukraden tudi SDS mandat Zato zahteva, da se mandati ne verificirajo, temveč se potom posebne parlamentarne ankete preišče vse početje velikega župana in drugih odgovornih činiteljev. Večina pa je vse predloge opozicije zavrnila in verificirala vse sporne mandate. Nato se je pričela debata o spornih mandatih v Črni gori. Največ pritožb je bilo vloženih zoper mandate na kandidatni listi dr. Milana Stojadi-noviča. Prvi je govoril demokrat Andrija Radovič, ki je zlasti oporekal izvolitvi poslanca Račiča. Ta se je nato v daljšem govoru branil, nakar je večina po govoru radičevca dr. Drljeviča verificirala tudi črnogorske mandate. Po prečitanju pritožb, ki so bile vložene vvolilnem okrožju Pančevo-Bela Crkva, je bila seja ob 13. zaključena in se je nadaljevala popoldne ob 16. POPOLDANSKA SEJA. Ob 4. popoldne Je verifikacijski odbor nadaljeval svoje delo. Najprej je bil prečitan akt ministra vojne in mornarice, ki ugotavlja, da sin ministrskega predsednik* gosp. Miloš Vukičevič Se nima 90 let, ker je rojen 18. marca 1888. Njegov mandat bo torej razveljavljen. Tudi od ministra pravde je dospel akt ki ugotavlja (sto dejstvo in ki ga je podpisal sam minister. Nato so se verificirali mandati v volilnih okrožjih Subotiča, Panžero in Bela Crkva, potem pa so prišle na vrsto volitve t somborskem okrožju. Proti tem volitvam je vložil pašičevec Živ-ko Konjevič pritožbo, v kateri se zopet navajajo strahovite sleparije in zlorabe, s katerimi je bil Marko Tritkovič oropan svojega mandata na korist liste ministra pravde dr. Subotiča. Stepan Radič je žigosal nelojalno postopanje ministra pravde dr. Subotiča, da je onemogočil izvolitev Marka Trif-koviča. Zahteval je, naj se vsi mandati na listi dr. Subotiča razveljavijo in razdele drugim strankam. Pridružil se mu je posl. Juraj Demetrovič. Ker se je bilo bati, da bodo za ta predlog glasovali tudi demokrati, je predsednik prekinil sejo in sklical sestanek članov vladne večine, da se dogovore. Po daljši, zelo 06tri debati so naposled demokrati pristali na to, da se žrtvuje Marko Trifkovič in verificirajo mandati v somborskem okrožju, ako se osporeni mandati v sarajevskem okrožju ne je bila seja verifikacijskega odbora zopet otvorjena, so zato demokrati res glasovali za verifikacijo Subotieevih mandatov, ki so bili s tem potrjeni. Na vrsto je prišla nato klerikalna pritožba proti izvolitvi dr. Kramerja v Ljubljani. Pritožba je bila z veliko večino odklonjena, (obširneje o tem poročamo posebej; op. ur.), nakar je predsednik dr. Subotič odredil glasovanje o sarajevskih mandatih. Kakor znano, je bila odločitev o. njih od-godena, ker se je pri razpravi ugotovilo, da so bile na več volilnih mestih izvršene falzi-fikacije. To se je videlo tudi v dokumentih, ki so bili predloženi verifikacijskemu odboru. Demokrati so v smislu predhodnega sporazuma zahtevali, da se v tem okrožju odredi anketa. Po govoru poslanca Kokano-viča je član demokratske zajednice Kuleno-vič predlagal, naj se odredi anketa za pet volilnih mest, kjer so bile dokazane falzifi-kacije v korist radikalne stranke in na škodo liste dr. Spaha. Poleg tega je predlagal, naj se predsednik volišča v Cviluhi stavi pod obtožbo. Pri glasovanju je glasovala za predlog opozicija in demokratska zajednica. Proti anketi so glasovali radikali in klerikalci. Nato se je vršila ponovna razprava o mandatu Miloša Vukičeviča, sina predsednika vlade. Miloš Vukičevič je kandidiral, čeprav ni imel po zakonu predpisanih 30 let. Pri tem je opozicija zelo ostro napadala ministrskega predsednika Vukičeviča, kateremu je bilo dobro znano, da njegov sin še ni 80 let star, a mu ie kljub temu dovolil, da proti zakonu kandidira. Miloš Vukičevič je predložil nekaj napačnih dokumentov, ki naj bi dokazali, da je bil rojen 1. 1897. Verifikacijski odbor pa je dobil originalni akt ministra vojne in mornarice, v katerem se vidi, da je Miloš Vukičevič, ko je bil častnik, izpolnil svojo vojaško kondu-itno listo ter navedel, da je rojen 18. marca 1898. V isti zadevi obstoji tudi sličen akt ministra pravde, ko je gosp. Miloš Vukičevič položil sodnijski izpit. Končno priča enako tudi njegov poročni list. Sin ministrskega predsednika je očividno računal, da bo lahko izkoristil dejstvo, da so akti o njegovem rojstvu za časa vojne v Šabcu zgoreli. Pri tem je nastal na seji strahovit nemir. Opozicija je ostro napadla predsednika vlade. češ, da bi moral po teh konštatacijah takoj demisijonirati. Nerazumljivo je, kako je moeel predsednik vlade dopustiti, da je zagrešil njegov sin tako nezakonitost in da je celo predložil falzifirirane dokumente. Po kratki, a burni debati je bil sprejet predlog demokrata Timotijeviča. naj se Vukičevičev mandat razveljavi in pokliče na njegovo mesto njegov namestnik Stojan Daič. Za predlog so glasovali poleg opozicije tudi vsi demokrati, proti njemu pa pet radikalov in oba klerikalca (!), ki so se s tem postavili na stran nezakonitosti. Na vrsto je prišel naposled mandat gosp. Ivana Ureka. proti kateremu so klerikalci predložili pritožbo, češ, da je bil kaznovan radi brezčastnega čina in da duševno ni normalen. Prečitan je bil akt sodišča v Celju, da je bil Ivan Urek oproščen obtožbe, in nato še akt sodišča v Brežicah, da gosp, Ivan Urek ni pod kuratelo. Demokrat Pera Markovič je nato konštatiral, la je mandat gosp. Ivana Ureka v redu in da obtožba klerikalcev ne drži. Po govoru dr. Hodžarja in radikala Milašinoviča so člani verifikacijskega odbora izbruhnili v smeh, ko so radikali zahtevali od dr. Hodžarja, naj ne govori tako dolgo, ker je tako vse zastonj. Pri glasovanju je večina, sestavljena iz opozicije in Demokratske zajednice, zavrnila klerikalno pritožbo ter verificirala Urekov mandat. Seja verifikacijskega odbora je bila zaključena ob 23.40. S tem je delo verifikacijskega odbora končano. Za poročevalca večine sta določena dr. Behmen in Milašinovič, za poročevalca manjšine pa na predlog Ste-pana Radiča Juraj Demetrovič. Člani verifikacijskega odbora se sestanejo juiri ob 10. dopoldne, da podpišejo poročilo. Energični ukrepi osrednjega sovjetskega odbora proti opoziciji Nove izključitve opozicijonalcev. — Strankarski aparat je še trdno v Stalinovih rokah Moskva, 14. oktobra, d Osrednja kon« trolna komisija je izključila iz stranke Se« rebrjakova, Sarova in Preobražeoskega, ki so odgovorni za nedavno odkrito tajno ti» skarno v Moskvi. Kontrolna komisija v Erivanu (Armenija) je istotako izključila pet opozicijonalcev. Ljenmgrajsfea kontrol« na komisija je udarila opozicijo z izklju« Sitvijo 35 članov stranke, ker 90 prekršili strankarsko disciplino s tem, da so od. rekli kontrolni komisiji pravico kaznovanja članov. Vodja te skupine Mavmov je izgi« nil ki ni o njegovi usodi nič znanega. Preiskava je razkrila čez celo sovjetsko Rnsijo razširjeno organizacijo ea zbiranje 30 tisoč podpisov, s čimer je opozicija nameravala na strankarskem kongresu iz« vesti udar proti centralnemu odboru. Pariz, 14. oktobra, d Po vesteh iz Mo« skve, so vse sekcije tretje mternacijonale v inozemstvu dobile nalog, naj sklenejo re= solucije, v katerih se odobrava izključitev Trockega iz izvrševalnega odbora. Stalin Je baje prepričan, da bo na komunističnem strankarskem kongresu meseca decembra dosegel toliko glasov, da bo s tem opozi« cija praktično obsojena na popolno one« moglost. Trockij in Zinovjev nameravata v svojih govorih na kongresu obrazložiti, da je tretja internacijonala samo še fikcija in da ne more nič podvzeti brez predhod. nega odobrenja Stalina in političnega ura« da. — Vrhu vsega je Stalin odgovoren tu. di za izgubo milijonskih vsot, ki jih je potrošila tretja internacijonala v možema stvu brez vsakega uspeha. Likvidacija spora med ČSR in Vatikanom Praga, 14. oktobra, s. Kakor poročajo li« sti, je spor med Češkoslovaško in Vatikan nom zdaj definitivno por-vnan, tako -a se pariški nuncij Marmagi povrne že kon« cem tega meseca v Prago. Odprava vizuma med ČSR in Nemčijo Berlin, 14. oktobra, d. Pri pogajanjih za sklenitev nemško»češkoslovašk« trgovinske pogodbe, je bil dosežen sporazum, da se ukine z novim letom potni vizum med Nemčijo in Češkoslovaško. Komunistični napad na čsl. ministra Praga, 14. oktobra, s. Na volilni shod v Bistriški Banji, kjer je imel govor minister za narodno zdravje Tiso (slovaška ljudska stranka) je prišlo tudi veliko komunistov, ki so končno shod razbili in navalili na ministra s točo kamen ia. Tiso se ie rešil na kolodvor pod zaščito orožništva in po« Kei je. Francosko-češkoslovaško prijateljstvo Praga, 14. oktobra, d. Na banketu, ki ga je na čast poslaniku in generalnemu tajniku francoskega zunanjega urada Ber« thelotu dal zunanji minister dr. Beneš, je prišlo pri obojestranskih napitnicah do pri« srčnih manifestacij prijateljstva in ljubez« ni med Francijo in Češkoslovaško. Sklicanje francoskega Darlamenta Pariz, 14. oktobra, s. Ministrski svet je sklenil sklicati obe zbornici na 3. novem« bra. Trgovinski minister je poročal o sta« nju tarifnih pogajanj med Francijo in Ze« dinjenimi državami. Po končani seji je iz« javil minister novinarjem, da je upati na skora:šnjo poravnavo carinskega spora z Ameriko. Tretja Angležinja oi-eolavala Fokavski oreliv London. 14. oktobra. do.) Ivv Gill iz Sheffielda ie preplavala Rokavski preliv. Rabila je 15 ur in 9 minut. Kako si predstavlja V atiksn rešitev »rimskega vp/a- v • u sanja d Rim, 14. oktobra. Za dejstvo, da se na možnosti rešitve rimskega vprašanja, ki mora fašistični državi brez dvoma ležati na srcu. dela na obeh straneh, podaja nov dokaz članek, ki ga objavlja »Osservatore Romano«. — članek, ki naj na zunaj sicer velja kot odgovo-r na gotove izjave senatorja Gentileja, ki pa v svojem bisjvu, morda prvikrat izza petdeset let iz tako avtoritativnega vira razodeva kakšna rešitev bi se smatrala od vatikanske strani kot sprejemljiva. Članek izvaja med drugim: Mi ne uvidimo zakaj naj bi Italija ne bila v stanu ustvariti tisto državo, ki io Sveta stolica potrebuje za izvrševanje svojega duhovnega delovanja na svetu. Samo Italiia ie mogla to državo odstraniti, zato io mora tudi samo ona zopet upostaviti, četudi ne v nekdanjem velikem razmerju, vendar v potrebni meri, da tako vzpostavi vidno neodvisnost dušnega pastirja. Taka mala državica bi pač ne mogla Italiji povzročati nikakršne škode. Mi Pri tem ne zahtevamo nikakršne garancije neodvisnosti, ki ima absoluten značaj, kajti takih gaTancri ni na tem svetu, niti naimočneiše države se ne moreio z njimi ponašati. Mi se tudi ne obračamo na nobene tuie velesile, ne apeliramo na nobena mednarodna razsodišča, ka.iti Sveta stolica pričakuje tudi nadalje rešitve rimskega vorašania ne od tuiega vmešavanja, temveč od smisla za pravičnost rtaliianske-ga naroda. Zunanjim državam bi potem ne preostalo drugega kot v običarnih formah vzeti na znanje to. kar ie sklenila Italija v sporazumu s Sveto slolico. Na koncu ugotavlia članek, da ho cerkev vsekakor še nadalie smatrala sedanje stanje kot krivično in neznosno obenem pristavlja »Osservatore Romano« še. da bo odgovoril tudi Mussoliniievemu listu »Po-polo d' Italia«, ki ie že v nasprotju z izva-ianji Gentileja v »Corriera della sera« izjavil, da smatra rešitev rimskega vpraša-nia za mogočo, pod pogoiem seveda, da ostane poravnava tega spora izključno zadeva Italije in Vatikana. Kako podpira SLS germa-nizacijo na Štajerskem Iz Celja nam pišejo: Pod gornjim naslovom priobčeni članek v včerajšnji številki Vašega lista odobravajo vsi zavedni Slovenci. Ves nacijonalni boj, ki so ga morali štajerski Slovenci pod težkimi avstrijskimi razmerami bojevati proti vsepovsod se razširjajočemu nemškemu renegatstvu, je obstojal v glavnem v tem cilju, da se osvobodi kulturno in gospodarsko po ponemčenih trgih in mestih bivajoči pridobitni slovenski živelj. V koliko se pred vojno našim požrtvovalnim narodnim voditeljem v tem stremljenju pomagali klerikalci, o tem je zgodovina slovenskega naroda že izrekla svojo sodbo in obsodbo. Pričakovali bi pa bili, da bodo klerikalci, če že ne iz naeijonalnih, pa vsaj iz svojih lastnih strankarskih "interesov po vojni v novih razmerah krepko podpirali naše slovensko meščanstvo proti še vedno mogočni nemški gospodarski premoči. A kaj doživljamo! Namesto, da bi vsepovsod uspešno konkuriral proti nemškemu obrtniku in trgovcu slovenski človek, ki se mora šele boriti za svojo boljšo eksistenco, pa vidimo, da je klerikalcem ljubši nemški pridobitnik, kakor meščan njihove lastne krvi. Saj ni prvič, da oddajajo slovenski klerikalci večji zaslužek nemškemu podjetniku. Tudi v Celju je vodstvo Mohorjeve družbe, torej institucije, ki je svojčas vršila važno na-cijonalno delo ter dobiva tudi danes še denar edinole iz slovenskih rok, dalo izvršiti vsa stavbna dela pri svoji novi tiskarni in knjigarni v Celju pri nemškem podjetniku, dasi so celjski klerikalci, ko je šlo za tiskarniško koncesijo, demagoško vpili, kako velik zaslužek bodo imeli od Mohorjeve družbe celjski obrtniki in trgovci. Isto anaci-jonalno postopanje opazujemo pri klerikalcih po vseh bivših nemškutarskih mestih in trgih v mariborski oblasti. Klerikalec se druži ne le politično, ampak tudi gospodarsko z najhujšim nemškim nacijonalcem, samo da pokaže svojo maščevalnost ali pa oblast nad tistimi, ki ne marajo in ne bodo nikdar oklevali v svojem narodnem in naprednem prepričanju. 2e se pripravljajo od strani klerikalcev po naših obmejnih mestih in trgih o priliki občinskih volitev nova izdajstva, s katerim se bo ojačila na prav sramoten način nemška gospodarska moč, prepotenca in nadutost. In ti ljudje imajo še celo smelost trditi, da so Krekovi učenci in nasledniki. Belgijska narodna obramba Bruselj, 14. oktobra, (pa.) V zbornici m v senatu je kralj Albert odgovoril na če. stitke povodom rojstva princese Jozefine, da mora Belgija z vsemi sredstvi ojačiti svoje bojne sile v obrambo dosežene svo« bode in nedotakljivosti svojega ozemlja. Litovska pritožba v Ženevi Ženeva, 14. oktobra, d V tajništvo Dru« štva narodov je dospela brzojavka I i tov« skega ministrskega predsednika, ki najav« Ija, da e bo Litva na podlagi pogodbe o varstvu manjšin iz 1. 