75 ftnllta. I Llrtllnl. i sređo 3 aprili 1918 LI. lelo. wbb*i^^ ^■■H^^H ^^^^ wGV Bi^H Bb VB BHV HBKBI^H ^^^B ^^^B ^H ^H^j^^^B HUU1 losfl wjj^^^ ^b^^^^ ^h .Slovenski Narod' Y*lja p* pottlt iz Avitoo-Ognko: u Netnčijo: u-- tto »kopaj niprej . K 40 — I ćelo teto naorej . . . . K 45 - Etrt leti " " .* ! I 10— I " Amcrlko in ™* *«£« dežde: oa mesec I ! . ! | 350 | cdo ieto naprcj . . . . K 50 — Vpraganjem glede inseratov se luj priloži za odgovor dopisnica ali znamk*. 0prarnl*tro (spoda , dvorttče levo*. Kaallrra «11?« ŠL S, UUIm *t Si. >■*■•■ mk dasi %w6mr %%r%mmšl Mitlji la praisftk*. Inserati se računajo po porabljen^m prostom In sicer: 1 mm visok, ter M mm širok prostorrenkrat po 12 vinM d/akrat po U vin., trikrat po 10 v. Poslano (eoak prostor* 30 viri., oarte (n zahvale (enak prostor) 23 vln. Pr! veČjih Inserciiah *>o dogovoru. Noff niročaiki Mj ?o*!jefo ■aroćmai veiio -JT 13 umkitalol. ~3M Na samo sismcac narobe brez poslatve đeaarii se oe mareno ■iltakor oiiritl. „Natroina tUjtrat" Uleiai it, SS. . .Slovenski Narod* velja ▼ Llubll&nl dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto nsprej . • . . K 36*— I četrt leta „ . . ; . . 9 — pol lefa „ .....18-— I na mesec „ . . . . 9 3#— Pasamazn? Steviika valja 2O vlnariev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, ffrođnittro: Snaflsva ulica it 3 (v 1. nad str. lew, telefon M. 34 Gro! Czeroln mi hridi oiiiiii si. Zunanii minister groi Czernin si iz-fcira za svoje velepoiitične izjave vedno posebna torišča. Enkrat opravi svoje ijelo pri čaši vina v Budimpešti v družbi madžar. oli^arhov, drusrić si na-roči dunajske pursarie. ^ospcJe VVeiss-kirehntrja in Pimpelhubcrja ttr iiinter-Stoisserja. Takrat, ko je na banketu v Budimpešti govori! o mirovnih načdih, je imel izgovor, pele^adj ni bilo in zunanji minister si je koneeno smel izbra-ti forum, ki je njemu najbol) ugajal: vesela drulba madžarskih gospodov. To-krat so delegacije zbrane. ustavna korporacija je ta, in ne le, da je vsak hip pripravljena slišati ministra, temveč ona naravnost zaht e'v'a, da priđe Rrof Czernin pred njo ji dajat odsrovora za svoje delovanje. Toda minister ne priđe; akoravno sklicanje delegacijske seje ne stane već nego par brzoiavk članom delegacije, pravi grof Czernin. da so tehnićne težkoče onemofcočile se-stanek delegacije in razlaza svoje državničke čine dunajskim mestnim oče-tom. V družbi gospoda Pimpelhuberja se čuti srospod sroi naibolj varnesa, kajti gospod Pimpelhuber mora molćati in nima pravice, reći besede, k večje-mn srne klicati bravo. Delegacije so mnogo neprijetnejše. tam bese da gospoda grofa ni zadnja beseda in tam njegova modrost ni ultima ratio. To je grof Czernin že prav občutno preizku-sil in ker vc, da njegova politika nika-kor ne bi bila sprejeta z občudovaniem dunajskega spiesserja, zato si ne upa pred zastopnike narodov, temveč gre pred očake stolpa sv. Štetana ... In se maŠČuje. Maščuje nad vsemi orriini. o katerih v6, da nišo brezpogoj-ni občudovalci njegove politike in od katerih pričakufe obsodbe. Obtožuje iih veleizdajstva (minister svoje sodnike!), češ, da rujejo proti zvezi z Nemcilo (ali meni Dredvsem profesorja Lamma-seha. ^ da sklepajo re- zolucije, ki jih niti las več ne veže z državno mislijo (katere?). da ne obsojajo čeških čet da hočejo iztrgati ogrski državi posamezne dele in da govorijo govore, ki nišo druzega nego poziv en-tenti. da naj nadaljuje vojno. Groi Czernin dviga pred dunajski-mi mestnimi očeti obtožbo, kakršne bi se v delegacijah ne upal izreci, ker ve, da bi mu h tam točko za točko ovrgii. Neiskrenost njegovih izrvaianj hoćemo dokazati le na par primerih. Predvsem trdi. da so se pod vtisom političnih do-godkov v monarhiji ponesrečila mirovna pogaianja z entento — akoravno je v uvodu svojega govora izrecno pove-dal. da so se ponesrečila radi alzaško-lorenskega vprašanja« ZaKaj se sam ne postavi na čelo ^veleizdajnikov€, ki hočejo >iz-trgati posamezne dele iz ogrske drža-vec? Ali ni on sam. takrat. ko so ga Madžari še šteli med sovražnike Ogrske in ko še ni bil minteter, obiavil po-litičnega spisa, v katerem se je prav hudo eksponiral za tako »iztrganje«? ZakaJ očita to zahtevo drugim kot vele-izdajsko. ako sam ne reče: Gospodje. jaz sem bil tuđi eden izmed njih in sem še danes v srcu, akoravno moja usta drugače govore! In govori, na katere se sklicuje grof Czernin? Kdo jih je po-vzročil? Poznamo izvajanja naših parlamentarnih zastopnikov in smemo reci: v njih ni niti besedice laži, v njih pa tuđi ni sledu sovraštva proti državi, temveč le proti sistemu in režimu, pod katerim ječimo. Rezolucije, o katerih sodi minister, da se niti za las ne držijo več državne misli, temeljijo, v kolikor se tičejo naših jugoslovanskih razmer, vse na majski deklaraciji, za katero ne potrebujemo spriČevaJa grofa Czerni-na, ker so drugi faktorji, nego je on, priznali upravičenost našega stremljenja. Zunanji minister pravi, da ententa stavi svoje upe na notranji položaj v Avstriji. Prav kakor kakšen gospod Ambrožič doiži tište, ki so o b J e k t državo razdirajočega režima, mesto đa bi se vprašai, kdo je na zakriviL da so razmere takšne? 4 Uovor zunanjega ministra ni bil govor a v s t r i j s k e g a državnika, to je bil govor nemško radikalnega politika. Avsirijski državnik bi ne mo-gel v prvi vrsti pomilovati nemških in madžarskih mater (grof Czernin ve. da je jugoslovanska mati prenasala še stokrat huiše gorje!), av-strijski državnik, ki hoće dobro monarhijo, bi ne mogel klicati Njmcev in Mađžarov na boi proti ostalim ter na ta način dražiti že itak do skrajnosti razpaljene strasti madžarskega in nem-škeo:a imperijalizma Grcf Czernin. ki je vse to storil, se je definitivno sam diskvalificirah Njegovo bojno napoved vsem stremljenjem po narodni osamosvojitvi bo seveda razumel vsakdo. Grof Czernin pa se moti, ako meni. da bodo grož-nje nemško - madžarskega ministra narode prestrašile in odvrnile od niiho-ve pravične stvari. Date bodo le vse- I nemškim hujskačem dobrodošlo orožje za nove hujskarije in denuncijacije, oko-rajžile bodo morda znova oni furor teu-tonicus. ki je hotel v začetku votne na grobovih zatiranih narodov graditi novo stavbe svojega pohlepa — toda državi, monarhiji, ne bodo koristile, bodo ji škodovale. Govor grofa Czernina ie govor nemško - madžarskega absolutista in reakciionarja. • DunaJ, 2. aprih. CKor. urad.) Pod vodstvom župana državnega glavnega in prestolnega mesta Dunava so se zglasili dar»es člani načelniske konference durniskega občinskega sveta pri zunanjem ministru. Dr. Weisskirchrrer ie nagovoril grofa Czern:na in onozarjal na to. da so se sestali na Veliki petek zastopniki dunavskih občinskih strank na konfe-renco načelnikov, da govore o bedi prebivalstva, ki je zadnie tedne narasla, da na novo določiio svoje zaht^-ve nanram vladi ter sklepaio o nadal-niem nastopu. Skrbi, na katere so op >-zarjali zastopnikj Dunaia Že jeseni lan-skega leta ter iih predložili tuđi vladi, so se žal ure?