E, V. 12.	V LJ USL) ANI. DNE 23. MARCA 1932	U 1 U 45
18 Dia za celo leto. Za inozemstvo M) Din. Posamezna številka I Din V inseratnem delu vsake drobna vrstico ati nje prostor ®0 Din. Izhaj» sredo Spisi in dopisi naj se poäiljaio Uredništvu »Domoljuba«, naročnina reklamacije in inaurati Upravuištvu »Domoljuba« v Ljubljani
Franjo Neubauer:
Zvonenia klic
Čez dole in griče, čez mesto in vas »vstanite«, nam kliče Zveličarjev glas. Pojó nam zvonovi: iSvobóde sinovi na dan!
Vstanite iz groba! Na bran!
Ker težka je doba! Močan je sovražnikov roj in ljut za resnico je boj k Zvonijo zvonovi, budé pe grobovi in vstaja mladóst v svobódo, v prostosti Krog nje se vse zbira, kar sila zatira, in v ječe zapira temo, prostóst da zatrla bi vso! — Svobóde glasovi so strašni njim, ki so mogočni, a plaSni. Preté in grozé, a v srcu drhté,
če nova in mlada poraja se zarja, če petje zvonóv na uho jim udarja, če drami, budi
iz temne noči. — A kdor je zaklet bil v trpljenje in grob ga je stiskal tesàn, najlepSi mu spev je zvonenje, ki vabi, oznanja mu dan. Oznanja vstajenje iz groba, svobóden izhod iz temè, ki vanjo ne sila ne zloba nobena ga več ne zaprè!
■SIJ «listi
Jože Gregorio.
Luč v temi
O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ!
Postna pesem.
Mislim, da v zgodovini človeškega rodu res nI dogodka, ki bi bil upodobljen tolikokrat in na tako raznovrstne načine kakor ravno Jezusovo rojstvo, njegovo trpljenje in strašna smrt na križu. Veliki in majhni slikarji iu kiparji so skušali vsak po svoje predli čiti Kristusovo zadostili» smrt na križu in poudariti to ali ono ntisei, ki se je videla njim posebno važna in ki so hoteli, naj bi se je človeštvo učilo od trpečega Odrešenima. Toda kolikor sem še vide! slik, moram reči, da mi je le malokatora kaj ugajala, zakaj vsaka doba misli in čuvstvuje po svoje. Končno se pa tudi ljudje v marsičem drug od drugega razlikujemo. V prav lepem spominu mi je ostala slika nekega neznanega umetnika, ki je čisto po svoje narisal Gospodovo smrt na Kalvariji. Na kamenitem gričku stoji velik križ. Na njem visi umirajoči Kešenik sveta. 1'cd križem stojijo sveti Janez in Jezusova mati pa še nekaj pobožnih žen, ki v globoki žalosti gledajo, kako nebeški Sin zadošča za grehe človeškega rodu. Od Kristusa pa prihaja čudovita svetloba, da je ves križ ožarjen kaker z nebeškim solneem, ki razliva svoje pietudne žarke tudi na vse okrog stoječe. Jezusovo bledo in vdano obličje obliva smrtni pol, lahko pa je razločiti tudi druge osebe, ki jim igra na obrazili neki nadz«meljskt mir in nedoumljiva blaženost... Okrog in okrog pa vlada strašna in lioprodiina tema, prav kaker nam do današnjega dne pričajo svete knjige, da je na veliki petek solnce otein-naio in da je od poldne do treh vso zemljo ducila črna tema ... Pod sliko je priprost napis: „Luč v temi:'.
Gotovo bo marsikdo v prvem hipu z začudenjem vzkliknil, kaj je neki tako lepega, pomembnega ali tako pretresljivega na tej podobi, da toliko govorim o njej? Vsem takim odgovarjam : ni niti nič posebno pretresljivega niti nič strahotnega, kakor nam navadno predstavljajo takšne podobarije, ampak meni je le zato slika tako globoko segla v srce, Iter nam prelepo kaže ono velili o res-
In če dandanes socializem, anarhizem, nikilizem, boljševizem in druge človeški družbi in véri sovražne dražbo vedno ponosne je dvigajo svoje glave ter vzbujajo strah človeškemu rodu, smemo biti prepričani, da imajo tudi te le ta namen; voditi človeški rod h Kristusu, h Cerkvi, Današnje dni se človeški red vedno bolj in bolj potaplja v poganstvo, kamor ga vodijo one družbe. Kadar bo pa človeški rod dospel tja, kamor je bil prišel poganski svet pred Kristusom, tedaj bo spoznal, kolika nesreča da je zanj, ako se od-tujuje Kristusu in njegovi cerkvi, in z uovo vnemo se je bo zopet oklenil. Sloveči angleški pisatelj Karl eil (Carlyle), je pisal že leta 1895.: »Kar so bili Asirci Judom, kar so bili barbari za estale nareile, to je socializem za nas: šiba v rokah bošje pravice, razen toga pa tudi atrok naših grehov, ki nas bo prisilil», da se povrnemo nazaj h Kristusu, ali nas bc pa uničila.«
2*

s križa, pojdite za menoj in nikdar ne boste t4vali v temi grehov m »mot, ampak boste hodili v luči mojega križa in srečno dospeli k meni v nebeško radost in veselje. Sicer vodi pot v poveličanje skozi trpljenje, toda kaj je kratkotrajno trpljenje proti večnemu uživanju Boga v nebesih! Saj vemo iz svetega Pavla, ki trm je sam Bo? razodel, da se trpljenje sedanjega časa »iti primerjati ne da s slavo, ki se bo razodela nad nami. Ali hočemo še več ali še trdnejših zagotovil in dokazov?!
Pa se ljudje tako bojijo trpljenja in tako bežijo pred njim ! Razumem jih, zakaj za srečo smo ustvarjeni in ne za trpljenje, ki je pii-Š-Io na «vet le radi greha. A tudi sedaj ne smemo pozabiti, da trpljenje ni samo zaradi trpljenja, da ni samo sebi namen, ampak da nas trpljenje le či&ti, da bomo vredni nebeških radosti. Tudi zlato se prečisti šele v hudem ognju, mi pa v preskusujah in trpljenju, kajti sam Jezus je rekel, da nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo. Če bomo tako gledali na svoje težave in bridkosti, bomo vedeli, da je vse naše trpljenje, našo darovanje in umiranje samo božja setev, ki- bo z roso božjega blagoslova poškropljena rodila bogato življenje za nas iu za druge. Da, tudi za drage darujmo svoje trpljenje! Poglejte, Kri-s>tus je pokazal toliko ljubezni do nas, da je umrl za nas gre-šnike, ki *mo prav za prav njegovi sovražniki, mi pa da ne bi mogli nič trpeti za vse ene, ki jih ljubimo, za starše, Bieo, da se je na kriza depeMio naše odrešenje in da je križ najsvetlejša božja luč tudi v 11>moti naših težkih dni!
Kristus, križani Kristus, je luč v temi in zablodah svete. Že v slari zavezi, tisoč in tisoč let, preden je prišel Gospod .Jezus na svet, ga je navdihnjeni pesnik imenoval luč, ki sveti veem ljudem, da ne hodijo v temi. Upam, da bo vsakdo razumel, da tukaj pač ne govorimo o naivadni luči, ki sveti našim telesnim očem, marveč o oni nadnaravni božji luči, ki razsvetljuje našo dušo, naä im«, naše srce! In ko sta Jožef in Marija prinesla štirideset dni aferega Jezuščka v tempelj, da bi ga darovala nebeškemu Očetu, je vzkliknil starček Simeon, ko je držal Odre&enika v na-ročju: ta je luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva! Pa kolikor-krat so je pozneje Kristus sam imenoval luč sveta! Takole je govoril množicam, ki ea se zbrale okrog njega: ,Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja (večnega). Hodite, dokler imate luč, da vas ne objame tema. Kdor namreč hodi v temi, ne ve, kam gre.
Dokler imafe luč, verujte v luč, ,, , , otroci luči.. .<	)0Se
T« besede je govoril Jezus svojim ;»,!„ skim rojakom, govoril JBi je pa tudi ml, vsem ljudem, Id bodo do konca dni gc y ia čuM blagoveet o Odnéeuiku sveta. Jaz „ vaša luč, nam kiiče Gospod Jezus v teh a«! brate in sestre,	88
Codovita moč |e skrila v bogov(i9!isn trpljenju, da |o- bo ne&o&ko doumel človek ), po dolgem trpljenju ia premišljevanju v ni«. IU vi. Ako hočeS komn pomagati, mu storil bro delo; če M mu rad naklonil kaj potrebne, ga za dušo ali za telo, moli zanj-, & ^ a,j želiš' izprositi kaj velikega,potem trpi 2anj žrtvuj se zanj!... Tudi Kristus je v največ! jem svojem trpljesiju in ponižanju na križu pritegnil vse ^tkH k sebi ... Zato se ne stn. širno trpljenja, zakaj Kristus je šel pred nami s križem na Golgoto in nam je utiral m da bi mi laže hodili, kadar pride čas in vrsti na nas. Iu tako dolgo molimo iu prosimo Ho-ga milosti spoznanja, da botno lahko s svetim 1'avlcm rekli: : Meni pa Beg ne daj, da Iti s« hvalil, razen s križem našega Gospodu Jezu, sa Kristusa, s katerim je meni svet križan in jaz svetu.«
Velikonočni prazniki so za kristjana največji in najradostnejši dnevi celega leta, S postom se pripravljamo na to največjo skrivnost krščanstva v trdni zavesti, da če s Kri. stusom trpimo, bomo z njim tudi povelifani. Zato še enkrat poudarjam, da trpljenje ni samo zaradi trpljenja, ampak ima višji namen. In v vsej tegobi svojih težkih zemeljskih ur in dni glejmo na križ, ki nam bo razsvetlil pot in pokazal na dan ustajenja in poveJiča-n ja... Amen... Aleiuja...
Kratijo Neubauer:
Imam že v zalogi lepo pomladanske iu
letne NOVOSTI
za plašče (manteljne) in za ženske ter moške obleke v veliki izbiri _ Znano največja izbira najnovejših svilnatih rut
in šerp. — Se priporoča tudi za nakup drug ti potrebščin.
,, JANKO CE$NIR
Lingarjev» LJUBLJANA Stritarjev»
Getsemani
Gospod, zakaj
;ut tla je knpala Ti kri
in zalivala Ti oči,
da od krvi skaljénc
povešal si jih na zemljó?
Mar res zaradi mene
tako Ti bilo je tezkó?
Goepod, zakaj otožna bila je molitev, ki vrela Ti je iz srca? Skrbela duš Te je rešitev, ki greh ne dö jim do nebn?
Ah, vem, zakaj temnèl Ti je oči sijaj, zakaj ob uri odločilni trpel si v bòli, v muki silni/ Na Glàvo Tvojo légala in dušo Ti je begala vsa teža grešnega sveta. Do dna je segalo srca nešteto Ti ostrin! Ali, Božji Ti trpin, obličje k meni k Iòni, n» prsi glavo mi nasloni, da Ti obrišem drago kri in da Ti zašepečem: »Žaliti več Te nečem življenja vsega dni! Kar bilo je doslej žalitev, spokorna moja naj molite* in kes in vzdih izbriše Jih!«
''»Xaaiéfc * Split«, glavnem «u«sta Dalmacijo. Mod tam, ko pri nas So gospodari zima, pišejo, da je v sončni Daimaoiji že prava pomlad.
Polet v stratosfero nameravata podvzeti dva mlada avstrijska inženj. irja Teodor Zichy in Braun. Slika predstavlja gondolo, ki ima obliko krogle in je sestavljena iz duraluminija.
¥ vsako hišo »Domoljuba«!
8"
Josip Košir, posestnik io mlinar iz Škofje Loke,
je obhajal 19. marca 60 letnico svojega rojstva. Sest y je bil vojni ujetnik v Sibiriji. Bog ga živi še mnogo leti
Stoletni smrti najslavnejšega nemškega pesnika (loethpja praznujejo letos Nemci zelo slovesno.
Govoreča ara. Na pariškem observatoriju so postavili uro, ki vsako minuto napoveduje čas. Vsi telefonski naročniki se lahko naročijo in ob vsakem času zvežejo s to govorečo uro, ki jim napove
točen čas.
Profesor dr. Josip Jerse, slavni ljubljanski govornik in pisatelj je na svoj godovni dan praznoval svoj šestdeseti rojstni dan. Še na mnoga letal
Diktator Poljske maršal Joief Pilsudski, čigar god so Poljaki in njihovi prijatelji 18. marca slovesno praznovali.
PO SVETU
Katoliška cerkev
s Za zdroienje obeh cerkva. Bivši rektor pravoslavnega semenišča v Krzemilnicah na Poljskem, Peter Talinski, zelo znana osebnost, je pravoslavnemu metropolitu Demjsu pismeno sporočil, da izstopa iz pravoslavne cerkve, da bi mogel stopiti v katoliško. Da bi se bolj poglobil v nauke katoliške Cerkve, bo Peter Talinski odšel za leto dui v Rim. Nato se vrne v svojo domovino, kjer bo deloval za združenje ■obeh cerkva.
s Zdaj pa kmetje enkrat stavkajo. Na Koroškem namreč. Tam so sklenili, da ne bodo plačevali davkov. Sodni ja v Wolfebergu je zato povabila 80 kmetov k zaslišanju. Proti 52 od teh je uvedel državni pravdnik kazensko postopanje. Pred soduijskim poslopjem se je zbralo okrog tisoč oseb, ki so zahtevali, da se ustavi kazensko postopanje proti kmetom. Dobili so tudi sekiro in cepin in so hoteli vdreti v Fcdnijo ter pri tem laliko ranili tri orožnike. Priti je moralo še več orožnikov, ki so končno kmete razgnali. Če bodo imeli kmetje od takega nastopa korist, je seveda vprašanje.
s Po s!»venfikcm Kereian«. Zvezna klobasa (za brezposelne) se bo izdelovala tudi na Koroškem. Baje se bo pokupilo 200 komadov drobnice. — Cesta Kotmara vas—Zoprače se gradi radi tega. da se ugedi želji prebivalstva po boljši cesti; da se deviško ozemlje v gospodarskem, predvsem pa v narodnostnem ozira priklene na Celovec ia ostello uematvo dežele; da se nudijo tujskemu prometu nove lepote dežele. Cesta ima tedaj predvsem ;«-nemčevalen pomen. — Troje gospodarskih,poslopij, eno hišo, eno kočo in drvarnico je uničil požar v Ličji vasi pri Grslwlajuu.
Italija
s Ogenj v tržaški ladjedelnieL 19. marca" pred polnočjo je izbruhnil v Konzuličevi ladjedelnici v Tržiču ogromen požar v oddelku za popravljanje in barvanje železniških vagonov. Požar se je . širil s strahovito naglico na vse bližnje predmete in so ga ognjegasci iz Trsta in Gorice ter okoliških krajev radi močnega vetra komaj obvladali, Zgord» je popolnoma poslopje za. popravilo ia barvanje vagonov, škoda znaša dva milijona lir. Zgorel je ves tovarniški mateiijal ter 24 železniških voz, ki so bili pravkar dogotovljeau
s To ia «n« š Gtsrükegz. Spovedni listki za veliko nož so bili po Goriškem zaplenjeni, ker so bili naiisnjeMi v slovenskem jeziku in se je goriška prefettura postavila na stališče, da niso v smislu konkorduta dovoljeni. Tako so orožniki zaplenili «povedne lisflte na Tolminskem, kakor na pr. vCepovanu, nadalje na Vipavskem v črničah, Batajak ia Oseka. — V Srnakn pri Ledinah je umrl Jane?. Vehar, äd |e bil eden iiajmočnajših posestnikov v
PrjjBrnl« Se prvi Maveuftl nv«A
fzoiemna zavarovalnica
iy lastni palfiG ob Miklošičevi In Ma*»iyStevi cesti
PODRUŽNICE: Celie, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev "8 6« SMaievo, Aleksandrov« cesta 101, Sni it, Ulica U poka 22, %>gr*Ss Feincanew »
idrijskem okraju. Na Vrstniku nad Idrijo je umrl posestmi; Juuez Mlakar. Umorila ga je jelika. V Idriji je umrla Marija Pecirar, babica — Od tihe do cvetne nedelje so Imeli mi-rensM misijonarji v Spodnji Idriji mtsijon. -V idrijskem okraju prede trda kmetu. Mleko po mlekarnah plačujejo 20-30 stotini: «t liter, medtem ko je bilo pred leti po 60 stotnik. Živina nima cene. Teleta se plačujejo po 2.50, govedo najboljše po 3.50 za Čisto težo. Prašiči so se nekaj podražili in gredo j» 3.80 prve vrste, prej je šla cena od 2.70 do 3.10. Vse polno kmetij gre na boben radi visokih davkov. V februarju je bilo pred goriškim sodiščem aa prodaj okrog 80 posestev, ki so večinoma ostala neprodana, ker ni bilo kupcev. Zelo so bili prizadeli kmetje radi globe pri zakolu prašičev. Ker niso hoteli javiti, da bi ne plačali davka Nad slo kmetov je moralo plačali kazen najmanj 100 lir. Nekdo je plačal celo 700 lir. —'Zima je v Idriji zelo huda, celo gozdnem« o skrbništvu je zmanjkalo drv, ker je vse nestalne delavce prej odslovilo in se ni preskrbelo s potrebnim karivoiH. Tako so je zgodilo, da je moral gozdni urad kupovati drva od rudnika.
s Delavci se gibljejo. Te dni so priredili brezposelni delavci v madjarski Budimpešti velike demonstracije. Zahtevati so od vlade ali delo ali podporo. Bolj ta hudi: so razbijali s kamenjem trgovske izložbe Ser šipe na tramvajih iu avtobusih. Policija je zaprla 20 oseb. Pred 'demonstracijami je bila velika so-c i sli stična svečanost, katere se je udeležilo 10.UÖÜ oseb.
m iriedkvnsko-koiiiKt'äii podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, fe se za to uporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani bi prigovora, kot so: Feflerjeva Elza-pomada za zaščito kože in Fdlerjeva Elzs-ponimla za rasi las. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljajih stroškov pri fcarnarju Feiler, Siubka Dosja, Elziitrg 16. Savska.
Japonska
s Predsednik vlade z jeklenim oklepom. Predsednik japonske vlade nosi že od volitev, ko so zmagali uajzagrizenejši narodnjakarji, jeklen oklep, ki ga revolwrska krogla ne more prebiti. V zadnjem času so namreč atentati ua politike na dnevnem redu. V minulem letu sò bili med dragim ubiti: znani vodja nacionalistov in industrijalec Dal, bivši finančni minister Inuje ta bivši predsednik vlade general Hamaguei. Zato tudi predsednik vlade »i edini, ki iiosi jekleni oklep. Večino napadov so izvršili člani -.Društva črnega zmaja«, nek« tajne organizacije, ki se bori proti nasiijBežem in hoče, da pride prava narodna volja do veljave.
s Lepa prireditev »Grk«. Katoliško izobraževalno društvo ;,Orek v Clevelandu je priredilo 18. marca v Slovenskem narodnem domu zanimivo Mollierejevo trkfejanio »Ska-pmove zvijače«, mod odmori sta sestri Koporc zapeh nekaj ljubkih slovenskih pesmi, dalje je nastopil znani telovadec lic in pa 10 letna umetna plesalka Jean Zivoder. Cisti prebitek te prireditve je nameu|ea za opravo nov© cerkve sv. Vida.
s Razno. V Clevelandu so odšli v večnost: Josip MarmčiČ, doma iz št. Vida pri Stični;
MalulJ pri goriškem St Petru; Ana Beris a, Franc Strmole iz Zgornjih Fužin, fara z*» dee; Marija Komin iz Sodražice, Karel Ota!' čar nekje z Notranjskega; Janez Winikier- t nez Sporčič nekje s Hrvatskega, Josip FeVian iz Cerksiee; Josip Mehle iz Luč, jant ? ■ Marija Budan, roj. PleSko, iz Blatne BreS ce; Angela Lušta, roj. Vesel iz Sodražice- ,k sip Kardel iz Poljan pri Smihelu na Doieni skein. — V Aurora Mina, je zapustil solai!,' dolino Janez Roblek. — V Little Falls, umrla vdova Gertrude Susnian, roj. Sedel i Podlipe pri Vrhniki. - V Maplg He%hls o. je ugrabila nemila smrt veselega pevca Alojzi! ja Lipoglavšek te Drče, župnija Šoštanj. - y South Chicago IiL je preminula Marija Kapier iz okraja Žuntberak ua Hrvatskem. — V Steel, ton. Pa. so pokopali Tčrezijo Petrašič m Maležič iz Radovičev pri Metliki.	'
Drobne novice
96.232 katoličanov je bilo lansko leto m Japonskem. (Vseh prebivalcev je nad (li ni. Hjpnov).
Posvetovanje v svrlio zaščite ilomače pše-niče se vrši v Turčiji.
l.Oòl.COO brezposelnih ima Kalij«. p0(l. p i ranili je le 234.000.
82 let je živela v samostanu v mestu Faulen sestra Marija Marta Butti Je umrla 99 let stara.
1.5 milijarde mehiških dolarjev znaša
škod* povzročena radi zadnje vojne iia Kitajskem.
Češki minister dr. Šramek voditelj Ljudske stranke, je odšel v Egipt
Prepovedan Je »v«« češkega komunističnega tiska v Jugoslavijo.
Cikeški župan Ceh Cennafc pride v kratkem iz Amerike v Prago.
V češke« Kremerisa je umrl senator Franc Vakmšek, član češkoslovaške ljudske stranke in velik prijatelj Slovencev.