1919. pritožila proti Poljski zaradi zapiranja litovskih sol in litovskih državljanov. Preiskava oroti Pangalosu Rim, 14. oktobra, s. Listi poročajo iz Aten, da je parlamentarni odbor za pre« iskavo diktature Pangalosa odredil areta« cijo bankirja Bodossachija pod obtožbo, da se je skupno z bivšim finančnim mini« strom Pantal;desom bavil z valutnimi špe« kulacijami. Bodossachi je tudi financiral grško revolucijo leta 1925. Kot kavči io za začasno izpustitev iz zapora je ponudil Bo« dossachi 30 milijonov lir, kar pa je sodi« šče odb:Io. V afero je zapletenih tudi ne* kaj drugih bankirjev in borznih agentov. Naši Kraji in ljudje Umazane podrobnosti iz Stepičeve afere Poročali smo kratko, da se je v četrtek vršila v Beogradu senzacijonalna razprava proti bivšemu blagajniku, oziroma »režiserju« notranjega ministrstva, Simonu Stepiču, ki mu obtožnica očita, da je po-neveril 1,645.000 Din. Razprava je trajala ves dan. Stvar se bo vlekla očividno še prav dolgo. Porotno sodišče je namreč od-godilo nadaljevanje razprave, ker iz dosedanje preiskave ni točno razvidno, kakšne vsote je Stepič poneveril. Ne obstojajo točni dokazi o višini poneverijene vsote in tudi nI razvidno, koliko denarja je bilo izplačanega potom rednih in koliko potom nerednih priznanic. Istotako se ne da ugotoviti, kaj je bilo plačano iz rednih in kaj iz Izrednih kreditov Zatorej se akti vrnejo preiskovalnemu sodniku, da skupno z glavno kontrolo izpopolni preiskavo. Prvi dan razprave je bil torej samo uvod v veliki proces, vendar pa je že početna obravnava nudila izredno mnogo zanimivih prizoro.v in delikatnih podrobnosti. Dvorana je bila nabito polna. Poleg številnih mi-nisterijalnih uradnikov, odvetnikov, zdravnikov in narodnih poslancev se je nahajal v dvorani tudi cel varijete s popolnim ansamblom: popoln kader natakarjev, plesalk, šansonetk, akrobatov in artistioj. Ves ta radovedni svet, med katerim se ie sukal fehkoiživi Stepič, je z velikanskim zanimanjem zasledoval razpravo. Stepič ni bil na varijeteju interesiran samo kot bonvivan, marveč je bil nanj navezan tudi s svojim »privatnim« poslovanjem. Da do kraja razgali Stepičevo »delovanje«, je drž. pravd-nik navedel naslednje podrobnosti iz Ste-pičevega privatnega življenja: »Baron Stepič, ministerijalni svetnik, član ambasade in kdo ve, kaj še vse, je neusmiljeno razsipal denar za najnesramnejše orgije in je često v eni noči potrosil po 50.000 Din. Živel je v Beogradu razkošno, v elegantnem stanovanju, trošil je tisočake za najdražji šampanjec in za naijfinejše de-likatese. On, arhivski uradnik z mesečno plačo 1527 Din, je plačeval samo za stanovanje mesečno po 5.800 Din. Izposojal je denar tovarišem in prijateljem s pripombami, da dolga ni treba vračati. Dajal je po 2 in 3 tisoč. Odkod temu človeku toliko denarja za potratno življenje? A to še ni vse! Obtoženi Stepič je delal take škandale, da je postala nanj pozorna tudi dunajska policija in ga je osumila trgovanja z dekleti. Lastniku »Kazine« in »Palasa« v Beogradu je dobavljal artistke in jih je pretepal, ako se niso vdale njegovim zahtevam« . . . Zanimivo je, da je Stepič poleg svoje za-pravMivcsta imel posebno srečo pri državni razredni loteriji. Dvakrat je dobil premijo, in sicer prvič 85.000 Din, drugič pa 65.000 Din, in celo zadnje dni je v preiskovalnem zaporu zadel dobitek 5.000 Din. Simeon Stepič ie bil glavni zaupnik natra-njega ministra Bože Maksimoviča. V svoji obrambi je podrobno navedel, komu in za kaj vse je izplačal denar. Med drugim: za kraljevo bivanje leta 1920 v Sarajevu ta-mošnji policijski direkciji 11.771 Din; Cvetku Gjorgijeviču, uradniku -poslaništva v Sofiji, 11.206 Din in 480 levov; za pogreb kralja Petra 20.000 Din m še 14.290 Din; liliji Pandurskemu za umor hajduka Vandeva (ki ni bil ubit) 50.000 Din; narodnemu poslancu Beširoviču 15.000 Din, delegatu notranjega ministrstva na Dunaju 10.000 Din, garaži »Rapid« 30.000 Din in 20.000 Din; odvetniškemu glasilu »Branič« 10.000 Din; Savi Maksimoviču (ministrovemu bratu) 50.000 Din; za neko proslavo v Skoplju 71.698 Din; za proslavo obletnice kumanov-ske bitke okrožnemu načelniku v Kumano-vu 70.000 Din; za varstvo prestolonasled-nikovega bivanja v Ilidži 60.735 Din; za leteče čete v Črni gori 71.275 Din; velikemu županu Milanu Nikoliču 4000 Din; načelniku ministrstva Antiču 50.000 Din; beograjskemu upravniku mesta Manojlu Lazarevi-ou 23.000 Din; ter uredniku »Pravde« Mi-loju Sokiču 142 000 Din. Nadalje pravi Stepič, da je 900 000 Din razdal četnikom in zaupnim oseba.n v Južni Srbiji za varstvo države, ne more pa navesti nobenega imena. Stepič zatrjuje, da je vsa izplačila vršil z vednostjo notranjega ministra Maksimoviča. Najsramotnejša je v obtožnici navedba, da je Stepič zapravil tudi vsoto 500.000 Din, ki je bila določena kot nujna pomoč bednim poplavljencem v Bosni in Hercegovini. Ta sirotinja je bila prikrajšana za borne pare, zato pa je Stepič v Beogradu držal celo vrsto natakarjev, artistov in artistk v seznamu agentov in zaupnih oseb policije ter jim v tem svojstvu seveda tudi nakazoval plače . . Po ostri obtožbi državnega pravdnika je govoril še zastopnik erarja, ki je povdar-jal, da so poneverjene vsote gotovo večje, kakor jih navaja obtožnica. Nato sta govorila Stepičeva zagovornika, odvetnika Vujanac in Dukanac. Slednji je predočil nekatere dokumente, katerih vsebina je znana že izza volilne borbe. Nekatere nove navedbe obeh zagovornikov so učinkovale senzacijonalno in so dajale slutiti, da se bo razprava proti Stepiču po ponovni preiskavi razvila v obsežen proces, ki bo odkril marsikatero čudno skrivnost izza kulis notranjega ministrstva. Nerednost na celjski ooltš Celje. 14. oktobra Šele danes se je izvedelo, da je bila 1. t. m. ukradena na celjski pošti cela vreča navadnih pisem Med temi so seveda važna pisma denarnih zavodov, ki niso priporočena. Zadeva je naslednja: Dne 1. t. m. je prinesel poštni sluga Cope vrečo pisem od vlaka iz Savinjske doline in jo po njegovem zatrdilu položil na običajno mesto. Ker je bila v tej vreči le navadna pošta, ni nihče izmed uradnikov pozneje opazil, da manjka Šele 9 t. m. je naznanil pisroonoša ki raznaša pošto v Za- gradu in Pečovmiku, da ga je vprašala neka ženska, kako bi vnovala ček, ki ga poseduje. Pismonoši se ie takoj zdelo sumljivo, da poseduje ta ženska ček, za katerega ni imela nobene prave pravice. Vprašal jo je, kje je dobila to listino. Po dolgem obotavljanju je priznala, da je našla ček na skali ob Savinji, kjer da je še sedaj mnogo pisem. Komisija, obstoječa iz poštnih uradnikov, se je podala na zasledovanje in našla končno na pečini ob Savinji pod Gradom veliko množino pisem, ki so bila odprta. Kako se je tatvina izvršila, je do danes še nepojasnjeno, gotovo pa je, da je moral imeti dotičnik zaveznike. Osumljen je bil poštni sluga Cope, ki je bil pred kratkim premeščen iz Rogatca v Celje Bil je aretiran in pridTžan v policijskem zaporu. Cope krivdo trdovratno taji in pravi, da je pol »žil kritičnega dne vrečo na svoje mesto, dalje pa ne ve. kaj se je pozneje zgodilo. Preiskava bo dognala, ali je mogoče, da bi bil storilec izven pošte ali ne. Želeti ie le, da se krivda točno do-žene in da se enkrat za vselej preprečijo take nerednosti, ki so v škodo splošnemu gospodarstvu. Olimpijonik Ivan Kosmatin, član ASK Primorja, prvak Slovenije za le* to 1927., nacijonalni vozač, drugoplasirani na državnem prvenstvu. Za našo propaganda v Češkoslovaški Izredno ugodna ponudba češke filmske družbe. Maribor, 14. oktobra Mariborska JČliga je pravkar dobila od centrale čJlig v Pragi važen predlog za po-vzdigo propagandnega .""deta naše države med češko javnostjo, ki ga mora naša država s poklicanimi korporacijami čim prej resno premotriti in tudi izvesti. Tako ugodna prilika se nam bo redko nudila, da dvignemo zanimanje tujine za našo turistiko in morsko obalo. Praška filmska družba »A B film«, ki izdaja redni tedenski filmski žurnal za češkoslovaško publiko po vzorcu francoskega Gaumontovega tedna." je ponudila centrali ČJ lig v Pragi, da bi v svoje redne tedenske objave tamošnjih biografov brezplačno usporedila približno 30metarske filme o najnovejših dogodkih v Jugoslaviji, ali enako dolge prirodne filme, če bi jih prejemala redno in brezplačno. ČJ liga v Pragi ie ponudbo z veseljem sprejela, ker jo smatra za izredno ugodno propagando Jugoslavije v češki javnosti. Priložnost je tem lepša, če pomislimo, da plačujejo poslaništva tujih držav ki so večje in gotovo manij potrebne propagande, kakor naša mah znana država za sprejemanje podobnih filmov v čeških biografih velikanske vsote, vrhu tega pa dajejo filme še zastonj V Parizu si n. pr. zaračunajo za enotedensko predvajanje takšnih kratkih filmov do 40.000 frankov. Propaganda bi imela gotovo krasne uspehe, zlasti med čehoslovaki, ki so že itak najboljši in najstalnejši obiskovalci našega Jadrana a so poprej vztrajno obiskovali tudi naše planine. V tem pogledu je opažati po prevratu manj zanimanja, ki bi ga torej baš taki filmi lahko zopet oživeli in prinesli v naše kraje nove velike dohodke ter splošno dvignili našo turistiko. Gotovo bo naletela izvedba orekoristne ideje še na te- žave v pogledu organizacije. Naše tujsko-prometne organizacije in vlada naj *se ne strašijo truda. Če kdaj, imajo naša planinska društva in korporacije za tujski promet tukaj priložnost, da izvedejo praktično svoje načrte in program za povzdigo tujskega prometa. Praška centrala ČJlig je o tej ponudbi filmske družbe obvestila tudi naše poslaništvo v Pragi, na 'katero se torej lahko obrnejo naše organizacije za nadaljne informacije. Vsekakor je želeti, da ugodna ponudba ne pade v vodo, ampak najde pri nas simpatičen in dejanski odziv. a. r. Dve nesreči na progi Ljutomer - Gor. Radgona Gornja Radgona, 13. oktobra V soboto zvečer sta se pripetili pri vlaku, ki vozi ob 19. iz Ljutomera proti Gor. Radgoni, dve nesreči. Prva se ie zgodila pri prehodu železniške proge pri Hrastju. Neki tamkajšnji posestnik je nepričakovano prišel z zadnjim delom voza pod vlak. Na vozu so bile tri osebe. K sreči je dobil samo lastnik lažje telesne poškodbe na glavi, dočim sta ostala dva nepoškodovana. Zadnji del voza je vlak popolnoma zdrobil, a konji so nepoškodovani zdirjali naprej s prednjim delom voza Malo pozneje, po par kilometrih vožnje, se je pripetila druga slična nezgoda z bolj tragičnimi posledicami. Pri prehodu proge pri Turjancih je hlapec France Osojnik, uslužben pri posestniku Franu Korošcu v Gornji Radgoni, prišel z vozom pod vlak. Lokomotiva je voz zdrobila na drobne kose. Pod vlak je prišel bfapec, ki mu je odtrgal desno roko Ln popolnoma zdrobil desno nogo. Z njim vred pa je padel pod vlak tudi Kocbek, bivši posestnik na Meleh. Za-dobil je težke telesne poškodbe na roki, razen tega pa mu je izteklo desno oko. Splašeni konj je potrgal vso opremo ter nepoškodovan zbežal na bližnji travnik, kjer se je pričel mirno pasti. Vlak je po nesreči takoj obstal. Oba ponesrečenca so naložili na vlak in odpeljali v radgonsko bolnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Zaradi izkrvavitve in težkih telesnih po-'škcdb pa je France Osojnik kmalu po prihodu v bolnico izdihnil. Strašna nesreča pri spravlianiu otave 14-Ietnemu fantu priletele vile na glavo in je na posledicah umrl. Zgornji Hotič pri Litiji, 13. oktobra Pri zgornje-hotiškem posestniku in županu se je dogodila težka nesreča, ki je zahtevala smrt županovega stričnika, 14-letnega Antona Juvana. O dogodku je znano le naslednje, inače pa se izpovedbe obeh ostalih prič precej razlikujejo, kar bo preiskavo in krivdo udeležnika vsekakor otež-kočilo. Zupan Jakob Župančič je stal na skednju in metal v notranjost otavo, ki mu jo je podajal njegov sorodnik, tragično preminuli Tone. Stric Jakob trdi. da je po končanem poslu, ko sta šla stričnika Tone in Ivan na vrt po jabolka, pogledal skozi okno, videl pa ni nikogar spodaj, zato je trenotek nato segel po težkih železnih vilah, s katerimi je odmetaval otavo, in jih je vrgel skozi okno na tla. V istem trenotku pa je zaslišal presunljiv krik. nakar se mu ie nudil pretresljiv pogled: vile so tičale v Tonetovi glavi. Župan pripoveduje nadalje, da je skočil takoj k ponesrečencu, mu izdrl vile iz rane, v hiš' pa so mu nudili nadaljno pomoč. Ker se ni rajnik prav nič zavedel, so ga odpeljali k litijskemu zdravniku dr. Uk-maTju, ta pa je odredil prevoz ponesrečenca v bolnico, kjer ie Tone na posledicah poškodbe podlegel. Ko bi se Tone pozdravil, bi se za dogodek prav nič ne izvedelo, glede na sorodstvo so bili Juvanovi pripravljeni o nesreči molčati. Šele sinova smrt je dala očetu Franu Juvanu povod, da toži sedaj za odškodnino v znesku 50.000 dinarjev. Edini, ki je bil še pri dogodku navzoč, je umrlega brat, 8-letni Ivanček. Ta pa pripoveduje o dogodku in njegovem poteku popolnoma drugače kot njegov stric Jakob. Ivanček pravi, da je bil stric vinjen in Trajno kodraoje, vodna ondula-cija ter prvovrstno barvanje las izvršu e «e strokovno v damskem česalnem salonu G JUD ALEKS ml. Kongresni trg štev. 6 certu same skladbe starejšega izvora, ne da bi bil pri tem koncert izrazito klasičen. Predstavil se nam je i sam Kubelik kot skladatelj z dolgim, nikakor ne zanimivim violinskim koncertom v B-duru, čigar stroga poklasična usmerjenost ni mogla zakriti idejne praznote. Sledili sta mu dve kompoziciji Beethovna in Bacha, znani violinski skladbi, ki jih je čuti na mnogih prireditvah. Virtuozni zaključek koncerta ie tvoril kot običajno Paganini, nakar je moral Kubelik dodati še nekaj točk, med njimi Schdbertovo »Ave Mario« Wieniawskega »Souvenir de Moscou« in druge slične efekt ne komade. Navdušenje publike je bilo veltko, aplavz tudi. Koncert je obiskalo .iako veliko število posetnikov. kajti Kubelikovo ime zveni še izza predvojnega časa. Večina publike je bila s koncertom zelo zadovoljna, in, če smemo soditi po obisku. Kubelik ravno tako. L. M. Š. Jugoslovenska grafična razstava v Pragi. članom slovenske sekcije »Udruženja graf. umjetnika« javljam, da je za sedaj situacija taka da se imenovano udruženje te razstave ne udeleži. Te razstave ne priredi država, nego češka graf