-ničile. Danes manjka naj-potrebne.iših živil. Raciionirnnie je ne-zadostno in niti naimaniših količin ni mogoče vedno oddajati. Ce je konfe-renca načelnikov sklenila obrniti se tuđi do zunaniega ministra in se pri njem korporativno oglasiti. ie iskati vzrok za to v de!stvru. da inozemskn produkcija ne zadostuje, da se zagotovi potreba prebi valstva na živilih do bo-doče žetve. Mir z Veliko Rušilo nam oČividno ne bo prinese] živil. Usrehi miru z Ukrajino so odvisni od nogajanj. kl jih vodijo naši zastopniki v Kiievn in od srečne rešitve transnortnega in va-lutnega vpra^anja. Vprašanje prehrane je v najožji zvezi s s^loŠnim političnim položaiem in razjasnitev vpra^ania o ¥ preskrbi Avstro-Ojsrrske z živili iz ino-* zemstva se more izvršiti samo. če se pri tem tuđi govori o splošnem zunanje-političnem položaju. Zato prosi župan zunanjega ministra, da naj sedaj po parafiranju mirovne pogodbe z Romimiio poda pojasnila o dose^enem mirovnem stanju na ćeli naši vzhodni meii ter o splošnem političnem položaju, zlasti tu-•■ekvencah glede preskrbe monarhije ,z živili. kar je pač v mo;i zunaniega ministra. Nato je odgovor zunanii minister grof Czernin v daljšem govoru ter na-jrlaŠal, da bi rad govor:! pred komoe-tentnim forumom delegacij. Tehnični vzroki, dejst\ro. da so vsi gospodje na velikonočnem dopustu in da ie v tem trenutku sestanek enega izmed obeh odsekov nemogoč, ovirajo to. Vslcd tega se rad poslužuje prilike, da razvije pred navzočimi gospodi kratko sliko sedanje mednarodne situacije. S sklepom miru z Romunijo ]e vo|m na Tzbođsi kooćrnam. Sklenjen je bi! trojen mir: s Pefro-gradom, z Ukrajino in z Romunijo. Eno poglavje vojne je končano. Nato je odgovoril zunanji minister vajanjih predsednika Zedinjenih držav Wilsona, v katerih je ta odgovoril na govor zunanjega ministra v avstrijskem delegacijskem odseku z dne 24. januar-ja. Phpomnil je, da misli, đa Wilson ni I hotel zabiti klina med nk:unaj za ugodna tla. da se tam zaseje setev splošnega miru. Grof Czernin so-glaša z odgovorom ncmškega državne-ga kaneleria z dne 25. februvarja, da tvorijo \\-ilsonove štiri točke ugodno podlago, na kateri se more govoriti o splošnem miru. Zunanji minister izjav-lja nato, da se je poskusilo vse, da se prepreci nova ofenziva ter je nadalje val: Pogajanja med Francljo in Avstriio pred ofenzivo. Ententa tesra ni hotela. Gospod Clemenceau me je nekaj časa pred početkom zapadne ofenzive vprašai, ali sem pripravljen za pogajanja in na kateri podlaci. Jaz sem tak oj v sporazumu z Berolinom odgovoril. da sem za to pripravljen in da ne vidim Franco-ski nasnroti nobene ovire za mir, kakor 1c željo Frnncoske po A!zac'<:i-Lo-reni.Iz Parizn se je odgovorilo, daše na tej podlagi ne pogaiajo. Nato ni bilo nobene izbire več. Velikancka borba na zapadu se je že pričela. Av-stro-ogrske in nemške čete se bojujejo ramo ob rami, kakor so se bojevale skupaj v Rusiji, v Srbiji, Romuniji in Italiji. Naše armade bodo ententi dokazale, da so franeoske in italijanske aspiracije na naše pokrajine utopije, ki se bodo strašno maščevale. RpzbTa za ta skoraj blazni na stop ententmh držav leži v velikem delu v gotovih dogodkih v našem zaledju* o kaierih bom%še Tfo-voril. Karkoli se še zsrodi. mi ne zapustimo interesov NemČije, kakor nas ne bo Nemčiia zapustila. Zve-stoba ob Donavi ni nič manjša kakor nemška zvestoba. Mi se ne bojuiemo za imperijalistične. aneksijonistiOne cilje, niti 7-> lr»stne. niti za Nemce. Pač pa borno šli skupaj do konca za na^o obram-bo, za naše državno življenje in za na-šo bodočnost. Vs!ed mirovnih pogaj^nj z Rustjo smo napravili nrvo vrzel v vojno voljo nnših sovra'nikov. Bilo ie to prebttie mirovne volie. Dokaz ie otro^koga di-letnntstva. će kdo ne vidi v kako ozki zvezi stoje razni mirovni skiepi med sebo.i. KonsiC:ncfja nam sovražnih vzhodnih držav je bila podobna mreži. Ko smo rrerczali eno nit. se je mreža sama od sebe odnrla. Zn enkrat smo priznali v norramosti Rtisiie izvršeno ločitev l^krijine od ruske države ter smo iz tega nastalo ugodno situacijo iz-rabili za naše namene s tem. da smo sklenili z Ukrarno mir. ki ga ja želela. Tz tega je nnstni mir s Petrogradom in Romunska ie bila ta^'o izolirana, dn i je morala tuđi skleniti mir. Tako je bil ! eden mir posledica dmgega ter ie pri- j ncsel zaželieni n.^r^h. di se konca voi- i na na vzhodu. Z UkrDiino sn^o morali pričeti iz tehni:nih in materijalnih vzrokov. Atnr^li smo prebiti blokado in prihodnjost bo dokazala, da je ukrajin- | sk; mir sunek v srce našim še ostalim : sov raž nikom. Z Rotnunsko Je bil skletren mir. ki more biti izhodisće pri5ntcli jih dobili, nišo aneksije, Ti skorai neobljudeni kraji ; služiio izkliučno vojaškim varstvenim namenom. Onim pa. ki hočejo vstrajati na tem. da spndaio te rektifikacije pod pojem aneksij in ki mi hočeio očitati ne-konsekventnost. moram odgovoriti, da sem se neštetokrat in v obeh delegacijah javno zavaroval proti temu, ne da bi dal našim nasprotnikom jamstvo, ki bi zavarovalo naše nasprotnike proti ne-varnostim nadaljnih vojnih avantur. Ni moja krivda, da se ni vsedla Romunska istočasno z Rusijo k mizi, kjer smo se j pogajali za mir. Od Rusije nisem zahte- • val niti kvadratnega metra. Romunija j pa je zamudila ugodno konstelacijo. j Vsebina mirovne pogodbe z Romanco. | Varstvo in pospeševanje eminentno ; važnega trgovskega plostva na dolenji Donavi ter zagotovitev Zeleznih Vrat se nam jamči. Zgodi se to s tem, da smo potisnili svojo mejo tja do višin pri Tum - Severinu, da