Vlada Združenih držav Amerike je prepovedala nadaljno priseljevanje ljudi iz evropskih držav.
6500 dolarjev je našel na ulici v italijanski Mestai neki redovnik-donünikauec in jiii oddal policiji.
300.000 frankov je stal državo pogreb ministra Brianda.
41.17* bi Si jener bukev znaša francoski državni proračun za teto 1932.
4 skladišč« streliva s* «letela t zrak Wim kitajskega Kantona.
«adi varčevanja fcečej« «»preti veliko pariško opero.
ženske ne smeje hiti »»tarji isi sodniki, j« sklenil francaci senat
Več kot SO krajev je p «d vede v severni KavkazijL
O bližnji vladni laici v Češkoslovaški piše časopisje.	__
KLOBUKE g&sš
mme Športne Uobnke in čepice Vam nudi «tožena trgovina
Mlrlco Bogataf pref
klcbmčar - Ljabljasa, Stari trg 14
Cene nizkel	Domača pastr«»
Poravnajte namenim^
Velikonočni pozdravi
Vesele velikonočne praznike, obilo sreče, (travia in zadovoljncstl žele vsem poštenim Slo-ii -io. zln»1' slovenskim ianom In dekletom sle-jióvenski fantje, ki bodo letošnje velikonočne praznike obhajali	krajih!
Slovenski fantje mitraljezci 19. pešpolka v
Kragujevcu: Alojzij Mlinar, Alojzij Veber, Franc Petek, .lože Rus, Franc Mote, Alojzij Lovšin, Ivan Gačnik Alojz Hegler, Alojz Andolšek, Ernest Ho-Anton Urmož, Alojzij Koštrun, Rudolf Nik, Anten Rus, Jože Mele, Jože Mahne, Franc Bajt, Anton Šega, Janez Kranjc, Anton Zalar, Janez jupančič, Jože Hiti, Janez Šile, Franc Kotar, Alojz Moravč.
Slovenski farUje, služeči v Džnkovici na albanski meji v 1. bateriji topniškega polka: Franc Mlakar (Kozaršče), Matevž Hacc (Podcerkev), Sirle Janez, Tome Franc (Podtuz), Franc Madie, Anton Modic (Lipsenj), Troha Antoli (Prezid), Justin Jure (Lučine), Mravlje Stanislav (Žerovski vrh), Kušar Miha (Podutik), Zaplotnik Ignac (Jezersko), Bonča Janez (Sv, Ožbolt), Demšar Janez (Železniki), Tone Miklič -(Lukovk pri Trebnjem). Polclukar Jože (Gorje), Uršič Julij (Stranje pri Kamniku!.
Slovenski iantje, ki služijo v 41. peäoolku v Osijeku! J, Vrana (Pečice, J. Pot-o-čar (Gor. Vrh-polje), Pire J. {Dol. Straža), Pavlin J, (Žapuže), St, Novak (Orehovica), J. Miklavčič (Lokal, Ani. Pavlin (Gor. Mokropoije), Ivan Jazbec (Sebenje), Ant. Vovko (Ratež), Iv. Marolt (Resa), Fr. Rus (Žužemberk), Iv. Ktečič (Rad vanje), Edi Obvolj (Trbovlje), J. GeJman (Muta), Albin Štebe (Sv. j Jakob ob Savi), Semen Fr. (Selca), Zormari Ant. (Komenda), Henkman A. (Toplice), Koievar J. (Rakek), Korelc Fr. (Mačkovecj, Adolf Din (Trebnje), Ravrohrvb Fr. (Polhov Gradec), Jančar Lud. (D. M, v Polju), St. Kogcj (Kamnik).
Slovenski iantje, kateri služijo pri 46, peä-polkn v Bitolju: Šknlj Ant, (Vrbje), Šinkovec Iv. Išmarjeta), Nardin Ant, (Sela pri Toplicah), Krof Mat. (Prevaljc), Konjiček J. (Guätanj), Pinoza Iv. (Sevnica), Golob Ant. (Maribor), Tinči Matija (Konjice), Gtjar Viktor (Celje), Bizjak Fr. (Krško), Jak. PetrovčW (Borovnica), Rački Ant. (Kočevje1, Mlakar Št. (Poljčane), Mariin Türk (Gor. Sušicc), Sotelšek I.eop. (Brežice), Kezman Iv. (Kapele), Iv. Snmrak (Brežice), Vinkel Iv, (Mežece), Kranjc Iv. (Celje), Gračner Edv. (Rajhe-nburg), Kirin Al. (Žužemberk), Žagar Marl. (Škofljica), Vovk Fr, (Škofljica), Avg. Brumen (Črna), Kuprej Mih. (Danijel), Mart. Kotnik IKotlje), Kobolj Leop. (Kotlje), Novak Št, (Ljubljana), Fr. Črne (Hrušica), SI. Pavčič (Hm-iitt), St. Dobre (Brezje), Ant, Mezek (Kopačnica), J« I.ah (Cerknica), .los. Kraiovec (Vrhnika), Fr. Petrcej (škofja Loka), Vodušek Adolf (Ruše), Kf>-lan A cd. (Cerkije), Popic Jož. (Celje). Ši!c Ivan (Ribnica).
Slovenski fantje, ki služijo pri 56. pcipoiku v Djakovici: Klejnisnčič Martin, Baje Al„ Turšič Cene, Zorlco Kavel (vsi z Rake pri Krškem), Janez Smolič, Fr. Duh (Št. Jernej), Fr. Braikovič (Bela cerkev), Janez Novak, Hočevar Jo že, Mant-nak Leop, (Rajhe-nburg), Fr. Tomie (Čatež ob Savi), HvatiC Fr., .Jožko Krulc (Dobova), Ai. Mihilin, Fr. Rebcrnik (Bizeljtko), Fr, Vege 1 (Sv. Križ pri Kostanjevici), Fr. Zorko (Zdole).
Slovenci pri 11. topniškem polku v štipu: Kaplari: Janez Zunič (Biitoraj), Janez Niklič (Čatež pri Vel. loki), Vinko Poje (Babno polje), Dimec Ant. (Čatež pri Vel. loki); redovi: Forkapič B. (Novo mesto), J. Gorjanc (Kranj), Škaf Štefan Polhov gradeč), Pancar Ant. (Čatež), Anžur H. (Roje), Mat. Ule (Žirovnica pri Rakeku), Anton žitnik (Mavčiče),
Slovenski iantje, zlasti Belokranjci, služeči v 7. konjeniškem polku v Skopi ju: Gabrijan Iv. I». Sela pri Črnomlju), Pavlakovi-č Iv. (Preloka), Jakša Fr, (Tribuče), Šmalc M. (Dragatuä), Šmolc J. IMari trg), Strk J, (Stari trg), M. Turnšek, Ko-«oraaj Fr, (Mozirje pri Celju), Kočičnik Iv. (Sv. Juni), Skok Fr. (Polzela), Plaskan Iv. (Polzela), War Fr. (Žalcc), Zapušek Iv. (Gorenje), K. Koc Uobrna), Lapornik J. (Dobrna), Martin Crnogel jurabrovec pri Metliki), Mart. Berkovec (Zemelj), Stnicel J, (Gribilje), Lgn. Kukec (Sr. va» pri Čabru), Mram-or Fr, (Male Lašče». M. Frola (Bloke).
Schichtov
JR 8/32
■j. Belejše vse bolj kakor cvetna belina,
ampak nikomur ne sme iz spomina ì
Raztopi Radiori v mrzli vodi.
B.	Kuhaj v raztopini perilo 20— 30 minut.
C.	Izpiraj periio najprej v gorki, potem v mrzli vodi.
kel B. (Ljubno), Megllč J. (Lom), Pečar J. (Ljubljana), Pcrič M, (fenčur), Dolinar Ign. (Dobrova), Vesel Al. Ravné), Štefan St. (ICrasce), šlfrer J. (Primskovo), Scšek SI. (Šmartno), Pretnar J. (Pod-hom), Cerne R. (Žirovnica), Sesek Ant. (Zg, KaSelj), Šumberger K, (Sp. Kašelj), Smole David (Gamelj-ne), Vrhovnik Fr. (Lahovče), Rot Jak. (Župerno), Murko J. (Sv. Bolfenk), Rogina Jak, (Sp. Hsjdin), Križan N. (Sestiže), Pcteik Fr. (Mestni Vrh), J. Knaus (Mali log), Koleša R. (Ljubljana), Saie A. (Do.brnič), Bornšek M. (Prekorje), Aljančič Anton (Kranj), Rozman Al. (Zdole), Goloub Ign. (Dol pri Hrastniku), ICambij Iv. (Semič), Stanič V. (Hodi-nja), Koprivnikar K. (Štang. Poljane), Šetina Ani. (Zbilje), Remäkar Iv. (Brezovica), Türk Iv. (Mokro polje), Plahula K. (Kalobje), Hotnik Al. (Dane), Hočevar J. (Podgora), Križan Iv. (Vuzemca), Pir-nat VI. (Vel. Poljane), Škulj AL (Mala Slivnica), Purnat Ant. (Šmartno), Marolt J. (Konoplje), Peč-nik Al. (Bruhanje), Userik Dom. (Bloke), Jarc Maka (Sv. Ožbolt), KuSnik S. (Sv. Duh), Ign. ŠuSteršič Regerče), Jarc Fr. (Sr. Gamelime), Kastelic J. (D. M v Polju), Vidic Ahacij (Sejo), Intihar Al. (Žgaj-narje), Orehek Fr. (Domžale), Brtoncl Fr (Domžale) Detbevc G. (Vel, Lašče), Škulj Al. (Vel. Lašče), Brinovc Fel. (Trebnje), Gradišar V (Vinica)
Slovenski fantje, služeči pri 1«. artilerijskem polku v NiSui Troha Fr., kaplar (Babno Polje), Truden Vinko, kaplar (Kozaršče pri Starem trgu), Jožef Ozvald (Jurjevica pri Ribnici), Aibrn Va-liavec (LeSe pri Tržiču); Dominik Loväui (Lušje pri Ribnici), Zakrajäek Jožef (Pokonjihribpri Robu), Bartol Karol (Loški Potok), MikuUč Alojz (Travnik pri LoSkem potoku), Rus Alo« IDrenov grič), Mandelj Alojz (Čatež), NjAma Alojz (Pod-turn , Herbst Jurij (Sp. Log), Šinkojrec Franc (Rov-te), Vovk Jožef (Zafara pri Žužemberku).
Slovenski iantje, ki služijo pri 2. zrekoplo» nem polku v Rajiorcu pri Sarajevu: Al. Simonči (Kronovo), Jože Retelj (Novo mesto), Franc J. (Bohinjska Bela), Šalamun K. (Šmarje), Jarc F. Oražem Iv., Svetek Jak., Meden Mirko, Ori Iv. kaplar (vsi iz Ljubljane), Bokavšek Iv., Gorie Fr. (Moste pni Ljubljani), Avg. Lješnik (Celje), Akra-hainsberg Fr. (Planina pri Rakeku), Maček Al. (L«, galee), Brodnjak Iv. (Ptuj), Kržišnik Fr. (Škofja Lo. ka), Štraus Ant., ICrs.mberger A., Kocberg Jan. Hoj« Jan. (Slovenske gorice), Strah Rud. (Maribor), Ign. Csglar (Stična), J. Rožene (Guštanj), Al. Strajner (Zagorje), St. Tramte (Brcška vas), Skri-bar Zdr. (Ljubljana).
Šelerji avto-odreda, pri 2. irakoplovskem polku v Hajlovcu: Svetek Jakob, Meden Mirko, Abrahamsberk Franc, (Ljubljana); Straniar Alojz (Zagorje) ; Rožanc JoSko (Prevalje) ; Brodnjak Ivan (Ptuj); Ceglar Ign. (Stična); Trente St. (Krško).
Drvarji v Mali Buni na HrvaŠkem: Anton Lav-rlč, Al. Šega, Vinko Mohar, Al. Lnvrič, Ant. Sega (vsi iz Šegove vasi), Ivan Mohar, Al. Debeljak, Jože Debeljak (vsi iz Retij), Jože Brinsek in njegov sin Jože, Jože Knavs, Franc Lavrič (vsi iz vosi HHb pri Loškem potoku).
Slovenski fantje-vojaki, služeči pri 12. Jop«, polku v Kosovski Mitroviei: Loboda Karol, (Dol pri Ljubljani), Biten« Peter (Dragomelj pri Domžalah), Rusjan Alojz (Sp. Kašelj), Noč Pavel (Selo pri Že-rovnici), Zerko Jakob (Semična pri Golniku), Cen-gto Ivan (Bibno pri Bledu), Smukavec Andrej (Podjedje pri BoMnju), Stare Franc (StražiSčc), Hribar Jož« (Koseze nad Lj.), Leben Franc (Selca nad škoajo Loko), Skrbtaok Franc (Slov. Bistrica), Strgar Janez (Gorjuä«), DemžkaT Andrej (Log), Stušek Viktor (Boh. Bistrica), Smrkol Fr. (Uäai-5čo), Pakll Anton (Ravne), Drempetič Fr. (Kranj),
ß*
Vcliovee Ciril (Voklo), Golob Anton (Mirna), Simon«« Marlin (Zapuie), Pohleven Franc (belca), Siker Peter (Debeni nad Škofjo Loko).
Podčastniška šola 56. polka v Djaioviei: Kaplar Duh Alojzij (St. Jernej), kaplar Zorko Ka-rol (Kaka), kaplar Bratkoviè Anton (Št. Jernej), kaplar Pake Franc (Kaka), Smolič Janez (St .Jernej), Kleuicnčič Martin (Kaka), Baje Aloj. (Raka), Arh' Ivan, (Leskovec), Turšič V. (Raka), Kaplan Anton (Raka), Cimžar Joško (Predoslje), Vige! Frani' (Sv. Križ), Rebernik Franc (Bizeljsko)
Slovenci pri 26. topn. polku (I. gorska divi-sija, I. lmt.) v Pirotu: Kapiarja Franc Brčan, Luče pri Višnji gori), Franc Kocman (Hrastnik), redovi: Ludvik Dolane (Dobovec), Jakob Ojstršek (Laško), Albert Pragar (Zagorje), Maks Grejan (St. Jurij ob j. ž.). Jakob Zavšek (Store), Rudolf Rovšek (Kresnice). Franc Vodenik (Zagorje).
V peš. polku kraljeve garde: A. Mohar, Jože Bambič, Iv. Bartol (Loški potok); Franc Janež (Stari kot); A. Grlica, Franc Bartelj, Franc Mur-gelj (Mirna peč); V. Cajhen (Dol); Fr. Kranjc (Ljubljana); Košak F. (Gabrovka), S. Mirti«, A. Vidmar (Dvor); Jože Kljun (Ribnica); I. Vrček, P. Pozeš (Novo mesto) ; Ant. Gorenc (Novo mesJo).
Slovenski fa*tje, ki sluiijo v Dnnavski živinski bolni« v Belgradu: Albin Sušnik (Gora pri Vačah), Franc Švelc (Huje pri Kranju), Štefan Cu-ček (Slivnica pri Maribora), Andrej Komprej (Javorje pri Prevaljih), Rudolf Kuhelnik (Meža), Ani. Avbar (Gor. Golobodol).
Fantje, ki sluiije v 6. «ufi 81. pešpolka v Skoplju: Kaplani: Alojzij Erar (Jesenice), Alojzij Traven (Repne), Anton Koncjančič (Ljubljana), Kristjan Lakota (Dovje); redovi: Franc Sever (Male Prece), Jakob Jagodic (Luže), Pistotnik Ferdinand (Ceplje), Ivan Podgoršek (Senturška gora), Joško Jevnišek (DoliČ), Stanislav Rabič (Boh. Bistrica), Ferlan Anton (Selca), Ciril Pretnar (Jesenice), Miha Klemene (Vrhpolje), Anton Starič (Smarjeta), Franc Jakše (Tribuče), Adam Josip (Slovenjgradec), Janez Križaj (Naklo), Stefan Vidmajer (Polzela).
Slovenski fantje, ki sluiijo pri ari. polku kraljeve garde v Belgradu: Ivan Doler (Vel. Pi-rešca), Žumer Štefan (Stražgojnica, Stanko Per-par (Korita pri Dobrniču), Feliks Papež (Sela-Hinje), Osretkar Karol (Dol pri Ljubljani), Anton
Potokar (PlcŠivca-Žalna), l'in- Janez (Mrkuše , Intihar Franc (Preserje), Jerman Franc (Loctu), Lep Milan (Sv. Duh), Teran Janko (Ira.eni^k), Bogataj Janez (Javorje), Joško Hirš, Raj.c Alojz (Trbovlje), Ziherl Franc (Planina pri Rakeku), Starič Frjnc (SI. Rupert),
Voščila slovenskih fantov « Bit-lja: Vinki Maks (Mežica), Lesjak Florjan (ürnihel pri fdozir-ju), Prcsečnik Ivan (Gornji grad), Filip hrane Prevalje), Kajič Anion (Kad. te), Strmcni- Jurij Sloven gradeč), Ridanovič Matija (Kap. le), Beuc Josip (Gornji grad), Sumrak Iranc (Bnzice), Soba Ivan (Brežice; in Tkane Josip (Dramlje).
Slovenski fantje, ki sluiijo v Splitu pri 54. pešpolku: Jožef Sušnik (Drulovka), Ivan Rsiiluik (Sinkov turn), Ignacij Vidmar (Jezero pri Ireb-njali), Franjo Omcrzo (Mösle pri Kamniku), Jozet 2vab (Javornik), Ignacij Hle.dnik (Rovle), Jo/.ef Pavlič (Podgorje), Ferdo Koblar (Martinvrh), Jožef Kapus (Bled), Ante Dagarin (Drulovki).
Dekleta, ki so uslužbene v bolnišnici v Vel. Kikindi: An., Hrovat, Pepca Pov e. Micka Kesnik, Lojzka Božič. Francka Zavori, Micka M'dw.vk, Francka Novak.
Slovenski iantje vijaki v slutili v štabu III. armatine oliasti v Skupi]«- Joie Kekic (G. Prekopa), Jože Kavčič (Oreiiovee), Aino.i Unelič (Sajevce), Kerol Krilili (Grrdišče), Boštjan Ka-valar (Kranjska gora), Cene Bokalič (Mengeš), Ciril Žirovnik (Mengeš), IgnuC Debcljak (Kof.-rije), Jože Cvelbar (Voljčka vas), Franc Belcijau (Klopce), Pajer Franc (Šenčur).
Slovenski fantje v Skoplju (5(1. pešpolk): Podnarednik Franc Tonlovič (od Brežic) na službi v 1. četi BO. peš polka); voaki: Susnnn Alojzij, Prek Maks, Virant Jože, Božja Jože, Polen-ek Anton, Jerant Tomo, iz 2. čete ßO. pešpolku: Ulinšek F-anc, Pikovnik Alojz, T epu Jože, Somce Alojz, BenČina Rudolf in Murgelj Viktor iz 1. čete 50 pp.; Rebol Janez, Peter Smolej, Mavr Alojz, S ver Alojz iz 8. čete 50. pp.; Belcijan Franc in Toukovlč Jože iz 23. pešpolk a.
Holandska. Slovenci zaposleni pri rudnikih v Eygelshovufc: Anton in Justina Androju (St. Jernej), Angela Kušljan (St. Jernej), Matija in Josip Praznik (Loka pri fei. Jerneju), Ivana iu Anton Judež (Stopiče).
FaiUj* w" SS. pošpolka v Tu«ü: Franc Kn žaj (Zaplana), Vončma Janez (Ziri), pivli p*": (Žiri), Jože Cop (Sj>. Gorje), Simon Koren k? Gorje), Zupan Benedikt (Rakek), Ignac Er,
Vi,,Wo ninW*	i? ' , i»"1 ■
Koren
(Cerknica)," Vinko Blažič (Bodice), jjK viti"
.-'/.....„K, ÜAI 1 R.MrJf /I„i„„, l\______ " vll>w
(Zagreb), Šelj Rudolf (Jajce), Franc OsfcrZ (Rovte).	™,n
Slovenski fantje vojaki ii osiješke artilerilsk, delavnice: Drago Hmeljak (Boli. Bistrica) Aiinii Dim (Trebnje), Jančar Ludvik (D. M. v Polju Franc Cernilec (Dol pri LJubljani), Kočevar ,lanci (Stari trg), žužek Iranc (Vel. Lašče), Edi Obrol (Hrustnik). Gešman Josip (Muta), Frie Vos™ (Maribor), Blažič Ivan (SI. Bistrica).	8
Slovenci pri 8. mitra!j. teti 19. pešpolka » Kragujovcu: Mlinar Alojz, Franc Bajt, Jože Mele Jože Hamovcc, Janez Kranjc, Anton š ga, Jože Maone, Jože Hiti, Jože Prušek, Janez Zupanfi» Ludvik Smel, Anton /alar, Ivan Sile.
Slovenski fantje, služeči pri 21. polk« , Skoplja: Kaplarji: Bokalič Vinko (Mcugcš), Janko Kešnar (Cerklje pri Kranju), Generoz Golob (Mekinje), Traven Alojz (Repnje), Podjed IVane (C,o-dičj, Rekar Franc (Redovna), I-'odlipuik Ate (Boh. jezero), Ropret Ivan (Šenčur pri Kranja), Zaruik Peter (Šenčur prt Kranju).
Lvoiulli-Miun, Amerika. Najlepše jnuulrnvt čez široko morje obenem srečne in venie velikonočne praznike vsem svojim v domovini ter znan, c-tm iu prijateljem in èitateljein! Jole-, .Skopui, Louis Klaus in Louis Vesel.