organizacija »Hollar«. ki je povabila le skupino Kriz-man-Meštrovič Tako se glasi obvestilo iz Zagreba. H. Smrekar. Zagrebško sledališče ima sedaj na repertoarju Čajkovskega opero cPikova dama;, Rollandovo dramo tigra o ljubezni in smrti* in Baranovičev balet cSrce iz lecta>. DANES točno ob: 4., pol 6, pol 8. in 9. ur Premijera za Jugo-iavijo! EVELIN HOLT Sodelujeta HENR1 STUART in WALTER von JORDA m. Kino „DV0R" Teefon 273 L so se mu pri prekladanju otave tresle roke. Zato sta se mu z rajnkim bratom Tončkom smejala Strica pa je to jezilo, zagrozil jima je: »Če ne bosta tiho. vama vržem vile v gobec« . . . Ivanček in Tonček sta se seveda tudi tem besedam smejala, a v tem trenotku so že priletele vile. Ivanček je brzo odskočil, Tonetu pa so se zasadile v teme in se zapi-čile v možgane . . Od poškodovanca samega pa ni bilo mogoče prav ničesar izvedeti, ker je ležal ves čas v nezavesti, dokler ga smrt ni rešila bolečin in trpljenja. O županu Jakcbu se čuje, da je bil do sedaj še nekaznovan in da je jako mirnega in treznega vedenja, sicer pa dokazuje tudi njegova funkcija ki jo je dobil kot občinski predstojnik, da mu okolica zaupa. Dogodek je bil izvršen pod vplivom alkohola. Sicer pa bo pojasnjena vsa zadeva z izidom pravde, ki io je dvignila rodbina gostilničarja Juvana ki je z izgubo sinq Toneta bridko prizadeta. Celjski občinski svet Celje, 14. oktobra Današnja seja občinskega sveta jc po« tekla mirno in brez večjega zanimanja, ker so bile na dnevnem redu samo tekoče zade ve. Manjkalo je kar šest odbornikov. V tajni seji je bilo rešenih več prošenj gle« de povišanja prejemkov, ki pa so bile ve« činoma odklonjene. Kot druga konceptna moč na magistratu s prejemki I. kategorije 1. skupine je-bil nastavljen g. Josip Po* gaenik. V domovinsko zvezo sta bila spre* jeta Anton Jošt in Viktor Kepa, sprejem pa se je zagotovil monterju Zavadilu. Obravnavalo se je tudi več zadev iz prav« nega odseka. Finančni odsek je odobril na« črt komisije za regulacijo Hudinje. Mestna občina naj prispeva k stroškom, ki so pro« računani na 1 milijon Din, 10 odstotkov. Ta predlo,; je bil soglasno sprejet. Prej* šnji občinski svet je sklenil, da garantira mestna občina za Splošno gradbeno zadru« go pri najetju posojila do 1 milijona Din, sedanji občinski svet pa je na današnji sc« ji odobril predlagane garancijske pogoje. Dajatve vodje mestnega kina se pavšalira« jo. Odklon j-enie so bile začasno vse pro« šnje za parcelacijo mestnega sveta na hri= bu Sv. Jožefa, ker je ta svet določen zaen« krat zgolj za arondacijo. Mestni uslužbenci bodo dobili tudi letos drva iz mestnega gozda po režijski ceni. Referent socijalno političnega odseka jc poročal o raznih načrtih, za omiljenjc sta« novanjske bede. Slišalo se jc mnogo besed za ulico, ki pa ne pomenijo prav nič za uresničenje tega tako važnega vprašanja. Pri slučajnostih je grajal občinski odbor« nik Komavli (soc.) previsoke cene živil na celjskem trgu, ki niso v skladu s cenami v drugih mestih. Predlagal je, naj mestni magistrat te cene po svojih nadzorovalnih organih regulira in naj posveča zlasti pre« kupčevalcem večjo pažnjo. Pri tej priliki so ostali klerikalci osamljeni s svojim sta* liščem, da je to zadeva proste konkurence Predlog se odstopi tržnemu odseku. S tem jc bil dnevni red izčrpan. Recept Pearl White Da se rešite nepotrebnih dlačic in mozoljev, uporabljajte takoj, agodno fino dišečo kremo, tako, kakoršna pride iz tube. F*očakajte pet minut, umite se nato z ne. koliko hladno vodo. To je vse. Vzhičeni boste nad uspehom in zavrgli boste vse britve, ki puste črne točke in napravijo, da dlake rastejo še hitreje in močneje; enako boste zavrgli tudi vsa sredstva za odpravo dlak, ki so komplicirana in po navadi smrde. Izdatni, koristni Taky uničuje dlake, ki se ne pojavljajo potem več. Zaradi tega je Taky dragocena iznajdba. Navdušena sem za Taky!« Taky (patent S. G. D. G.), parfumirana krema, se uporablja tako. kakor pride iz tube ter sc dobiva v vsaki boljši drogeriji in parfumeriji. Zastopstvo in glavni depot za Jugoslavijo: HENRY H. NUMANN. Zagreb, Boškovičeva ulica štev. 42. Pat in Patachon Prvič v Ljubljani! Pat in Patachon Popolnoma novo! Kolosalno zasnovana komedija, prežeta z originalnim duhovitim humorjem. — Pat in Patachon lovita ribe, se borita z morskimi psi, ploveta in spita na lede* niku. Po širnem Oceanu, da rešita mlado dekle iz špelunke. — Patachon kot «boksač smrti®; originalno koketiranje z lepo devojko, v katero se zaljubi... — Sinček Patachona! Krasna režija, veličastna panorama norveških ledenih ravan, živahno napeto« komično dejanje. Najbolj uspela igra, izmed vseh, ki sta nam jih do sedaj nudila Pat in Patachon. Predstave ob: 4., Vs6., Vs8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani I Telefon 2124« Prvič v Ljubljani! Popolnoma novo! Kulturni pregled Ljubljanska drama Sobota, 15.: «Hlapec Jernej in njegova pravica®. Premierski abonma. Nedelja, 16.: aUkročena trmoglavka®. Izv. Pondeljek, 17.: »Idealni soprog®. D. Ljubljanska opera Sobota, 15.: «Faust». Debut gdč. Vere Maj* dičeve. C. Nedelja, 16.: ob 15.: «Orlov». Ljudska predstava t>o znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 17.: Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 15.: «Revizor®. A Nedelja. 16.: »Bajadera®. Pondeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: mo!e. Josip Seš^k, Josip Čeme, Jakob Kremžar, Josip Ekert, Avgust Pegam, Anton Kofler, Kari Bizjak, Aleksander Fiker, Ivan Koman, Kari Benedik, Ivan Furlan, Albin Koman, Joža Jamnikar, Ignacij Gregorač, Ivan Cirman, Ivan Rakovec, Josip Trdina, Ivan Žirandon in Anton Jager. Vsi so istočasno premeščeni h kurilnici Ljubljana 2. Trajno so upokojeni :Vincenc Cukato, Josip Ntrat, Ivan Herič, Fran Bračič in Maks Kern. + Imenovanje v šolski službi. Strokovni učitelj Ludovik MUrolič je imenovan za rav natelja meščanske šole v Brežicah, Franjo Kumer pa za strokovnega učitelja na učiteljišču v Mostarju. + Nova skupina srbskih kmetovalcev v Sloveniji. Te dni se nahaja na ekskurziji po Ijublanski oblasti nova skupina srbskih kmetovalcev. Dragi gostje, okrog 30 iz kosovskih, moravskih in timoških krajev, so doslej obiskali Brežice in Vrhniko rn še nekatere druge kraje. Zanimajo jih vse zadružne ustanove in vzorne ekonomije. Naši kmerie jih prav bratsko sprejemajo. V četrtek in včeraj so si gostje ogledovali Ljubljano, danes pa gredo še na Bled, nakar se kakor zadovoljni povdarjajo, z najlepšimi utisi vrnejo v domače kraje. * Propagandi stični znaki Aero-kluba. Aeroklub je izročil te dni v prodajo dva milijona propagandističnih znakov v prid ustanovitve prvih civilnih pilotskih šol v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Sarajevu in Novem Sadu. * Kongres jugoslovenskih šumarjev. V Beogradu se vrši jutri kongres delegatov Jugoslovenskega štrmarskega udruženia. Kongres bo med drugim razpravljal tudi o položaju šumarjev v naši državi. Kongresa se udeleži tudi večje število šumarskih in-ženierjev iz Slovenije. * Evropska železniška konierenca. V dobi od 17. bo 22. oktobra se bo v Pragi vršila konferenca zastopnikov železniških direkcij vseh evropskih držav. Predmet konference ie določitev mednarodnega voznega reda za dobo od 15. maja 1928. do 14. maja 1929. Istodobno se bo reševala cela vrsta železniških zadev med posameznimi državami, v prvi vrsti zadeva Simplon-Orient ekspresa. Konference se udeleže zastopniki Anglije, Francije. Švice, Italije. Jugoslavije, Bolgarije, Turčije, Grške in Rumurrije. Našo državo bodo na konferenci zastopali pomočnik generalnega direktorja državnih železnic, šef odseka za vozni red v generalni direkciji in šefi teh odsekov pri oblastnih železniških direkcijah. * Jugoslavija za mednarodni »Kemični dom.« Naša vlada je sklenila, da prispeva znesek 100.000 Din za »Kemični domc, ka-teiemu bo položen temeljni kamen v Parizu ob priliki proslave stoletnice rojstva velikega francoskega kemika Berthelota. * Sprejemanje uslužbencev v tinančni kontroli ustavljeno. V interesu varčevanja je iinančno ministrstvo sklenilo, da se odslej za gotovo dobo v finančni kontroli ne bodo sprejemali novi uslužbenci. Eventualne prošnje se ne bodo upoštevale. + Proslava dvojnega jubileja osnovne šole oa Gornji Ponikvi. Na osnovni šoli v Gor nji Ponikvi pri Žalcu se bo proslavila v nedeljo 16. t. m. petdesetletnica šole in obenem 25 letnica novega šolskega poslopja. Program je naslednji: l) dopoldne ob po! 10 maša za pokojno tam službujoče učiteljstvo in bivše šolarje; 2) slavje pred šolskim poslopjem; 3) poklonitev venca šolske mladine na spomenik padlih vojakov — bivših šolarjev; 4) popoldne ob pol 15. igra šoiske mladine »Čudežne gosli« s petjem in dekla-macijami. Pri slovesnosti bo sodelovala godba iz Griž pri Žalcu. Vabi se k obilni udeležbi. + Nove telefonske pristojbine v prometu s Češkoslovaško. Po odloku ministrstva in po posebnem sporazumu, ki ie bil sklenjen med našo in češkoslovaško upravo, so bile izpremenjeen govorilne pristojbine v prometu s Češkoslovaško: Bied-Praga, 4.80 zl. fr. aH 52.80 Din: Kranj-Praga 4.80 zl. fr. ali 52.80 Din: Ljubljana-Bratislava 4.35 zl. fr. ali 47.S5 Din: Ljubljana-Bruo 4.35 zl. fr. ali 47.85 Din: Ljubljana-Moravska Ostrava 4.S0 zl. i r. ali 52.80 Din: Ljubljana-Praga 4.80 zl. ir. ali 52.80 Din za navadno govorilno enoto. Za nujne pogovore ie pristojbina trikrat, za silno nujne (eclaiT) pa desetkrat tako velika. Od dne 1. septembra t 1. so v prometu s Češkoslovaško dovoljene tudi pozhnice in izvestnice. Pristojbina za navadno pozivnico ie enaka eni tretjim pristojbine navadnega pogovora. * Prenos trupla pesnika Šantlča. V Mostarju je bilo predvčerajšnjim ekshurnirano truplo pokojnega pesnika Alekse šamiča ter preneseno v prvo grobnico ob navzočnosti odbora za postavitev spomenika ter številnih častilcev in prijateljev pokojnikovih. Nova grobnica in spomenik bosta dovršena do konca oktobra. Pri tej priliki se bo na svečan način počastil spomin velikega nacijonalnega pesnika. * Ganljiv pogreb dveh utopljenih mladenk v Slovenski Bistrici. Poročajo nam: Dne 13. oktobra se ie vršil v Slov. Bistrici naknadni pogreb obeh meseca julija v vali .vih Pesnice tragično preminulih sester Rozike in Danice Sakelšak. Ker sta bili ntsrečnici članici sokolskega naraščaja, jima je tukajšnji »Sokol« izkazal poslednjo čast. Pokazal je bratsko ljubezen do svojih sestric, katerima je nesrečna usoda prekinila nadalnje delovanje v društvu. Po ginje-nem poslovilnem govoru načehiroe slovenje bistriškega ženskega sokolskega naraščaja in govoru gosp. Stiperja, ter po ginljivi pesmi »Vigred se povrne«, ki jo je v slovo zapela tukajšnja šolska mladina, ki je bila z učiteljskim zborom v velikem številu zastopana, ni ostalo nobeno oko brez solz. čast in hvala gre društvu, ki je dejansko pokazalo veliko ljubezen do svojih članic, kakor tudi vodstvu šole in vsem, ki so izkazali zadnjo čast nesrečnima sestricama Roziki in Danici. * Plesna veselica za nove zvonove v Dolnji Lendavi. Dotajelendavski cerkveni odbor je ta teden razposlal naslednja vabila: »Verniki rimsko katoliške župnije v Dolnji Lendavi priredijo ob priliki posveči-vanja zvonov dne 16. oktobra z začetkom ob 8. uri zvečer v velikem lokalu hotel Krona plesno veselico, na katero cenjeni naslov in poštovano družino vljudno povabi — Odbor. Vstopnina za osebo 10 Din, za družino 15 Din. Predplačila za popravo cerkvenega stolpa se hvaležno sprejemajo. Na veselici svira godba iz Goričana«... Na drugi strani lepo tiskanega vabila je natisnjeno tudi madžarsko besedilo. Ne moremo kontrolirati, ali je tu gramatika bolj točna kakor pri slovenskem vabilu. Zanimivo pa je vendarle kako bistroumno znajo Dol-njelendavski verniki prikriti znano načelo, da namen posvečuje sredstva. Plesna veselica za nove zvonove ie vsekakor originalna novost. Med. univ. dr. LEO ŠAVNIK špecija ist za ženske bole .ni in porodništvo ordi lira od 10 — 12. >n od 2—4 ute pojoldne v Ljubljani. Tavčarjeva (Sodna) ulica 6. Tel. št. 2614 * Odbor Zveze drž. nameščencev za Slovenijo se je na prvi se.ii konstituiraj tsko-le: Milan Paternoster, šei računovodstva finančne delegacije, kot načelnik; Anton Svetek, rač direktor v p.; kot prvi podnač/nik; Martin Gruden, poštni zvanič-mk kot drugi podnačelnik; Joža Bekš. višji upravitelj, kot tajnik; Fran Petrovčič, vodja zemljiške knjige, kot tajnikov namestnik; Ignacij Rus. sreski tajnik, kot blagajnik in Lovro Kalašič. inšpektor finančne kontrole kot blagajnikov namestnik * Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nad Ljubljano se bo vršil 22. oktobra 1927 ob 7. zvečer v njeni pisarni. Dnevni red ie naslednji- Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Odobritev računov za leto 1926. Slučajnosti. — Odbor 1552 * Dva nova sejma v Loki pri Zidanem mostu. Z odlokom ministrstva in velikega županstva ljubljanske oblasti, je občini Loka pri Zidanem mostu dovoljena uvedba dveh novih sejmov za živino in kramarsko blago, in sicer dne 16. marca ter 17. oktobra vsakega leta. Zato se interesiranemu občinstvu daje v vednost, da se vrši novo dovoljeni sejem letos prvikrat dne 17. okt. in se vljudno vabijo prodajalci živine ta kramarskega blaga kakoT tudi kupovalci, da se v obilnem številu udeležijo novega sejma v Loki na dan 17. oktobra. — Občinski urad občine Loka pri Zidanem mostu. Priporočamo moško in damsko konfekcijo tvrdke GRICAR & MEJAČ Seienburgova ulica št. 3 10046 a * Novoizvoljeni odbor Slovenskega kluba v Sarajevu. Predsednik g. Franjo Polianec, profesor, podpredsednik g. Fran Robek, major v p., tajnik gdč. Lujza Šu-bičeva, mag. uradn., blagajnik g. Peter Pust, mag. uradnik, arhivar g. Janko Ur-lep. šol. referent, hišni gospodar g. Ivan Jenko, monop. uradn., odbornika g. dr. Anton Kržišnik, sekretar upr. sodišča, Rasto Zemljič, železn. uradn., namestnika g. Lojze Cvikl. stavbni uradn., Josip Perhaj, obrtnik, revizorja g. Franjo Kos, pošt. uradn.. Anton Blatnik, pošt. uradn. Klub se priporoča za slovenske knjige, da bodo naši rojaki v Sarajevu lahko živeli vsaj v duševnem kontakta z ožjo domovino. Naslov kluba je: Slovenski klub, Sarajevo, Jeliče-va ulica. * Trg generala Kovačeviča. Kakor poročajo iz Prilepa, je tamkajšnji občanski svet sklenil, da se tamkajšnji trg med učiteljiščem in »Zdravstvenim domom« imenuje odslej »Trg generala Kovačeviča« v poča-ščenje nedavno v Štipu umorjenega generala. * Tatvina vžigalic v tvornici v Rušah. Poročajo nam: V tvornici vžigalic v Rušah so prišli na sled nekemu delavcu, ki je nosil iz tvornice vžigalice ter jih razprodaja! gotovim odjemalcem. Pri tem je bila oškodovana n-orni ca, pa tudi državna blagajna je utrpela škodo, ker za ukradene vži galice ni bila plačana monopolska taksa. V tej stvari pa je prizadet tudi poslovodja Delavskega konsumnega društva, ker so pri njem našli večjo množino vžigalic, ki jih je kupoval od delavca. Orožništvo je izročilo celo zadevo sodišču, ki pa je že oba obsodilo, a vodstvo tvornice je delavca še po vrbu odpustilo iz službe. K temu pa še oba najbrže čaka kazen od finančne oblasti. ker sta oškodovala državo za takso. Monopol pač ne pozna šale. * Zopet potres v Hercegovini. V Mostarju so v četrtek zjutraj ob 1.43 min čutili precej močan potres, ki je trajal tri sekunde Epicenter je bil nekje na Popovem polju. Potres je poruši! mnogo dimnikov. Večje škode ni bilo. * Odpust komunističnih delavcev v Sarajevu. Na zahtevo policijske oblasti je bilo v zadnjih dneh v železniški delavnici v Sarajevu odpuščenih štirinajst delavcev, ki so podpisali listo komunistične stranke. Pozneje so svoje podpise preklicali, vendaT jim to ni več pomagalo. * Samomor 17 letne deklice. V okolici Sv. Ivana v Vojvodini je 17 letna Ivanka Grujičeva izvršila samomor. Vzrok, ki ie ubogo deklico gnal v smrt, je okolnost, da so ji nedavno umrli starši ter se le čutila nesrečna in zapuščena. 