smo za 1000 lejev za 30 let vzeli v najem dragocene ladje-delnice pri tem mestu ter med ladje-delnico in našo mejo ležečc obrežje in smo dobili pravico do najetja otokov Ostrovn mare. Čorbu in Simeanu. S tem. da smo v prostoru premogovnikov pri Petroseniju za več kilometrov pre- ložili mejo proti jugu, tako da smo dobili ob prelazu Szurduk tuđi obvlada-jočo točko Lainitz v našo posest. je pre-mogovni okoliš bolje zavarovan. Bra-ševo in Fogaras dobita v premeru 15 do 18 km široko novo varstveno mejo. Na vseh prelazih večjega pomena, tako pri Predealu, Bozi, Gimesu, Bekasu in Tolgvesu smo preložili novo mejo tako daleč na romunska tla, kakor so to za-htevali vojaški argumenti. »Kot treh držav« dobimo v vsem obsegu ter imamo na ta način možnost zveze med O.grsko in Bukovino. Izpremenitev meje V7hodno od Crnovic naj deželno glavno mesto Bukovine uspešno zavaruje proti sovražnim napadom. V trenutku, ko se uspešno trudimo doseči nove prijateljske odnošaje z Ro-munsko, nočem obnoviti starih ran, toda vsak izmed vas pozna zgodovino iz-bruha vojne z Romunsko in bo priznal, da je bila moja dolžnost zavarovati narode monarhije proti podobnim napa-dem v bodočnosti. ' Opetovano sem povedal, da vidim nalbelj uspešno garancijo v bodočih ciednarodnih pogodbah, ki preprečujejo vojno. Videl bi bil v takih pogodbah, če bi bile obvezne, mnogo uspešnejše garancije proti so-sednim napadom, kakor v popravah meja. Toda ražen pri gosp. predsedni-ku Zedinjenih držav, nisem videl pri nobenem našem sovražniku resne volje, baviti se s to mislijo. Kljub slabemu razumevanju te misli pa sem mnenja, da bo zmagala. Vzemimo svinčnik v roko in računajmo kako strašna bodo bremena držav po tej vojni. _ Vprašali se borno zamant kako bodo mogle države pri svobodni ob-oroževalni konkurenci kriti vojaške izdatke. Ne verjamem, da bo mogla ka-terakoli država izdajati po tej vojni vsako leto po več milijard za vojaške potrebe, ki se bodo vsled vojne še mo-! gočno zvišale. Mislim pa. da bo finanč-na »vis major« prisilila svet k interna-cijonalnečnu kompromisu o znižanju oboroženja. Moj račun ni niti idealisti-čen, niti fantastičen. On je realno poli-i tičen v pravem pomenu besede. Sma-\ tral bi za veliko nesrećo, če bi se konč-; no ne posrečilo priti do splošnih določb glede znižanja vojaškega oboroženja, i Samo ob sebi umevno je, da homo ! skrbeli pri mirovnem sklepu z Romuni-! jo za to, da se bodo naši interesi v vprašanju preskrbe z žitcjm in živili ter sur ove ga olja v polni meri upoštevali. Skrbeli borno -nadalje za to, da dobe katoliška cerkev in naše sole državno varstvo, katero potrebujejo in resili i borno židovsko vprašanje. i Židje bodo odslej enakopravni držav-; ljani na Romnnskem. Irredentistični j propagandi, ki ie provzročila toliko 1 zla na Ogrskem, borno storili ko-' nec in borno končno poskrbeli, da bodo številni dsmačini dobili odškodnino za i krivico, ki so jo po nedolžnem trpeli ! vsled vojne. Končno se trudimo varo-vati z novo trgovinsko pogodbo in z ureditvijo železniških in plovstvenih vprašanj gospodarske interese, ki jih imamo v Romuniji. Celotne mirovne pogodbe se bodo objavile, kakor hitro bo . mir končno sklenjen. Bodočnost Romunske leži na vzhodu. Na širokih poljanah v Besarabiji živi romunsko prejbivalstvo in videti je precej znakov, da želi to prebivalstvo ozko priklopitev Romunski. Če se hoče postaviti Romunska na odkrito pošteno in prijateljsko stališče z nami, ne borno imeli ničesar proti temu, upoštevati one iz Besarabije prihajajoče tendence. Romunija more pridobiti v Besarabiji j mnogo več, kakor je v tej vojni iagubi-j la. Skrbno sem se trudil, da ji pri po-! pravi mej ne vzamem ničesar, kar bi I pustilo v romunski duši trajno želo. ■ Hočem, da se zopet zacelijo rane, ki I jih je vsekala ta vojna Romuniji. Mislim, da je Romunska* če dobro pre-udari svoj interes, navezana na centralne države in moja politika ima na-menf nanovo ustaliti za bodočnost prijateljsko sosedno .razmerje. Sedanje romunsko ministrstvo, ki je bilo vedno za pristop k centralnim državam, ni iz-premenilo svojega naziranja. Edino od romunslre bod oče politike bo odvisno, kaksna bo njena bodoca usoda. Tako pri mirovnem sklepu z Ukrajino, kakor tuđi pri miru z Romunijo sem imel v prvi vrsti pred očmi miseL zagotoviti monarhiji preskrbo s potrebnimi živili in surovinami. Rusija v tem oziru ni prišla v po-štev, ker v svoji veliki desorganizaciji ne more niti sama za sebe dobiti potrebnih surovin in jih razdeliti. Znano vam je, da nam je Ukrajina zagotovila dobavo vseh svojih preostankov polje-deljske produkcije. Komisija, ki je po-klicana organizirati izmeno blaga z Ukrajino, se je v Kijevu že sestala in dela. Kakor hitro bodo končana v tej točki pogajanja z ukrajinsko vlado — upam, da bo to kmalu — se bo moglo pričeti v večjem obsegu z dobavo iz Ukrajine. Pogodili smo se z ukrajinsko vlado, da bo Ukrajina štirizvezi dobavila najmanj en milijon ton žita in upamo, da bo organizacija za zbranje in odposlanje teh količin v kratkem mogla odposlati to množino. V tem tre-notku so dobave iz Ukrajine samo ob sebi umevno malenkostne, kakor to iz-haja iz dosedanjih improvizacij. Do te ure je dospelo v Avstrijo sele 30 vagonov žita in sočlvja iz Ukrajine. Nadaljnji transporti priha-jajo. 600 vagonov različnih živil stoji v Ukrajini pripravljenih za odposlanje v naše zaledje in ti transporti se bodo na-daljevali tako dolgo, da bodo dobave organizirane in se bodo mogle pričeti v večjem obsegu. Možnost za te večje transporte je dana vsled sklepa miru z Romunijo, ki nam odpira donavsko pot in omogoča prekmorske transporte Iz Odese v obdonavska pristaniŠSa. Upamo, da borno dobili tekom meseca maja prve večje transporte in od tedaj naprej redno nadaljne transporte iz Ukrajine po veČini na tej poti, manj pa po železnicah. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da žive naše v Ukrajini stoječe, sedaj številne čete od ' dežele same, kar je seveda indirektno v dobro našemu zaledju. In če priznam, da so današnje dobave iz Ukrajine 5e malenkostne in da jih je treba stopnje-vati, nam ostane logični sklep, da bi bila naša prehrana brez teh dobav mnogo slabejša.To do-kazuje dvakrat potrebo mirovnega sklepa z Ukrajino. Iz Romunije same dobimo od lan-skolet. žetve še preko 70.000 ton koru-ze. Od bodoče romunske žetvejd se bo v svojih presežkih razdelila v enakih delih med nas in Nemčijo, bo dobila monarhija okroglo 400.000 ton žita, so-čivja in krme, ki se bo dobavila tuđi po Donavi. Poleg tega nam da Romunija kontingent 300.000 ovac in 100.000 pra-šičev, kar pomeni izboljšanj'e naše preskrbe z mesom. Kakor razvidite iz tega, smo storili vse in borno storili vse, da dobimo Iz teh pokrajin vse, kar se da tam dobiti . Težave dobavljanja v Ukrajini so seveda danes Še velike, kakor ni mogoče drugače v državi, ki še ni konsolidirana in ki izhaja ravnokar iz več kot triletne vojne in iz revolucije, ki je omajala temelje državnega reda. Vzemimo, da ima ukrajinska vlada trdno voljo izpolniti svoje pogodbene dolžnosti, — o čemer ne dvomim — potem se bo posrečilo našim lastnim or-ganizaciiam premagati te težkoče. V dopolnilo moram pripomniti, da b1 nam tuđi takojšnji ali v kratkem sklenjeni splošni mir ne mogel prinestl nobenih drugih ugodnosti kakor ravnokar omenjene. Vsa Evropa trpi danes vsled pomanjkanja živil. Pomanjkanje živil na vsem svetu je naj-strašnejša posledica te vojne. Po splošnem miru bodo morale ostale z narni se še vojujoče države spoznati, da je tuđi pri njih treba izboljšati preskrbo z živili. Vsled zmanjšanega števila raz-položljivih ton, pa dovozi preko morja ne bodo mogli izravnati primanjkljaja živil v Evropi. Vsled tega ostanejo evropske žitnice Ukrajine in Romunije kot najvažnejše preskrbovalnice Evrope in te si je naša skupina za prihodnji čas zagotovila sama za sebe. Kar nam more mir v tej smeri sploh pTinesti, smo s sklepom miru na vzhodu že dosegli. Oni, ki me neprestano silijo k aneksijam in ki so vsled tega z že skle-njenim mirom nezadovoljni, moram samo reci, da smatram njih tendence za popolnoma napačne. Prvič bodo nasil- Stran 2.____________* _____________________._______________.SLOVENSKI NAROD*, dne 2. aprila 1918. 74. Štev fte priklopitve tujih narodov otežkoči-le splošen mir in drugjč nišo taka povećanja brezpogojno ojačenja države. Na-sprotno bi to pomenilo pri konstelaciji monarhije prei oslabitev države. Kar potrebujemo, to nišo teritorijalne aneksije, marveč gospodarske zagotovitve za. bođočnost. Temu velja naše delo. Poskusiti hoćemo vse. da , us t varimo na Balkanu trajen mir. Pozabiti tuđi ne smemo, da je z razpadom Rusije prenehal oni faktor, ki nam je dosedaj onemogočal ust variti definitivno mirno razmerje na Balkanu. In sedaj o Srbiji. Mi vemo, da je v Srbiji zelja po miru zelo velika, da pa ententne velesile onemogočajo deželi sklenfti mir. Bolgarska mora dobiti gotove pokrajine, kjer žive Boigari, mi pa noCe-mo uničiti Srbije, je nočemo razbiti, marveč ji hoćemo dati možnost, da se razvija. Pozdravili bi ožjo gospo- I darsko priklopitev Srbije in nočemo I vplivati na bndoče razmerje Srbije in Crne gore napram monarhiji z motivi, ki se protivilo prijateljsko - sosednim odnošajem. Najboljsi državni egoizem je ta, da se postavimo s poraženim so-sedom na tako stališče, ki ga mora pretvoriti v trajnega prijatelja. Ta egoizem gojim za Avstro - Ogrsko. Sovražnike je treba, ko smo iih vojaško zavojevali, X a vo j e v a t i tuđi morali eno. Sele potem je zrnaca popolna. Tu mora dopolniti diplomacija delo armad. Odkar .sem na svojem mestu, sem imel samo en cilj, da prinesem državi časten mir in da ustvarim razmere, ki zagotove Avstro - Ogrski bodoči svo- | bodni razvoj in ki store vse, kar je mo- I Soče, da bodi ta strašna vojna za nedo- I gleden Čas zadnja. Nikdar nisem rekel I kaj drugega in nikdar poskusal kaj dru- I gega. Ne poskušam pa beračiti za ta 1 mir. ne ga doseči s prošnjami in tarna- 1 njem. Skušam ga izsiliti z našo mora- I lično pravico in našo fizično močjo. I •Vsako drugo taktiko smatram, da po- I daljšuje vojno in žal moram reci. da se I ie v zadnjih tednih in mesecih v A v- I s t r i J i mnogo govorilo in sto- i rilo, kar to vojno brez dvo-l ma podaljšuje. Pođaljševalci vojne se dele v razne skupine po svojih mo-tivih in po svoji taktiki. Tu so v prvi vrsti mirovni histerik i, ki neprestano prosjačijo za mir. Zanicevanja vredni in nespametni so in podaljšujejo vojno. Na Franco-skem imenujejo te vrste ljudi »defaiti-ste«, seveda nastopajo tam proti njim manj milo kakor pri nas. Mirovna histerija je zanicevanja vredna, ker je nemoška in je nespametna, ker daje sovražnemu, že umirajočernu napadal-nemu duhu neprestano nove moči, torei dosega umetno ravno nasprotno, kar namerava. Želja po miru v širokih masah |e ravnotako naravna kakor razumljiva. To tTidi ni avstro-ogrska specijaliteta, marveč svetovna prikazen. Toda voditelji ljudstva moralo pomisliti, da dosegajo gotove izjave v sovražnem inozemstvu ravno na-teprotje od tega. po čemer streme. Tem možem hočem staviti pred oči vzgled našega vladar ja, ki hoče gotovo mir. ki pa ne bo sklenil nikdar dnigega miru kakor časten mir. Opirajoč se na trdno zaupanje v na$o moč in na pravičnost naše stvari, sem sklenii na tej poti dosedaj t r o -jen zmeren, a časten mir. Tuđi naši še ostali sovražniki prićenjajo razumevati, da nočemo ničesar druge-ga, kakor zagotovljeno bodočnost monarhije in zaveznikov, da pa hočemo to bodočnost rudi izsiliti in jo moremo izsiliti. Na tej poti bom brezobzirno hodu naprej ter sprcjel boj z vsakim, ki se mi pri tem postavlja nasproti. Druga skupina podaljševalcev vojne so aneksijoaisti. Ti so ravnotako sovražniki miru kakor mirovni histeriki. Obe skupini podaljšujeta vojno. Narobe je, trditi, da je Nemčija na vzhodu dosegla zavo-jevanja. Ljeninova anarhija ic pognala obmejne narode v naročje Nemčije in jim je dala povod, iskati v naslonitvi na Nem-Čijo zaščito pred onimi strašnimi raz-merami, ki divjajo v Veliki Rusiji. Ali naj Nemčija odkloni prostovoljno iia-slonitev tujih sosednjih držav? Nemška vlada noče ravnotako malo kakor mi nasilja in trdno sem prepričan, da ne bo-đo mogli preprečiti zmernega a Častne-ga miru trajno niti aneksijonisti, ki vpi-jejo v ves svet po zavojevanjih ter na-vdajajo svet s strahom pred svet ob-vladajočimi vse podjarmljajočimi nacrti, niti ne slabotneži, ki neprestano prosjačijo za mir ter zagotavljajo na-Šim sovražnikonu da smo