Slovenski taaije — »tažeii pri nimaljcski «Miti 2. bataljon» 21. pešpolka v Kksplju: Kanlari: Cerar Franc (l)omi«l»). Rivnlk Fra,:.- {Jesenice), Deiman Alojz (Liincovo), Podlijmik Alo.iz (LaJij liovt), Kešnar Janez (:-m r!r,c pri C rklj: :,), Jubel) Peter (Kamnik), Markelj Ivan (Hob. Urin:, Peko ver Viktor (Boh. Belìi) Rettovi : V. v Mob (Bled), Negirali Albin (Kutino), Zalokar i Vier modica), Rak Anton (Vrbpolje) Smo--i l-nni (Koroška Bela), /.up nčič Janez (Loii. Delal, i'.buar Peter (Vasca pri Cerkljah), temprino», il Fini* (Špit.ilič), Koželj Franc (Gorje).
Slovenuki fantje sluteči v 7. hm-liirni intiriji 30. ari. polk» » Osijcku: Kaplar M «rwiy Krav; redovi: Franc JSuiek, (Vel. Lašče;, i'r.i t en-ilf/ (Dol pri Ljubljani), Košir Frane. (Me-hode), Mikuš Anton (Borovnica).
Za velike dobitke srečk za zgradbo katedrale
Dobrodelnega društva sv. Vinka v Beogradu
te treba imfMufüü mit
V današnjem težkem gospodarskem položaju more srečen slučaj rešili situacijo. Radi lega kupile
sreiho m liralin hdtedrole
in la mail rlzlko Vam more prinesti že f. ISift^fll 1952 na dan enkratnega žrebanja celo premoženje
Cene srečk: Dvojna srečka Din 200*— Cela srečka Din 100'— Polovica srečke Din 30'-Četrtinka srečke Din 25*.
Glavni dobitek: Din 5,000.000'—
Najmanjši dobitek: Din 10.000 -
SreSke prodajajo: ^g^^j. kolekiure, denarni zavodi, cerkvene
Centrala :
Beograd, Uiica Jovana Ristiéa 20
brodeine ustanove itd.
Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrtkova ulica 3
KAJ JE NOVEGA
Osebne vesti
d G. Bogomil Remce, ravnatelj II. držav, ne gimnazije v Ljubljani, je po službeni po-irebi premeščen v Kruševac za ravnatelja tamkajšnje državne realne gimnazije.
d Poroka. Na Blečjem vrhu sta se po-r; čila g. Franc Šk«rjanc z gdč. Karo!ino Zore. Poročil jih je č. g. Janko Dolenc, župnik na Trebelnem. Castitamo! Gospod Škerjanc, je dolgoletni naročnik »Domoljuba«.
d štirideset let že ometa saje dimnikarski mojster g. Jurij Klančar na Blokah, Naj. se še mnogo let ozira, »kje je kaj dima in saj« in naj s strguljo in metlo krepko čedi na vse strani!
d Odlikovanje bivšega velikega župana. S
kraljevim ukaaom je upokojen in odlikovan z redom jugoslovanske krone 3. vrste dr. Vilko Haltič, biv&i član državnega sveta,
d Za častnega konxistorijaiuega svetnika
ljubljanske škofije je imenovan g. dr. Josip Demšar, profesor-vero".čitelj na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. — Čestitamo! d KO let je dopolnil katehet, profesor' g. [ <ir, Josip Jerše v Ljubljani. Kaj blagoslavlja I Gospod njegovo delo za Cerkev, mladino in ! narod tudi v bodoèe!
d še ena šestdeseti etnica. To jo obhajal i 19. marca posestnik in mlinar g. Josip Košir v [ šfcotji Loki. Dobrih še.^t let je bil ujetnik v » Sibiriji. Ni bito vse dobro tam, ampak še bi \ rada videla tiste kraje, kaj ne. Jože? Bog živi! - S.
d Dr. Vr. Zupane je o tvoril odvetniško j pisarno v Tržiču, (i lsviti trfe 18 v liiši Mally &
j Ocmbcrger.
Domače novice
d Gospodarski nasveti m prihodnji teden. ; Poljedelstvo: Če že nismo, Poskrbimo si do-| liro deleljno in travno «teme. Če le moreijno, i potrosimo travnike z »itrofoskalom. — Živinoreja: Slabotnejae male prašičke silimo takoj
Dragi telegrafski esbadron, Niä: lz 4. konj. poib: Bauman Jožef (Sv. Lovrenc, Dr. p.), Spen-Franjo (Saiovci), Jug Jane* (Podviaci), Vnjs Frane (Sv. Krii pri Ljutomeru), Kolen« Franc (Mt>-; »Junci), Kramar Franc (Zamarkovas), Kovač Jožef LoreSe), Petrč JoSet (Livonjcl), Ktssinc Stefan ! (Cirkovce). |> 7. fce„j. poifea: Kačičnik Janko (Sv. «n| ob j. i), Pnvei Kova« (Breg pri Zidanem ®»hi), Sitar Karol (Stoüce), Alojz Bukovec Kot), Ivan Pavlakovi« (Vinica), Josip Kapier (Celje), Ivan Spendi, äofer.
Kragnjevar, i. mitniijoška četa ». peäpolka: Alojzij Weber (Jesenovec pri Železnikih), Franc Marl (škofja Loka), Alojzij KoSlrun (Kovor), Anion Urmiiž (Mengeš), Petek Franc, Rus Jože, Rus «ton, Gačnik Ivan, Lovšin Alojzij. Andol&ek Alaj-gk Hegler Alojzij (vsi te ribniške doline), Cankar 'wÌV-n)USÌne)' Mnllikar Anton (HorjnD Mate Fr.
Slovenski fantje, službujoči v 18, «eti p. p. »reflove garde v Belgrad«: Frane Adamič (Sv. Gre-Josip Debevec (Saboievo p. Borovnici), Ivan Hribor (Žirovnica), Rafael Zgonec (Strmeča pri ^ritnici), Franc Malavašič (Smrečje pri Vrhniki).
Honcmki fantje, iluieii v S. Mi, 19. peipolka L ,ffuJ'mB; H rova t .lože, Vidmar Franc (Ka-wenvrh) Muhi« Vencel (Ambrus), Zaje Jože, (M. '■oboko), Juvanc Karel (Ponikve), Mali Janez »nartDo pri Kranju), Kobal Anton (Gorje), Ku-
lli, k ,S?Stin (!>• K»'- P" Žužemberku), Fabjan
'«kob (Gor. Potok).
nik V™štv8 sv. Barbaro Evgelshoven : predsed-ÄLS? » KHaar' teinik Plaznik Martin, blagajnik
l'rnnc in vse članstvo.
po skotenju h bolj miečnatim, krepkejše živalce pa k manj miečnatim seskom. Tako bodo uspevali enakomerno. Takoj drugi dan poščip-ljimo ostre zobčke, da bo svinja bolj mirna. — Sadjarstva: Drevje bomo začeli saditi, ko sneg zgine in se zemlja osuši. Glavno pravilo je: Ne pregloboko! Gnoj naj ne pride s koreninami v dotiko in naj bo v vrhni plasti, da se bodo razvijale koreninice bolj na površju. Več o tem in mnogem drugem čitaš v »Sadjarju«, brez katerega ne bi smela biti nobena hiša, ki ima okrog sebe vsaj par dreves. — Vinogradništvo: Nadaljujemo rez. Mlajšim trsom pustimo več rodnega lesu, starim trsom manj. Režemo rozge za cepiče od žlahtnih, odbranih trsov. Cepiče v pesek v hladno kiet! Zrigolana zemljišča poravnamo in razmerimo. Ali so že vsi stroji in orodje v redu? — Klet: Pažnja mladim vinom. Ali se prav razvijajo? Ne pozabimo «žveplati prazne pose de! Red in snago v klet!
d (jagiovt semenu so najbolj zanesljiva, d Velikonočne počitnice nn ljudskih šolah
trajaio od vštetega 24. marca do vštetega
'I Pomlad prihaja. Po dolgotrajni hudi zimi je nastalo v Mosiarju pravo pomladansko vreme. Po vrtovih kakor tudi po vsej okolici so se razcvetele marelice, mandeljni in drugo sadno drevje. Tudi pomladanske cvetice so začele evesti.
d Da pomagata jeseniškemu delavstvu, sta odšla pretekli teden posredovat v Belgrad g. župnik Kastelic in g. žunan Zabkar. Bila sta povsod prijazno sprejeta. Kaj sta dosegla, bosta pa že sfima delavcem povedala.
d 81) kg težkega soma je ujel v Kolpi pri Karlovcu ribič Janko Šimunc, Redek slučaj! d »Kovači« iz leta 1920, ki nosijo datum
I.	novembra 1920, bodo vzeti iz prometa v treh letih in zamenjani z novimi.
d Zonet vozi avtobus na progah Celje—fit. Jurij, Celje—Laško, Celje—Luče, Celje—Mozirje. Celje—Dobrna, Celje—Vransko.
<1 'JO delavcev je odpustila radi pomanjkanja naročil tudi kroparska žebljarsk» zadruga.
d Polovisa vsega zaposlenega delavstva bo izgubila službo pri podjetju ing. Dukič na dnev. nem kopu v Trbovljah.
d Za vino seno. Tam okrog Novega mesta imajo mnogo dobrega vina, sena pa primanjkuje. Pa so rekli: Damo dobro vino, če daš za zameno zdravo seno. Prve kupčije so že sklenili v obojestransko zadovoljnost,
d Tudi upokojencem so znižali dravinjske doklade. Več o tem piše »Slovenec« z dne 16. marca 1932.
d Tistim, ki so obupali nad letošnjim vremenom. Vsi se pritožujemo čez letošnji marec in tarnamo, kdaj bo vendar konec zime. Toda lani ni bilo nič boljše, pa je vendar prišla pomlad. V naslednjem navajamo nekaj vremenskih podatkov meseca marca 1931: 1. marca: Sneg skoraj popolnoma izginil, proti večeru burja, nato je močno snežilo, ponoči zapadel sneg. — 3. marca: Temperatura —7, —6, —4, proti večeru sneg. — 5. marca: Popoldne snežilo. — 6. marca: Ponoči zapadel sneg. — Dne 7. marca: Dopoldne snežilo. — 8. marca: Ves dan snežilo. — 9. marea: Sneg orali. — Dne
II.	marca: Ponoči in zjutraj viharen jug, dopoldne močan sever in naliv, potem močno snežilo in mrzlo. — 12. marca: —7, zjutraj orali
sneg, jasno. — 13. manca: —6, popoldne močno snežilo. — 15. marea: Čebele pražile, na Gradu so se smučali. — 19. marca: —5, krasen dan. — 23. marca: Krasen pomladanski dan Čebel« močno presile in donašale obnožino. Nastopila je pomlad. — Zadnjikrat je lani močno snežilo 14. aprila dopoldne, nato se je zjasnilo. 15. aprila je padla zadnjikrat slana (—5) 30. aprila pa so zacvetele čeSnje.
d V d oglednem čas u prid e jo v promet nove znamke po 1.50 Diu in 75 par.
d Diktatorju poljske republike maršalu Jožefu Pilsudskemu so priredili prijatelji v Ljubljani primerno svečanost, ki pa «i bila dobro obiskana.
d Reševanje gospodarske krize. V »Slov. Gospodarju« čitamo: -Mariborsko društvo •Ogenj« vrši agitacijo za sežiganje ljudi po smrti. Priredilo je te dni zborovanje. Namesto da bi predava! kakšen mariborski strokovnjak upepeljenja mrličev, so si naročili nemškega strokovnjaka iz Gradca. Pripovedoval je spoštljivo poslušajočim storije o nekih kardinalih, ki so se baje dali sežgati. Imena tah kardinalov pa je !a strokovnjak na potu is Gradca v Maribor pozabil. Pripovedovati je znal o nekih graških duhovnikih, ki so baje tiwli pristaši mrliškega sežiganja. Ni pa razodel njihovih imen uiti ni razkril tajnosti, kaieri veri li »duhovniki« pripadajo. Katoliški gotovo ne. Pripovedoval pa jo poslušalcem ludi stvari, d? so se jim jezili lasje ter bi jim tudi želodec skoraj prišel iz ravnotežja. In da ne bi samo slišali takih stvari, marveč jih tudi videli, jim je pokazal slike, kako sira,ino da tegleda truplo, če se pokoplje v zemlji, danti v mokrih tleh, kjer ne more razpadati. Čudimo se, da ni pri teni nazornem sežigaškem pouku nobeden cd poslušalcev, oziroma gledalcev omedlel. To je dokaz, da njihovi živci še prenesejo pokop mrfičev, da še torej niso godni za posmrtni sežig. Kdor pa bi vendar imel željo kot kup pepela biti ue položen v grob, marveč shranjen v kakšni vdolbini, njemu dajejo grsški Ogiiji-čarji možnost da se more dali v bodočem grajskem sežigališfu sežgali za isto ceno, kakor nemški Ognjičarji. In da ne bi ta želja ostala skrita v kotičku pepela željnega srca, so re-kateri delavci kar plačali potrebno vsoto za včlanjenje. Tako mariborski socialisti pomagajo reševati gospodarsko krizo delavstva.«
d Kukcviea ie kuka. V Gorjušah nad Bohinjem je neki fant že 5. marca slišal kukavico, ki je leto» priromala v hud sneg in mraz. Da bi le kmidn priklicala pomlad, ki so nam jo prafike že oznanile!
Med brati Hrvati
d Razpis zagrebškega mestnega posojila v znesku 200 milijonov Din je ministrstvo v načelu odobrilo. Kdo bo plačal lo posojilo?
d Pomlad je ie na Hrvatskem Pri morju. Opažati je, da se poživlja turistični promef. V sušaškem pristanišču je Irgovski promet oživel. Pristanišče je polno parnikov, tako tudi novo pristanišče na Brajdici. Pred pristaniščem čakajo parobrodi, da dobe prostor v pristanišču. Po večini nakladajo parobrodi les, oziroma drva za izvoz. Po vsem Hrvatskem Primor-jn je že par dni prav lepo robično vreme.
d Tudi Tržič ima, kar še doslej ni imel, advokata namreč. Te dni je tam otvoril pisarno odvetnik g. dr. Fran Zupane.
d V »Karotte« Svijesti« št. 11 čitamo: Ob priliki stoletnice rojstva Miroslava Tyrša je škof dr. J. SrebrniŠ poslal vsem aokolskim društvom krške škofije posebno nismo, v ka-
MOha do Valero vodi^K1F V'1?'1 ,rEki P^ament izvolil za predsednika nove vlade n lamentom àrah- ocroini " ^nn ?.tran i.p- ,ki zahteva popolno samostojnost Irske, so je pred P» 08'<uni,a množica ljudi, ki so novemu predsedniku priredili silne ovadje.
Begunci. Iz razvalin šanghaja reši Kitajec svojega sinčka ia vse svoje premoženje. Nad 70.000 prebivalcev je moralo zapustiti svoje domove vsled napadov Japoncev na kitajsko ozemlje.
Princ Lenart s soprogo po poroki. Kljub protestom starišov so je švedski princ Lenart poročil civilno v Londonu. Ker je izgubil vse pravicc, si je izbral ime Bernadotte, po ustanovitelju Švedske kraljevske dinastije, slavnem maršalu Bernadotteu.
V vsako hišo Domoljuba!
l'etnica Naidu predsednica vseindskega kongresa. Tudi v Evropi znano prijateljico Gandija, gospo Sarodšini Naidu so izvolili za predsednico vseind-skega kongresa, ker so vse ostale voditelje Angleži zaprli
:>Moj Bog, kako me Irga po zobeh!« 'Sedaj imaš ravno opoldanski počitek, ka k zobozdravniku pojdi.«
. ->Kaj misliš, da bom svoj prosti čas tako neumno izrabi!!?-
(.•retti slika življenje Tjrrša in njegovo mišljeni« o veri.
d Ljudje m it kap*** v morju pri Dubrov-
niku.
Tudi lastovke so že priletele tj», Pri
nas pa zima» mrai!- _ ,
d Za preureditev B»ìeS*wk«h sadrng je
duWl kmetijski oddelek v Novem Sada 300.000 Din državnega prispevka.
d Pričetek zrafafe vtóaje. Dne 15. mana je odletelo z zagrebškega telališča prvo potniško letalo ^Zagreb« v Belgrad.
d Srdit NS «««d ve<&*»i i» fatteti. V Čitiu-l;u pri Banja Luki je prišlo do srditega boja nied volkovi in kmetfc Sneg, ptmefeod visok do 0 metre, in pomanjkanje fcrsM» je prisilHo volkove, «ta so zapustili plani»« in prišli v vasi. Na volkove so se najprej spravili psi. Boj med volkovi in psi je bil redek prtoor. V kratkem časa so volkovi raztrgali pet psov. Nato »o stopili v akcijo kmet,je s koimi In sekirami. Baz-iil se je boj med krneti »a gUrflnimi volkovi. Deset volkov je pobegnilo, Stiri, so abili, tri ranili, enega so pa živega vjeli. Tega so privezali za drevo ia ga končali.
d Tretjino vseh naJik plevniii fri bedo ustavili, poročaj» iz Splita.
d Mesno «es« r Osjekn. Odbor za ureditev življenjskih potrebščin je določil govedini sledeče cene: pljuča, jezik, možgani in grče po 0 Din kg (prej 8 Din), prednji del po 10 Din (prej 10—14 Din), zadnji del 12 Din (prej 14). Prašičjo mast prodajajo mesarji na d«l)elo po 8.50 Din za kg-
Ez naše presfolice
d 182.68$ htoftstiili je v Jugoslaviji. Tako ranijo delavske zbornice.
d Za angteSàeg» vjattofa atašeja pri angleških poslaništvih v Belgradu in v Pragi je imeuovan podpolkovnik Daly.
d Za prai«Tajals&* zadruge je nakazanih kmetijskemu oddelku banske upravo v Zagrebu 130.000 Din.
<1 Za 30 odsto&av hočej* znižati zemljiški davek. To se pravi, če si plačal doslej 100 Din zemljarme, jo boš po sprejetju zakona 80 Din.
d Parne* sadragam. Z odlokom kmetijskega ministra in v soglasju * ministrskim svetom je odobreno, da se podeli iz državne kmetijske zakladnice podpora 25-000 Din oblastni zadrugi za kmetijski kredit v Splita, 23.000 Din oblastni zadrugi za kmetijski kredit v Sarajevu, m po 25.030 Din oblastnim zadrugam za kmetijski kredit v Zagrebu, Belgrado, Ciipriji In
d Za prirejanj» kmetijskih *adn»Ì!*ih te-f»j«v je dobila glavna zadružna zveza 300000 Din državne podpore.
d Nova trošarina na alkoholne pijače bo najbrž sledeča: Trošarina na vino: na 100 likov vina znaša trošarina po novem zakonu (v «Uepaju po starem; vse v dinarjih): državna 5,1 (50), banovinska SO (100), občinska .100 (100), skupaj 200 (250). Trošarina jo bila zni-«ww za 50 Din na 100 litrov vina. — Trošarina mt žganje: na 1 liter 25% žganja: državna 2.50 (3-50), banovinska 0.625 (1.25), banovinska »•625 (1.25), občinska 0.625 (1.25), skupaj a.<5 (6.-). Trošarina na 1 liter 25« žganja J« torej znižana za 2.25 dinarjev -- Trošarina "5 špirit: Na 1 liter 97% industrijskega špi-državna 17.46 (27.16), banovinska 4Ü5 ^33), občinska 4.85 (6413), skupaj 27.16 (39.82). Trošarina na 1 liter 97% industrijskega špirita je znižana za 12.66 dinarjev. — kineSkegažganja: Državna 13.58 '«•28), banovina!» 4-85 (6.33), občinska 4.85
d T«jskoprenietel urad je bil te dni otvor jen v poljski Varšavi. Ima nalogo delati za naš tujski promet med Poljaki,
d Za svobodo in neakrmtev jugoslovanskih vseačilBč se je toplo zavzel v zadnji seji senata bivši rektor belgrajske univerze senator dr. Vlada Mitrovič. Čast mu in Bog ga živi še mnoga leta!
d Zastopniki ìeteHiiiarjev in tovarniških delavcev trkajo te dni na vrata raerodajnih gospodov v Belgradu za pomoč. Pika.
d Proti itvMU demačega in tujoga denarja. Da se omogoči nadzorstvo glede deviznih predpisov, se morajo vsa priporočena pisma, namenjena v inozemstvo, izročiti pošti odprta. Nameščenec, ki pismo sprejme, bo v navzočnosti stranke pregledal samo vsebino ovitka, pisemska tajnost pa mora pri tem ostati nekr-šena, to je, ne sme «itati piamer ga sporočila, nego se mora prepričati samo o tem, ali vsebuje pismo efektivni denar. Ce bi bil v pismu denar, ga bo nameščenec izročil stranki s pojasnilom, da je po deviznih predpisih prepovedano pošiljanje efektivnega denarja v priporočenih pismih v inozemstvo. Ce pismo ne vsebuje katerekoli vrste efektivnega denarja, bo stranka v navzočnosti nameščenca pismo zaprla in ga izročila v «kspedicijo. Ti predpisi ne veljajo «'državne, bsjovinske in samoupravne oblasti in ustanove, za poslaništva in konzulate tujih držav, Narodno banko ia njene podružnice. Občinstvo se opozarja na to,
po nekem klancu navzdol, sta se konja spianila. Pejičič je skušal skočiti s sani, da bi ustavil konja, v tem hipu so se pa sani z drvrni prevrnile in pod seboj pokopale Pejičiča. Ker se Pejičič dolgo ni vrnil domov, so ga šli domači in sosedje iskat, pa so ga našli že mrtvega. Pejičič se je gotovo dolgo časa boril s smrt. jo, ker pa je bil sam v gozdu, ni nihče mogel sliäati njegovih klicev na pomo?. Tako se je pod drvmi zadušil.
d K» je vodil gaske na vedo. Utonil je v Starem Prečna pri Siskn najbogatejši tamkajšnji kmet, 80 letni Ivan Gruica. Kakor navadno všako jutro je todi preteklo soboto vodil goske na vodo. Ko je goske že spravil na svoje mesto, je sedel v čolnič in počasi veslal proti domu. Pod vasjo je pristal ob brega in v hipu, ko je hotel stopiti h čolna na breg, nui je spodrsnilo in padel je v vodo, iz katere se ni vec pokazal, ker Bi znal plavati. Ribiči iščejo njegovo truplo, ki ga pa doslej §e niso našli.
d Podgano »a ma ss ugriz!« *%raz. V zagrebški tovarni Sila se je po nesreči zastrupil z ogljikovim oksidom delavec Josip Mesič. Ko je ležal mrtev, «o ae prilepi« podgane in mu tako razgrnit- obraz, da so fflaiprej mislili, da je Mesiča kdo obit Sel« sodni agfed Irupln je dognal pravi vsrok smrti.