4 Cela rodbina pokopana pod ruševinami domače hiše. V hercegovinskem selu Za-brani je prosto sredo ponesrečila cela rodbina Nfkole Ljubojeviča. Ljubojeviceva hiša ki je bila že precej trhlena, se je vsled nočnega viharja ponoči porušila ter zasula vse prebivalce. Nikola Ljubojevič, njegova žena in otroci so ostali mrtvi pod ruševinami, njegovega brata pa so težko ranjenega odkopali izpod ruševin. * Obleke kemično čisti, barva in pli-sira tovarna Jos. R e 1 c h. 204 S čepico pokrit ie belo, hai'o ima za odelo in poti se kadar gnete svoje slavne (Dalje prih.) Iz Ljubljane u— Parastos v spomin padlih in umrlih vojakov, borcev za domovino in vseh vojnih žrtev ter njihovih invalidov bo v Ljubljani danes ob 10. dop. v stolnici sv. Nikolaja. Vabi se cenj. občinstvo, posebno pa dan stvo udruženja. Jutri v nedeljo bo cvetlični dan v prid vojnim žrtvam, pri čemer naj se blagovoli cenj. občinstvo primerno odzvati. u— Na naslov g. vlad. komisarja. Prejeli smo: Marsikaj se je v zadnjem času v Ljub Ijani popravilo. Izvršila so se dela, ki so bila res nujno potrebna, pa tudi taka, ki niso bila ravno nujna in bi bila lahko še počakala par let Pri vsem tem pa je Križev-niška ulica, ki je jako prometna, ostala taka, kakršna je bila. Raztrgana in razdrapa-na kakoT vaški kolovoz. Hodnik razbit, cesta pa razdejana, da niti kanala ni več Prosimo vladnega komisarja, da si ogleda to ulico. Uvidel bo, da je nujno potrebna popravila, da ne bo sedaj, zlasti v zimskem času pasantom v nevarnost, mestu pa v siamoto Par tisoč dinarjev se bo z dobro voljo že našlo za delo, ki je res nujno potrebno, zlasti še, da ne bo izgledalo kakor da se da enim vse, drugim pa nič. BOKS - MATCH Danes nas'ODi PATACHON kot .boksač smru" v velikem boks-matehu. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. m 9. Elitni kino M t'ca Tel. 2124 u— Inšpekcijo dela in zdravstveno oblast opozarjamo na nedostatke glede pitne vode pri regulacijskih delih Gradaščice. Delavci pravijo, da nimajo nobene pitne vode in morajo uživati vodo iz stTuge Gradaščice. Da je ta voda nesnažna, je vsakemu umevno, ker se v njenem gornjem toku pere perilo. Vrhutega pa se izliva v Gradaščico odtok vode iz tovarne. Svojčas ie bilo celo kopanje v Gradiščici zabranjeno radi nesnažne vode. Tembolj je nehigijenično, če morajo delavci vporabljati tako vodo za pitno. Merodajna oblast naj pozove podjetnika, da bo preskrbe! delavcem dovolj pitne vode. To ne bo povzročilo nobenih posebnih težav. Poslovilni verer zmnega tel* va'a hi p bo*rg8 Soeng? Hia bo tntri 0 nedeljo dne t6. t. m. o oellkl dvorani hotela ..Un on". Izbran noo sentactfonelti spored. Itoen obseioega sporeda: Sngesttone gle&alfike scene. Zanimivo Tajna moč snge tlje sbozl uprta vrata. Cene osopnic.m »se kakor do-stdaj Začetek ob psi 9. zoeCer /rec prodata »shirale o nedeljo prt blagajni hotela ,U Ion od lu —12. n od 4. pa \ naprej, ne zmndite p-sett tega zaal-mtvega večera. 11— Lov na divje zveri. Opozarjamo cenj. občinstvo na današnji in jutrišnji spored Zveze kulturnih društev, ki predvaja izredno zanimiv m poučen film o lovu na najopas nejše eksotične zveri ai^".kih pragozdov. Radi lepih naravnih posnetkov zasluži ta film pozornost našega občinstva, zlasti pa priporočamo šolskim krogom, da mladini in dijaštvu priporočajo poset te predstave. Današnja predstava se vrši ob 14.30, jutrišnji dve pa ob 9.30 in 11. dopoldne v prostorih kina Matice. u— Boksmatch v »Matici« Pri včerajšnji premijeri filma »Mornarja«, ki ga je predvajal kino Matica, je bila publika od scene, v kateri nastopi glavni igralec Pa-tachon kot »boksar smrti«, tako oduševlje-na da je frenetično ploskala,' kakor da bi imela žive boksače pred očmi. Vsekakor izreden dogodek v naših kinematografih. u— TRD »Atena« se zahvaljuje cenjenemu občinstvu za darežljivo naklonjenost ob cvetličnem dnevu »Za zdravje otroka«, ki je dosegel zadovoljiv uspeh. Zbirka se bo uporabila predvsem za zdravljenje siromašne dece ortopedskega zavoda in za otroška igrišča. 1533 Brez vsake foimalnosti debe definitivni državni nameščenci čevlje proti me-ečn mu odplačevanju pri VOIKA, Krekov trg. Molčeči stolp Krasna napeia dtarra v 6. dejanjih XENIA DESNI n HANNA RAuPH v glavni viogi. Sobota od 8. Nedelia od 4, 7. in 9. zvečei. Grient kino Glince-Vič. Cene samo O n 4-—, 6-—, v—, 10 u— Savez trezne mladine. Danes ob 17. bo v Akad. kolegiju kurz iz alkoholnega vprašanja za nižješolce, ob 18. pa za višje-šolce. Po kurzu seja širšega odbora. u— Sokol I. na Taboru priredi dne 22. oktobra t 1. otvoritveni, vstopnine prost zabavni večer s pestrim sporedom, združen z godbo in plesom. S tem se otvori niz zabavnih večerov z enako pestrimi sporedi. Vabljeno članstvo in vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo. 1536 o— Plesna šola TKD »Atena« prične z z rednimi plesnimi tečaji ločenimi za deco, same deklice, uradnice, dame in gospode, tekom tega meseca v mali dvorani Kazine, na kar opozarjamo. Vpisovanje se vrši v Ortopedskem zavodu. Mladika, sredo in četrtek 19. in 20. t. m. od 17. do 19. 1534 u— Plesna šola NSZ na Strelišču pod Rožnikom se vrši vsako soboto od 20.—24. ure ter ob nedeljah in praznikih od 15. do pol 19. zvečer. 1530 u— Trgatev grozdja priredi Športni klub «Grafika» danes ob pol 20. uri v prostorih hotela Lloyda. Petje, ples, ameriški zapor, šaljiva pošta, komični nastopi itd. Sodeluje pevski odsek «Grafike». Vstopnina prosta._ OBLAČILA t A i. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 se naiboljis in najeenejia. u— Danes in jutri sveže domače krvave in jeterne klobase ter pečenice. Toči se prvovrstna dolenjska portugalka po 16 Din Sprejemajo se abonentj na domačo hrano od 12. do 17. Din. Priporoča se gostilna »Turke, Streliška ulica 22. 1540 u— Portugalka- prvovrstna, jeruzalemska črnina došia. Priporoča se Brezovšek, Komenskega ulica. 1551 u— Policijski drobiž. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina smrek, 1 tatvina odeje, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 popadljiv pes, 1 napad, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 3 prestopki prekoračenja policijske ure in 11 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer zaradi tatvine odeje. u— Hud prijatelj. V Pogačarievi gostilni v Zg. Šiški sta popivala predsnočnjim dobra znanca France in Tone. Bila sta imenitne volje in ni prišlo med njima do nikakih razprtij Zato se je Tone po policijski uri nemalo začudil, ko je na bližnjem travniku za vogalom gostilne naenkrat ležal na brbtu Na njem pa je bil France, ki ga je neusmiljeno obdelaval po glavi z nekim trdim predmetom. Junačina France je nato izginil v noč Tone pa na policijo, kjer je povedal celo zadevo s pripombo, da mu je Francetova jeza pravcata uganka, ki io bo treba pojasniti pred sodiščem. Iz Maribora a— Slaba gradbena bilanca. Iz vseh mest prihajajo poročila o intenzivnejšem zidanju stanovanjskih hiš. Posebno razne zadruge nameščencev so dosegle po nekod nepričakovano lepe uspehe. Samo Maribor se kljub svoji menda najhujši stanovanjski bedi v tem ni izkazal. Čeprav je nudila občina razne ugodnosti z znanim gradbenim posojilom in oddajo stavbenih prostorov za skrajno nizko ceno Din 8 m2, moremo ob zaključku stavbene sezije zabeležiti iz te akcije tako minimalen efekt da skoraj ne pride v pošiev in ni niti kapljica v morja. Na mestnih stavbiščih tako zvanega Jošto-vega posestva proti Kamnici ie bito iz te akcije postavljenih komaj 5 enodružinskih hišic m ena pri Tomšičevem drevoredu. Izmed močnega kadra mariborskih državnih uradnikov so se poslužili nudenih ugodnosti za stavbo komaj štirje. Ce primerjamo s tem malo mestece Kranj, kjer je gradbena zadruga pravkar postavila 6 stanovanjskih hiš, moramo reči, da je Maribor pokazal izredno malo podjetnosti, kar je ob velikem pomanjkanju stanovanj globoko obžalovati. a_ Kaj bo s proračunom? Za ljubljansko občino, ki ima komisarja, je bil že proglašen proračun za prihodnje leto. Maribor pa ima redni občinski svet in delazmožno večino, ki je glasovala še za vsak stvaren predlog v korist občine Ni se torej prav nič bati. da bi ta občinski svet ne odobril tudi stvar nega proračuna občine za prihodnje leto. Toda župana in inicijativo v občinskem sve tu imajo sedaj še klerikalci, ki nočejo rn nočejo predložiti proračuna samo zato, da bi napravili novemu občinskemu svetu, v katerem ne bodo imeli več župana, težave radi proračuna, za katerega je potrebna dvetretjinska večina. Klerikalcem ni seve prav nič mar, da bo imelo mesto zaTadi tega ogromno škodo, občani nova bremena in bo na tisoče perečih zadev, ki bi jih mo. rala občina rešiti, zastalo. Kakor Ljubljani, hoče SLS tudi Mariboru nakopati komisarja ker upajo, da bo tudi komisar klerikalec, čeprav je SLS v Mariboru v manjšini. Takšne brezvestne politik" oroti ljudstvu je zmožna samo SLS. To so zavoji pristnih Varujte se pot-vorb in slabih nadomestiL a— Zapuščeni kraji in ceste. Izredno razveseljivo je gledati lep razvoj avtobusnega prometa iz Maribora v Slov. gorice, odkoder prihajajo avtobusi dan na dan natrpano polni. Poleg težkega obdavčenja, s katerim hoče obložiti SLS gerent okrajnega zastopa podjetnike avtobusov, pa otežujejo ta, za ljudstvo prekoristen promet, posebno slabe ceste. Zanimivo je zlasti to, da je najslabša cesta v okolici ravno okrajna cesta proti Jarenini, Sv. Jakobu in Sv. JuTiju v Slov. goricah, torej v občine, ki so najbolj klerikalne in so dale pri vsakih volitvah najvišje število glasov za SLS. Skrb za te ceste pa je ležala vsa leta po prevratu edino v rokah klerikalnih gerentov, ki so Ie s parme-sečnimi presledki vseh 8 let vodili mariborski okrajni zastop. Prebivalci teh občin so bili torej samo toliko dobri, da so polnili klerikalno skrinjico, za njihove težave pa se SLS ni brigala. Zadnji čas čitamo neprestano o velikanskih podporah, ki jih na vse strani deli klerikalni oblastni odbor. Samo za Slovenske gorice za te najbolj zanemarjene kraje, se nihče ne zmeni. Dolga leta že a pr. prebivalci teh občin prosijo, da bi se jim preložil strmi breg na okrajni cesti iz Jareninskega dola v Pesniško doltno, kjer je taka strmina, da morajo kmetje pri malo težjih bremenih nr# mati priprego, v zimi pa je cesta zopet tako ledena, da je življenj sko nevarno voziti. Tudi avtobusni promet je tam tako otežkočen, da morajo ob napolnjenih vozovih potniki izstopati. Že davno so izdelam načrti za preložitev brega toda 9LS-voditelji za ljudstvo, ki jim je itak slepo vdano, nimajo brige in ne denarja. Ravno ta del Slovenskih goric, ki je najzanesljivejši kader SLS, znana domena g. 2e-bota, je gospodarsko najbolj zanemarjen in zapuščen. Klerikalci dajejo pač samo tam, kjer se morajo bati za svoje kroglice. Ampak ravno v tem je videti vso Iažnjivost klerikalne ljubezni do ljudstva. a— Večer koroških narodnih pesmi bo nocoj v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Spored 1.) Otvoritev, 2.) Predavanje višj. sodu. svetnika g, O. Deva o koroški narodni pesmi, J Predavanje g. dr. Sušnika o Koroški s skioptičnimi slikami, 4.) Sodelovanje Devovega kvarteta in orke stra Drave. Začetek ob 20. Večer priredi Jugoskrvenska Matica in je namenjen poglo bitvi spominov in narodno-obrambnega dela o priliki obletnice koroškega plebiscita. Ljubitelji Koroške so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže tega večera. a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenski okraj ima nocoj ob 20. v go-st9ni »Pri jelenu« svojo sejo. KeT so na dnevnem redu občinske volitve prosim, da pridete vsi. — Predsednik. a— Reierat za oddajo stanovanj v novih mestnih hišah ima vodja SLS, g. dr. Jerov-šek, ravnatelj Cirilove tiskarne. Ko bo on izdelal svoj elaborat in predlog za oddajo stanovanj občinskemu svetu, bo defini-tivno razpisana občinska seja, M bo končno veljavno rešila te prošnje. a— Zopet škrlatinka. V Mariboru se jc začela zopet znatno razširjati škrlatinka. Posebno često oboleva šolska mladina, tako da morajo neprestano prekinjati pouk v posameznih razredih. Mestni fizikat po šolskem zdravniku strogo nadzoruje deco in :e zlasti desinfektor neprestano na delu. Javnost bi morala oblasti intenzivno podpirati v pobijanju bolezni s tem, da takoj javlja vsake sumljive znake. Iz Celja e— Osebne vesti. Veterinar g. Bol te Vasle s sedežem v Braslovčab je premeščen od okrajnega glavarstva v Celju k okraj, glavarstvu v Ražnju, veterinar g. Anton UTŠič od okrajnega glavarstva v Celju s