dospeli na konec svojih ciljev. Oni zavlačujejo mir, preprečiti ga ne morejo. Zadnje tedne smo storili lepe korake nasproti splošnemu miru. Zadnje poglavje velike svetome drame se pričenja. Mi borno dosegli uspeh in morda ni Več dalec čas. ko borno gledali nazaj na zadnja leta, kakor na dolge hude sanje. Mirovni histeriki, kakor arteksijo-nisti dosegajo kljub svoji nasprotni taktiki isto. da namreč spodbujajo naše sovražnike k vedno novemu ođporu. Rad pa sem pripravlien, priznati obe-ma skupinama bona fides. Obe skupini najbrže mislita. da dosega njih taktika zaželjeni mir. Žal pa ne morem priznati te dobre voljei Ta skupina obstoja iz posameznih političnih voditeljev Avstrije in s tem se vračam na to, kar sem prej povodom pari-škega vprašanja omenil. Upjnje naših so\ ražnikov na konč-no zmago ne temelji več samo na vn-ja?kih pričakovanjih in na biokaJi. Naše armade so dokazale, da so nepre-mng'jive in blokado smo prodrli v Brentu Litovskem. Vojno podaljSujoče upa-nje naših nasprotnikov tvorijo v vciiki meri naše notranje politične razmere in— koliko ironija! — gotovi politični voditelji, ne r» a zadnje v Češkem taboru, mo vemo prav natančno iz šisvilnih SO£lnšajočih poročil iz inozemstva. Pred kratkim smo bili, kakor že omenjeno, bli.7u tako đaleč, da bi stopiii v pokajanja z zapadnimi državami. Na enkrat se je veter izprevrsel in, kakor vemo natančno, je sklenila enten-ta. da je bolje še počakati. ker dajejo parhmentnrični in politični do-goJki pri nas upanje. da bo monarhija kmahi brez moči. Kakšna strašna ironija! Naši bratje m sinovi se bojujejo kakor levi na bo-iiSčn, milijoni mož in Žena v za^dju ju-naško prenašajo trdo usodo ter pošilja-jo vroče molitve k Vseganiočrumu za Jutro končanje vojne — in gotovi vodi-; itelji ljudstva, zastopniki ljudstva, ru-! jjejo proti ncmški zvezi, ki se i Ije izkazala tako sijano, sklepajo re-{solucije, ki znobenim lasom več ni-fso v zvezi z državno mislijo, ne n a j -Idejo nobene besede graje za Ic c š k e čete, ki se bojuiejo zločinsko [proti lastni domovini in bojnim zavez-[nikom, hočejo iz trgati dele iz ojrrske države, povore pod za-[ščito imunitete govore, ki iih ni mo-£oče drufi:ače razumeti, kakor kot klic na sov razno inozemst-v o. da naj nadaliuje boj, da podpira njih lastna politična stremljenja ter razvnemaio vedno znova ugašajoči vojni furor v Londonu, Rimu in Pariza. Podli, nič-v redni Masarvk ni edini te vrste! Imamo Masarvke tuđi v notranjosti monarhije. Rr.Jsi bi bil srovoril o teh žalc.nnih sluJajih v dele^acijah, toda kakor omenjeno, izkazalo se je nemogoče sklicati sedaj odseke in jaz ne morem čakati. Prihodnje ćm moram nazaj v Romuni-io. da končam mir. in pri ročasnem poteku ćosedanjih mirovnih DO^ajani ne vem, kako dol^o bom prisiljen izostati. Javnost pa. ki želi časten konec miru, naj ve, kaj predvsem podalisuje vojno. Ne dvigam splošne obto^be. Vem, da je češki narod v celoti Ioialen in da misli a\ strijski. Vem, da imamo češke voditelje, katerih avstrijski patriotizem je čist in jasen, obtcžbo dvieram pa proti onim voditeljem, ki žele končati vojno in doseći svoj cilj potom zrnate en-fente. - Tuđi te težkoce borno premazali. Prav gotovo. Oni pa, ki tako deluieio, si nala^ajo strasno odgovornost. Oni so vzrok, da padajo nadalini tisoči naših sinov, da traja beda in da se zavlačuje vojna. Ali iih ni strah te odgovornosti? / Kaj poreko svejčas nemške, kaj ' * madžarske matere, # * Če bo po sk'epu miru jasno pred vsem svetom razkrinkano vojno podalisajoče delovanje teh mož? Se več. Ni mi treba opozarjati na Nemce in Madžare. Ze enkrat sem povedal: Narodi sami, ki jih zastopnjo ti ^ospodje, ne mislijo kakor oni. Natančno poznam Ce-š k o. Dobro vem razločati med češkim narodom in gotovimt nje.^ovimi voditelji. Ccšrvi narod, češka mati ne misli, kakor ti možje. Mati, ki trepeta za sina, zena, ki skrbi za moža, je medna-rodna, ona je ista pri vseh narodih monarhije. Vojna beda veže vse narode. Mi hočemo, da se konca vo.!na, oni pa so zapeljani, da ne vidijo. da so le po-samezni njihovi zastopniki. ki sistematično podaljšuiejo vojno in njih trpljenje. Obžalujem. da mi je vsled razmer tako redko moaročc crovoriti izvoljenim ljudskim zastopnikom. H u d o je 2 a zunanjejra ministra, če s:a v da-na^niih časth njegovi uradni posli siiijo živeti mesece in mesece v»inozemstvu — toda jaz spadam tja, kjer sklepamo mir za mirom. Morda, če bi mos:el živeti več v državi, bi mogel s pomočio državi zvestih strank — in hvala Bogu imamo take stranke — uspešnejše na-stopati proti onim stremljenjem; apeliram pa na vse one, ki Iiočejo skorajšen častni konce vojne, da naj s.c strnejo in skupno bojujeio boj proti veleizdnistvu. Ni k d o ne t r d i. da avstrijske ustave ne bi bilo mo?očc i z -boljsati in avstrijska vlada ie rada pripravljena skupaj z ostalim! kompe-tetnimi faktorji revidirati ustavo. oni pa ki upajo na zrnato entente. da renlizira-jo svoje politične cilje. vrše veleizdaja t v o in to veleizdajstvo ie strup v žilah države ter tvori zadnje vojno podaJišaloče upanje na§ih sovražnikov. Ce izločimo a strup. potem je sploSni Čas^ii mir bližje. kakor sluti to velika javnost! Apeliram na vse! Apeliram predrsem na Nemce in Madžare, ki so v tej vofni storili nadČloveško delo, apeliram na tuđi na milijone držav-Ijanov vseh narodov monarhije, ki so državi zvesti do kosti in ne mislijo, kakor nekateri njihovi voditelji. Vsak Av-strijec, vsak Madžar mora stooiti v VTzel. Nikdo rrima pravice ostati na strani, ker Kre za zadnti odoločilni boj. Vsi možje na krov, potem borno zma-gali?__________________ frrJ„ , , Malte 1 JsteejM HRT. Umvim 8 K. KtaMnin 2001 Odmor na zapadu. NFMSKO URADNO POROCILO. EeroHn, 2. aprila. (Kor. urad.) Zapadna bojiSče. Na bojni fronti je ostal položaj nei/premenjen. Prodsunki, ki iih je iivršil sovražnik pri Htbuter-neiu in t posebno Žilavoitjo proti od nas o-vojarim viMiiam med potokom Luče in Avro so se ponesrcčili t tež-kiaii izgubaini. Med Avro |n Oiso manj-ši infaoterliski boji. Francozi so nada-Ijevaii obstrcijevanle Laona. Mnogo prebivalcev je poitaio žrtev tega ob-strel vanja. Iz vidni ho|i na vzhodncm bregu Mose pri Hautiromontu In lugo-vzhodno Thana so nam prinesii vjetni-kov. Včeraj srao sestrelill 22 sov raznih leta! in 5 priveznih balonov. Poročnik Kroll je Jzvojeval svoio 23. zmago v zraku. Pri energični izvršitvi izvidnega poleta v daljavo oii obale do južno Somrae se je letalskl oddel^k žt. 3 pod vodstvom nadporoču!ka Frickea izred-ro izkazal. — Z ostalih bojišč ničesar novega. — v. Ludendorff. ANGLESKO URADNO POROCILO. 