' d Goreč strop se je vsn? nanjo. V javno bolnišnico v Celju so pripeljali 57 letno pre-vžifkarico Katarino Iviževo iz Paboràta v Občini Hum ob Sotii. Je začela goreti hiša. Pri refi'
(6.33), skupaj 23,28 (35.94). Trošarina na en liter kmečkega žganja se je znižala za 12.06 Din.
d Zanimivi »evi tokove». V teku marea bodo v zavodu za iadelovanje bankovcev v Topčideru pri Belgradu pričeli tiskati nove bankovce po 1000 Din. Zavod, ki je, kakor zna-no, last Narodne banke, je izdelal že vse potrebne klišeje. Novčaaiee po 1000 Din bodo imele lik Nj. Vel. kralja in vodotisk Nj. VeL lirama. V soglasja » finančnim ministrom je, Narodna banka »«davno sklenila, izdelati iaéi »«rčaniee po 50 Din, ker bodo sedanje nov-» anice po 10 Din zamenjane za kovane srebrne novce od 10 in 20 Din. Ti srebrni novci se U kujejo v kovnicah v Belgradu ia Londona ii» bodo prišli, v promet v drugi polovici 1932. Nove aovfemiee od 50 Din bodo imele lik Nj. Vel. kralja in vodottekprestolonasiednika Petra v aoisolski uniformi
d lagoiitovajigkega» konzulata ai vež v češkoslovaški Bratislavi. Prenehal je 14 marea in so vsi njegovi uradniki prideljeni jugoslovanskemu poslaništvu v Pragi.
da je pošiljanje efektivnega tkmuja prepovedano tudi v navadnih pismih.
Nesreče
d Stanovanjske h» gospodarsko poslopje j« pogorel» posestniku Avgustu Ogrizku v Sveči pri Ptuju.
d Hotela sta iti na divje raee. Posestnikov »in 24 letni Janez Hren iz Žužemberka i»
Se eden sta pripravljal^ puško na kafsel (for-derladerca). Hotela sta iti na divje svinje. K« sta dovršila naboj smodniku in šiber, sta jo prelomila in položila v eekar, da bi pod okriljem eekarja zamogla prenesti puško neopaže-no do Krke. Pri tem je pa nesrečno ravnanje povzročilo, da se je sprožil petelin od puške, in «koži cekar je priletel polni izstrelek v nesrečnega fanta, ravno štiri prste pod Vratom tm lwo strau prsi Mladenič je bil takoj mrtev.
tf Poddrvmi se je sadaSii. Kmet Anton PejK$ is Vi^eviČaT pri Bradat se jo vračal iz gozda domov na saneh, naloženih z drvim, kater» je mislil prodati v mestu. Ko m je peljal
Za pomladno zdravljenje
krrl ia floti »tabi prebavi »paHAlJijte ttsà Hftcijoaaiai prodntst
PLANINKA-ČA]
.Bahovec
Pravi aaas« r zaprtih ia plombiranih larojčbitt t axfi*tm Uelnrinit
Lekarna Mr. Bahovec, Ijub^cma
Odobreno po Min. sete. pol. i nar. xdr. ssa. od. ptal br. 2097.
Cava) svoje zdravje. V Londonu j<- izbruhnila epidemija hripe. Bolezen se je zelo razširila in c« bolnice prenapolniene z bolniki. Vsled velike nevarnosti nalezljivosti nosijo po Londonu ljudje po javnih krajih, kjer 6e zbira veliko liudi »osebne maske.
Velikonočni običaji pri drugih narodih. Zgoraj levo. »Umivanje potoka!, prastari običaj na vidiki petek v Gorenji Sleziji; spodaj: »Križ trpljenja« nosijo v procesiji ua veliki petek na Westfalskem; na desni: procesija »svetesa križa; na veliko soboto v Florenci.
Kakor pred sto leti.
Angleški kralj jc nedavno imenoval nove dvorske Bfiatorje, ki so bili zapriseženi v zgornji zbornici. Zapriseženci so morali prisostvovati v tradicionalnih nošah ? sivimi vlasuljami in črnimi plašči.
jqi	"»ko lepih jubilejev!
Predsednik new.voräke trgovske zbornico Mlaj Strawn, ki se jo udeležil zborovanja znstopnlM» trgovskih zbornic v Parizu, je odpotoval v Berlin. Obišče še druga evropska mestn v svrho prouee-vanja gospodarskega položaja.
Poslednji zaupnik cesarja Franca Jožefa umrl. Ravnatelj kabinetne pisarne in dolgoletni tajni svetovalec pokojnega cesarja Franc Schießl je umrl star 88 let. Schießl je bil desetletja eden najbolj uplivnili ljudi v bivši monarhiji. Imel je vpogled v najbolj skrivne politične načrte in življenje na dvoru Franca Jožefa.
nj„ se je udeleževala tudi ona. Ko je od-äala iz stanovanjske »obe razne predmete na "r to se je nenadoma vdr! goreči strop ter se Ll nanjo in jo podrl na tla. Pri tem je za-dobila hude opekline in težke poškodbe po vsem telesu. Njeno stanje je nevarno, zlasti, ker je dolgo niso spravili v bolnišnico.
d Pahnila je bratca v vodo. Huda nesreča je je pripetila v Sarajevu v stanovanju pod-polkovnika Ružičke. Njegova dva otroka, deček in deklica, sta se igrala z 11 letnim Mirkom, sinom kapetana Mutavdžiča. Podpolkovnikoma služkinja je v kuhinji pripravljala vodo za pranje. Ko je voda zavrela, je postavila velik kotel z vodo na tla. V tem trenutku so vsi trije otroci prihiteli v kuhinjo. Podpolkovniko-va hčerka je pahnila Mirka in svojega bratca v vodo, ne vedoč, da je voda vrela. Oba otroka sla dobila hude opekline, za katerimi je Mirko v bolnišnici umrl, sinček podpolkovnika pa se bori s smrtjo.
d V prepad je zdrknil in utonil 65 ietni upokojeni rudar Jurij Stopar iz Črne v Mežiški dolini. Truplo so našli v 20 m globokem jarku ob poti, ki vodi iz Podpeče v Črno.
d Bik mu je zdrobil prsni koš. Kmet Josip Šiprak iz Stare Drenčine pri Sisku je pripeljal na tedenski sejem v Sisek naprodaj bika, katerega je več ljudi vodilo na mestno tehtnico. Ko so ga stehtali, se je bik nečesa ustrašil, podivjal in se iztrgal ljudem. Šipra-kov hlapec, ki je bika dobro poznal, ga je hotel pomiriti. Bik pa tudi njega ni hotel ubogati, marveč ga je z vso silo pritisnil z rogovi ob hišni zid. tako da mu je zdrobil prsni koš. Hudo ranjenega hlapca so takoj prepeljali v bolnišnico. Bika so končno obvladali in ga peljali na klavnico, kjer so ga pobili.
d Je bil že mrtev. V Jagodini je delai v kamnolomu delavec Milan Pavlovič. Nenadoma se je odtrgala plast kamenja in popolnoma zasula Pavloviča. Tovariši so hitro priskočili na pomoč in po dveurnem trudu odkopali Pavloviča izpod kamenja, vendar je bil ubogi delavec že mrtev
d Razne nesreče. Tisto popoldne so se rožnodolski otroci igrali »ravbarje in žandar-jcc. Pri tej igri je eden od »žandarjev« ujel »ravbarja«, 10 letnega Engelberta Ciuho, sina vdove po tobačnem delavcu in ga po nerodnosti s prlico dregnil pod levo oko tako, da je moral deček iskati pomoči v bolnišnici. — V Lešah pri Radovljici je padla s stola poldrugo leto stara hčerkica hišarja Ana Papier in si zlomila levo roko. — 55 letna užitkarica Marija Ja m u i k iz Podgorice pri Kočevju je padla in si zlomila levo roko. — 16 letni Janez Kristan iz Hotinje vasi, ki dela v tekstilni tovarni v Meljti pri Mariboru, je zdrsnil ob kotlu vroče vode proti tekočini. V zadnjem trenutku se je še z desnico ujel, da se mu je namočila le leva stran telesa v vroči vodi. Zadobil je tako hude opekline, da ga je reiilni oddelek moral prepeljati v bolnišnico. — Nepričakovana nezgoda je zadela 24 letnega delavca Franca Neu-»irta v Trčovi pri mariborskem Sv. Petru. Podiral je pod skalovjem drevo, pri tem pa se je razmajala visoko nad njim v hribu velika skala ter nenadoma zagrmela na Neuwirta. " zadnjem trenutku se je umaknil še toliko st|,an, da je ubežal gotovi smrti; skala ga je zadela na levo nogo ter mu zmečkala gleženj. 7 Ko je opravljal službo, je padel iz vagona in 81 zelo poškodoval obe roki 44 letni železničar A'iton Jakopič, stanujoč v ljubljanski Kolodvorski ulici. — v Mengšu se je ponesrečila « letna Marija Jerič, hčerka tesarskega pomoč-' Deklica se je igrala na kupu hlodov. Te-
žak hlod pa se je prevalil in padel deklici na desno nogo ter ji jo zlomil. — Bolnišnica je sprejela dve žrtvi zimskega sporta. Prva je 23 letna akademičarka Nana Oblakova iz Ljubljane. Pri smučanju si je poškodovala nogo. Drugi je 35 letni uradnik Ciril Grafenauer isio-tam. Pri kepanju mu je nekdo vrgel kepo v levo oko in mu ga poškodoval. — V Dolskem so se slepli mladi fantje in med pretepom je nekdo ugriznil 19 letnega dninarja Maksa Mi-helčiča z Dolskega precej močno v levo roko. — 4 letna Pavla Hribar, hči služkinje v Drtiji, je doma padla in si zlomila levo roko. — Na spolzkem tlaku v Ljubljani je spodrsnilo vpo-kojenemu železniškemu sprevodniku Iv. Hud-niku, ki je precej visoke postave. Hudnik je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo v kolku. — V Ljubljani se je ponesrečila žena Delavca Marija Perhaj, ki si je zlomila levo roko.
d Kam to pelje? Ze več kmetom v Gornji in Spodnji Polskavi je zažgal neznani požiga-lec. — Pod Peco pri Mežici so graničarji prijeli tihotapca in našli v zaplenjenem nahrbtniku saharin, več paketov igralnih kart in vžigalnike — Mariborsko okrožno sodišče je prisodilo Martinu Bolkovcu iz Rucmancev pet let ječe, ker je ukradel kolo iz zaprte kleti. — Obesil se je v svojem skednju Ivan Škof, župan občine Vičanci. — V kravjem hlevu si je vzel z vrvjo življenje mesarski pomočnik Orlimi Rezu iz Hodoša v Slovenski krajini. — Izkrvavel je viničar Dr mol j. ko si je v samomorilnem namenu prizadejal težko rano. — 20.000 Din so odnesli zlikovci iz trafike v Celju. — V Savo je skočil in utonil 37 letni železniški čuvaj Lovrenc Iskra v Sevnici. — 6000 Din je odnesel neznanec iz pisarne dr. Trampuša v Kamniku. — 25.000 Din so pobrali tatovi iz železne blagajne v elektrarni v Škofji Loki. — Vse to tekom eu^ga tedna!
<i Ignacij Hladnik je umrl. Na praznik sv. Jožefa je umrl v Novem mestu vsepovsod znašli organisi in skladatelj g. Ignacij Hladnik. Svetila mu večna luč in Bog mu bodi za njegove lepe cerkvene in narodne skladbe obilen plačnik!
d Na Žalah pri Kamniku sta tekom enega tedna umrli dve sestri, Neža in Marija Grmek, poročena Mihelin — v starosti 74 in 77 let. Naj počivata v miru!
d Najstarejša žena je umrla v dolenjeva-ški župniji oni dan. Je to 96 letna Frančiška Boje.
V Krogu pri Murski Soboti v Slovenski krajini je preminula učiteljica Anica Titanova. _ v Ljubljani je umrla 80 letna užitkarica Marijana Avrnan. — Istotam so pokopali dijaka 4. razreda meščanske šole Petra Pavlina. —
V	Dobrepoljah je odšel v večnost železniški postajni načeliiik v p. g. Ivan Čelofiga. — V Hrastniku je zapustil solzno dolino inšpektor kemične tovarne v p. g. Ivan Killer. — V Mariboru so položili v gomilo poštnega kontrolorja g. Vojteha Koserja. — V Novem Sadu je umrl vojak Ivan Zagajšek z Mute ob Dravi. —
V	Ljubljani je mirno preminul g. Franc Mar-telane, nadučitelj v pokoju, — V Mariboru je odšel v večnost upokojeni vodja zemljiške knjige 74 letni g. Ferdo Križanec. — V Celju so položili v grob 75 letnega gostilničarja g. Jakoba Šribarja. — V Ljubljani je zaspala v Gospodu soproga trgovca gospa Vera Derganc. — Istotam so položili v gomilo vdovo strojevodje gospo Marijo Plevelj. — V Poljčanah je
preminul zadet od srčne kapi 66 letni železniški upokojenec g. Andrej Petrovčič. — Pri Sv. Marjeti nižje Ptuja so zapeli mrtvaški zvonovi posestnici Frideriki Tonmžič. — Nagle smrti je umrl v Žirovnici g. Jožef Ferjan, čevljar in posestnik i/. Most. —■ V Celju, je preminula 94 letna Marija Olupova. najstarejša Celjanka. — V Ljubljani je zaspala v Gospodu Pepca Westermayerjeva. — V Kranju sodjali v mrzli grob k a n d. ing, g. Joža Tajnika. — Na pokopališču v Dravljah so položili v gomilo gospo Ivanko Silič, roj. Breščak. — V Ljubljani je odšel v večnost trgovec g. Janez Zore. — Počivajte.v miru!
Razno
d Iz Županske zveze za dravsko banovino v Ljubljani. — Na mnoga vprašanja javljamo nastopno: 1. Omenjena zveza obstoji in deluje. Tajništvo je v palači »Vzajemne zavarovalnice«. 2. Redni člani društva so lahko po §3. odobrenih društvenih pni i: a) župani in njih namestniki; b) občinski svetovalci in odborniki; in c) strokovnjaki v občinskih zade-vah, sploh vsi, ki se zanimajo za občinske zadeve. — Člani županske zveze za dravsko banovino so torej lahko tudi taki izvedenci v občinskih zadevah, ki so bili dolga Iela, — pa najsi iačas niso več, — aktivni člani občinskih uprav, in ki so se prej z uspehom udejstvovali v Občinskih odborih kot župani, občinski sveto viti vi ali občinski odborniki. — Vsem tem omogoča malenkostna članarina 10 Din na leto, da pristopijo kot redni člani k tej zvezi. Odbor županske zveze za dravsko banovino v Ljubljani. Tajnik: Fran Kristan.
d »Trdo kaznovana delavka« je bila predmet tožbe državnega tožilca v imenu g. okrajnega načelnika g. Alberta Platzerja v Kočevju pred stolom sedmorice v Zagrebu. Obtoženec, urednik »Slovenca« g. Franc Kremžar, je bil pri najvišjem sodišču oproščen.
d Državno sodišče za zaščito države je izreklo 14. marca svojo sodbo proti Miji Babiču in Zvonimiru Pospišilu. Kriva sta, da sta ubila Tonija Šlegla, policijskega agenta Josipa Kečeta in da sta hotela ubiti policijskega agenta Josipa Bana. Kriva sta eksplozije v zgradbi vojašnice savskega orožniškega polka ter za umor policijskega agenta Matka Trenskega in za poskusen umor stražnika Franca Vladovi-ča. Babič in Pospišil bosta obešena, kadar se vrneta iz inozemstva, kamor sta zbežala.
d Na tožbo »Slovenskega Gospodarja«, ki ga je zastopal dr. Marko Natlačen, je bilo obsojeno ljubljansko »Jutro«, oziroma njegov odgovorni urednik, na 500 Din denarne kazni in v plačilo pravdnih stroškov. Pa še preklicati mora, ko bo obsodba pravomočna.
d O orlovski koračnici je razpravljal oni dan sodnik deželnega sodišča g. Jakob Jerman. Kapelnik domžalske godbe g. Viktor Riedel je bil namreč obtožen, da je že po razpustu Orla ob blagoslovitvi Prosvetnega doma v Grobljah pri Domžalah sedemkrat zaigral orlovsko himno. G. Riedel bo plačal 500 Din kazni ali pa bo devet dni sedel.
— Pri astmi in bolezni srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da s« s Frane-Josef« vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. - »Franz-Josef* grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Novi grobovi
PO DOMOVINI
Pasijon.
(Bohinjska Bistrica.)
Ka prazulk sv. Jožeta in na cvetno nedeljo se je vprfzoril na odru Prosvetnega doma ; I'asijoir, trpljenje Kristusovo. Obakrat je bila dvorana nabito polna. Igralo se je brezhibno. Mnogi so si feritali solze in srce jim je zastajalo od ganotja, ko so gledali to religijozno prireditev. Igra se bo pouo-vila na velikonočni ponedeljek ob pol 2 pop. in ob V zvečer ter n« belo nedeljo ob 4 pop. Na novo bomo videli vslajeujo Gospodovo. Vstopnice se prodajajo v trgovini g. Kikeija. Naj si jo vsak preskrbi že med tednom, da bo dobil prostor!
Prosvetno društvo.
(Nova Oselica.)
Naše društvo je precej časa spalo in bali smo «e, da zaspi za vedno. Toda velikonočni prazniki «e bližajo in vstajenje je prišlo tudi med nas, ko smo dobili novega dušnega pastirja, ki se je poprijel deta in nas začel buditi, k življenju. Na Veliko noč popoldne imamo potresno procesijo in po polsožnosti ob treh bo naše prosvetno društvo priredilo igro : Za križ in svobodor. To bo prva igra v letošnji sezoni in je sedanjim razmeram zelo primerna. Igralci so se v kratkem času pod novim vodstvom dobro izvežbali in nikomur ne bo žal za maltnkcstno vstopnino. Naše društvo, sedaj precej močno, želi še več podpornih članov, da bi se uresničita naša želja, da bi čim preje imeli svoj (lom. Zato Vas sosede kar najprisrčnejše vabimo na iaio prireditev,
Prosveta.
(Trata.)
Prosvetno društvo na Trati se zahvaljuje občinstvu, ki se je odzvalo povabilu na zadnjo prireditev v korist domačim siromakom v tako lepem številu in eii&ko se zahvaljujejo tudi obdarovani. Na velikonočni ponedeljek popoldne priredi Prosvetno društvo na Trati prav lepo in iz sodobnega življenja zajeto igro v treh dejanjih »Za čast in kri«-. Pridite, da so prijatelji katoliške prosvete skupno poveselimo ob naših velikonočnih praznikih, katere želi čim srečnejše iu tfeselejše Prosv. društvo vsem svojim prijateljem!
Zima nas muri.
(Preddvor nad Kranjem.)
Diurni leta so delavci, posebno zidarji zako-lač že kaj služIli. letos pa še vse delo jiočtva. Krepki fantje in molje br« dela okrog postopajo. Mnoge delavske družine so celo zimo v pomanjkanja. Ljudje radi pomagajo, od u4 »i pritrgajo, da podpirajo lačne in stradajoče, foda kmetje v tako težkih okolščinah živijo, da kljub pridnost, in veliki skromnosti ne morejo nikamor naprej. D ropih dohodkov ni kot živina, ki je brez vsake vrednosti. Trgovski iu industrijski izdelki pa unajo skoraj isto ceno, kot takrat, ko je bila živina od 15 do 20 Din. Večic število žopljanov živi v Ameriki nekaj tudi v Franciji. Nekateri živijo v zadovoljivih delavnih razmerah, drugi pa so tudi suhi, in nas jMwneinajo. Nekaj je zaposlenih v tovarnah na Jesenicah in v Kranju, a povsod v teduu par dni praznujejo. Snega imamo še nad poni metra.
Društveno življenj».
( Preska.)
Ker je imela zadnja predstava igre .Mati svetega veselja- zelo lep uspeh, se je Prosv. društvo odločilo, da ho igro ponovilo iu s'eer na Veliko nedeljo popoldne po Htantjah ob treh. Vstopnina bo izredno znižana: 5, 8, 2 Din. Pridite! Zaigrala bo tudi godba Krekove mladine.
Prav je take!