sedežem v Št. Jurju k okr. glavarstvu v Konjicah. e— Cvetlični dan priredi celjska »Svoboda* v nedeljo, dne 16. t m. čisti dobiček je namenjen ustanovitvi ljudske kuhinje, v kateri se bo nudila ročnemu in dnševneirru delavstvu v slučaju brezposelnosti cene in prosta hrana. Cenjeno občinstvo se naproša, da podpre to plemenito delo. e— Poroka. Na Ptujski gori se je poročil celjski rojak g. Roland Kus, podpredsednik of The Frank SakseT State Bank v Newyorku, z gdč Marico Černejevo, bančno uradnico celjske Kreditne banke, hčerko g. Ljud. Černeja, upokojenega šolskega nadzornika v Makolah. — Iskreno čestitamo! e— Družabni večer celjskega godbenega društva. Ponovno opozarjamo na ta družabni večer, to' bo nudil obiskovalcem obilo užitka. Naše celjsko godbeno društvo je pokazalo v teku svojega delovanja toliko agilnosti da zasluži, da se občinstvo oddolži s svojim obiskom. To godbeno društvo je ravno v letošnji sezoni pripomoglo k precejšnjemu uspehu s svojim delovanjem Želimo in irpamo, da bo obisk vreden dela, ki ga vršijo člani tega požrtvovalnega ia agilnega društva. Iz Kranja r— Pcučno predavanje o gobah. V četr« tek je priredilo Kolo jugoslov. sester preda ▼anjc o užitnih' in neužitnih gobah. Predaš vatelj prof. dr. Kuščer je podal izčrpno aliko o gobah raznih vrst. Po predavanju je odbor Kola povabil poslušalce v spod« nje prostore Narodnega doma, kjer so od« bornice priredile S raznih vrst okusno pri« pravljenih gob. r— Preselitev. Ekspozitura Okrožnega urada za zavarovanje delavcev so je vseliš la v nove pisarniške prostore v Likozarjc= Ti hiši na Glavnem trgu. r— Prešernova koča na Stolu (2193 m; jc zaprta Ključe do koče je dobiti pri go« spodarjn g. Gajšku, uradniku Ljubljanske kreditne banke v Kranju in pri oskrbniku in gostilničarju Anderletu v Lescah poleg kolodvora. Poset koče je dovoljen le v apremstvu imenovanih funkcijonarjev. Val vazorjeva koča pod Stolom (1183 m) pa je odprta in oskrbovana celo leto. r— Kino v Narodnem domu predvaja danes ob 17. in 20.30 uri in v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri krasen film ljubezni in lepote »Ljubezen logarjeve Kriste in cesarja Jožefa IL» po istoimenski znani opereti. Iz Tržiča ff— Sadjarska in vrtnarska podružnica sprejema naročila za sadno drevje za je* sensko saditev. Kdor želi naročiti, naj se oglasi pri podružničnem tajniku g. Lajovs cu, ravnatelju meščanske šole v Tržiču. Cena drevesoem je od 10 do 15 Din, ka= kršna je pač vrsta. č— Pasja steklina. Kakor po nekaterih okrajih na Dolenjskem se je tudi v kranj-slrem okraju pojavila steklina psov. Zato jc srezki poglavar odredil za politični okraj Kranj najstrožji pasji kontumac, da se bo* lezen čimprej prežene. V Tržiču samem je od nekdaj dosti psov, posebno mesarskih, ki se radi potepajo po mestq ir. so ljudem prav nevarni Težava pa je za konjača, ki se boji zamere, če preveč strogo nastopa. Tu ne pomaga nič, služba je služba! č— Izobraževalni odsek Delavske zbors niče za Slovenijo priredi v torek zvečer pre davanje s skioptičnimi slikami o današnjem Dunaju s posebnim ozirom na stanovanj« ske akcije dunajske občine. Pokazale se bodo slike stanovanjskih hiš, notranjost stanovanj in ureditev posebnih delavskih kolonij. Ker jo v Tržiču stanovanjsko vpra» šanje jako pereče in je tik pred delno re» šitvijo, se obisk predavanja vsem, ki se za* nimajo za gradnjo delavskih stanovanj prav toplo priporoča. č— Nesreča šolarja. Učenec Karol Beliš har, ki obiskuje četrti razred meščanske šole, je padel z drevesa tako nesrečno, da si je v kolku prav nevarno zlomil levo no--go in si med padcem prebil spodnjo če= ljust. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnis wO, kjer se zdravi. o— Na račun reparacij je prispela v Trs žic lesena hiša za dečji dom, ki se postavi na vrtu g. Primožiča že v najkrajšem času. Kompletna hišica se je pripeljala v treh vagonih preko Jesenic, kjer se jc pošiljka tudi carinila, čeprav je naša carinarnica v likvidaciji in ne posluje več. Mestna občis na in industrija sta ponovno predložili mis nistrstvu peticijo, naj se tržiška carinarnis ca, ki je de facto na meji, ne ukine, ker jc tukajšnji industriji neobhodno potrebna. č— Dramatični odsek Sokola priredi v nedeljo že drugo predstavo v tej sezoni. Tokrat se uprizori veseloigra «Ulica št. 15» j ki jo igrajo po vseh odrih z največjim uspe hom. Dramatični odsek si je pridobil pres cej novih mladih moči, ki imajo polno veselja do dela. Na občinstvu je da se ne ohladi to veselje, zato naj predstave poseča v čim večjem številu in ne glede na to, da je telovadnica res malo od rok. No, pa ses daj je lepo vreme in malo izprehoda je prav dobro. Pri predstavi sodeluje orkes ster. rediti izlet korporativno. Na željo naše li« so spremenili name« >vedujejo tokratni iz= tijske podružnice pa so spremenili name« ravani načrt, in odpovei' let na Sv. Goro, udeleže pa se zato otvo» ritve koče na Sveti Planini prihodnjo ne« deljo 23. t. m. Iz Trbovelj t— Trboveljska gasilska župa je izvršila pri vseh včlanjenih društvih inšpekcijo. Uspeh je bil zelo zadovoljiv. Glede prvens stva v župi bomo še poročali, ko bo stares šinstvo župe o tem sklepalo. Društvi Los ka pri Zidanem mostu in Rimske toplice sta v teku leta postavili nova gasilska do« mova, ki ju prihodnje leto izroče svojemu namenu. Društvo Rečica si postavi že v prihodnjem letu lep nov dom. Stavbišče in načrti so že pripravljeni. Društvo Vrhove dobi moderno brizgalno. Uspeh požrtvoval nega dela naše gasilske župe in njenega vodstva je viden. t— Po zgraditvi vodovoda v Planinski vasi so pričeli graditi daljše odcepe vodos vodnih napeljav proti novi meščanski šoli in izolirnici. Včerajšnji tlačni preizkus je pokazal, da so dela solidno izvršena. Ins ženjer strokovnjak, ki nadzoruje gradbena dela vodovoda, se je o delu in napravi ze« lo pohvalno izrazil. Če bo vreme ugodne, bodo pričeli v kratkem graditi še novo progo iz Terezije do Lok (pri Dimniku). t— Sejem. V torek, 18. t. m. je v Trbov« ljah velik kramarski in živinski sejem. t— Stavbeno gibanje v pozni sezoni. Go« spod Rajko Klenovšek, klepar, gradi novo stanovanjsko hišo nasproti pokopališča. Stavbišče si je kupil tudi g. M. Koren, ki namerava še letos spraviti pod streho enos nadstropno hišo. Šport Iz Litije i— Slučaji škrlatinke. V Štangarskih Po« Ijanah, ki leže v litijski okolici, se je po« javila škrlatinka. Pristojna oblast je v svrs ho odredbe obrambnih mer o nalezljivi bolezni že obveščena. Opozarjamo, d'a jc vsakdo, ki mu je znan kak primer škrlas tinke, dolžan to prijaviti zdravniku. i— Odhod direktorja topilnice. Litijska topilnica svinčene in živosrebrne rude, ki je zaposlovala par sto ljudi, jc prenehala z delom. Te dni je zapustil Litijo dolgo« letni njen ravnatelj g. GrolI, ki je bil po rodu Španec, a je imel vedno smisel in pois no naklonjenost za potrebe litijskega okra= jz, pa tudi litijskih narodnih in kulturnih društev. Naša društva, posebno Sokol, so izgubila z odhodom g. direktorja Grolla plemenitega podpornika in dobrotnika. 2es Ieli bi samo, da dobi topilnica ob morebits nem zopetnem poslovanju njemu enakega namestnika; stavljamo pa odhajajočega za rgled in v posnemanje drugim gg. direktor« jem tukajšnjih industrij. i— Sokolsko gledališče v Smartnem. Re« priza krasno uspele drame «cVeleja» se bo vršila v nedeljo popoldne ob 15. na šmars skem odru. S tem bo ustreženo tudi od« daljenejši publiki, ki jako rada poseča igre v Smartnem. i— Izlet hrvatskih planincev. Člani Hrs vatskega Planinskega Društva, središnjica v Zagrebu, so nameravali prihiteti to ne* delio na Sv. Goro, kamor hrvatski turisti redno prihajajo. To pot so nameravali pri« Spored olimpijskpega dneva V nedeljo, 16. t. m. se vrši v vsej državi olimpijski dan. Nfmen tega dne je propas girati idejo olimpijskih iger, vzbujati v na« š; državi zanimanje za to največje svetovs no tekmovanje narodov in zbrati podporo za udeležbo naše države na zimskih olim« pijskih igrah v St. Moritzu in poletnih olimpijskih igrah v Amsterdamu, oboje v I. 1928. Program v Ljubljani je določen sledeče: Dopoldne: Start in cilj kolesarske dirke na Aleksandrovi cesti ob Bleiweisovi cesti. Početek starta ob pol 9. uri zjutraj, cilj ob 9.45. — Točno ob 11. krene manifestacij« ski obhod športnikov z velesejma: Spres vod se sestavi sledeče: na čelu godba So« kola I., nato olimpijska zastava. Kolo jas hačev, za njimi predstavniki Olimpijskega odbora, Športne zveze. Jug. zimskosport« nega saveza, Jugosl. hazena saveza, Moto« saveza kralj. SHS, Ljublj. nog. podsaveza, Ljublj. plavalnega podsaveza, Ljuhii ut\-. koatletsKega podsaveza, obeh kolesarskih pododborov, avtokluba, sekcija Ljubljana, Tel. kult. društvo Atena, Skavtske organis zarije, Gozdovniške organizacije in Kola jahačev. Organizacije so zastopane samo po predsedniku in njegovem namestniku. Za to skupino se uvrste nogometaši, za njimi lahkoatleti, hazenske družine, lahko« atletinje, plavači in plavalke, težkoatleti, nato tenis igralci in tenis Igralke, za njimi drsalci in drsalke, nato smučarke in smus čarji, pred smučarji vrsta vojaških smu« čarjev, nato sankači, skavti, gozdovniki, vrsta vojaških kolesarjev, kolesarji, moto« ciklisti in avtomobolisti. Vsi klubi se uvrs ste v sprevod po abecednem redu njih imen, športniki pa nastopijo deloma v športnih dresih in s športnim orodjem, des loma v civilu V sprevodu so pripuščeni tudi naraščajniki vseh grup V podrobno« stih pa naj se upošteva navodila rediteljev. Sprevod gre po sledečih ulicah: Gospo« svetska cesta. Dunajska cesta, Masarykova ulica, Miklošičeva ulica, Marijin trg, Stri« tarjeva ulica, Mestni in Stari trg. Sv. Ja« koba trg, Zojsova ulica, Vegova ulica, Kon grešni trg, Aleksandrova cesta pred Opere. Pred Opero se razvrste športniki, kjer jih pozdravijo z opernega balkona predstav niki javnih oblasti, na kar se vrši od tam razhod. V času športnih prireditev se bodo pro« dajali po ulicah olimpijski znaki po 2 in 10 Din ter prosimo občinstvo, da jih v ko« rist olimpijskega fonda kupuie. — Vsi športniki za olimpijsko propagando! — Odbor za propagando IX., olimpijade v Sloveniji. Jutrišnje soortne prireditve v Ljubljani Glavna prireditev tekma Ilirija : Primorje. Razpored jutrišnjih športnih prireditev za olimpijski sklad je sledeči: ob 8.30 kolesarska dirka Ljubljana«Vrh« nika«Ljub!jana; start in cilj na Aleksandro« vi cesti, cilj okrog 10. ure; Popoldne na prostoru SK Ilirije: ob 1330 hazenska tekma Ilirija : kombi« nirani team; ob 14.30 prvenstvena nogometna tekma: Hermes : Slavija; ob 16. nogometna tekma Ilirija : Pri« morje. V odmorih med posameznimi tekmami se vrši nekoliko popularnih lahkoatletskih in težkoatletskih tekem, in sicer: tek na 200 m, štafeta 4 X 100 m, 1500 m, met kopja in vlečenje vrvi. Zanimanje širše publike za ta pestri pro« gram bo brez dvoma veliko. Posebno pri« Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljuhliam 14. oktobra 1927. Višina barometra 30N> n, Kraj Cas • pazovan;. S. Baroni Tempe r SI * Smei vCt t , 'r brzini v metrih Oblačno 0-10 62 7 tv3 87 S 2 10 762-. 7-0 90 SW 1 0 7636 80 85 SW 2 8 76i 2 70 74 SE 12 0 766-0 4-0 98 mirno 10 766-9 90 74 mirno 0 763 1 16-0 54 mirno 10 763-4 13-0 72 NE 2 1 76i-3 190 9< S 2 8 Ljubljana Maribor . , , Zagreb . , , Beograd t . Sarajevo < , Skopi je . . . Dubrovnik , Split . ■ i Praha • , , Solnce vzhaja ob 6.13, zahaja ob 17.18, luna vzhaja ob 19.37, zahaja ob 10.45. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 15.0 C, najnižja 4.4 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Pretežno oblačno, od časa do časa dež, prehodno malo topleje, potem padanje temperature; severovzhodni proti severu sukajoči se vetrovi. Tržaška vremenska napoTed za soboto: Lahki južni vetrovi, večinoma oblačno, tuinlam tnalo dežja; temperatura 11 do 17 stopinj. Morje mirno. Padavine Vrst* * IBS So t. O« vlačna bo tekma med nogometnima mo< štvoma Ilirije in Primorja, ki obeta ne sa» mo dobro, temveč tudi skrajno napeto igro. Olimpijski dan v Mariboru. V nedeljo 16. t. m. se bo vršil, kakor v ostalih mestih, naše države tudi v Mariboru Olimpijski dan. Razen nogometašev bodo nastopili tu« di lahkoatleti in hazenašice. Ob 10. bosta nastopili na igrišču «Maribora» dve druži« ni hazenašic Maribora. Nato se bo ob pol 12. vršil stafetni tek skozi mesto, šest mo« štev bo startalo pred moškim učiteljiščem na 1600 m dolgi progi za lično diplomo Medklubskeg-a odbora. Popoldne se vrši nogometni turnir na igrišču Maribora ob 14. Vršile se bodo štiri tekme po cup si« stemu med Merkurjem in Svobodo, dalje med Mariborom in Železničarji, dalje med Rapidom in zmagovalcem I. kola ter sled« njič med zmagovalcema II. in III. kola. Tudi zmagovalec nogometnega turnirja bo sprejel diplomo, ki jo v to svrho podari podjetje stopinjo, česar ni Savinjska dolina doživela že celo vrsto let. Da bo ostalo hmeljarstvo dobičkanosna panoga našega kmetijstva, se ne sme brezmejno širiti, kar velja v enaki meri za dru- ge kmetijske panoge u. pr. za vinogradništvo. Za okoliše, kjer se pridela hmelj, ki v zadostni meri odgovarja zahtevam pivovarn, naj bi se -uvedia po žateškem vzgledu posebna znamska, s čimer bi se preprečilo oškodo vanje z velikimi stroški združene hmeljske produkcije v teh okoliših potom slučaj-nostnih novih poskusov. = Telefonskim naročnikom, ki imajo trgovske zveze z Vojvodino. Telefonskim uradnikom ljubljanske pošte je po hudi borbi končno uspelo, da je ministrstvo za pošto in telegraf odredilo dnevno telefonsko svežo med Slovenijo in Vojvodino, in sicer med 8. in 8. uro 40 minut dopoldne ter med 3. in 4. uro popoldne, na kar opozarjamo interesirane trgovske kroge. — Položaj na hmeljskih tržiščih. Na niirn-berškem hmeljskem tržišču je v prvih treh dneh tekočega tedna znašal dovoz 750 bal, prodanih pa je bilo 1000 bal. Povpraševanje je predvsem za hmelj lepe barve. Cene so se ponovno dvignile. Prvovrstni tržni hmelj se je prodajal po 220—240 mark za 50 kg (59.90—65 Din za kg), prvovrstni hal-iertauski po 260—280 mark (70.40 — 75.80 Din za kg), prvovrstni zapečateni hallertau-ski 270—310 mark (78.50—83.90 Din za kg) in prvovrstni \vuitemberški 260—300 mark (70.40—81.20 Din za kg). Za blago slabše kakovosti so cene primerno nižje. = Prisilna poravnava ie bila sklenjena v konkurzu tvrdke Franc Cerar, družba z o. z. v Domžalah. 