31. m a r c a. Severno od rekc Som- Ime sovražntk danes ni obnovi! svojih na-padov, ali obstreljcval je težko razne dele te ironte. Naše ćete so vjele nekaj mož in vplenile v zračnem boju nekaj strojnih pušk. Južno bomine se je razvil opoldne sovražen napad z znatno močjo južno glavne zvezne ceste med Peronom in Amien-som.. Bitka traia med rečnima dolinama Luče in Avre, kjer se vrši boj za posest taktično važnih gozdov in vaši. FRANCOSKO URADNO POROCILO. I 31. m a r c a z v e ć e r. Nenici so iz- Ivršlli danes Izmučeni po krvavem porazu ■prejšnjega cinc, samo močne krajevne na-Ipadc na razne frontne točke. Severno V.o-»eMila ni mogel sovra/nik doseči ni kako ga mspeha, ne glede na okolico Hangest - cn-feanterre. kjer se mu je po ljutem boju poli ečilo, da se je v tej vaši vstalil. Med A':o-■euilorn in Lassignv so zavojevale nn§c lete po zadnjih poročiliii včeraj zvečer Evencourt in Le MoncheK vjele okoli lfiO ftož in vplenile 14 strojnih pušk. Danes so (rosczle tekom živahnih bojev znaten uspeh v pokrajini Orviilersa. Na fronti Oise je poskusil sovražni oddelek, močan en bata-Ijon. ko ie prekora^il reko pri Chaunv, i.a-praviii mostišče na Ievem rečnem brezu. Krepki protinapad je postavil ves oddelek izven boja ali jih jle vjel. Stevilo neranjenih Nemcev, ki so priSH v na^e roke, preseca 100. V pokrajini Laona delovanje težke so-vražne artiljerije. Z ostale fronte ni ničesar poročati. 1. aprila zvećer. Bitka fraja na vsej fronti severno Montdidiera, kjer je sovražna artiljerija posebno ljuto delovala. Sovražnik je napravil nove napade na Cri-vesnes. Vsi navali so bili odbiti z znatnimi iz^ubairii za sovračnika. Ob živahnih bojlh se je posrećilo franeosko - an2:le>kim če-tam. da so prodrle v razne pozicije med Sommo in Demuimjm proti jugu. Italij^anski letalci so se ?. bombami jako udeleževali pedjetij teh zadnjih dni in napravili s krasno drznostjo Številne polete v sovražne crte. 2. a p r i 1 a zjutral. Francoske In angleške čete so ponoči napredovale med Sommo In Đemuinom v blizini jarka Calon- I Mt in pri Pan de Sappe. Francozi so vieli J/nekai mnž v dveh uspešnih j^ozdnih pras-f kah. Pri Le Chambrcitu se je izjalovil nem-1 ški nanadalni poskus na male francoske po-| stojanke __________ Berolin, 2. aprila. (Koresp. urad.) Z bojišč na Francoskem nič n ove ga. Operacijski odmornaza-padu. Tz voip.škesra razmotrivania 2. aprila: Pet dni že počiva bitka na zapadu: zavoievanie posameznih va-^i in visin ne izpreminia znaraia teea ove-racijskeerA odmora. Kako ea imamo smatrati, ee utPime kmalu pokazati. Morda Dredstavlja samo oddth. morda služi dovozu per?«onalnee:a in materi-jalnesra oiaeonia. niorda se^ porabi za M»sezno razpoložitev čet. ki imaio pre-Jrrižati sovražnikove protiodredbe. General Foch ie pripravi! na prostoru Donllens - Compieime z oslablienifin dnijrih frontrih delov znatne boie\i}i-ške mase in osriomne topovske množine te erednje od Verdina in Toula. Drusra marnska bitka ie morala biti pieprečena po modri presoii nemskeea vodstva. V vsak i zmagroviti orebitni bitki ie naatopil kmalu večii ali dalj^i odmor v prodiranju, ki ie vzbndil >>oia-zen da 6e ofenziva izsrubi v poziciieko vomo. hpomm.!«imo se odmorov po^ oro-bit.ru nri Oorlirah. ob Sanski Crti in pred Liubatoviro. odmorov v romun-ski vojni po bitkah pri SiMnju in Kronštatu. odraorov ob Tilmentrt pred nadalievanjem * prodiranja do Piave. Nf»msko armndno vodstvo ie imelo od prvoga Doretka pred ormi prodiranie po odpekih. Na niožnoat napada, ki i i segrel do obrežia. ee seveda ni moglo računati. M«k?imutn teca, kar se da doseči v vnaki vecii opera^iipki fazi, se je proračunal na ZO do 40 kilometrov prostorne pridobitve. Da ie bil ta ra-<'un prekoraiTen in da io na primer pr-mada nemškesra pre^tolonaslednika prodrla nad f>O km globoko v sovražni-kovo dcž*»lo. pao pkrii^a skupno čtevi-lo potrebnih orserarii?kih ođsekov, ne izpremeni pa trajania neizocibne priprave za vsakokratni zopetni pričetek prođi ^ttnia. Beroliit 2. aprila. (Kor. urad.) TTolffor urad porora: Trdnjavo Bou-lo£me so nemske letalske sknnine obložile izdarno z bombami. Ob Arrasn fo stnnofflaviii nemski letalci pet sovraž-nih priveznib zrakoplovov tekom 19 minut. Kolodvori v Coinpiegnti in Sois-sonsu. kakor tuđi zavetfa v te\ pokra-Uni so bili izđatno bombardirani. Kolodvor v Compiesnra eamein in kolodvor Clennont - Amiens sta traino pod tožkirrs netnškim dalniim offniem ReroliA, 2. aprila (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Katedralo v No-vonu so Francozi vžcrali in ćori. Po razrušeni katedrali v St. Ouentinu in obstrcljevani Martinovi rcrkvi v T.ao-nu s strani Francozov bo eedaji tuđi ta staroslavna cerkev žrtev franeoskih Žcneva. 2. aprila. Pristanisko me-ć>^o OtiijkerJue ic ^retekli teden težko trpelo vsled liuteora obstrelievanja z dalniimi topovi, zlasti pristaniški del. Pariz. 2. aprila. (Kor. urad.) Ajren-ce Karns: N^roišnjo noč sta šli dve skupini nemških letal čez crte in so lerela proti Parizu. Oh 3. uri 03 min. ie bil letalski ahirm in odbiialne baterije *-o otvorile živahen o^enj na sovražna letala, ki so bila pri?iliena. vrniti se. Nekaj bomb je padlo na pariško okoli-<'o. CloveAkih žrtev ni bilo. Napravljena Škoda \e neznatna. Konec alarma ob 4. uri 20 min." zjutraj. Rotterdam. 2. aprila. (Kor. urad.) Po >Nieuwe Rotterdamsche Courantuc poroča 'Dailv Newsc iz Pariza, da le preiskava drobcev topovskih izstrelkov pokazala, da stirje topovi bombardirajo Pariz, izmed katerih streljata dva eden, dva dru eri dan. Pariz. 