(Št. Jošt nad Vrhniko)
Prejeli smo: V -»Domoljubu: se prttožujete radi padanja prebivalstva v Sloveniji In posameznih župnijah. Nad našimi vrlimi šentjoščnni se pa ni treba pritoževati, ampak j ili postavite za zgled drugim župnijam. Župnija šteje 920 prebivalcev. L. 193t je bilo rojenih 42, unirk) jih je pa le 8; torej prirastek 34 oseb. Na 1000 prebivalcev bi torej prišlo nad 47 rojstev, mrličev pa že » ne. Pai; rekord med župnijami v Sloveniji in Jugoslaviji!
Prosvetno društvo.
(Soslro.)
Naš dramatičen odsek bo vprizoril na Veliko nedeljo ob pol štirih popoldne veseloigro v 4. dej.
»Gospa ministric»-?. Ker je ta predstava ena i izbranih, bo gotovo ustrezala našim •»»etniù!"1!'1 s», bodo lahko pošten« nasmejali, (t,«^" *0™ J> se predelava no bo ponavljala, zato «i n;.„T' » že prej vstopnice. Vsi vljudno vabljeni» r|)l1«
Novitc (Moravče)
Na sv. Jožefa dan se je «tvorila razšla», i i m kuharskih del gospodinjskega tečaju v M čah, fei gn že dolga teta vodi požrtvovalno' učiteljica Minka Zitko. Bazstava, ki je bila rti T: odprt«, je bila vedno polna občudujoč»! «MalS Ob tej priliki bi bilo priponniili, da bi bilo ili koristno za dekleta, ogledali si po vaseh u vzorno gospodinjsvo. Opaža se, da se dobi pone? j Se vedno veliko zanikrnosli iu nereda po hišah1 Proračun občine Moravče je sedaj nabit na oi občanom. 1'ri izdatkih so nekatere nove postavke tako li. pr.: za Sokola 500 Din, za vaškega čuva 300 Din, za občinskega blagajnika 1000 Din » gasilno društvo 5000 Din in zopet 8000 Din Za' » spodinjski tečaj se je èrtala lanska postavka Din. — Od bausko uprave a« imenovani ste^»: novi odborniki: Pirnat Miha, pos, sin. Gor. Tustaiij Kokalj Janez, krojač, Gor. Tustanj, Mihelčič Alo! zij, pos., Sp. Tustaiij, Lunder Tanez, pos. čeSn ice Birk Janez, zidar, Cešnjice, Hape Vladimir, Sol upravitelj, Miš Anton, po»., Soteska, lirilj Fraut jios., Krasce, Krušnik Anton, po«., linenje. '
Kaan.
(Čatež pod Zaplazam.)
Od t), do 11. marca smo imeli duhovne vaje Prav hvaležni smo bili g. dekanu in g. župniki, da sta uani preskrbela to ugodnost, pri kateri smo opravili skoraj vsi farani velikonočno spoved. -Letina jo bila pri na« slaba. l>vakr»t je bila toča, «ta je uničila še tiste pridelke, katerih ni suia> vzela. V mnogih družinah primanjkuje kruha. Tej stiski je prišla nekoliko na pomoč naša hranilnic«. Iz njene rezerve so namreč možje sklenili na predlog g. župnika," kupili 4900 kg zita, ki se je rev«, ženi razdelilo. Hvala!
P »«nem« « j» vredno
(St. Vid pri Stični) V St. Vidu so pogrebi večkrat zelo imenitni Včesih sorodniki in sosedje naroče veliko vemvv » trakovi in napi»i in jih noaijo v pogrebnem sprevodu. Seveda ni na tem ni« napačnega; Mj kažejo s tem ljubezen, spoštovanje iu hvaležnost
Raz!to!nikov:
Andraževa velika noč
Andraž je bil rezbar. Vsi križi in kipci daleč na okoli so bili njegovo delo. Bil je preprost človek in dobra duša, le ujezil se je v časi.
Rad je sanjaril o velikih umetnikih, o katerih je včasih čitaL Vedel je, da bi bil moral tudi on nekdaj v mesto, v šole, da bi bil postal tako slaven mož. In ta spomin ga je bolel,
Andraž je bil nekdaj siromak. Še kot otrok je risal z ogljem konje in jezdece na široka vrata vaških skednjev, ki niso bili nikoli varni pred njegovo umetnostjo. Večkrat ga je kak kmet pošteno potegnil za ušesa, kar je pa Andražek, ki je bil tedaj še pastir, k»j hitro pozabil.
Vaški podobar je bil dober človek. Ko je ogledoval Andražkove narisane konje, ga je pohvalil in vprašal, če hoče k njemu v uk.
Deček je bil tega vesel. Srečen je bil in delal pri svojem mojstru ter se hitro izpopolnjeval.
Mojster ga je nameraval spraviti k prijatelju v mesto, kjer bi zvečer in zjutraj pomagal mojstra, a podnevi hodil v šolo.
Pa je starček nenadoma legel in umrl. Kar prijelo ga je. Niti poslovil se ni od nikogar.
»Slabo mi fe!« to je bilo vse, kar je rekel, ko se je zazibal v sobo, kjer je padel na postelj in obfeža! mrtev. 9"
Andražek je jokal in poklical mojstrovo naglušno sestro, ki je delala na njimi in kmalu je ležal dobri podobar med svečami, miren in lep kakor starček iz pravljice.
Andražu je dovolila mojstrova sestra, da je odslej sam podobaril. Starka mu je gospodinjila in kar šlo jima je.
Mladenič je dobro delal. Vsi so bili z njim zadovoljni.
Potem je umrla tudi mojstrova sestra Jerica in ostal je sam. Moral si je poiskati gospodinjo. Poročil je sosedovo Polono, ki je bila zala in dobra. Le eno hudo napako je imela, bila je trmasta kakor štatljiv konjiček, rt
Andraž in Polonca sta se starala. Imela sta sina Antona, ki je postal slikar. Zdaj je živel v velikem mestu. Njegovo ime je bilo že znano med umetniškim svetom.
Vaški podobar je bil srečen. Kadar je ptišel sin domov, »ta vedno kramljala o umetnosti m Andraž je bil vesel. Izpolnile so se njegove sanie na njegovem sinu, kaj je hotel še vec?
Z ženo se Andraž ni preveč razumel. Ustala je trmasta vse svoje življenje. Vedno !e ®oraj Popuščati on. To ga j« večkrat zelo jezilo, da je kar piska! in rentačiL Nič ni pomagalo. Polonca je ostala Polonca! Kar je Polonica delala, tega ni Polonca opustila.
To mu je grenilo življenje. Večkrat je prešteval, kako bi ženo «preobrnil, k«r se je bal, da bi enkrat ne zavrelo v njem.
Leta so minevala. On se je še vedno premagoval in brzdal, ona je še vedno trmariia.
Drugače sta dobro živela. Andraž je ime! vedno dosti dela in zato tudi ni manjkalo jela pri hiši.
Neko nedeljo so Andraža njegovi prijatelji upijanili. Že večkrat mu je kdo namignil' da je pri njem žena hišni gospodar. Kar naravnost mu pa ni nihče tega rekel.
Zdaj ga je pa Fickov Tomaž, ki je bil najbolj pijan, kar vprašali
»Andraž, ne zameril Staraš se. Sia « k bo že kmalu oženiL Žene pa vendarle ui« izučil. Tvoje podobe so take, kakor žive. Rudar gledam kakšen tvoj ženski kipec, ss vedno spomnim, da pri tebi žena hlače »osi.«
Andraž se je smehljaL Kadar ga je kaj v živo zadelo, s« je najpreje smehljal. Za i«» smehom je «kriva! »vojo jezo in razburjeni«-, »I saj to je pa resi Vsi te imamo radi, «1(1 nas pa kar malo bode. Lepo je, da človek spo^ ituje svojo ženo, mož p* vendar mor» M' gospodar! Tako je določil sam Bog & t>' prvem človeškem paru in tako je tudi »I* bolje,« se je vtaknil Štorov Marija.
»I, kaj me grizete kakor mravlje, tiste rjavke sitne, ki ne dajo miru, če se vse«« kam blizu njihovega gnezda?« se je vznt)«' voljil Andraž,
»Saj menda vendarle nisi tako neumen da bi niti sam ne opazil, d« ob»elj* P» Y's vedno Polonina trma?« «e je oglasi! »a« «J ca, ki je Imel tako hndo in močae» ženo, d« I* ka«- trepetal pred njo.
. umrlega, katerega spremljajo na njegovi zadnji J i Vendar se je še lepše obnese! Stepec Janez, uiflVec v lovarni za peči pri, Novem mestu. Umrla
Ilieeova Uda vdova Stopar Terezija iz Cešnjic,
»oti.
PnOTebcev jo bilo vkljub deževnemu vremenu pre-— 11 venci so se nosili. Nečak je pa po po-
ccj. Tudi vf
urebu prinesel v zupuiisue ìw j/iu z. naročilom, f.- <;e ta znesek pošlj.? za afrikanske misijone, ker ni naroČil venca. To bode ranjci v tolažbo in za-morčkoni v pomoč. Naj bi ga tudi drugi posnemali!
Smrt vzorue matere.
(Stara vas pri Št. Jerneju.)
Zopet so žalostno zapeli naši podružnični zvonovi. To pot li smrti eni najboljših mater v fari. Umrla je v lirezju Marija Martinčič roj. Franko. Skromna, tiha žena je živela med nami skoraj nepoznano, vedno vneta za molitev in za resno vzgojilo delo. Iz njene družine je eden sinov cistercijan, ena hči redovnica. Bog bodi blagi pokojnici bogat
plačnik! _(_____
Advokat
dr. Gros dös vor ir»
je preselil svojo advokatsko pisarno na Ljubljansko ■étto št. 24, 1. nadstropje v Skabernetovo hišo, nid gostilno MundschUtz v Novem mestu.
Nesreča.
(Studenec pri Krškem.)
Dne M. t. m. je v Trbovljah povozil vlak bratsko dekle. Ker rudi gospodarske krize kmetje ne morejo svojega vinskega pridelka prodali doma, ga nosijo nezatrošarinjenega, posebno 1. in 15. vsakega meseca v Trbovlje, da dobijo kaj denarja vsaj za najnujnejše potrebe, Tja se je podala tudi 19-letna Neža Bradula iz Studenca pri Krškem z vinom v nahrbtniku in s košaro jajc. Da bi ušla finančni in orožniški patrulji, ki prihaja skoro redno k vlakom in zapleni nezatrošarinjeno vino, Kito je izstopila s svojo tovarišico iz vlaka na drugo stran. To pa je bilo zanjo usodno. Ker se radi velikega snega ni mogla zadostno odmaknili, se je s svojim nahrbtnikom zadela v voz odhajajočega vlaka. Dekle se je zagrabilo za ograjo, a ker se jo ograja odtrgala, je padla pod kolesa. Odtrgalo ji je eno roko in eno noge, pa tudi na hrbtu je dobila grozno rano; Bita je na mestu mrtva. Tovarišica je
brzojavno obvestila starše o grozni nesreči. Ti so jo dali iz trboveljske mrtvašnice z avtom prepeljati na btudenec, da bo njeno telo počivalo na domačem pokopališču. Ogromna množica sé je zbrala pred trgovino Slajs, da spremi dobro in pridno deklo na njeni zadnji poti. Moški zbor ji je zapel dva ganljivi žalosiinki v slovo. Ker je bila članica Mar. družbo, so se dekleta na pokopališču poslovile s pretresljivo pesmijo od svoje tako nesrečno umrle sestre. Lahko rečemo, da tako ogromnega pogreba še ni videl Studenec. Ko je začela padati težka gruda na krsto, ni ostalo suho nobeno oko. Draga Nežika, spavaj sladko v domači zemlji! Mir njeni duši, preostalim pa nase iskreno' sožaljet
Zahvala.
(Šmarjeta pri Novem mestu.)
Najin sin Jimoz Vertačič, doma iz Sela, župnija in občina Šmarjeta pri Novem mestu, se je smrtno ponesrečil v rudniku »Laura en Vereeni-ging; v Eygelshuveu, Holandija. Kot oče in mati se zahvaljujeva v prvi vl-sli č. g. Drago Obržanu, slovenskemu duhovniku, za vso skrb in trud, l<i jo jo je imel ob njegovi smrti in pogrebu, da je vso njegovo zapuščino poslal v najlepšem redu. Zahvaljujeva se tudi g. zastopniku zavarovalnice vOnde Haagsehe od 1836. U, Franc Potisku v Eygels-lioven, ko je imel skrb, da se je njegova zavarovalnina 500 (I. nam v redu izplačala. Nadalje se zahvaljujeva tudi vsem njegovim tovarišem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poli. — Franc in Ann Vertačič.
Soviče (Dolenja vas.)
Letos se koščena žena pri nas ozira le po najstarejših. Komaj smo pokopali najstarejšega fannia A. Oražina Prigorica, že je zapel mrliški zvon najstarejši ženi Frančiški Boje iz Dolenje vasi. Dobra ženica je zmerom tožila, du je že 1.00 let stara in da jo je Bog pozabil, pa je le prišla na vrsto. Spolnila je bila ravno 06 let tako govori krstna knjiga, pa je morala skleniti precej dolgo življeusko pot dobra Polanka. N. v m. p.I — Kakor lani, tako so se naši fantje tudi letos izobraževali vso zimo v gospodarski nadaljevalni šoli, dekleta pa zopet v gospodinjskem tečaju. Oboje se je zaključilo v nedeljo 13. t m. prav lepo. Takoj po večernici sa je v šoli slovene vključil gospodarski teč:1}. Šolski upravitelj g. Drag. Veličina je mnogo-
brojnemu občinstvu razložil, kaka snov se je obdelovala s fanti in šo posebej se je pomudil pri škodljivcih ha sadnem drevju. Nato so bila razdeljena liajiiiarljivejšim udeležencem tečaja lepa darila, lttìt je bil sklenil upravni odbor, in sicer: trokerjeva požiralnikoma cev, gospodarälte knjige in drevesca. G župnik Skulj je orisal snov svojih predavanj iz verstva, zadružništva in doinovlno-znanstva, zlasti slednje je poudarjal v sedanji dobi kot odlične koristi. Vsi udeleženci so odšli nato v društveni dom, kjer je bil zaključek potega gospodinjskega tečaja. V posvetovalnici je bila zelo okusno prirejena razstava, ki je pokazala ljudstvu, česa se dekleta uče pri tečajih iz kuhanja in šivanja. Čudili smo se. koliko si v tem kratkem času dekleta praktičnega znanju prlsvoje. Voditeljica tečaja gdč. N, Klun je v daljšem govoru orisela delo tefraja v podrobnem, ki je kazal, kake predmete so dekletom predavale gdč. Klun, gdč. N. Nadler in obe učiteljici na tukajšnji osnovni šoli. Udeleženka tečaja gdč. Cošarek je v imenu deklet povedala, kako je bilo v tečaju in česa so se učile. Nato so udeleženke zapete štiri prav lepe pesmice. Kako so se taki tečaji udomačili, j« pokazala mična razstava, katero so obiskovali cel dan ljudje iz domače in okoliških vasi in iz trga Ribnice. Letos so bile colo kočevske Ložine zastopane na tečaju .Učiteljstvo je vse sodelovalo pri obeh tečajih, za kar mu je ljudstvo hvaležno in mu daje priznanje I To je pravo izobraževalno delo, ki iuiii pomen in je v resnično korist naroda.
d Lepa prošnja. Umrla je mati in zapustila 7 nepreskrbljenih sirot, iu sicer 5 deklic v starosti 11, 7, 5, 3 let in najmanjšo staro par dni, ler dva fantka, enega v starosti 9 let, drugega v starosti par dni. Bila sta dvojčka in siromašna mati je umrla kot žrtev svojega poklica. Usmiljena srca se kar najlepše prosijo, da bi brezplačno vzeli katerega teh otrok na vzgojo ali tudi za svojega. Napravili si bodo velik zaklad pred Bogom v svojo dušno korist. Kdo bi prevzel katerega teh otrok, se naj obrne za podatke na župni urad B brepolje,
Pošljite naročnino f
»No, Pegca, ti pa kar lepo molči, da te tvoja babnica ne prime zvečer za ušesa!« se je zavzel Tomaž,
Andraž jih je poslušal in postal zamišljen. Kmalu je odšel domov.
Ženi je takoj rekel:
»Ti, stara! Odslej bo pa malo drugače pri nasi Tvojo trmo bomo spravili! Kar v pokoj
z njo I
Vidiš, bliža se velika noč in sin bo prišel domov, Ali ne bo lepo, če bo opazil, da je čez dvajset let vendar njegov oče gospodar v hiši, ne pa krilo!«
Polona ga je debelo pogledala in kar zazijala, Potem je bruhnilo iz nje:
»Ali si pijan ali kaj, da si upaš priti s tako novico? Le glej, da se spametuješ in strezniš, sicer boš jutri še brez kosila!«
»Tisto pa ne! Kosil bom, kosil, če mi ne boš ti skuhala, pojdem v krčmo!«
?No, bomo videli!« je odgovorila žena in j se prezirljivo zasmejala.
»Le smej se mi, stara! Leta so potekla. Premagoval sem se. A zdaj je konec! Moja bo obveljala in mora obveljati! Res bi te bil moral preje prijeti, saj se staro drevo kar ne da "Pogniti. Premehak sem bil. Zdaj bo drugače. Morala se boš udatil«
»Ne boir. se! Nikoli ne bom drugačna, da *cs< Prav nikoli ne!« ga je zavrnila žena in iegla počivat.
Tudi podobar je kmalu legel.
Preden je mož zaspal, je še enkrat sklenil, da ne bo odjenjal. Potem se je prekrižal in z&čel mislili,
Ta večer sta prvič po dvajsetih letih zakona molila z ženo vsak zase. Spomnil se je besedi sv. Pisma:
»Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi.«
To ga je kar nekam zbegalo. Nocoj ni bilo Njega, Kristusa. Vsak zase sta molila k Njemu, A kje so bile njune misli? Ona je pač premišljevala o svoji trmi in sklepala, da se mu ne vda, on pa o t^m, da jo bo giinila njena trma.
»Toda Njega ni bilo med nama!« si je dejal, preden je zatisnil oči.
V sanjah je videl pred seboj prijazen in mil obraz. Usta so molčala, le globoke oči so govorile. Oči so-bile lepe in milo uprte v kiparja in bral je v njih, kako ga prosijo, kako govore o lepoti zakona, o družinskem miru in sreči.
Gledal je zagonetni obraz in premišljeval, kje ga je videl. Ni se mogel spomniti. Tako znano se mu je zdelo tisto lice. Toliko miline je videl v očeh in toliko tajinstvene lepote, vendar se je zaman trudil, da bi dognal, odkod mu je to obličje znano. Dobro je pa vedel, da ga pozna, a zaman je brskal v svojem spominu.
Ko je zjutraj vstal, je bil zelo zamišljen. Še vedno je mislil na tisti zagonetni obraz.
Pri zajtrku sta mož in žena molčala. Preden je šel na delo, se je oglasila Polona:
»Upam, da boš toliko pameten in ne boš več trebezljal takih neumnosti.«
To mu je pognalo kri v glavo. Da, res se je premagoval leta in leta, a zdaj je začel I
in zmagati mora! Do konca ->iora! Sicer osta» ne vedno suženj ženine trme. Tega pa ne
mara!
Mirno ji je odgovoril:
»Kar sem ti rekel, pri tem-tudi ostanem, Tvojo trmico bomo lepo pokopali za velike noč!
Poglej! Vsa priroda se oživlja in spreminja, Daj, izpremeni se tudi ti! Ali ne bo to lepo! Sama veš, koliko sem že prestal zavoljo tvoje trme!«
To je bilo ženi dovolj. Pričela se j2 nad njim hudovati in se jeziti. Zažugala mu je, da mu ne bo skuhala kosila.
Ostal je miren. Ko opoldne res ni prinesla kosila na mizo in je kuhala samo svoj rilček, je odšel v krčmo.
Ko se je vrnil, žene ni našel doma.
Torej je odšla. Nekaj tesnega je začutil v srcu. Šiloma se je premagoval, ko si je dejal:
»Moram! Moram! Drugačna mora postati! Zmagati, hočem!«	'
Vsedel se je na stol in se hipoma spomnil na obraz v svojih sanjah. Spet se mu je zazdelo, da govore tiste zagonetne, mile oči, da ga svare, naj bo pameten, naj odpušča, naj ljubi in ostane dober,
»Oči prav govore! Ne bom sc razburjal nad ženo, ne bom je tepel, toda njeno trmo
hočem zatreti!« si je govoril in še! delat, *
Velika noč je bila pred durmi. Sin Anton je pisal, da pride za praznik« domov. V hiši je bilo vse narobe.
8a
Pierre l'Emite:
Trije poljubi
V pasijonski drami doživimo tri poljube. Prvi je Judov poljub. »Pozdravljen, Učeniklc In Juda poljubi Kristusa, najvišjo ljubezen. Poljub, ki je prav kakor cvetlica simbol ljubezni in lepote božje, služi tukaj izdajstvu. Kupili so poljub za mal, umazan denar od tega uničevalca in črva tako mnogih, nekoč lepih duš, ki so sanjal o daritvi, o idealih, o modrem nebu... Pozdravljen, Učenikl Bedni, nesrečni Juda! Pač edini med ljudmi, za katerega se zdi, da bi zastonj molili. Zakaj nisi srečal Petra na poti, ko si se šel obesit! Petra, ki je bil večji plašljivec kot ti, Petra, ki je trikrat tajil, ki pa se je odkupil s tem, da se je oklenil ljubezni svojega Boga ...