14. oktobra. Na ljubljanski devizni borci je bil danes devizni pomet srednji. Privatna ponudba ie bila prilična, Narodna banka pa je intervenirala v devizi na Curih ter malenkostno v devizi na Dunaj. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Vojna škoda se je danes gibala neenotno. V Beogradu je notirala 400 — 401; v Zagrebu pa je zaradi velikih realizacij padla promptna na 398. kasa na 398 — 399, za oktober na 403 in za december na 405. Ob zaključku borze se je tečaj zopet okrepil, in sicer za promptno na 400 — 402 in za december na 406 — 407. V bančnih papirjih je bila tendenca nespremenjena. Narodna banka je bila zaključena po 5125. Ljubljanska kreditna pa po nespremenjenem tečaju 138. Med industrijskimi vrednotami je bila čvrstejša Šečerana, ki se je trgovala po 592 do 595. Devize in valute. Ljuhljana. Berlin 13.525 — 13.555 (13.54), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.30 - 277.10 (276.70), Pariz 222.5 - 224.5 (223.5). Praga 168 do 168.80 (168.40). Zagreb. Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.539 do 13.569, Milan 309.5 — 311.5, London 276.3 do 277.1, Newyork 56.65 — 56.85, Praga 167.995 — 168.795, Curih 1094 — 1097; ameriški dolar 56.3 — 56.4. Beograd. Pariz 222.5 — 224.5, London 276.25 — 277.05, Newyork 56.6 — 56.8, Milan 309.5 - 311.5, Praga 167.976 - 168.776, Berlin 13.534 — 13.564, Bruselj 7.915—7.945, Bukarešta 35.25 — 35.75. Dunaj. Beograd 12.4675 — 12.0575, Berlin 168.81 — 169.31, Budimpešta 123.7250 do 124.0250. London 34.4625 — 34.5625, Milan 38.7150 — 38.8150, Newyork 707.35 — 709.85, Pariz 27.78 - 27.88, Praga 20.9575-21.0375, Curih 136.45 - 136.95; dinarji 12.37-12.43. Curih. Beograd 9.13, Berli.i 123.72, London 25.2575, Newyork 518.50, Pariz 20.36, Milan 28.345, Praga 15.365. Budimpešta 90.65 Bukarešta 3.23, Dunaj 73.175. Trst. Beograd 32.10 — 32.40, Dunaj 255.25 do 261.25, London 89.0250—89.2250, Newyork 18.245 — 18.305, Curih 351.75 — 353.75; dinarji 31.85 — 32.35. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270. Stavbna 56 - 0, šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 400 _ 402, kasa 400 — 402. za oktober 401 — 402, za december 406 — 407, investicijsko 83.5 — 84.25, agrarne 0 — 55: bančne: Eskomptna 91 — 92, Pol jo 16.5—18, Kreditna Zagreb 90 — 93. Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 93. Ljubljanska kreditna 135 do 136, Narodna 5125 — 5150, Praštediona 850 do 860; industrijske; Našice Union 1800 dc 1870, Gutmann 230 _ 235, Slaveks 105 do 110, Slavonija 15 — 16, Danica 165 — 170, Drava 582.5 — 585, Šečerana Osijek 592.5 do 597.5, Vagon 0 - 32.5, Vevče 130 — 135, Trbovlje 475 — 490. Beograd. Vojna škoda 400 — 401, investicijsko 84.25 — 85, agrarne 54 — 54.5. Dunaj. Trbovlje 59.80, Kranjska industrijska 48, Šečerana Osijek 73.50, Jugobanka 11.70. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (14. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bil<5 6 vagonov, in to 1 vagon tramov, merkantilnih, 4/4, 5/6, 6/8, 7/9, od 4—10 m. fco vagon naklad, postaja po 250; 1 vagon tramov, merkantilnih, 7/9, 12, 13, 14 m, za takojšno odpremo, fco vagon meja po 340; 2 vagona desk, paralelnih, ostrorobih, očelje-nih, 24 mm, Ill.a, fco vagon meja po 430; 1 vagon desk, smreka, jelka, ostrorobih, lah-kokoničnih, 12 mm, monte, fco vagon nakl. postaja po 560 in 1 vagon desk, 24 in 48 mm monte, fco vagon nakl. postaja po 450. D e-želni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključenih je bilo 3 in pol vagona pšenice. Svinjski sejem v Mariboru (14. t. m.) Do-gon 420 svinj in 1 ovca. Povprečne cene: piasci. 5—6 tednov stari 90—125, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 320—400, 5—7 mesecev 420—450, 8—10 mesecev 550—650, 1 leto 1000—1200 Din za komad; 1 kg žive teže 10 — 11.50, mrtve 15 — 17 Din. Prodanih 299 komadov. Kupčija živahna. Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 285—290; sremska, 78 79 kg, 2 % 285 — 290; banat-ska, 78 79 kg, 2 % 285 — 290. T u r š č i c a: baška in sremska 202.5 — 205: baška, nova za december - januar 182 — 185; sremska, nova za december - januar 1825 — 187. — Moka: baška <0g> 415 — 425; baška <2> 395 — 405; baška <5> 870 — 380; baška <6» 315 — 325; baška «7» 260 — 270; baška <8, 200 — 205. Dunajska borza za kmetijske proiivode. (13. t. m.) Pod vtisom nazadovanja tečajev na budimpeStanski lerminski borzi in na ostalih inozemskih tržiščih je bila tendenca na dunajskem tržišču dalje zelo mirna in i ezervirana. Promet je bil minimalen. Opažati je bilo malekostno nazadovanje cen, čeprav so uradni tečaji ostali nespremenjeni Iz življenja in sveta »American Girl" v valovih, posadka rešena Konec prekomorskega poleta mls Eldderjeve in Haldemana. — Letalo se je vnelo b se Je moralo spustiti na morje blizu Azorov. — Nizozemski parnik rešitelj letalke ta navigatorja. — Osebnost mis Elderjeve. — Levine se vrača v Newyork in bo letel spomladi iz Evrope v Ameriko. Kakor so predvidevali poznavalci meteoroloških razmer nad Oceanom, se je končalo podjetje pogumne mis Elderjeve malone s katastrofo. V bližini Azorov je nastal na »American Girlu» v motorju defekt. Odpovedala je cev za dovajanje bencina in prišlo je do eksplozije. S skrajnim naporom se je Ietalki in navigatorju posrečilo izprazniti tanke za gorivo in se spustiti na morje. Haldeman se je takoj poslužil brezžičnega brzojava in je razposlal obupni klic SOS, katerega je ujel v bližini nahajajoči se nizozemski parnik «Barendreth», ki je plul proti Ameriki. Kapitan je dal povelje in posadka je po kratkem raziskovanju morja uzrla na valovih ostanke »American Girla», katerega sta se oprijemala ponesrečenca. Moštvo se je skoraj popolnoma približalo uničenemu letalu in je rešilo premrlo mis Elderjevo in Haldemana iz vode. Potem je parnik nadaljeval vožnjo. Rešena pilota sta se izkrcala na Azo-rih. ladja pa je nadaljevala vožnjo naprej proti Ameriki. Mis Elderjeva je mlada jedva 23 letna dama in je oroožena z mr. Woma-ckom. Po poklicu je zobozdravnika asistentka v Laikelandu. Njen polet so denarno podprl! vrtnarji in poljedelci s Floride ta Virginije. Mis Elderjeva je šele nedavno napravila letalski izpit Njeni mladosti fe živahnosti ter neustra-šenosti odgovarjajo tudi rekviziti, katere je dama vzela s seboj na pot: škatlo pudra, črtalo za ustnice, glavnik in drugo. Letalka je simpatičnega obraza in vitke postave — pravi tip ameriške «girl», ki je vedno zdravega in veselega značaja. Za polet se je mis Elderjeva odločila takoj, ko je čada, da se je podjetje posrečilo Lindbergbu. Skrivala pa je svoje načrte pred svetom ter je napravila pogodbo s svojimi rojaki na Floridi. Kljub temu, da se ji ni posrečilo priti v Pariz na cilj, je nedvomno dosegla vsaj del tega, kar je želela: njeno ime je postalo čez noč svetovno znano ter ji bo odprlo vrata v vse krbge. Kako dolgo nameravata letalca ostati na Azorih ni znano, vendar je težko misliti, da bi bila dvojica po tem, kar se je zgodilo, še voljna nadaljevati polet z novim aparatom. Prekomorski poleti v sedanjem jesenskem času so jako opasni. Ko je do-znal Lindbergh za namero mis Elderjeve, se je zelo skeptično izrazil o njenem projektu. Treba je namreč pomisliti. da je polet čez Ocean že sam na sebi opasen eksperiment. Izkušnje so pokazale,.da je mogoč in izvedljiv samo v poletnem času, ko je ozračje vsaj kolikor toliko mirno. Megle, hlad in viharji so najhujši sovražniki preko-morskih podjetij z aeroplanom. Se poleti se napravi na krilih letala ledena skorja. Lindbergh se je baš tega najbolj bal in ko je minila ta nevarnost, se je smatral za rešenega. Še mnogo bolj opasno pa je hladno jesensko vreme z meglami. Ameriški finančnik Levine je v torek zapustil Evropo. Vkrcal se je na parnik «Leviathan» ter je izjavil francoskim novinarjem, ki so se prišli od njega poslovit v Cherbourg: «Kaj hočete še izvedeti? Mikalo bi me leteti iz Pariza v Newyork. a na žalost ne gre več. Dobro veste, da sem napel vse strune, da bi mi ta želja uspela. Moral sem se ji pa odpovedati. Spomladi upam, da se vrnem v Evropo in takrat bom skušal izvesti to, kar sem moral topot opustiti.» Levine je ves čas, ko je dajal to kratko izjavo, pestoval in gladil malega belega dolgodlakega psička, katerega nese v Ameriko, da ga pokloni svoji ženi, da jo potolaži zaradi zadnjih nezgod in izgub, ki jih je imel na evropskem kontinentu. Zakaj nobenega dvoma ni, da ga je razbitje «Miss Columbije» zelo potrlo in pobilo. Tudi njegov špekula-tivni pogum je upadel, odkar je izpre-videl, da je postalo letalo, ki mu je obetalo toliko slave in denarja, čisto navadna ropotarniška cokla. Miss Columbia, letelo, ki se j c pri Rimu razbilo. Shaw, Adler in Mussolini Angleški list «Daily News» priobču-jejo značilno korespondenco med angleškim pisateljem Bernardom Sha-wom in med tajnikom druge internaci-jonale Friderikom Adlerjem. Shaw je namreč objavil v tem listu letos dne 24. januarja članek, v katerem je nagla-šal, da ne vidi vzroka, čemu bi črnil Mussolinija in je svoje stališče utemeljeval z izgovorom, da je treba vsako novo državno obliko, pa naj se tiče to Rusije ali Italije, presojati po njenem dejanskem stanju. Zoper Shawova izvajanja so se kmalu dvignili socialistični prijatelji pisatelja, med katerimi je bil posebno glasen Dunajčan Friderik Adler. Shaw je pisal Adlerju posebno pismo, v katerem je povdaril, da ne gre soditi državne otočke, po tem kako je nastala. 2e od avgusta naprej vidimo, da se naslanja vsaika diktatura na silo. Pri nastajanju vseh državnih oblik so se dogajala nasilja. Bik) bi absurdno trditi, da je cesar še danes edini upravičeni vladar Nemčije, ker so bili medtem v republikanski nemški državi umorjeni Rathenau, Rosa Luxenburgo-va in Liebknecht. Na to pismo je Adler odvrnil, da se socijalizem bori za obnovitev demokracije in da v tem pogledu ni razlike med Italijo in Rusijo. Popolnoma upravičen je torej tisti, ki sovraži m mrzi fašizem. Na to pismo je dal Shaw nov odgovor, ki je izšel 2. oktobra. V tem pisanju vprašuje Adlerja, kaj je prav za prav na fašizmu takšnega, kar bi se moralo sovražiti. On, Shaw, ne vidi vzroka, da bi sovražil diktaturo zaradi tega, ker si je postavila v Italiji na čelo moža iz ljudstva. Na isti način vlada v demokratični Franciji Poinca-re. Nadaljne primere pisatelja Shawa se tičejo Mussolinija in angleških politikov. katerim očrta Shaw posebno to, da so dali vlomiti v prostore ruske trgovske agencije v Londonu. Končno navaja Shaw še sledeče: Mussolini je izvedel v svoji deželi marsikaj, česar bi se angleška delavska stranka sploh ne upala proponirati. Mussolini je našel Italijo v takem stanju, kakor Napoleon svojčas Francijo. katero je tedaj vladal direktorij. ! H koncu pripominja Shaw, da bo moral i Mussolini surove tipe fašizma pač dati 1 obesiti, če bo hotel vzpostaviti popoln red. Friderik Adler je to korespondenco zaključil z javno poslanico, v kateri pravi, da je pač brezupno polemizirati s Shawom, katerega izvajanja ne dopuščajo sporazuma, kar se tiče fašističnega režima. Wuttejeva afera Kakor smo že včeraj poročali, so v Gradcu aretirali veleindustrijca in znanega avstrijskega milijonarja dr. Wut-teja, ki mu ovadba očita poneverbo in goljufijo. Stvar teče svojo pot. medtem pa prihajajo na dan razne zanimive podrobnosti. ki bodo, ako se izkažejo za resnične, težko obremenile obtoženca. Iz pradca namreč poročajo, da so v Deiitsch-Landsbergu že nekaj dni pred aretacijo dr. Wutteja opazili avtomobil, iz katerega so odnesli v vilo VVuttejeve tašče, gospe Marijane Czervenyjeve dva velika okovana zaboja. Splošno prevladuje prepričanje, da se je hotel dr. Wutte, ki je gotovo slutil, kaj se pripravlja, na ta način iznebiti obte-žilnega materijala. Stvar zdaj preiskuje orožništvo, ki je o njej obvestilo državno pravdništvo. Dalje navajajo listi kot obtežilno okolnost izjavo inženjerja Viktorja Czervenyja, svaka obtoženega doktorja Wutteja, ki je preiskovalnemu sodniku omenil, da se Wutte pripravlja na daljše potovanje. Javno mnenje vidi v tem poskus bega. Toda Wuttejev zagovornik odločno zavrača to verzijo, češ da je imel svak njegovega klijenta očividno v mislih Wuttejevo potovanje v Zagreb, kjer je moral prisostvovati generalni skupščini neke družbe. Wutte je ponudil nekaj dni pred aretacijo kavcijo, ako ga puste na svobo- Ne iščite v ogledalu elegance in linega modernega kroja svo;emu plašču. Prep>ičealno elegantno kroji in izgotavlia fine damsfe Kasha plašče samo tvrdka Drago Schjvvab Ljubljana. di, dokler se njegova afera ne razjasni. Baje pa so zahtevali preveliko vsoto (listi pišejo v enem milijonu šilingov), ki je, kakor izjavlja Wuttejev odvetnik, obtoženec ni mogel položiti. N. Ljapčev, bolgarski ministrski predsednik. Po usmrtitvi razbojnika Leciana Kakor smo že poročali.je bil pred nekaj dnevi v Olomucu justificiran razbojnik Lecian. Tik pred justifikaciio se je skušal rešiti s pobegom. Potem so ga obesili in so prenesli njegovo truplo v praški histološki zavod. Tam sta asistent histološkega instituta dr. Srdinko in štabni zdravnik dr. Brabec odprla razbojniko lobanjo ter sta mu preiskala možgane. Dognala sta, da je zadešni del možganov razvit kakor pri velikih zločincih in da tudi kosti ter konstrukcija lobanje odgovarjajo vsem trditvam ve-ščakov o glavah kriminalnih tipov. Le-cianove možgane so shranili v špirit, lobanja pa bo služila zdravnikom za demonstracije. Na dvorišču, kjer je bil Lecian justificiran, se je po usmrtitvi zbrala ogromna množica ljudi. Vešala so ljudje raz-sekali na tisoče iveri, katere so nosili domov. Branitelj razbojnika je zahteval zase obešenčevo vrv, sodišče pa je njegovo prošnjo zavrnilo ter je vrv izročilo muzeju, ki hrani Lecianovo vlomilsko orodje. Cosgrave, novi predsednik izvrServalnega sveta svo» bodne irske države. Kaj bo z Vanzettijevim pepelom? Sestra justificiranega Jerneja Van-zettija se je pred kratkim vrnila s pepelom svojega brata preko Francije v domovino. Prinesla je papel, katerega so ji izročili