1. aprila. (Kor. urad.) Dr-iavni podtajnik Abrami ie sporočil v zbomičnih kuloarjih. da je Foch izja-vil. da sedaj ee glede Amiensa ni ničesar več bati. Pripravljen je, da jamči za Amien?. Bern, 31. marca. (Kor. urad.) Upa-polni naelas ancrle^kejza časopisia v tednu pred veliko ofenzivo se je umak-nil frla^om konservativnih listov pre-rei veliki depresiji. >Times< pišejo: Svet stoji danes naeproti veliki krizi v svoji usodi in na naši deželi teži vsa teža boja. Anerleški narodi se popolno-ma zavedajo. da je položaj danes reeen, da ćelo Icritičen. Oni pa zro tem dej-i»tvom naravnost v oči. Upali eo, da bodo niih napori hitreje in popolnejšo ustavili pričakovani naval eovražnika. Ravno velikosti teh naporov pa je kriva, da je položaj danes vsled umikanja odloeilnejsi, kakor jeseni 1914. Hoče-mo si ogledati položaj trezno in prak-iir-no. Debili ftuo hud udarec in to tuđi epoznavamo. Ćutimo pa, da bi bilo ne* spametno Dretiravati ta sovražni uspeh, kakor bi bilo nespametno era zmanjše-vati. Popolnoma zaupamo v svojo ar-mado, v stare francoske sobojevnike in v ostale pomagalce z onstran oceana. Druui uvodnik pravi: Ne moremo prikriti dejstva. da so Nemci prebili obrambno crto. ki smo jo pricetkom velike bitke držali. Cilj tesra hitreera In mor-nepra prodiranja ie brez dvoma velika strateziČna točka Amiens. Položaj ie resen ter moramo priČakovati tuđi to katastrofo. Pađec Aruiensa bi mogel imeti trojno posledico. Sovražnik bi bil v Doložaiu ogrrožati našo severno crto. Padee Amiensa bi mu po-maj?al prodiraM proti pristanisčem v Kanalu in koneno bi hila varno.^t Pariza resno ogrrožena. >Dailv Telegrafe - ' " "? nomskTimes< piieio, da ni nobeneiEra dvoma, da je scvražnik na-šel metodo meiati bombe zmernesa ob-seg:a B0—70 milj daleč. Brez dvoma bodo kmalu obstreljevali radi an^rleško oba!. Strokovniaki picer mipliio. da po taki topovi hitro nerabni. Škodo pa na-pravijo vse eno. >MorninsrDoet< spomi-nja z žoročo ironiio, da je Bonar Law ee 7. marca v nekem govoru izjavil, da ie skeptičen crlede nameravane ofenzive na zapadu. Izjavil ie takrat. da Nemci na. zapadni fronti nimaio niti na topovi h. mti na bojnih silah nevarne pre-rsoči. List pravi, da se ma zdita Bonar T-av in Llovd Georere kakor sveti lika, kl razpvetljuie oddaliene kraie, blizino pa pu.šča v temi. Tako je obsvetila ta svetiljka Jeruzalem in Jeriho, dolino komine pa je pustila v temi. List obto-^aie vlado, da ie poslala v svoji ama-•.orski strateg ji slavne ledile v oddaliene kra:^e, naire^to, da b\ iih bila npo-rabil?! na zapadni ronti. kier bo padla odlocitev vojne. Kdino resitev vidi v l.^.n. da se vo^aška dolžnost razširi na Trsko. _________ Obsfrelfevanle Parisa. Berolin, 1. aprila. (Koresp. ur.) Wolf-fcv urad poroča: Vojaki neke francoske di-\izije. ki so bili iz Pariza nujno v avtomo-bilih transportirani v pokrajino Noyonsko, popisuiejo v vjetništvu doživljeno obstre-ljevanje francoske trdnjave za izredno učinkovito. Kolodvore so zađele razne nem-3ke granate, vsled Česar promet težko trpi. Prcmožnejše prebivalstvo sku§a trdniavo kollkor mogoče hitro zapustiti. Razne voine vesti. NASE URADNO POPOCILO. Dima], 2. aprila. ''Kor. urad.) Poročati ni ničesar. — Šef gen. št. Slaba morala t angleSkf annadl. Berolin, 1. aprila. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Slabo moralo arteških čet pojasnjuje neko po Nemclh vple-nieno an^leško divizijsko povelje, ki se pri-čenja a besedami: Poveljujoči general r po-zarja na veliko Stevilo slučajev pohablje-nfa, Id se dogaja še pri diviziji. Ker obstoji bojazen. da se morala čet še poslabša, se ukazuje, da se prepreci z vsemi sredstvi sa-mopoškodovanje angleških vojakov. Iz tqrike zbornice. Carigrad. 29. marca. Za času i zunanji mlnister Halil beg ic imel včeraj v zbornici daljši govor, v katerem se je bavil z mirovno pogodbo z Ukrajino in Rusiio. Anali-ziral je mirovne pogoje ter naglašal da so preklicane vse konvencije med TurCijo ln Rusiio in da se bodo sklemle nove pogodbe na podlagi medharodneza prava. Izrekel je upanje. da je bila ta vojna konec vseh sporov z Rusijo. Rusom je priznal, da nlso bili premazani vsled krivde svojih generalov ali vsled pomanjkanja hrabrosti, marveč vsled pomanjkanja municije in vojaške opreme. V tem oziru je pomagala zlasti Turčija, ki je zaprla Dardanele. Trdil je nadalje, da je Rusija provzročila to vojno In da ie zato zadela Rusijo božja kazen. Tuđi Antdijo caka sedaj ista kazen ter se zavez-niSke armade pripravliajo, dati Ansliji smrtni sunek. ftoz je s Turčijo in bo kaz-noval one. kl so vredn? kazni. STavil Je nato bitko v Dardanelah. Govorilo je za zuoa-njim ministrom šc več tuulaocev« - iz slouanskGSff sveta. »Hrv. proletni Salo ne v Zagrebu. Te dni so se sestali slovenski, firvatski in srbski umetniki, Člani »Pro-lctnega Salona«, umetniško - književne-ga udruženja, na dogovor ter so skle-nili osnutek novega skupnega umetni-škega društva s posebnim namenom. prirejati umetniške izložbe, ki bi Jasno izticale skupno delo slovenskih, hrvatskih in srbskih mladih umetnikov. Na Dunaju se za mesec maj pripravlja svečana proslava Petra Prera-dovića. Na čelu slavnostnega odbora je V. Jagio; minister Žolger je odklonil slavnostni ^^TT^^r^^V^lS^t^biteth drultvu »Braca hfv. Zmaja« se Že deli časa razpravlja vprašanja kako naj se proslavi leta 1925. tisočletnica kronania prvega hrvatskega kralja Tomislava. Oseški »Jug« podaja to sliko posle-dic muslimanske konzervativnosti: Vojna je najhuje zadela bosensko muslimansko familijo. Narod je krepak in zdrav, zato je v vojsko od* šio vse; posebno zlo pa je bilo še to, da muslimani nimajo matičnih knjig za novorojence; kdaj se je kdo narodil, te-ga vsak musliman točno ne ve; vsled tega so bili vzeti k vojakom mnogi prestari in mnogi premladi. Ostale so polne hiše otrok in žensk, ki pa radi muslimanskih šeg ne smejo v javnosti niti na javno delo. Toda končno so muslimanke dobro viđele, kako njih sotrpinke druge vere ipak laže prenašajo vse nezgode: ker lahko kaj zasluŽUo, !n padla je stara »svetinja«, ki nima smisla. Uboge sarajevske muslimanke so se odlo-čile iti na delo v razna tvorniška in vo-jaška podjetja ter nastopiti Javno. Beda in glad sta odprla muslimansko hišo in sta muslimanko resila hišnega zapora in tradicionelnega robstva. Nedavno je bila v Sarajevu velika socialistična skupščina in na njo je navrvelo nekoliko stotin muslimanskih žen... Začenja se novo življenje, ki gre preko zastarelilf račel. Ceško - slovansko vpra-šanje na Ogrskem. Madžarsko na-rodopisno društvo se ie dne 25. marca posvetovalo v Pesti o češko-slovanskem vprašanju