To pa je drugi poljub o pasjonu: Magdalena! Kako si se potelesila in kako naj te spoznan) v tvoji bedi! Hrepenenje, da bi ljubila in bila ljubljena te je uničilo. Tvoje človeško srce je hrepenelo po ljubezaii kakor oko po solncu, kakor cvetlica po jutranji svetlobi. Tako si bila žejna ljubezni, da si zašla in si zgrabila najbližje, kar ti je nudilo življenje in ei se tako vrgla v naročje onemu, ki je beda in pogin človeškega srca. Potem naenkrat srečaš Kristusa in ga spoznaš! In potem alabastri!« posoda, dragocena dišava, lepi, nekoč tako razkuštrani, zdaj tako čisti lasje! In tvoje solze. Apostoli se skušajo na vse načine rešiti, plašni so, ti se pa postaviš pod križ, tvoj jok, tvoji poljubi in tvoja molitev se pomešava s krvjo, ki curlja kaplja za kapljo od njegovih svetih nog. O moj G-ospod in Učenšk, ljubezen grešne in bedne Magdalene je močnejša kot sovraštvo vseh drugih. Vonj te daritve se je dvignil s smrtjo borečemu se do srca in mu je bil v strašni smrtni muki sladka tolažba v morju grenkosti.
Tretji poljub: Poljub Device Matere. Če prav evangelij o tem ne govori, je bil vendar dan. Ko je judovska tolpa zapustila Kalvarijo in je bil Kristus snet s križa, — ko je Marija držala truplo svojega sina v rokah: kako vendar bi mu Mati ne mogla dati poljuba na čelol Poljub, ob katerem so se angeli sklonili: Katera bolečina je enaka moji bolečini! *
In zdaj, krščenec, se obračani k tebi, ki bereš te vrste. Tudi ti si šel skozi ta teden, da daš Kristusu poljub vere. Kakšen poljub si mu dal? Judovega? — Ne! — Ne moreni si predstavljati človeka, ki bi bil zmožen narediti tak zločin nad Križanim----Marijin poljub?... O, na to ne smerno misliti. Ona je Brezmadežna. Otroci le, ki uiti v šolo še ne hodijo, le ti bi mogli narediti majhno primero, otroci, ki ta leden pridejo na rokah svojih mater počastiti križ, oni bi morda dali trikrat čist Marijin poljub Jezusu.
A kakšen poljub si dal ti? Slišim tvoj odgovor: Magdalenin poljub, njen poljub, ki je v preteklosti grešila, katere grehi so v spominu duše kakor na sramotnem stebru izpo-stavljeni. Ce si dal Kristusu ta Magdalenin poljub, je bi! dober veliki teden, preživet v kesanju, upanju in ljubezni. Odrešenikova kri je oblila tudi tebe, kakor je nekoč tekla na Magdaleno. Našel si Učenika, kakor ga je ona našla na velikonočno jutro v vrtu. In tudi li dihaš s polnim duškom ljubezen iu velikonočno veselje.
Toda, vznemirja me, ker bi bilo možno šc nekaj: Da tega poljuba, dasi bi ga bil rad dal, ni si dal niti na Veliki petek ne, ta žalni dan vse zemlje. Pustil si, da so ti dnevi šli mim.) tvojih sklepov. Dan ti je bil Veronikin prt, solnce, ljubezen. A nisi se hotel poslužltl tega. Ostal si nekje v brezimni, sivi množici, ki brsz razuma kot kaka mrtva stvar "gleda v življenje, i
Ti, krščene«, ki si prejel obhiiiiTirT^ Kako hudo mi to de, da nisi piav lb,r®»l na to! Saj je vsa nebeška sladkost nek i i"?18 en sam neskončen poljub...	J al!o'
Radio
Program Hm!in Ljubljane od 24. -81 „,... .
Vsak delavnik: 12.15 PlošV (Ä 193i vesti. 13.00 Gas, plošče, borza 17 30 4»i„lul!Ml>t tet. 22.00 Čas, „Učila. Cetri.kT 24 S ft Vinarstvo. 19 Poglavje iz vzgòjeslov èft obrambi zaledja pred vojnimi sirupi 20 pi-> 20.30 Samson, oratorij v treh delil,za «nI, T in orkester. Petek, 25. marea: 10 Wagner? (prenos iz Zagreba). Sobota, 28. marea- 17« t, nos velikonočne procesije. 19 Salonski kvinlJ« Godba Zarja. 20.45 Trnovski cerkveni 2 Salonski kvintet. Nedelja, 27. marca: o& jft* smo započeli iu kam smo prišli. 9.30 PrenoT maše iz stolnice. 11 Radio kvartet. 12 f-as „iJr poročila. 15.15 Dekliška ura: Žena v lffi 15.45 Plošče. 16 Fr. Werfet: Pavel med Mi drama. 20 Simfonična glasba 11a ploščah >04") a moMpevi g. .lože Gostiča. 21.80 Saxofon solo «T Dražil. 22 Ca«, poročila, salonski kvintet f*l deljek, 2& marea: 8 Sadjarstvo. 9 Espeßuibk« predavanje. 9.30 Prenos cerkvene plasbe 10 yPt sko predavanje. 10.30 Moji sodobniki. 11 Salonski kvintet. 12 Ca», plošče, poročilu. 15.15 Dekliška ura: Ženn redovnica. 15.45 Cerkveni pevski ib,v z Doba pri Domžalah. 16.45 Tamburaški zbor 1 Šiške. 20 Fantje na vasi, izvaja pevski kvartet 20.45 Operetni večer gdč. Zupanove in g. Jelačin« 22.15 Salonski kvintet. Torek, 29. marca: iT30 Otroški kotiček. IS Salonski kvintet. l!l Nemščini 19.80 Glavne razvojne faze v umenoslni zgodovini 20 Gxperimentalno fonetični študij (Dr, Veber) 20.30 Prenos iz Zagreba. Sreda, 80. marco: 18.30 Trgovska reklama. 39 Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20 Glasbeno predavanje. 20 30 Samospevi gdč. Zupanove in g. Krmpotič. 21.15 Salonski kvintet.
Odlikovanje. Velelrgovec Skalar je nozval svojega uradnika v pisarno. »Štirideset let je; danes, kar sto pri meni v službi. Levičnik Zato sem sklenil, da vam dokažem, kako znam ceniti vašo zvestobo in točnost v službi, za vam od danes naprej ne bomo rekli ?amn 1. vičnik, pač pa gospod Levičnik.r
Polona se ni vrnila. Vztrajala je. Hotela je zmagati s svojo trmo.
Vaščani so se čudili, da more biti taka. Gospod župnik jo je srečal in jo sam rahlo posvaril:
»Polona, bodi noi Saj Andraž ni slab človek I Kar popusti, saj je bolje tako!«
Polonino «ree je pa ostalo zakrknjeno. Kar zardela je. Najrajši bi ie nahrulila duhovnega gospoda, vendar se je premagala pred svojim dušnim pastirjem. Sklonila je glavo in odvrnila:
»Taka sem in ne morem ravnati drugače!«
»Pomisli na sv. Pismo ia premisli si!« jo js še opomuil gospod.
Polona se ni nič premislila.
Bil je veliki petek. Kmetje so pobožno hiteti v cerkev molit.
Tudi Polonca je šla v vežo božjo. Ko je dospela pred Kristusa, razpetega na tleh, se je zagledala v bledi obraz, poln trpljenja in miline.
Kar naenkrat jo je presunilo.
Spomnila se je, da je rezljal tega boga pred leti njen mož, ko je bil Se fant, prav tedaj, ko sta bik prijatelja in se je pri nji ženil. Kako zamišljen je hodil takrat okoK in zdelo se ji je, da je taval v svojih mislih nekje v neznauoBti,
2da| se ji je zazdelo, da je v teta obrazu tudi nekaj tiste miline, ki jo je nosil njen Andraž v duši, ko je bil še mlad. Še več je pa slutila v Kristusovem licu velike zmagovalne ljubezni Bc^ft nad trpljenjem in bolečinami elov.eškuni
T
Nagnila se je in poljubila Kristusovo rano. Presunila jo je težka bol, da je kar zatrepetala.
Videla je Kristusa, kako gleda skozi lahno priprte trepalnice vanjo, kako so mu oživele oči in zastrmele vanjo iz globokih očnic, kako jo te oči svare in opominjajo.
Ko je vstala, je fiutila v duši vso težo svojega greha. Komaj je pritavala do prve klopi in sedla vanjo, da bi se pomirila.
Andraž je doma sameval. Spet mu je v duši vstajal obraz, ki ga je videi potem še večkrat v sanjah, Vedno se je izpraševal, kdo da je tisti, ki je strmel vanj, saj se mu je ta obraz tako vtisnil v dušo, da ga je takoj imel v spominu pred seboj, če se je le nanj spomnil.
Napravi! se je. Zamišljen in žalosten je odšel v cerkev. Bilo je že pozno. Cerkev je bi a še vedno skoro polna. Prihajali so tudi taki, ki so se je sicer izogibali. Skrivnost velike noč. je vstala v duši in jim budila čudovite spomme na mladostne sanje o vstajenju božjem m o prerojeni prirodi. ,. Tudi Andraž se je približal Kristusu, da bi poljubil njegovo rano. Pokleknil je na tla in
predati V trPCČi °braZ' W ga ie izrezl>al
Tedaj je vztrepetal. V tem obličju je spoznal obraz, ki ga je gledal v sanjah in ki ga nl »<*•> POMblti. Tisti drobni Jezusov obraz tli*! x . v 8anift)l vcöi'> '""azitejäi, toda
«til I„ oči, hst9 „či, skoz} „ vck ..h
' K :n '	van'ia a» »vare
tntd.* *	°V' bH nemiren in
Skoro vso noč ni spal. Zjutraj je bil v«s zbegan. Tudi zaradi sina ga je skrbelo. Zvedel je, da pride mladenič popoldne, da pojde z njim k procesiji, a v hiši je vladal največji nered.
Tiste oči, tiste zagonetne oči, čudovito mile oči so pa vedno bolj prodirale v njegovo dušo.
In tedaj je postal mahoma spet ves po-niien in potrpežljiv. Sklenil je, da se vda, m-zdelo se mu je, da so se tiste globoke žalosl-ne oči nasmehnile.
Hotel je k sosedu po ženo, da bi se poravnala.
Tedaj je potrkalo na vrata,
Andraž se je začuden odzval.
Vrata so se odprla. Na pragu je stala Polona:
»Mež moj, odpusti mil Zdaj bo vse dobro! Pokopala sem svojo trmo. Vstati hočem i" postati druga!«
Objel jo je in se nasmehnil. 2ena jc nadaljevala:
»Tisti Kristus, ki si ga takrat rezljal, sai veš kdaj, tisti Kristus, ki leži v naši cerkvi, je oživel in me posvaril. Vso noč nisem spala-*
Podobar se je blaženo smehljal.
Ko sta odšla popoldne mož in žena s sr nom k procesiji, sta oba gledala Kristusa, ki ga je nesel stari cerkovnik Janez, Božje telo je sijalo v večerni zarji. Obema se je zazdelo* da je Kristus zaživel in da ju blagoslavlja.
V VSA KO HIŠO »DOMOUJ BAs!
ßoHseviki in telesna kazen
Naš čas je v vzgoji splošno premehek, ne
tr(j Ljudje so sedaj sami de sebe Lui sfregi kakor v prejšnjih časih. Sami e l> i u« morejo ničesar odredi, ničesar ne oiorejo prenesti in zato ne morejo tudi otrokom ničesar odreči, nič jim nailcžiti. Temu na-mijeiiju do mehkužno.4i ustreza mehkužna >rijti inebkečutne modeme vede o vzgoji (pedagogike), otroka, da je treba pustili, naj se naravno razvija; spoštuj v njem osebnost; telesno »Irahovanje da je samo siivva sila in brutalnost. Tako beaediKjo modemi pe.la-gC,)'i. Temu primerno zahtevajo tudi socialistični učitelji iu vzgojitelji, da se telesna kazen mora kratkwnalo in za vselej in v vsakem slučaju odpraviti.
Toda življenje ima svoje zahteve. Tega nas nazorno uči boljševistična Rusija.
V Rusiji je namreč veliko zanemarjene mladine v starosti 10 do 1.4 let. Med seboj sp združujejo H zanemarjene* v siku,pine in tolpa; nastopajo drzno zoper odrasle, zlasti zoper stražnike. Skrivajo se po raznih lopah, skednjih, duplinah, mestnih kanalih; pohi-jejo skrivaj, stisnjeni p'<l železniškimi vestivi.
Ako jih va mestni organi zasačijo. jih oddajo v zbirališča. Od tu jih porazdele na državna zaveMSfa. Leta 1027. so imeli v Hu-iji 271! takih zavodov z 200.0«) varo vami. fa zbirališča so pa poetala dostikrat prave iole capinov tudi za. oirivke, ki niso bili še jokvarjeaii.
Zanemarjene! so zakrivili leta 1929. nič manj kot 29.527 zločinov. (Moskva in njena pokrajina ni všteta.) Posebej se navajajo tile
delikti: tatvin je bilo 13.041, konjskih tah'in 59, ropar kih napadov 88, požigov 205, umorov 118, poäkcdb 324, nravstvenih zločinov 236.
Ruske oblasti so si sicer mnogo prizadevale, da bi se te pluže mogli iznebiti. Sodniki so izdelali velik načrt in sestavili nebr,.j humanitarnih odredb v ta namen, a rotalo je vse bolj na papirju. Da bi to sodijo spravili vsaj z ulic velikih mesi, so sovjett napravili nanjo cel lov. Več dni so za to gonjp potabili. 1'a zastonj. Tudi zapor v poboljševalnih zavodih ni nič izdal, je 00% kerigendov pobegnilo.
Ko so vsa sredstva odpovedala, so savjeti v nsispiiiju z vsemi teorijami iskali pomoči v telesni kazni, v šibi. Uporabljali so najhujša telesna strahova«j«, kur je razvidno iz vsega ruskega časopisja. Otroke s« tepli z železnimi šibami, zveza val t so jih z vrvmi, p. iili jih brez obleke na mraz, sibali do krvi, da, še ude so jim pohabliali.
Tako je Rudija svoj vzgojni evangelij o spoštovanju o!re ove ose.bnosSä kraikanuilo zuM'gia in doaptìa — četudi je njena sirova trdina do ctr-rk obsodbe vredna — do svetopisemske l.-e<e;le, ki v gotovih slučajih zmerne leskcvko popolnoma ne obsoja, marveč kol skrajno, milo uporabljivo vzgojno r-red->:\\d telo nasveluje.
Da ti napravim posebno veselje za god, sein se dal zavarovati za 50.000 dinarjev.«
»Takoooooo?«
Najbrže, da nc razumeš kaj to pomeni. Poglej če o i nr jem, dobiš izplačanih od zavarovalnice petdesettisoč dinarjev.
»O, čudovito! Toda — — —.«
»Kaj pa, kaj pa. draga moja?«
»Ja, kaj pa če ne umrješ?«
legende velikega tedna
Ko je prišel Jezu« s svojimi učenci proti Belfa^i do Olj. ke gore, je videl privezanega konja ob jasiih s kriuo in. ga je nagovoril: >Ncsi me v Jeruzalem!« Konj pa je odgovoril: »Ali ne vidiš, ua jem? Počakaj, da z« rtov i m in se n-.silim!« — »Vidim,« piavi Je-us: - in odsibnml lahko večino ješ, pa ne boš »it, le utrudil se boš!« In res je tako: kenj vedno lahko je, vča.-;ih ve;» no?v. pa se ne napiti.
Jezus je i-'el dalje in je videi privezano oslico z mladini ojl čkorn. Pa jo je vprašal: »Oslica, ali me nočeš cesti v Jeruzalem'?« — :: Gospod, ki si ustvaril vse stvari,« je odgovorila, . rada sem v tvoji službi.« In Ge;ipod je sedel nanjo,,da se jo ixpc'nilo piamo: s Glej, tvoj kralj prihaja ponižen in jezeji na oslici.« Lptdje p?, ito mu po;>rihjaU oblačila in stlali olj.ruie veje na pot ter so mu klicali: »Slava!« Oblica pa je bila na vso mrš pono-sna in .je pregc-vC'Hla, ko je Gospod stopil ž nje: »Go-■ spod, kako velik je'bil zame ta dan! Daj sni nekaj za spomin, da bodo podedovali pò meni še mojih otrok otroci!« Gospod je odgovoril; Prosiš za nekaj, kar ti bo še 'nekoč v breme, V spomin na moje trpljenje ti dam -spomin, ki ga nima nobena druga žival. Pa te bodo nekoč zaničevali in tepli zarrdi tega.« Oslica vsega tesa »i razumela; prejela pa je križ na hrbet, ki ga imajo še danes vsi osli.
Ko so peljali Jezusa h Kajfu, je vsa žalostim šla za njim tudi njegova mati Marija. Niso pa je pustili v sodno dvorano in tako je obstala pri vratih, da bi prisluškovala sodbi. Toda v tihi pomladni noči so jeruzalemski
* Legende so pobožne zgodbice, ki nimajo zgodovinske resničnosti, pač pa vsebujejo vedno oo-bro misel.
Oi mrtvih o rslul. Star-Si tanta Mohameda Hos-seiu v Perziji so bili nettalo pn;.-eni>{eni ko so naSli svojega siiot mirno spati v postelji, dočim so fa večer preje pokopali. Fanta je več dni bolela glava in ko je padei v »medlevico, so starši mislili, ila je umrl iti so ga položili v grobnice po mo-«f.medanskem običaju: lam mrliča ne pokopljejo v zenjljo, marveS ga sedela v grobnici zazidajo * »pelto. Sin je v grobu P'iäel k zavesti, se izkopal is veselo presenetil stai Se.
ŽelezniFarji naj se sami «loiijo /u niije pitt^e. «edsednik ameriške «e-JMSke družbe Chicago « «orlhwestcrn Ry. je "«vil zastopnikom zveze » lezniSkiU uslužbencev Mio®, naj se sami odlo-'1° '■» znižanje splošnih »kih pi,ne, j« sicer zn «Manj 15%. zastopniki X ^ ka!eri i« organi-l an''' kakih 40.000 nsluž-!""cev- »o odgovorili, da ^ morejo dati Se uika-'r odgovora, ker s« bo L„m.odlo8a'o na spio».
E *bovov^iu železni-f ■ organizacij.
div><>"'* proti to i«? mf *« Tlapoco-
fehiki ÙT Vwa v
kJ' «jer je zakono-
Sheohan:
14
MOJ NOVI KAPLAN
Pogledal sem ga.
»Ker sem pred kratkim časom zagrešil stvari, ki se mnogim zde neumestne — na primer ta koncert in .'.'.<
»Je že vse v redu, toda počasi, počasi!«
»In tisti kratki razgovor s cerkovnico bi se tudi lahko končal drugače.«
j, J e že v redu,« sem ponavljal, samo počasi!«
»Dobro, prepovejmo otrokom moliti sveti rožni venec!«
Pogledal sem mu v oči. Bil je miren, niti žila se mu ni premaknila v obrazu.
»Lahko noč!« sem rekel. »Oglasite se po Večerji, pogovori'a se bova nekoliko o onih odah, katere sva zadnjič brala.«
Počasi sem šel proli domu in med potjo se mi je vsiljevala misel: Ali sem si pridobil njegovo spoštovanje in zadostil nenasitnemu javnemu mnenju? Spomnil seni se neke dogodbice, katero mi je pripovedoval oče Letbeby in katera se konča z vprašanjem, ali bo v gotovih okoliščinah prišla iz kletke gospa ali tiger kol zmagovalec — in si je Svet tej uganki razburjat glavo. Moja uganka pa je bilam i sem jaz posvaril svojega kaplana, ali pa se je zgodilo obratno? Še vedno je nisem rešil.
X. Orehi in ...
Oče Letheby je prišel kakor je obljubil in preživela sva skupaj lep večer, katerega se bom vedno z veseljém spominjal. On sodi-najbrže drugače o
njem, toda ni čudno ,saj je moral bolj skrbeti za zabavo in dajati vzpodbude, kot jo je sam užil. Starei smo klepetavi in raje hvalimo preteklost kot se navdušujemo za sedanjost in to nujno razburja živce onim; ki neprestano gledajo samo V bodočnost. Dogovorila sva se, da.bova posvetila ves večer prekrasnemu epilogu tretje knjige Horacijevih pesmi in najine misli so se sukale okrog pesnikovega pojmovanja nesmrtnosti, ki naj bi obstojale v slavi, v katero -pa je veroval samo on. Pripomnil sem, da se zelo čudim dejstvu, da ljudje vedno hrepenijo po kaki stvari, a ko jo dosežejo, se jim zdi nepomembna in odveč.
»Spominjam se starega, dobrega duhovnika«, sem rekel, »ki se je neprestano jezil, ker ni dobil nobenega cerkvenega odlikovanja, ki je včasi tesno združeno s starostjo. In če sem ga včaši nagajivo povprašal, kaj bo počel; z njim, je odgovoril, da bi rad umrl z zavestjo, da so predstojniki njegove zasluge opazili in jih skušali poplačati, Končno se mu je želja izpolnila, toda nista, še mini'a dva meseca, pa je že godrnjal, kako draga je kanoniška obleka.
»Ali mislite, da bi bil zadovoljen, če bi se moral vrniti na svoje prejšnje mesto in bi ga ljudje zopet nagovarjali z ,očetom'?« me je vprašal kaplan.