v ameriškem krematoriju v bakreni žari, na italijanska tla. Uver-jena je bila. da bo smrtne ostanke svojega brata, čeprav imajo obliko pepela lahko pokopala na pokopališču v rodnem mestu, kjer počivajo vsi predniki rodbine in sorodniki. Prišedši v Italijo, se je Vanzettijeva sestra takoj javila pri monsignoriu Tra-vainiu, ki zavzema škofovsko stolico v Cuneju. Škof je Vanzettijevo sestro sprejel, izjavil pa je, da ne more dovoliti cerkvenega pokopa na posvečeni zemlji. Povdarjal je zlasti, da se sežig mrliča ne sklada s cerkvenimi obredi katoliške cerkve in da zaradi tega ne more dovoliti, da bi se pokojnikovi ostanki pokopali na blagoslovljeni zemlji. Luiza Vanzettijeva. ki je pokojnemu bratu obljubila, da ponese njegov pepel v Italijo in da ga bo pokopala poleg drugih sorodnikov, je šla v Ameriko samo zato. da izpolni dano obljubo. Po njenem povratku v Italijo je seveda prišla v zadrego. Bila je namreč preverjena, da ji cerkvena oblast ne bo delala težav in da bo brez ovir dovolila položiti pepel justificiranega nesreč- nika v domačo zemljo. Toda škof se je uprl in Luiza je apelirala na papeža, kateremu je v posebni brzojavki sporočila zadnjo željo svojega brata, to je, da se njegov pepel pokoplje na krščanskem pokopališču po cerkvenih predpisih. Kaj bo papež odgovoril, ni znano, vsekako pa je slučaj zanimiv, ker se taka stvar doslej še ni primerila. Umetno zlato Nekemu kovinarju, ki živi v Trenčinu in se piše Josip Benkovič, se je posrečilo dobiti novo zlitino, ki po zunanjem videzu popolnoma napravlja vtis zlate kovine. Zlitina je napravila na vse strokovne kroge velik vtis in veščaki si od nje obetajo še velikih presenečenj. Kemična formula zlitine je trenutno še neznana. Gotovo je samo to, da se v njej nahajajo i železo i cink i druge rude. Barva zlitine je zlatorumena. Zlitine odlikuje ta posebnost, da ne zarjavi, in da kaže nespremenjen videz zlata. Glede teže je treba pripomniti, da je zlitina težja kakor železo in trša kot bron. Benkovič je ponudil svoj izum neki nemški kemični družbi, katere izvedenci so se o izumu izjavili nad vse po-voljno. Zdaj preiskuje zlitino posebna komisija. Čim bodo pogajanja z nemško družbo zaključena, bo dal Benkovič svoj izum patentirati in ga bo poslal na trg pod imenom umetnega zlata ter seveda tudi pod zaščitno številko za patente. X Prvi japonski škof — domačin. V Rim je dospel mgsr. Gennaro Hajasaka, ki ga bo papež 30. t. m. posvetil za škofa v Na« gasakiju. Sah Obrat v matehu. Ali bo Aljehin ostal na vodstvu? Dr. Aljehin je prebolel trenotno indispo-zicijo in je zopet v posesti vseh svojih siL Da je v izvrstni formi, je dokazal v 11. in 12. partiji. Enajsta partija, s katero je dr. Aljehin izenačil stanje, je bila najdaljša dosedanja partija na matebu. Psihološko nadvse zanimivo je dejstvo, da je izbral dr. Aljehin kot črni zopet Cam-bridge Springs obrambo, s katero je v sedmi partiji propadel. Takrat je poskusil zelo staromodno, manjvredno varijanto katero pa je Capablanca sijajno izkoristil in zma gal. V enajsti partiji pa je Aljehin izbral močnejše poteze in ie ustvaril zelo težko pozicijo, polno zapljetljajev. v katerih je on kot dovršen kombinator neprekosljiv. Pozicija ie bila tako zapletena, da sta oba rivala za nekatere poteze premišljevala po 30 minut. Ko je bila partija prekinjena, ie Capablanca ostal v turnirski dvorani še polni dve uri in zelo razburjen študiral svojo pozicijo Kakor smo že včeraj poročali, je stavila partija na oba igrača velike zahteve in sta bila do končani borbi oba popolnoma izčrpana Aljehinova zmaga je bila docela zaslužena. Takoj po svoji zmagi je dr. Aljehin izjavil, da se počuti v taki formi, da je prepričan, da bo tudi dvanajsto partijo dobil Kakor znano se je to tudi zgodilo. Aljehin je kot beli izbral angleško otvoritev ter prisilil Capablanco h kapitulaciji. Boj je tra jal preko 5 ur Vprašanje je le. ali bo ruski šampijon obdržal prednost. Glede na britjantno igro, ki je res vredna svetovnega prvenstva, je smatrati skoro za nemogoče da bi ga Capablanca nadvladal. Dve zaporedni zmagi sta dali Aljehinu ogromno moralno oporo, dočim sta zadnja poraza Capablanco očividno zelo potrla. Trinajsta partija remis. Buenos Aires. 14. oktobra (lo.) Trinajsta partija šahovskega mateha za svetovno prvenstvo je končala remis. Odločitev je padla po 27. potezi in tri ure trajajoči igri. Capablanca kot diktator Capablanca je ob priliki svoje zmage leta 1922. na turnirju v Londonu razglasil na slavnostnem banketu pogoje mateha za svetovno prvenstvo. Takratni pretendenti za svetovno prvenstvo Aljehin, Bogoljubov, Rtdiinsten, dr. Vidmar in Niemcovič so podpisali pogoje, ki jih ie Capablanca stavil sam. Pogoji so bili precej diktatorski ter jih edini dr. Lasker ni hotel priznati in podpisati. Mednarodna šahovska federacija do sedaj ni niti poskušala, da bi ovrgla Capa-blancove predpise in pogoje. Dr. Lasiker posebno kritizira odstavek, v katerem zahteva Capablanca, da "še igra šestkrat tedensko po 5 ur dnevno, češ. da je to preoster pogoj za starejše mojstre (pri čemer misli sebe) Pomisliti je namreč treba, da match igrača mnogo bolj utrudi kakor pa turnir, kajti pri matehu se igra vedno z najboljšim nasprotnikom, dočim so na turnirju menjajoče močni nasprotniki. Zaradi tega so bili do sedaj še vsi matehi za svetovno prvenstvo igrani samo na 4 partije tedensko, po 4 ure dnevno. Ako zasledujemo sedanji boj v Buenos Airesu vidimo, da se v resnici ne igrajo več kakor 4 partije tedensko. Seveda pa je to povzročil Aljehin, ki je iznašel izvrsten recept: on prekine po 40. potezi partije, ki stoje povsem v remis-poziciji in prisili s tem Capablanco. da drugi dan nadaljujeta partijo. Aljehin naredi nato par potez in da partijo remis, nakar ima prost dan. Capablanca je uvidel, da ga je Aljehin ukanil in je privolil v spremembo, da ima igrač prost dan, ako ni partija v enem dnevu končana. V naslednjem podajamo pogoje, ki jih je sestavil Capablanca: 1. Zmagovalec je oni, ki prvi doseže šest zmag, remis partije ne štejejo. 2. Igra se 6 dni v tednu, vsak dan po 5 ur. Vsak igrač ima pravo tekom mateha zahtevati 3 proste dneve, vendar mora to naznaniti sodniku eno uro pred pričetkom partije. 3. Za 40 potez se porabi samo 2 uri in pol. 4. Ako je partija končana, se prične nova naslednji dan. 5. Sodnika izbereta oba igrača. V slučaju nesporazuma ima svetovni prvak pravico prositi predsednike treh šahovskih sa-vezov, da imenujejo sodnika. 6. Svetovni prvak se mora pozivu na prvenstveni match odzvati tekom enega leta. 7. Svetovnemu prvaku ni treba braniti naslova, ako ni osrgurana taksa 10.000 dolarjev, pri čemer niso všteti stroški vožnje in vzdrževanja. 8. Od takse dobi svetovni prvak takoj 20 odstotkov, od ostale vsote dobi zmagovalec 60. premagani pa 40 odstotkov. 9. Svetovni prvak ima pravico določiti dan in čas pričetka mateha (med 14. in 1. uro). (V Buenos Airesu se igra od 7. do 12.) 10. Ako ie svetovni prvak sprejel poziv za match. mora izzivatelj položiti kavcijo 500 dolarjev. 11. Tri mesece pred pričetkom mateha mora izzivač položiti nadaljnih 500 dolar- jev, istočasno položi svetovni prvak isto vsoto. Zastopniki izzivača morajo deponirati 3000 dolarjev. Ako ni položen preostali znesek najmanj 24 ur pred pričetkom mateha, dobita cba igrača zastavljeno vsoto vrnjeno, 3000 dolarjev pa se razdeli (-svetovni prvak 60 in izzivač 40 odstotkov). 12. Ako zboli svetovni prvak istega dne, ko bi se moral pričeti match, ima pravico preložiti match za največ 40 dni. Ako temu nasprotuje izzivač in njegovi zastopniki, se match ne vrši in prvak obdrži svoj naslov. Ako svetovni prvak po 40. dneh ne nastopi, izgubi svoj naslov, povrne pa se mu zastavljena vsota. Ako prvak iz katerega dTugega vzroka ne more nastopiti, odloči sodnik, ali zapadeta naslov in zastavljena vsota. 13. Sodnik odloča v vseh točkah, ki niso v pravilniku določene. 14. Sodnik lahko določi namestnika, vendar imata oba igrača pravico proti namc-staikovim odločitvam pri sodniku protestirati. Pri tem se match ne sme prekiniti. 15. Vsak igrač si izbere svojega sekun-danta. Igrača imata pravico zahtevati, da v sobi, kjer se igra, ne sme biti razen igračev in sekundantov nobena druga oseba. Z osebo, ki oddaja poročila, morata biti oba igrača zadovoljna. 16. Oba igrača si notirata svojo partijo. Igra se .po angleškem pravilniku z naslednjimi izjemami: a) kazenska poteza s kraljem je samo v primeru, da je storjena nemogoča poteza 's kraljem; b) ako igrač protestira (n. .pr. ako ura ne teče pravilno) in če se ugotovi, da je protest neosnovan, se odračuna zamuda od njegovega časa za premišljevanje. Ako je čas prekoračen, se mora to ugotoviti pred 40 potezo. 17. Igrač, ki si pridobi naslov, mora istega braniti pod istimi pogoji in predpisi. Kakor se vidi, si je Capablanca osigural (posebno v točki 2. in 3.) znatne bonitete. Odstavek 9. mu omogoča, da določi uro igranja čisto individualno, kakršnega pač ima nasprotnika. Tudi točka 12. nepravično handicapira pretendenta, zadnja točka pa pokazuje Capablanco naravnost kot diktatorja. Najprvo je prevrnil stare pogoje za match in hoče sedaj šahovskemu svetu za večne čase natveziti svoje pogoje Internacijonalna šahovska federacija je sicer na svojem letošnjem kongTesu v" Londonu mnogo razpravljala in debatirala o vsem mogočem, vendar je pozabila revidirati Capablancove pogoie za match o svetovnem prvenstvu. Sokol Parastos za _ blagopokojnim generalom br. MiJco Kovacevicem se vrši v nedeljo one 16. t. m. v pravoslavni kapelici na trgu Tabor ob pol 11. uri. Poživljamo brate m sestre, da se parastosa udeleže v cim večjem številu ter tako počaste spomin tragično umrlega staroste štipskega sokolskega društva. Obleka civilna 7 Zna-Kom. — Savezno starešinstvo. I- prednjački tečaj za članice, ki ga je letos priredil Jugoslovenski sokol. savez v Ljubljani se je pričel 26. septembra ter traja do 22. oktobra. Vodnica tečaja je s Ju-gova, savezna načebiica, sodelujeio pa mnogobrojni bratje kot predavatelji! Udeležba na tečaiu je zadovoljiva in znaša 2' sester iz raznih sokolskih društev sirom Jugoslavije. Tečaj se vrši na Taboru v S0- fom?- ki se ie izkazal za slične s*"1 J«* zelo praktičen. »Godbenega odseka Sokola I.« v Ljubljani Ko se je pred 20. leti ustanovi vzhodnem delu ljubljanskega mesta dništvo So^1 T- 'e osnovalo llT teF društva tudi godb en o Y,°^stvoiT! Pokojnega br. Pe- orvL-°CrV'aJn,ka se ie iz malih začetkov orKester zadovoljivo razviial vse do Dri-cetKa svetovne vojne. Pa tudi do voini se ie ta društvena instituciia obnovila in tudi oanes uživa godbeni odsek Dr a v dober stoves. Pred tremi leti se ie Doleg orkestra osnovala tudi godba na nihala, ki ie v prvih tTeh letih vkljub raznim začetnim težVo-cam prav zadovoljivo napredovala. — Kakor cujemo, proslavi godbeni odsek svojo Z-letnico s posebno prireditvijo na Ta Ivi-kjer bo poleg resnega programa tudi obilo prilike za razvedritev v domači in JX)r>olnoma neorisilieni zabavi. Prosvetni odbor sokolske župe Ljubljana poživlja brate prosvetarje žuDnih društev, da do 25. oktobra zanesljivo SDoroče na naslov žuoe vse nazive gledaliških iger, ki jih nameravajo društveni dramatski odseki v letošnji sezoni izvajati. Sokoli in češki šport. Kakor doznavamo. je sklenila Ceškoslovenska Atletiska Amaterska Unie. da so pripuščeni sokolski borci k športnim tekmam ne glede na to. ali so člani kakega športnega društva ali ne Pač pa bo Unija nevčlaniene sokolske tekmovalce registrirala direktno v Uniii. — Ali bodo tudi naši soortni krogi kdai zavzeli slično stališče? Olimpijski tekmovalci za Amsterdam v COS so pričeli že pred daljšo dobo z vež-banjem. V zadnjem času Da sta se vršili v Pragi in Brnu dve predtekmi. katerih so se udeležili vsi kandidati. Najboljših aese-tonca se bo potem pripravljala še nadalje. — rakt ie. da so Driorave za Olimpijado v Amsterdamu vsepovsod prav resno pričele. Naši onstran grame Župnik Martelanc Dne 12. t. m. zjutraj ob 5. je moral zapustiti svojo župnijo in svojo domovino župnik na Proseku Aleksander Martelanc, žrtev fašistovske gonje. Župnik Martelanc je rodom Tržačan, Barkovljan, in potemtakem italijanski državljan ker so bila vsa osta« Ia društva razmiS^pna že ored tedni p— Češkoslovaški konzul Julius Sksr* landt v Trstu je slavil te dni tridesetletni« co svojega literarnega delovanja. Sodelo« val jo uspešno pri raznih revijah in izdal svoje poezije in novele. Konzul Skarlandt deluje še vedno pridno in v tisku je delo ki vsebuje med drugim gradivom «tltaliian« ske silhuete®, ki proslavljajo tudi češko« slovaške junake, ki so padli na- italijanski fronti. p— «Tajno banko» so razkrili na Reki te dni redarstveni organi. Vodila jo je ne« ka Marija Slivar, ki se nahaja sedaj v za« poru. Stvar s sprejemanjem vlog in dovo« Ijevanjem kreditov je tekla tako, da je ne« ko noč- izginil z veliko vsoto borzni agent Friedman, ki je sodeloval pri je imela po zad« njem izvestju meseca julija v svojih 75 šo» lah 4182 otrok, v rikreatorijih in pošolskih zbirališčih je bilo 2248 otrok. Otvorjene so štiri nove šole: v Rihemberku, v Ilirski Bi« strici in dve v Istri. p— Druitva razpuščajo sedaj tudi v re« ški pokrajini. V Voloskem«Opatiji je raz« puščeno žensko udružeoje, potem športni klub «OIimp» in mladinski klub «Sloga». p— V Dornbergu je učiteljeva! neki No« vacco. Surov človek :e to, ki je prišel v navskrižje s stariši, z občinskimi voditelji in končno tudi s fašisti. Ubogi otroci so mnogo pretrpeli pod divjaškim Novaccom. Radi grdega ravnanja ž njimi je bil pozvan pred goriške sodnike in obsojen Kaj se je zgodilo žnjim po obsodbi? Šolska oblast ni niti trenotek mislila na to, da bi takega človeka odslovila iz šole, premestila ga je v Rezijo in sedaj bo lahko tam divjal nad šolsko K.ladino. p— Vojni aeroplan, ki ga podari Trst kr. aeronavtiki, bo stal 230.000 lir. Nabra* nih je doslej Komaj 68.000 lir. «Piccolo» priduša Tržačane, da morajo odšteti manj« kajočih 162.000 lir do 28. t. m., to je do obletnice fašističnega pohoda v Rim. Tudi r-poraeiji, kar je bilo mogoče storiti za gledališče v letošnjem letu, že storili, saj je odpisala mestna občina 