»Mislim, da bi bil. Dobil je' zaželjeno priznanje in dosegel svoj namen;«
. » Potem moi'a biti izreden mož. Ravnokar sem se spomnil onega Tenhysonovega* pisma, v katerem se zelo ostro pritožuje nad svojim svetovnim slovesom, Slavo je pojmoval kot izasovraženost pri tovariših, omalovaževanje pri predstojnikih in spoštovanje od strani onih, katerih dosedaj ni mogel videti. Želel je zamenjati svojo »lavo za letno odškodnino 5000 funtov, in se kesal, da je sploh prijel za pero.«
* Slaven angleški pesnik, 1609—1892.
studenci tako šumeli, da Marija m prav nič slišala. Vsa žalostna je odšla in se je obrnila k stiudeneu: »Moiétte vendar, hudobni studenci! Nikoli vas ne bo več slišal noben človek!« Studenci so obmolknili in noben izmed njih ili več zašumel. In od tedaj je Jeruzalem brez pitne vode.
Ko je Marija odhajala po stopnicah, je oetelin tretjič zapel. Spomnila se je, da je Peter njenega Sina zatajil, in petelin ji je vse povedal, kar se je bilo zgodilo. Marija pa mu je rekla: »Lepo si služil mojemu Sinu; hvaležna se ti bova skazala. Vedno boš čuval človeška bivališča in radi te bedo imeli!« In tako se je godilo do današnjega dne.
Pilat je Judom Jezusa izdal, naj ga bičajo. ! hi hiteli so primernih palic iskat. Prišli so 1 do vode, kjer je stalo trsje, ki pa se je poglo- j bilo globoko v vodo, da ga niso mogli utrgati, j Hiteli so naprej in prišli do trrijeve meje, ki ; je vsa obrnila svoje trnje na ven, da je niso ; mogli nalomiii, le eno vejo so s težavo odlomili. Pa so prišli do vrbe, ki jim je dala samo eno palico. Robidnica pa se je dala ualomiti, kolikor so hoteli. In ko so prišli do breze, se jim je sama ponudila za palice. Ko je Jezus to videl, je rekel: »Trnje, ti boš inoja krona i« trsje moje žezlo. Vrba, ti pa ne boš več videla sinjega neba in nikoli več ne bes vesela. Tvoje veje bodo visele do tal in kot žaiujko te bodo sadili na grobove! Ti, robidnica, pa boš plezala po tleh, ne trava, ne mah ne bosta rasila pod teboj; nobena žival ue bo iskal« zavetja pri tebi; ne metulj, ue čebela ne bosta dobila hrane na tvojih cvetovih! — Pa j tudi ti, breza, bodi prokleta; sramota ho tvoj ( delež!« In vse to se je zgodHo kakor je Gospod povedal. Brezove metle pometajo naj-grše stvari.
Ko so nehali Jezusa bičati, so ga še s
trnjem kronali. Trni so jokali: >Gorje nam, ko tako mučimo našega Gospoda!« Jezus pa jim je rekel: »Saj ne delate lega prostovoljno V dokaz, da niste krivi moje muke, vam povem, da boste vsako leto ob spominu na moje trpljenje vnovič zacveteli.«
Ko je Jezus nesel težki križ, ni imel nihče usmiljenja z Njim, le kamni so jokali nad njegovo bolečino. In kjer je padel, so /.rasile izmed kamnov drobne rdeče cvetke.
Univerze
Malokdo se današnje dni hoče zavedati, da so univerze (visoke šole) pred vsem cerkvene ustanove po svojem postanku. Nastale so v srednjem veku. Započeli so take zavode pred vsem cerkveni krogi. Državna oblast je pri tem rada s; Cerkvijo sodelovala. Kot ustanovnimi najslavnejših-univerz Hreni sveta pa veljajo papeži.
Univerza je bila živa slika krščanskega bralstva in občestva. Dijaki raznih narodnosti so bili združeni v narodno skupine, a vse te narodne skupine v zvezo učiteljev in dijakov. Mesto ali država je jamčila za vse pravice univerz, nesporna vrhovna oblast je bil papež. Vodilna mesta so upravljali Škofje in cerkveni dostojanstveniki, slovesne disputa-cije »o se navadno vršile v cerkvi in prav tako tudi preglaševanja za doktorje.
Univerze so bile države zase, z lastnim vodstveni, z lastoimi pravili: »V nafte svoboščine in pravice se ne sme vmešavati noben kralj in n olle n kancler, : to je bilo ponosno geslo univerz. Doktojat je veljal kot neke vrste plemstvo. Vsi profesorji so bili vdani in zverti sinovi Cerkve, a znati so zagovarjati pravice in svoboščine univerze proti vsem,
ludi proti kraljem in škofom, če je bilo trpll Ako so jih hoteli oropati svobode, w se profesorji z dijaki vred preselili' drugam n kočljivih in važnih zadevah je država in o6 kov vprašala univerze za svet in njihov je imel silno veljavo.
Vrhovna smernica univerz je bila j. naj vsaika veda vodi k pravi ru modrosti '-1 Begu. Znanost naj vodi k svetemu in dobre mu življenju, naj razsvetli človeka, naj pod.1 krepi krščansko vero. Dijaki so =e vzgajali krščansko, sprejem zakramentov je bil pisan, dijaki so živeli v zavodih, ki so imenovali »kolegiji« in so bili mnogokrat pod vodstvom duhovnikov in redovnikov.
Sploh je vsa univerza svoj čas imela cerkven značaj; poleg le;n, da so morali pred-stojnik univerze (kaucelar) in njegovi sveto-vavci biti neožeiijeni in biti večinoma cel« duhovniki, so imeli učitelji kakor dijaki da. hovniško nošo.
Proglašenje za doktorja je kancelsr izvršil v imenu Jezusa Kristusa in po oblasti sv. Stoike. To proglašenje se je končalo s slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo.
Sploh so živele univerze v zvezi s Cerkvijo. Pravila vseh univerz skoro se začenjajo: »O tem, kar nadeva navade in bogoslužje... t: Univerze so imele svoje posebne svetnike — priprošnjike, se udeleževale visclé cerkvenih slavnosti, imele lastnega pridi-garja, za umrle člane univerze --i se opravljale posebne molitve in daritve, j Prcapevala so vseučilišča izredno dobro, j Samo v 12. in 18, stoletju se jih je ustanovilo 46. Dijakov so imela ogromno število:,Pam ; do 60.000, Praga dO 30.000. Slovelo je poseli-j no vseučilišče v Parizu, Sorbona imenovano ( (po Robertu Sorbonne, dvornem kaplanu).
Kaj je to? Kakšen pomen ima to za Horaca, če star, ubog duhovnik v najbolj zakotni irski vasi najde v njegovih odah nekoliko razvedrila in to šele osemnajsto leto po njegovi smrti?« sem se zamislil.
»Najbrže nobenegal« je kratko odgovoril kaplan. »Te stvari so kakor mala, v naglici in stiski napravljena gibalna kolesca človeškega dela in seveda tudi napredka, kadar odjenja glavni pogonski stroj — vera, :
In mislite, da jih Bog vkljub temu trpi?«
•Mogoče. — Toda oče Dan, pohvaliti moram vaš izredni okus, zakaj ta mala govornica se kar blešči od sijaja in čistosti.«
>Je že res, toda izginiti je moralo zato vse moje prejšnje pohištvo. Zelo sem jezen na vas radi tega. Zakaj ste prišli sem in pripeljali s seboj to laži-omik»? Kako smo bili srečni brez nje! Kakor slava tako je tudi razkošje v zvezi z velikimi težavami. Hana ni mirovala, dokler nisem kupil pohištva, ki bi se mogla kosati z vašim; ko je prišel vaš okus, je morala moja oprava izginiti skozi okno. Bog mi odpusti! Kaj sem moral vse pretrpeti v teh štirinajstih dneh. Čevlje moram puščati pri vratih, klobuk moram odložiti že v veži in hoditi po preprogah, s katerimi so pogrnjena povoščena tla. Od strahu, da se bo zlomil stol, se n<> upam vsesti, potem pa se zopet bojim vstati, ker se mi dozdeva, da mi bo spodrsnilo in si bom polomil svoje stare kosti. Pri kosilu moram neprestano paziti da ne umažem novega orodja. Ce pijem, me venomer mu« misel, da bom razbil novo, lepo Sašo Edino postelja je se nekaj vredna. Kaj sem vendar zagrešil «a so vas poslali sem?«	' '
Nekaj je že moralo biti. Sicer pa velja sedaj zakon o splošni zavarovalni dolžnosti... Toda bolje ie da govoriva resno. Oprava je zelo lepa in lična in kmalu jo boste lahko rabili brez najmanjšega strahu
Ali morda še ne poznate najnovejšega, dasi nekoliko posmehljivega dokaza proti strahoti večne kazni v peklu, ki trdi, da sc človek počasi vsemu privadi?«
•Meni ubogi Lloyd ne gre iz glave. Pismo je vredno pomilovanja. In najhujše je pri vsej stvari to, da se popolnoma zasebna pisma — kot je to — ponatisnejo v reviji ter se petdeset let pozneje prepirata o njih dva duhovnika na zapadni irski obali. Komu jo pisal?
-Gospodu Robertu Seeiu, ministrskemu predsedniku.
Že od mladih nog sem imel dobrega, zvestega prijatelja, ki pa je imel to napako, da je neprenehoma delil nasvete. Upam, da sem ga odvadil. Da boste natančneje spoznali njegovo modrost, vam boni nekatere povedal: Nikdar ne vprašuj zdravnika za svet! Nikdar se ne zavaruj. Ne piši nikdar pisma, ki bi ga ne upal prebrati javno na trgu.
Upam, da ste sledili temu modremu, dasi čudaškemu nasvetu,' je rekel oče Letheby.
^Ne; vendar pa bi bilo boljše zame, če bi bil.«
Oba sva umolknila.
>Ni ravno lahko duhovniku ravnati se po vseh nasvetih, s katerimi ga oblegajo ljudje, je prekinil molk. Naše opravilo se nii zdi tako učeniško, da sploh ne morem razumeti očitkov, da je naš stan nekaj manjvrednega. Ali ni Dean Stanley rekel, da je protestantska anglikanska duhovščina obtičala v naravni popolnosti, ker jo pri njenem delu ovirajo domače skrbi? Manjka jim sredstev, s katerimi bi mogli nastopiti proti premnogim posledicam sodobnega socialnega zla.«	s
»Dobro; ali mislite, da bi se mi poboljšali? ali — boljše rečeno — nihče nima pravice, da nag opo-
bòsTi^h 0^0-,^ ffiore in mOTa> '»da škofova beseda bi udarila kot Nasmythovo kladivo in ta opo-
daja nedavno sprejela ostre odredbe za zatiranje cerkve, prihajajo pproiili o krvavih pretepih, ki so izbruhnili kot posledic» proticerkvenih nasilnosti. Prebivalstvo je bilo ogorčeno, ko so pobrali iz ntkt cerkve vse «ohe in jih sežgali. Obdolìill so mestai svet, da jo dovolil t« oskruiiibo. Sledil je spopad in nemiri, v katera je bila zažgana meato» hiša. Izgubil j« življfuije župan mesta in devet dragih prebivalcev.
Kako HC naj uiiv» riti; novo olje. Za mnoge ljw» je nekaj strašne^, le reče zdravnik, da mora;» noužiti določeno mero J-činovega olja. Prot » pa pravi, da se da nemo« olje použiti brez v*« neprijetnih posledic. i» pravi, da je treba olje » koliko pogreti, potem J ga vlij v žlico, k. 1° spodnji strani zelo « obrisana in nato vb b niku v usta dale« Kakor hitro pa P«i žlico i. ust, obrisi bol«'® ustnice liitro z brisaMJ jezik ne pride v si » oljem. Ta način da« rlcinovega olja je " ' boljši *. tako prav. ?» fesor Sachs.
Radio. - Moja proni, «e bi ji po*0^,
radio-aparat? —
poeno? Aii bi "it P'"» ji? ..... Ne, opaW
M^SMto'SkfisSJi^ nnCmnimi
n Preddvor. Prosvetno društvo v Preddvoru ■miizori ua velikonočni pondeljt* ob treh popol-2' v6]ii(0 svetopisemsko dramo »Judita?. Nastopa Xrog » oseb. Vstopnina 7, 6, 5 In 4 Din. Vljudno
rat>1"n «orovfliea. Prosvetno društvo vpmori na Velikonočni ponedeljek ob treh popoldne ipra »Pri
kapelici'-. Pred igro zapojo fantje par lepih pesmic. Vljudno vabljeni!
i, Stanga. Kat. prosvetno društvo vprizori romantično spevoigro »Darinka« na Vel. ponedeljek "m ponovi na belo nedeljo ob it pop. Med odmorom igrajo domači taraburaši. Domačini in okolici vljudno vabljeni.
Igri »Pri kapelici« in »Prisegam« so dobila «a naša druživa, kater» ponovno proeimo, da igro obdrže. Hali smo obe s poštnino vred za 20 Din. Ta cona velja pa samo do 1. maja. Po prvem maju t« cena za igro »Pri kapelici« 20 Diu in za igro >Prisegain« 80 Din. — Prosv. društvo pri Sv, Krištofu.	___,
Za smeli
Preddelavec je bil ves ebupa«. »Ali se spominjate onega delavca, ki ste ga najeli prejšnji teden?« je vprašal svojega delodajalca.
-Onega hrusta? Seveda »e ga spominjam. Kaj je z njim?«
, 7.c tri lopate je zlomil.;;
»Da bo tako priden delavec, tega pa lil-lem mislil.':
sNe, ni jih zlomil z delom, pač pa, ker se je naslanjal nanje.«
* '
Sinko, kj je Sel z očetom na sprehod, je zagledal v izloženem oknu boben ia ga na vsak način hotel imeti. »Se, tega ti na kupim, sine, kajti s tem bi me preveč motil.«
Sinkotu se je zjasnil obraz: »Ne, ne bom, o&, le kupite ml ga, saj bom samo takrat bobtìal, ko boste »pali.«
Prvo postno nedeljo so imeli i&nije «pi». Sevanje. Nabrala se jih je polno dvorano. Ko je gospod župnik vprašal tu pa tam katerega, se je končna obrnil do vaškega Lipeta, ki je bil nekoliko bebast, rekoč: »No. Lipe, zdaj nam pa ti razloži deset božjih zapovedi.«
Lipe se je namuzal ter pa domače povedal takole: »Vejo, gospod fajmoSler, boije zapovedi so tako lepo vkup sestavljene, da, če
jih mi razložimo, jih nikoli več tako ne spravimo vkup. Zato pa jih raje pustimo takšne, kakršne so,«
t «
f
ne zamudite!
\ 214 VI 14* A garantirane, Ju lllll»C Vam nudi po izredni ceni, — "dokler zaloga
m.§IUPI€A
železoma v LiuMtani
eosposvetstta cesia üev. L
TOVARNA KONFEKCIJE
STERME1
Celje št .10
zeit idil
je Vaša korist, atto si nabavite obleke In plašče direktno iz tovarne Stermecki, kjer je ogromna izbira, novi in elegantni modeli ter cene radi lastne izdelave čudovito nizke. Pišite De danes po novi, veliki, ilustrirani ceniki
trgovski dom
Sfcrmccftl. Celic $1.19.
ffamiaHe Ji©v«MasI
Telare na obe etra.if.
Kdaj pa se bo omožila vaša hči? — Beg ve, zašla - je v začaran krog. — Kako pa to? Ali se nimata rada? - Tisto £e, a ona se ne mara možiti, dokler en ne plača svojih dolgov, on pa jih zapet ne more plačati, dokler se ne oženi.
»osti jih je, ki ne vedo, da hčerka pesnika Shakespeare-« ni znala Vrati fa pisati.; da je sgpansna malia«; dòma v Rwslji; da » daje fotografirati več wwHh kakor Sensk; da »Seli slon« ni bel in tuäi ae siv, ampak rumenkast. « je veljala v FnmcSjt k 1874. postava, da žepni rofci ne sinejo biti okro-ŠL !)mpa1t raorajo biti stmoglati; da govore iuu<-Jl 8 prsti dosti hitreje kn~ ™ <lmgi ljudje z rasti ; mwcf govore po 130 besed »aminato; da žtvi v Armv "ki 1,804.000 ljudi, fcš .-.e »10 »Smith«. in da je Benjamin Franklin iznašel Harmoniko.
Prisotnost dabe. Ko je «apaleon odredil, da se Ä ®iPre. Je bito tudi awazonje kave Bfa-ego Wwhmo. Hekoč joirf-; ««pole«, mim«» {jodu» »ki je iz nje takopri-fe Iftpo žgan« kavi. «ttu nič, tebi nfe stopj v
h JI %>a«»Tfeo
4Ä tovo praSil. -SI1 »J drznete kavo P"«m, ko je vendar stro-
min bi marsikdo imel preje za očitek... Sicer pa danes župnik niti kaplana ne smo več posvariti.«
»Prosim, da mi oprostite!« je rekel oče Letheby. »Sam zase sem prepričan, da bi mi napravili veliko uslugo, če mi naštejete vse moje napake, pogreške in nedoslednosti.«
»In mi tega ne boste zamerili?«
»Ne,« se je skušal izogniti, »ne obljubim ravno, da se ne bom razjezil, toda sprejel bom vaš opomin z dolžnim spoštovanjem.«
»Dobro, kar pricnival Pustile kavo in si uatocite vina!«
Zvonko se je zasmejal. Vedel je kako zelo se je morala liana potruditi, da je skuhala to kavo. Čudovito se je zavzela zanj. Prinesel ji je najpreje poseben tobak za njuhanje, jo pohvalil kot dobro kuharico in kmalu se je zgodil čudež: Hana, župnikova kuharica je šla sama v njegovo stanovanje in obiskala njegovo služkinjo. To je bilo strašno ponižanje, ki je gotovo zahtevalo mnogo premišljevanja, toda to je bila nova zveza, vršila so se dolga pogajanja in konec je bil: Hana je zahtevala, da kupim novo pohitšvo za župnišče in vrhutega se je naučila kuhati kava, umetnost, ki je bila dosedaj irskim ženicam tuja. Seveda, hren krizev in težav to ni bilo. Ni ravno prijetno človeku, če pride kak stanovski sobrat in mora prenašati njegovo začudenje in občudovanje, a olika mu prepoveduje vprašati po pojasnilu. In če se_kdo ne more več premagovati in se na ves glas začudi, ko vstopi v sobo? Njegovo začudenje je vedno večje, poišče si izraza v zategnjenem žvižgu, da ne govorim o hujših stvareh. Taki prizori spravijo človeka v obup. In potem sem omenil, da se vaščani norčujejo z mojo naprednostjo. »Glejte, glejte; Hana noce osta-ti pri stareml ali: Kdo bi si mislil; KHromanu se od: pirajo oči1 ali: Morda misli, da mu bomo povišali
plačof« Neka stara žena. ki je nekoč dobila denarno pismo iz Amerike je sedaj prepričana, da sem ji ukral denar in zato prihaja trikrat na teden k meni. in me vednó nagovarja: »Saj veste, prepostiti, ono malo pismo... Saj bi vas ne nadlegovala radi njega, denar vam radevolje pustim — vendar.,., ali ne vidite, da sem revna...! Toda, gospod, Mara mi bo zamerila, pe se ji ne zahvali».« Pojasnil sem ji, da v zadnjem času nisem dobil nobenega pisma od Mare, toda ni si mogla izbiti iz slave tega, kar so ji jsatvesli kovačeva vajenci. Jezus, kje naj bi vendar dobil naenkrat toliko denarja, da bi mogel nakupiti novo opravo. Jeh, Eatra, nikdar vee ne boste videli onega pisma. Piši vendar škofu, stara, on bo že poskrbel, da boš dobila denar. In navsezadnje je res, prišlo pismo, katero sem najmanj pričakovaL — Toda, čudno, koliko denarja sem porabil za opravo! Kais je izrinilo onih borih petdeset funtov, katere sem namenil za maše po svoji smrti ali ki saj bi Uh dobili reveži, kam je %InH ta denar? Uboga liana! No, dobila bo po mòji starti v'sè to, a to je aajforžo »a bo rešilo skrbi. In jaz reve?!«
»Jaz ne ljubi«! kave,« seta rekel očetu Lethe-byju, ki je poSasi mešal kavo. »Ni družabna. Po njej postanete previdhff a domača jedila nas napravijo odkrite, če hočete v življenja imeti uspeh, potem pustite to turško «obodno in se hranite kakor m «se hranili naši predniki.«
»Je preveč irske narave v men?, da M popuščal,« je reke! oče Letheby, toda ta trditev se jat ni adda verjetna. »Bojim se govoriti o erojai prednikih...«
Vedel je dobro, da se nočem vtìie&rvat! v njegov deus.
Umolknil sem hi se spianali lepSi, starih časov,
»Ali sté že spali v apneaici?« mm ga vpraSaL
Cene. M odgovarjalo Casa!
Cetili
Otroški zbiti ...... Din
Otroški šivani..... „
Deški od št. 36—39 iz
močnega boksa......
Moški amerikanske oblike, iz boksa .... Moški nizki, rujavi in
črn šivani...... »
Moški visoki, rujavi in čru i šivani........
20-40-100-125 135-150-
Nogarite
Moške . Din 315.415. 6-
9- 12'-T15. 0 50 12-
Cetlll
Ženske flor Din Ženske svilene......Din
fi™.kràn 13'-. 14'-. !5'-
Ženske iz Bemberg svile Din Otro-ke od .... Din 4 " n prej.
Ženski z zaponko in zadrgo ............Din
Ženski z leseno peto . . Ženski Top-larve z leseno peto ........ .
Ženski v modnih barvah z leseno ali usnjato peto
Domači čevlji, usnja ti .
110 12«-135 36-
25"
Damski pomladanski plašči Din 220- 260-
Nestol m 28
Mi Krisper. ipllfana
Sirltarieta 13
■Kaanaasaaaa
Bog ne dai,- je rekel in se prebudil iž zamišljc-
nosti.