196.000 Din doiga na elektriki in vodarini, in polet: tegn š0.000 Din. »a razne druge poprave pa 100.000 iiin Splošno ^e povd.ti da je edina niož-rost sanarie Narodnega gfenlaliVa v te .ti. da da vlali upravi 'inke vrrdne kred te ua razpolago, ali pa, da podpirajo vsa ob a*.v." prošnjo gledališke uprave da Naro.lno ele-adišče v Ljubljani v budžetskem letu 191:7/28 ne odda sv<>,:ll. dobolkov v zresku 1,000.000 Din, kakor je ta oddaja pred Mi lena v državnem budžetu za leto 1927/28, temveč le 500.000 Din. Vsi navzoči fiinkcijonarji so izjavili, da bodo v Beogradu podpiral« tozadevne predloge uprave. Zavedajoč se skrajno kritičnega stanja ie upravnik naprosil naše poslance vseh strank za intervencijo ter se 28. septembra osebna j-odal v Beograd za kritje mesečnih primanj-k'jajev potrebni denar in da opozori g. ministra za neizbežne posledice v slučaju, da se prošnji ne ugodi. Vsled prezaposlenosti g. ministra prosvete ni mogel biti pravočasno sprejet v avdijenco in je bil zato prisiljen, da za par dni zadrži izplačilo doklad, dokler ne doseže rešitve. V spremstvu upravnika beograjskega Narodnega gledališča g. Prediča in ekonoma Mahkote r,e je podal 1. t. m. k pomočniku ministra financ g. Protiču, da dobi informacije, kako naj postopa in kaj naj "ukrene, da reši situacijo. Tekom razgovora je g. Protič spoznal nepravilnosti, da se odteguje od letošnjega budžeta lanska pomota in izjavil, da bo takoj informiral g. ministra financ. Svetoval je, naj se takoj napravi vloga %a povračilo odtegnjene pogreške. Upravnik je ulogo takoj sestavil in jo oddal umetniškemu ode-lenju v pondeljek. Zvečer ob 7. je bil upravnik sprejet v avdijenco pri prosv. ministru dr. Kumanudiju, ki je obljubil, da bo zastavil ves svoj upliv, da se stanje gledališč, ki so vsa v krizi, zboljša. Ker do 7. t. m. ni prejel tozadevne rešitve, je upravnik ponovno opozoril g. poslanca Smodeja in dr. Kramerja, da je to stanje nevzdržno in je neobhodno potreben odlok, ah se dobe sredstva ali pa se mora izvesti redukcija, s katero bi se moralo pri-šfediti ca 560.000 Din. V tem slučaju bi se moralo igrati samo v operni zgradbi, odpustiti celokupen tehnični personal drame, nekaj dramskih igralcev, večerni zbor, črtali bi se morali vsi honorarji in najmanj še 50% umetniških doklad. S tem bi bil zadan smrten udarec našemu gledališču. Ker sta bila posl. gg. dr. Kramer in Smodej zadržana, je upravnik v spremstvu posl. dr. Pivka znova posetil g. pomočnika ministra financ, kateri je izjavil sledeče: 1. G. minister financ je prejel od g. ministra prosvete podpisan predlog, da se vrne. upravi Narodnega gledališča na račun bud-žetske pogreške odtegnjena svota v iznosu od 596.000 Din. Gospod minister financ je na to pristal in dal nalog, da se predmet izdela in predloži v podpis. 2. Upravnik naj se pomirjen vrne v Ljubljano, in dokler se tozadevno rešenje ne dostavi, naj se tozadevni izdatki krijejo iz budžeta, ki še ni izčrpan. 3. Sam pomočnik ministra pa bo urgiral brzo rešitev tozadevnega predmeta. tem je situacija deloma rešena in upravnik arh. Kregar se je vrnil v Ljubljano, ne s sprehoda, temveč z 10-dnavnega križevega pota. iz ministrstva v ministrstvo, od ode-lenja do odelenja, samo da reši obstoj gledališča. Leva Tolstega dramatizirano »Kreu-tzerievo sonato« ie te dni vprizorilo sarajevsko gledališče Novelo sta predelala za oder Francoza Ferd'nand Nozier in A. Sa-voir Sarajevsko predstavo ie režiral dramaturg Jevtid »Čudež sv. Blaža« pesem na besedilo Iva Vojn o viča. ie uglasbil poljski komponist Rogowsky za 80 pevcev in 50 godbenikov Pravico do izvnianja skladbe ima izključno dubrovnišika občina. Orkester milanske Scale namerava kakor vsako leto tudi letos naštudirati niz koncertov simfoničnega značaja Prvi cikel bo obsegal štiri orodukcije: Dve bo vodil Toscanini. dve pa kapelnik Oskar Fried. Med costujočimi dirigenti bo nastopal tudi španski čelist Piblo Casals Scala pripravlja med drugim veliko Bachovo mašo v H-molu. Aleksander Moissi je prešle dni gostoval v Parizu in e igral v nemškem jeziku. Igral je v montmartrešikem gledališču Tolstega »Živega m-tveca«. Pozneje ie nastopil še enkrat v Tolstega kmečki igri »On je vsega kriv« To partijo je igral v fran-ooščini in s francoskim ansamblom. Kakor poročajo listi, je bil uspeh gostovanja povsem zadovoljiv. Svetovni oatent! Trajno ooriiiva ,.Zeohir" oee »a kuriavo ? lesom. VeHitna garanciji. Repokoniljin trpežnosti. Kurlenje z lesom ie najprijetnejše in najceneje. 10 kg drv zadošča za segrenje sobe skozi 24 ur. . ZEPHIR" tvornfca peči Barzel d. d. Subotica Zastopstvo in samopiodajo za Slovenijo: BREZNIK & FRITSCH Ljubljana, Stritarjeva ulica 1 Zahtevajte cenike in ioiasnila. Polnoiarmenik hitro lekoii (Schnellgatter) vsaj 70 cm premera, malo rabljen, v najboljšem stanju, najmodernejši in kompleten i vsemi pri-tiklinami in nairtt — se kupi. Ponudbe na uprave lista pod it. 888. Nizke cene. Prepričajte se. Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano vsakovrstno pohištvo naj si ogleda zalogo pri Egidij in Karlu Erjavec, BROO (poleg tacenskega mostu) St. Vid nad Ljubljano. Ogled tudi ob nedeljah Za delo se i?mči. Oaje se tudi na obroke. Zasloni dobi šampon Palmolive vsakdo, ki kupi komad mila PALMOLIVE v vsakem mestu in vsaki trgovini. Tja, kjer se ga še ne dobi. ga pošilja edino skladišče za našo državo FRAHCUSKI MAGAZIN Osilek. Sprejmemo zastopnike za vsa večja mesta in kraje. Razpis. • Obiina trga Marenberg srez Dravograd proda na javni dne 23- oktobra 1927 ob 10. uri 10736-3 v občinski pisarni raztsa pislopia in zemlfiške parcele, Več se izve pri tem županstvu. Kuputem po najvišji dnevni ceni rabljene vreče od moke, otrobov sladkorja itd. Avroin Šlf, Novi sod veletrgovina vreč, plaht in vrvi. Izposojanje vreč in odej. Telefo.i 2403. Telegram Jutešit. Najcenejši izvor novih vreč* plaht, vrvi. Automehanikerja samostojnega delavca ižčem za Celje. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevko piače na naslov „K. H. poštno ležeče, Celje". 10708 ;: ali 2e vpeljano modno trgovino v naj-prometnejših ulicah L ubliane kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni odde ek »Jutra* pod »Speci-. - Maj. zjustk. Vin, ,o~. Pristojbina, za, šifro Vm, Jv V nedeljo 16. oktobra vsi na otvoritev salona . Godba in ples. Začetek ob 4. popoldne. Gostilna Usenik. Borštnikov trg 2. Za obilen obisk se priporoSa Iv. Usenik. gostilničar. 32895 Damski klobuki najmodernejši (fllc in bar-iun) priporoča — Angela Smrekar, modni salon, — Kongresni trg 4. 32681 Wanderer auto trisedeini, t Bosch razsvetljavo. v brezhibnem stanju, vsled nabave večjega Wanderer-auta ugodno prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32793 t • » • ■> v iriTi n; r . Kroj. pomočnika velika dela sprejme takoj Anton Zigon, krojaški mojster. Rožna dolina pri Ljubljani. 32819 Šivilje za dpinikf -prpjme tovarna Josip Vidmar. Ljubljana. Pred škofijo 19. 32776 Tajnico (domačinko) sprejmem v prvorazredni hotel. — Biti mora sposobna nekoliko v pisarniških poslih ter splošni hotelski stroki Ponadbe s prilogo svedečb in slike na upravo hotela »Centra!«, Sarajevo. 32658 Prodajalke tekstilne stroke sprejmemo takoj Ponudbe • sliko in z navedbo plačilnih zahtevkov na oglasni oddelek — »Jutra« pod »I. K. A « 32342 Mesar, pomočnika (sekača). izurjenega, z dalj-limi izpričevali, sprejmem. Plača dobra, po dogovoru. Vprašati je pri F. Slamiču. Gosposvetska c. 6 32569 Kroj. pomočnika sprejme takoj I. Pogačar. Dob pri Domžalah. 32881 Prodajalce (prodajalke), dobre, takoj sprejme Tekstilbazar. Ljubljana. Krekov trg. 32891 Prirezovalca in izdelovalca gornjih delov za čevlje sprejme takoj v stalno delo. Albert Pohar. Radeče — Zidani-most. 32902 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Dravlje 121. 32S50 Fina šivilja samo za perilo, gre šivat na dom, tudi izven mesta. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32780 Šivilja pletenin (jopifl sprejme delo na dom. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32846 Dober zaslužek nudim trgovskim pomočnikom in agilnim osebam za razpeča vanje patentiranega predmeta za privat. stranke. — Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »200 Din dnevno«. 32847 Za službo se priporoča vesten mož, reduciran poduradnik, brez penzije, samec in neoporečen. Sprejme pomožno pisarniško službo, skladiščnika. nadziratelja, in-kasanta itd. Je poznavalec naših planin, vseh potov ter muzikaličen. Kdor bi potreboval vestnega moža, naj pošlje svoj cenj. naslov pod »Hvaležna moč« na oglasni odd. »Jutra«. 32656 Mladenič močan išče službo iluge, skladiščnega delavca ali kaj sličnega Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posten 17« 32508 Trg. visokošolec absolvirani, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Kjerkoli«. 32823 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr. G. Pie-coli-ja v Ljubljani priporočani bledim, slabotnim osebam. 211 Čevljarji, pozor! Prodam dva dobro ohranjena stroja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. £753 Šivalni stroj Singer, novi. moški, prodam za 2500 Din. Naslov pove oglasni odd. »Jutra« 32849 Gospodična zmožna vseh pisarniških del, s štiriletno prakso, — išče mesta, tudi izven — Ljubljane. Ponudbe pod »Uradnica 74« na ozlasni odd. »Jutra«. '32745 Briv. pomočnika Intrega v britju in rezanju las. zmožnega nemščine, sprejmem. Ima dober zaslužek. Mat. Bukovčan. — Celje. Kralja Petra cesta 27. 32834 Čevli. pomočnika dobro izvežbanega tudi v finejšPtn de^u. sprejme takoi F^anc Travnik. Trebnje. Mesto ctalno in vsa ©skrha v hiši. 32829 Vrtnarja rnofn^a. samosto;ne«ra. ki 5e v*3g eojenja rož in te-lenja^. iščem Cvetlico Jaki so prirejeni. Event. oddam vrt z v«emi napravami v najem. Re^lektanti naj se ohrneTo na- Parna ža?a v S«vn:ci o. S. 32616 Pletilko l7Tirjeno. z vso o«krbo v MSI.. •prejmem. Ponudbe »pletilka« na og!. odd. »Jutra«. 32901 Prodajalko rti trgovino t. mešanim blagom. samo dobro računari-ro. =r>rpjmem takoj. Po-Budb«1 « prepisi spričeval r? oddelek »Jutra« pod ?*fro »Dobra mo? 58«. 32858 Čevlj. pomočnika dobro izurjenega za hitra rtel*. takoj sprejme Karel Horvat, čevljar na Iru pri Ljubljani. Zastopnice sprejmem za hig. predmet. Obi^-k privatnih -trank. Do-her zaslužek. S'ava Gril, Rimska 2, priti., desno. 32795 Gospod ki odpotuje v kratkem v Bo=no. Hercegovino in Da1-macijo z manufakturo na drobno, bi vzel še kaj temu sličnega s seboj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »AgHen 20«. 32878 Mesarski pomočnik pošten, želi službe pri boljši me=ariji. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32721 Prodajalka poštena, dobro izurjena v manufakturi. želi premeniti sedanje mesto. Naslov pove orlasni odd. >Jutra«. Boljša deklica želi vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učenka«. Pletilja la telovnike in šivilja ta p'etenine dobita rte'o na dom. Na.Iov pove o?la=ni odd. »Jntra.. 32887 Drž. upokojenci in dragi dobijo 1300 Din stalneza zas'užka. Ponndbe na »Poštni preial 172« Ljubljana. S2906 Postrežnica ia dopoldanska ure išče službe k boljši družini; vešča ie tndi v?eh gospodinjskih del. Naslov pove oglas. odd. »Jntra«. 329i2 , i ' 1f Prodajalka z večletno prakso izvež-v msnn'aktnri. modni in konfekcijski stroki. _ želi premeniti službo. — Zmožna je tudi 7.1 blaffaj-ničarko Ponudbe na osi. odd. »Jntra« pod »Zelo dobra prodajalka«. 32841 Šofer 25 let star. trezen in zanesljiv, želi stalne službe. Plača: eksistenčni minimum. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod" »'Šofer Rus«. 32838 Učenka k se je učila 1 in pol leta v trgovini, poltena in pridna. želi nadaljevanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« pofl »November« 3277(1 Uradnik i večletno vsestransko prakso na obsežnem vele-poseetvu. ki (ma velike gozdne obrat« in lesno industrijo, želi nameščenja. Ponndbe na oelasni oddelek »Jutra« pod »Veselje do lova«. Šoferska šola daje pouk in izobrazaie praktično in teoretično kandidate ta samostojne šoferje. Pouk j« temeljit in ašpeb siguren Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti gratis Natančne informacije v avto-šoli. — Zagreb. Kaptol 15. — Telefon št 11-95 32340 Nemščino poučujem poceni in po — uspešni metodi. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32861 Lutzove peči m email tablice ima v zalogi ini Mate G u i e 1 j, Ljubljana VII ijaino provizijo, dobe marljivi zastopniki dunajske tvrdke, ki obiskujejo privatne stranke. Oopise pod .Event. Fi sum* na Annonzen Ex-pedition Jeitier-Melzei Wien, I. Riemergasse 11 10025 a Brez dvoma nedosegljiv voz » OAKLAND «, šestcilindrski avtomobil, je vedno nagrajen na razstavah sirom sveta. Povsod ie ponos njegovih lastnikov.. Tudi oni so ponosni na brezhibno delo njegovega močnega šestcilin-drskega motorja ravnotako kot na krasno zunanjost. Touring Din 96.000.—. Roadster Din 99.000.—. V. & M. BAREŠIČ & Co. Ljubljana Dunajska cesta 12. Zagreb, Kukovičeva uL 30- Proizvod: GENERAL MOTORS. Izdelovalnica perila Albina Bogataj Gradišče št. 13, I. nad. Izdeluje perilo za dame in gospode ter postel no perilo. Srajce za gospode po meri. Opreme za neveste in novorojenčke. Svilen* senčniki za električno razsvetljavo po naročilu. - Konkurenčne cene. Točna pos režoa. „JUNIPER H Kovaški mojster v najprometnejšem kraju, star 28 let, hišni in zemljiški posestnik, želi v svrho taiojšnje ženitve radi ne-poznanstva tem potom — zdravo družico ter mirne in značajne narave ter pridno in skrbno gospodinjo. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blagostanje«. 32706 ie^eno francosko žga^i.e i Dnnievim ekstiaktom je najboljše sredstvo proti levmatizmu glavobolu, zoboboiu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji in trgovini. Slavna zaloga Vitomir Dolinsek Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper(< engros cene. Celje, Gosposka ulica it, 26. KLOBUKE eeviie, obleko itd., kupite na ugod .eJe Dri JAKOB LAH. Maribor 9832 i samo Glavni trg št. 2. Urejuje dr. Josip Bires. izdaj* za Konzorcij cJotru Adolf Ribniku, Za Narodno tiskano dd, kot tiskarnarja Fran JezerSek. Za inserami dej je odgovora Alojzij Nemk. Va i Ljubljani,