Jaz sem že. Povedal vam bom, kako se je to zgori ilo. Bilo je ob desetih zvečer. Prišel sem do žup-p.i.šča, da bi se predstavil župniku, pri katerem bi . moral nastopiti svojo prvo službo. Trkam in trkam, j toda nobenega odgovora. Nič ni pomagalo. Župnik je ; imel kuhinjo in še eno sobo, ki pa je bila obenem: I govorilnica, knjižnica, delavnica in spalnica. Plačal Sem voznika, pustil kovček na pragu in šel v temno j noč. Kmetov v okolici si nisem upal buditi. Bilo je v j času, ko so rovarili po otoku Beli možje in mogel bi ' dobiti kroglo v glavo ali sunek v prsa. Noč je bila iasna in mrzla. Ko sem dolgo časa taval po vasi sera ter tja sem končno zašel pred apnenico. Ogenj je mirno gorel, znamenje, da ljudje ne morejo biti daleč. Slopil sem pod streho. Gorkota je zelo prijetno vplivala name. Vlegel sem se na tramove, potegnil iz žepa rožni venec in med molitvijo trdno zaspal. Zbudil sem se ob besedah: »Pridite, bomo enega vrgli ven!« In takoj nato: »Moj Bog, saj je duhovnik.« Kako se je spremenil čas. Vendar nekaj bi vas prosil: mislite dobro o nas starih duhovnikih. Nosili smo težko breme in se potili pod njim — poudus dici te astus.«
Zopet sva molčala. Tihoto je motilo samo prasketanje šote in polen, ki so gorela v peči. Po dolgem molku sem mu rekel:
»Oprostite, da vas motim. Prosim, dajte mi oni Črno vezani pomladanski del brevirja!... Hvala. Ta mala knjiga, katero je nagubal in umazal čas, je videla marsikak čuden dogodek. Takrat sem bil navajen zapustiti stanovanje ob šestih in biti ob sedmih na dogovorjenem mestu. Mimogrede sem šepetal imena gorskih travnikov, gozdov in selišč in čakal, kedaj pridem do njih. Poslušal sem izpoved, katero so opravljali v svojem popačenem jeziku. Izpovedoval sem včasi od sedmih do treh popoldne, edini odmor je bil kratek zajutrek.«
»Oprostite, gospod, ali mislite reči, da so ljudje piistopili k obhajilu šele ob treh popoldne in sicer tešč?«
»Dragi moj, lo se razume in to se je godilo vsaki dan. Spominjam se še misijona, ko sem bil 1. 1854. kaplan v nekem mestu. Nekega večera sem utrujen vsled neprestanega izpovedovanja šel po cerkvi proti zakristiji, ko mi naenkrat zastavi pot dolg, temnolas gorjanc. Bilo je ob pol deseti uri zvečer. »Prečastiti, ali bi mogel pristopiti k sv. obhajilu?« »Katoličani navadno prejmeje sveto obhajilo tešč!« sem mu rekel, mislil sem namreč, da je mož pregloboko pogledal
v	kozarec. »V tem oziru, prečastiti, bi mogel prejeti sveto obhajilo v zadnjih treh dneh v vsakem dnevnem času. Bog mi je priča, da že tri dni nisem jedel nič trdega in spil niti ene kapljice vode«... Toda vrniva se k stvari. Kako hitro zaideva na stranpota... Po tretji uri sem obiskoval bolnike in — verujte mi ali ne — včasi sem ostal zunaj celo noč, hodil od hiše do hiše, ki so bile včasi do enajst kilometrov oddaljene ena od druge. Mnogokrat sem se vračal domov, ko so že škrjančki prepevali svojo pesem in je jutranje solnce že prodiralo skozi jutranjo meglo ... Odprite knjigo!«
Odprl jo je. Listi so bili sprijeti, umazani in tudi
raztrgani.
»Sledovi dežja in viharja,« sem mu pojasnjeval. »Ni bilo ravno lahko moliti jutranjice, kadar sem v hudem viharju držel z eno roko uzdo in se držal sedla, a v drugi roki sem imel odprt brevir. Toda
vi	niste Manihejec?«
Vprašujoče me je pogledal.
»Morda vidite Mefistoiclesa, kako se dviga iz rahle soparice, ki puhti iz moje čaše?« sem se pošalil.
»Nikakorl Sicer pa ima vsakdo izmed naju svoj okus. Jaz se danes ne smem dotakniti ne vina ne zganja, ker bi rad še nekoliko delal, zato pà morajo biti možgani sveži.«	■	•
go prepovedano?« 20s-tovo, gospod,« pravi župan hladnokrvno, »zato jo pa sežigam.« — Ta prisotnost dulia Je Napoleona razorožila Smejal se je in tiho odSel.
Uvedb« šestdnevnega delovnega tedna i Riulji Ko »o «ovjeti priSli do popolne oblasti v Rusiji, » se pri svoji reorganizaciji dežele v marsičem zaleteli. DoSiro «o loJti vsak ukrep razglasili po svet» kot najboljši, morajo zdaj v marsičem delati umik. Talco odpravlia njih n»|-novejäa odredba dosedanji petdnevni delavni leden in uvaja Šestdnevni Odredba i« stopila v• v«-Vjavo 1. decembra Najbolj tnačtbio pn >«ra je to, ke. bo zopet uveden 5e»ti dan /.a «Pf dan počitka, nekak!»» nedelja, dasi sovjeti tež» dne ne bodo tako imenovali, ker bi to preveč spominjalo na krščanstvo.
Anglija «t'W- A"'
glijii si namerava p«'»' viti Se eno trdnjavo v Sredozemskem morju. »
dobno. kakor je Gibraltar. Iabrala je za tort« Ciper, katerega hoče op»
miti z najmodernejšimi
obrambnimi sredstvi.
Grozno. - D"«» £ «itala v potopi«'', daj» kopljejo v Indiji z tudi ženo in «lcer ksr „. v« To mora biti ir«»«' !? Pa äe kako! Possi.»« za moia-
„Karitas"
iiiisinrtuiusM oddelek V^enwe Mvarovatoke goji Elnomn varno zavarovanje m nudi svojim zavarovancem sledeče ugodnosti:
1	stalno enaki mesečni prispevki ;
2	vplačani denar po 3 letih plačevanja ni iz-mihlièu, če se preneha plačevati.
S. po treh letih je mogoče dobiti posojilo na
jiolico. dvojBa npgnifti^m v slučaju nezgodne snirll. 5! brezplačno sozavarovaaje otrok. U sprejenuiina znaša samo Din 10. prospekte dobite pri: »KARITAS«, Ljubljana,
palača Vzajemne zavarovalnice.
gaseprodafa
gramofonov, plošč, Šivalnih strojev, koles; te pri nas ni, lo
Cene smo {jIot»oUo znižali ^Apolo" Ljubljana, Miklošičeva c. 4 Palača Grafite
Zahtevajte cenik!	Oglejte si zalogo 1
Članom ia članicam naHh društev
k! ho «apuslcnl m domu» se arali «t» I on postranski zaslužek, alio prcvuimalo sse o vsžuoóWokoristno poslovanje, izvränJo« «a na svolem blvaliSfin. Pri-irljjsu in '/.naiiiko 2 f>ln za odgovor -o po-latl do 5. aprila, »a paitnl prodal 2-19 LJUBLJANA
P0Z0K! Vsi gospodarji in kmetovalci, ki rabile razna popravila pri kmetijskih strojih, kakor nilatilnkali, motorjih, slamoreznicali ter drugem orodju, se obrnite na ključavničarja Franc Groj-»dek», Zapefa vas, Cerklje ob Krki — pri katerem tudi lahko naročite, dobro, doma izdelano guojnično črpalko -— razteasico; napletc vam vse vrste fičaate mreže, autogeasko vari.-vse brez izjeme zlomljene predmete in sprejema vsa v to široko spadajoča dela in popravila. Se priporoča.
Furmani!
«Lu-Ju-lu-Iuàtna p mo-uuvmo-mojn fu-iu-{u-Iureuga«, i« vedno govoril furman, ki so mu rekli »veseli Jake«. Ampak covoni je Cisto resnico. kajti veseli Jaka jc uporabljal pri furati tu iirango, u?dc iti vrvi Gamo tak«, M imajo privezan listek s pajkom iz Orosaplja. Nh lo je pri kupovanju vedno strogo pazil in bi! je ««to vedno vesel in dobre volje kot spomladi liček ua vejici.
Ta varstveni znamk«
garantira za najboljšo kvaliteto. - Zahtevajte vse vrvarske izdelke santo s to znamko.
Strange št,-
Radi preetredišve
delavnice prodamo po Izvanredno nizki ecnl sledeče ročne pletilne stroje: Din
»Ideals 8/22 »Ideal« 8/27 »Ideal t 8/50 »Ideal- 9/70 2 »Ideal« 14/27 »Grosser« 10/28 brez znamke 8/5« »Wedermann« 8/50 »Wedermann« 12/60 •Diamant« 10/70 JVaeauta« 10/100 »Jacquard 8/80 sntel šivalni Eiitel šivalni za fin. pici.
__ lOött-
Din lase.-
Din ~ " " Din Din Din i>4* Din Bin
Din 0150.-Din 15900.— Dht 0230.— Din 2850.-
Din ""
51B0.-278G.-
1350.-18S0." 2380.-2700.-
500.-
<iU 1IU, [JLVli	1'IU
Jamčimo, da «o vsi stroji z*lo mate rabljeni, ne-oma novi in zanesljivo v najboljšemu
ita Mrfil if niHuihlKtTtn nov in iHireUV
«Meri (Kilnom.i novi in zanesljivo v najboljšemu i;'™1"- »asanta stroj je popolnoma nov In oprem-'l«! z »Jacarograph« aparatom m pletenje najrazličnejših vaoreev in oblik, F. KOS, Ljubljana, Židovska nI. 6.
NOV POKLIC
za dame ia gospode
J vpey»*o stroju««» ptatJtfMva v Zajamčen »ssluäeis es. MM»® o*"«rtev mesa«« «i«mo iJKKotovljom« «asluìok za pie
seflno, ker
- —.. u ono bii
. ,«>k za pletealo.........
v izdelavo prej«. Piälte Se danes po
httffo, p,«rwiuw
in dofclaviuio
imo
brozpluCn« prospekta na* Womafa Pletarstr. Ini) mitrila it. ». Jiwt» Kam. Läarilxw. frufrul- re 8.
Um vclEkdiìoCoa dorila
najecneje uudi
Stanko Japelj, zlatar
Ljubljana, Uunajska cesta « 8 Kupuje staro zlato in brlijanto po najvišji dnevni «eni
Kylfblttitir Ta«k*U«ai
za ioiowrjc in poslovodje Rad FnnkciAuattt, Kyfth. Zthlevajte prwpekt«. EhS<trol«ti»llra. j Gradnja stroje» taetU«Sli itrojn evi» i» letal. Lelilttio. Jeklen« zgradbo, «od. iti. jrulfbe. Za trgovca ewaineitarikl tek. tečaji.
Maili oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« pkSajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev ia narobe.
Pošten mladenič
išče primerne stalne službe, na večjo posestvo, k čisto lumststte-mu gospodarju. Pismene ponudbe 11a upravo Domoljuba pod »Stalna služba^ št. 3859.
Uffeln ki i® vajena tannili, vseh kmečkih del, takoj sprejmem. Pogoji in plača po dogovoru. Več se izve pri Jurmau Ivanu, Sveti Jurij, Loka p. Zid. m.
Čtfesis krasjict
ye8 panjev kupim. Pišite iu navedite ceuo na Rihar Ivan, Gaberje 5 p. Dobrova.
HmečUe Mie,
skega in gospodinjskega dela sprejmem. Naslov |iod št. 3216 pri upravi „Domoljuba".
gozd prav po ugodni ceni prodam. Oddaljeno 10 minut od kolodvora in farne cerkve Trebnje. Pojasnila 'taja Bec Franc v Peklu pri Trebnjom.
Fante,
14—17 letnega
» vzamem v službo na kmetijo. Skok Ivan, Brod 9, Št Vid nad Ljubljano.
Velik čoln, It A
111 cca 2 vagona kis ega sena poceni proda Premrov Frane Martin Jak ,3, ,p Cerknica.
Fratoni rutti sparai
dobro ohranjen za Din 170 z vsemi potrebščinami. Naslov v upravi »Domoljuba* pod 2835.
■agnsaiiaM da scm HÜSBafiJU» olprl svojo delavnico in se priporočan» za naročila. Fr. Stibeli, kolarski mojster, Dolenja vas n. SkoJjo Loko.
PffitMiVfi l>rodsm v
roseli 88 pozimi1, občina Selea. — Iliša m goipodarako poslopje v dobrem stanju, cena Din 93.000-—. 8 johov njiv in travnikov, 8 johov smrekovega gozda, se lahko takoj poieka 300 da 500 kubik m. — Dam (odi v najem. . Pojasnila daje: Josip Bertoncelj, čevljar, Nova vas štev. 44 (ftl. Jurij ob juf. železnici).
Rpagai>|a in duhlo,
pridna sprejmem takoj. Naslov po 1 štev. 3900.
niiTÄT*
Valentin Pogačnik, Zg. Dobrava 31, p.Podnart.
se spiejms s hrano in stanovanjem v hiši po dogovoru. Jernej Le-vee,"Monguš 54.
ÄwTtoÄ^
ohranjenih, z okvirji poceni naprodaj. Naslov pri upravi pod 3887
Pietüi stroj Beffarti
nov, so zelo ugidno proda.Pouk brezplačen. Naslov v upravi lista pod št. 3888.
imam večjo množino krasno razvitih breskev. Nad dvajset sort. Mirko Grad, Dragometj, Domžale.
za zidavo, odkup obstoječih vknjižb ild. dajs Zagrebška stavbeno-krelitna' zadruga zastopstvo Ljubljana, po» štui predal 30/.
ßegiieni vtasise trte
kom. 60 par» nudi AJ. G rab ar, Juršinci pr» I't a ju.
Uli. in rodoviten svet «i®15 prodam v fiovtafe 5t. 24. Jgsaft Graio, Logatec
LJubljana. Dunajska cesta 36. Prva oblast koncesionirana.
Prospekt St. 17 zastonj. Pišite ponj! - Sprejem učencev vsak čas.
sprejme z vso oskrbo Jože Rape, Domžale.
AtizapsKi Vilm
se sprejme. Stanovanje in hrana po dogovoru v Mši. Resiriovič, mizarstvo, Grahovo pri Cerknici.
pri tnega in sveatfga j$če Jožef !M ber nife, mesar Velenje.
tfaianra 'ia usnjarsko aaJlBM obrt sprejmo OtBorsa Anton, usnjar,
Mengeš.
Valtba ser brez novih eBliBÈ SSit pevljev ni
vesela. Izvrši Vam jih najbolje Jernej Jerttj, Zapoge, p. Smlednik.
v straf
vse vrste na podplate, notrai)jike,iruo isruja-vo gornje usnje, blank, kosmato podlogo i. t. d. sprejema J. L a v r i usnj jrija, št. Vid pn Stični. Surove kože pošljite in postaj» Stšina.
IZJAVA
Podpisani Franc Gorše iz Ribnice po domače Ložarjev izjavljam, da mi jo Viajenm« «avamaval-■iea plačala škodo, ki sem jo imel o priliki zadnjega požara v znesku 4500 Dia, v mojo popolno zadovoljnost. Ker se širijo govorice, da sem prejel samo 5000 kron, izjavljam, da t« ni res, in kdor bo razširjal kaj drugači, se bo zagovarjal pred sodni,io kot lažnilc. — Vzajemni «amrovatniei pa se zahvaljujem xa tako pošteno izplačilo Škode.
Ribniea, dne 12, marca 1682.
FRANC GOß®.
KLODUKE
VINKO 0O6AIAI. Radovllica
245!
za Veliko noč v lepi pestri izbiri dobit« pri
klobučar Sprejemamo popravila!
Cene nUkel
Neki mož je 15 let starejši kot njegova žena. Obtt skupaj sta stara 85 let. Koliko je star mož, koliko je stara žena?
(iq 58 't°l OS n!ts af ?°JVÌ
Brini« in iijmm tS
v najboljši kakovosti pri FRAN POGACNIK-u, Ljubljana. Dunajska còsta št. 67 (naspali mitnica) ■	" ............. '- ■!•"' "U""»*' •■■■
Doktor si je-: ve;«lo melfjo&iSwfiaöS tf uarjtv, go.^pod, ker sem vanCaMmg i» «mir». vil ušesa, «Ia zopet slišite.«
Bolnik je zmajeva! s ^ava; .ìtfsfe nekaj rekli? Prav isiè jflissm slišal«
|>Hm;«' si je dejal zdravnik, »slabo kaže. Dvesto dinarjev boste placali.*
'»Da, da, tàkof,« je veselo odvrnil paeijenl' ter položil dva metulja 11a roizo.
Jančar je hodil po sobi gori. in dedi. Na-eiß|vrat stopi k telefonu iu zahteva štev. 5814.
»Saj to je vaša lastna številka,« se oglasi gospodiCna s telefonske centrale.
»Vem, da je to moja Številka«, je jezen odvrnil Jančar, »toda telefon kßom v liiši že tri tedne ia še nihče me sai poklical v vsem tem Času, zato bom pa zdaj sam s seboj govoril, Mat mislile, da twin zastonj plačeval?«
I
Poiillle rmš?M
t
»DOMOLJUBc, dr.e 28. marca 1932,
ritran 17«
Primerjajte naše znižane cene in kvaliteto našega blaga!
ni»)»-, nhwy.»	Äteöf Oin 145"- Din 165- ^a
Za pomladanski sprehodi h ml boljšega laka, pump* tli na zaponk» z, visoko ali po,visoko peto
Najnovejši model. Iz črnega ali ru-javega usnja.
iz črnega ali belega Crepe de ("bina ! Za šetnje in večer. Imamo jih tudi v pum^s obliki.
Čevlji za deklice iz čruega ali ru-javega boksa iz laka in v kombinacijah.
Kdor hoče varfe»ali, ta kupuje PEKO čer,je! — Kdor ljubi svoj dom. te podpira domača industrijo. — PEKÖ (evlji p« so iidelek domače podjetnosti m doma ih delavnih rok. PB<*.«J čevlji so na «lasu po svoji kakovosti m svojih ekranih cenah.
Iz iaka s črnim -sem i še m kombiniran! Najnovejše pete! Isti čevelj imamo tudi v pumps obliki!
Deški visoki čevlji h črnega ali ru. javega usnja i dolgotrajnimi podplati.
Šivan ievelj v Original Goodyear Well iz'elavi. Jo trajne ši 'n odgovarja bolj hi-gijenskim zahtevani nego vsaita druga
Olrtli
Za pomladanske izlete kupite svojim otrokom ta preizkušeni halerl čevelj.
čevlji so
iz prvovrstnega usnja s čvrstimi podplati.
Vse vrste ženskih in moških nogavic po najnižjih cenah!
Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi
na kakovost blaga!
K novi obleki morate nositi ta čevelj iz črnega ali rujaveaa boksa. Neebbodno potreben za elegantnega gospoda.
Cevfli iz isoranega itornj' ga usma in prvovrstnih podplatov. V.aša noga ost»« zdrava, ako nosite ta čevelj.
PREKLIC! . .
Podpisana Ana Drinovec, posestnikova žena na Okroglem pri Kranju, preklimjem in obžalujem vse obdolžitve. kalerp seip izrekla o. gdč. Mariji Dolžan, trgovčevi hčeri iz Kranja ter se ji zahvaljujem, da je odstopita od tožbe.
Kranj, dne 14. marca 1932
Drinovec Ana.
Poior vlnogrsttH
Kadar dobavljate nove brizgalni«, prepričajte se prei nabavo •;« » še vedno najboljši domač izdelek trtnh -kropilk, ki jih že mnopo et izdeluje FERDO KMET, klep raki moj ter v I rebr jem na D. lenjjkem
Ali ste ie poravnali naročnino?
Ce hočete imeti v jeseni lepo sadje, morate že sedaj spomladi uporabljati za škropljenje sadnega drevja
Težkoče pri di- ^J* hanju in pomanj- f dmaS^S^ ^^ kanje sape so težke muke, ki store človeka nervoznega in ga spravljajo v obup, da nima miru ne podnevi ne pouoči. Proti temu se z velikim uspehom uporabljajo: ÄSW10I prašek za kalenje, Astmo) bronhial cigarete za kajenje. Dobivajo se v iokarnab. Pasite vedno na ime A8TM0L.
Odobreno od Ministrstva sooijnlne politiko In na-rodu««« zdravja S. i t. ami od 8. fi. 1982 let«.
Najboljši šivalni stroji in kolesa
so edino ADLER za dom. obrt h« industrijo i vseh opremah.
Ulolem »tlcenkl plotllnl
fflHHHJ*
DUBIED
J^HHSHBSks&IP fook t foienju Ur«?!*' ifiiMTlffl m a«. - Nlikr C es«
ARBORIN
ki Vam zanesljivo zatre vse škodljivce.
Zahtevajte brezplačno navodila in cenike pri tvrdki:
„CHEMOTECHNA" družba z o. z.
Ljubljana, Mestni trg 10 (dvorišče).
LJUBLJANA bilia Prelernovepa 'P0* menlka m rodo. Večletna u« «nclj«.
T«df e» obroke.
. Ivana (ki je zavrnila snubca): »Ne, in tisočkrat ne.«
Jaka: »No, no, no, saj sem te samo enkrat vprašal.«
Izdajatelj: Dr. Pran« Kulevee.
Uredniki J»Se Košiček.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C«4