na Ogrskem; dr. Jan Qer6, urednik znanega madžaronskega »Kra-jana« (ki je enak >Stajercu«), je v dol-gem »znanstvenem« predavanju doka-zoval različnost plemena češkega in slovaškega; predlagalo se je, naj bi se madžarska Akademija temeljito »lotila« slovaškega jezikoslovja. Češki Sokol v Prag! Je zopef izvolil za svojega starosto dr. Scheiner-ja, ki je bil radi svojega slovansko-so-kolskega delovanja preganjan. Kakor poročajo češki klerikalni listi, se govori, da začne baje s 1. majem izhajati nov češki dnevnik kot organ desnega krila nekdanjih MladoČehov, ki so imeli »Narodne Liste« v rokah pred osvobojenjem dr. Kramafa ta tovarišev: to so gg. bivša ministra Fiedler in Trnka, dr. Tobolka itd. Oospodje so baje za »previdno politiko«. Po krakovskem »Času« naletava nemško - avstrijska okupacija Ukrajine na ogromne težave; o radovoljni od-daji rekviriranega blaga baje sploh ni jrovora: ražen tega pa se dogajajo Še taki dogodki, kakor je n. pr. ta, da so na zagonetni način izginilc mase navad-nih in strojnih pušek. Mi tega ne verja-memo, kakor smatramo tuđi za bajko poročilo iz Gradca, ČeŠ, da je za zadnjih nemirov4am izginilo 40.000 ročnih granat. Kakor poroča »Zeit«. ne smejo vojni vjetniki. ki prihajajo z Ruskejra, ničesar priobeevati, niti predavati brez prejšnie odobritve cenzure. Državnozborsk! poslanec Haase je v parlamentu naglašal. da vlada na Poljskem ^?* nu^ terror nego kdaj; po revoluciji proti miru z Ukrajino mečejo ljudi v masah v ječe v Novo-georgijevsk. Hudo trpijo delavske organizacije. Politične veiti. = Kolizejskemu okraju sporoča odbor političnega društva, da se hoče le-to poživiti v znamenju vstajenja jugo-slovanskega naroda in da priđe v to svrho v kratkem nabiralec s polo za priglasitev članstva in za pobiranje članarine. Odbor je uverjen, da se bodo p. n. Ciani, svesti si dolžnosti do naroda, priglasili polnoštevilno. = Dr. Tadej Rutowskl, član zo-sposke zbornice, ie umri v Lvovu 30. pr. m.. star 64 let. Rutowskega so bili Rusi 22. junija 1915 odpeljali s seboj kot tala in je bil izpuščen Sele 17. janu-arja 1917. Iji in žanđarjl na deju proti " deTđaracgi. deti, kako razni organi skušajo nemško besno divjanje podpirati. Nacionalci so poslali predvsem v boi nemškonacijo-nalno učiteljstvo, okrajni glavarji pa žandarje. Kaj si v šolah dovolfujejo nekateri učitelji, je nezaslišno! Psovke v soli »SOdslavische Hunde«. »Oester-ieichs VerrSter«. »Italienische Freunde« itd. nišo nič redkc. Se veliko hujše so la^i, ki jih širijo nekateri učitelji \n oro^ niki. da bi ljudstvo preslepili in zbegali Od mnogih krajev smo PreJ^Ji jtgn^v- 75> Stev' _________________ _________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 3. aprila 1918. Stran 3. na poročila, kl so vsa pač najbolj dokaz, kako potrebna je za nas ločitev od Nem-cev. Orožniki posebno radi straSijo, da bodo od vojašćine oproščeni morali odriniti k vojakom, ako bi se podpisali, da so podpisi za deklaracijo kaznivi; tn-di naiavnost bedaste laii so jim tupatam dobre; tako je rekel neki orožnik neki kraetici, da more od nje slovo vzeti, ker da se je s podpisom prodala — Srbiji itd. Vemo da gg. okrajne srlavarje pod-pisovanje majniške deklaracije boli in bt radi vstregli nemškim nacijonalcem. Ker ima vlada z Dunaja strogo prepo-ved, da bi orožniki delalsi nabiralkam podpisov sitnosti. si hočejo okrajni gla-varji temu izogniti s tem, da pošiljaio orožnike povpraševat v niše, kaj da so Uudje podpisali. češ, če niso kaj drugc-ga podpisali, kakor izjave za JugosU-vijo in mir. Ako pa nekateri orožniki delajo kijub prepovedi sitnosti Ijudem, ako gredo v svoji nacionalni orcnape-tosti dalje, kakor imajo morda navodila cd okrajnih glavarjev, bodo za to odgovorni okrajni glavaru. Deželna vlada in okrajni glavarji z orožniki vred dobro vedo, da se podpisujeio le izjave za majniško deklaracijo in za mir; ako sti-kajo orožniki po hišah, delajo to lc z na-menom, da bi naše ljudi zbegali. Prosimo svoje dopisnike, da nam vsak tak slučaj natančno poročajo in borno skr-beli. da bo o priložnosti javnost izve-dela, kako svobodo da uživamo koroški Slovenci in kako dobro da se nam godi pod oblastjo tujih uradnikov in nemških mogotcev. Vsi pa neustrašeno v boj za majniško deklaracijo! Cim bolj nasprot-niki norijo. tem boljše znamenje, da ja-hamo in da se nam bliža zarja zlate svo-bode v habsburški Jugoslaviji. = Puljskl »Hrvatski List« za 8 dol u stavi jeo. Iz Pulja nam poročajo k vče-rajšnji vesti o ustavijenju »Hrvatskega Listac: Redarstvena oblast je ustavila »Hrvatski List«, ki je bil začei izhajati 1. julija 1915 kot narodno potreben, ker je bila 30. maja istega leta prenehala izhajati »Naša Sloga«. List je imel kot dnevnik jako težko stalisče, ker ni imel začetkom a nikake moralne podpore, materijalno pa je bil odvisen in je še vedno od samega založnika. List je pretrpel marsikaj grenkega, ko je bil redarstveni vodja v Pulju dr. Mlekuš. Sele ob sklicanju državnega zbora je moglo uredništvo začeti nekoliko svo-bodneje dihati. Ker se je list ogreval za hrvatske Sole v Pulju in žanje agitira! in ko se je postavil na stališče majske deklaracije, so začeli stanoviti krozi prezati nanj. Nad cenzorjem Hrvatom je stal obercenzor Volksratovec dr. Platter, sedanji redarstveni vodja, ki ne zna hrvatski prav nič, itahjanski pa mlati tako, da ga nihče ne razume, in pa dva madžarska oficirja. Ta »ober-cenzurac je videla v »Hrvatskem Ll-stuc vse crno. Priprosto vest o »Skupštini slavenskih emigranta«, katero so priobčili vsi nemški. Štovanom sovraž-ni časopisi, je prinesel rudi »Hrvatski List«, ali vira ni navedel. To je zado-jtovalo, da je postal nevaren. »Colpo di grazia« pa mu je dala vest. katero je priobčil po c kr. korespondenčnem uradu pod naslovom »Ohne Ouellenan-gabe«. Sledilo je ustavljenje lista za osem dni kot prva kazen. Da omenjeni dr. Platzer preganja osebe, ki podpisu-jejo majsko deklaracijo, je razumljivo samo po sebi po tem, kar smo danes povedali. = Pismo dr. Mihlooa. Poleg spomenice kneza Lichnowskega ie bilo v seji nemškega državnozborskega od-seka prečitano tuđi pismo dr. Miihlona, ki je bil do izbruha vojne član ravnateljstva Kruppovih tovarn. O pismu smo že svoj čas poročali. Sedaj objav-ljajo nemški listi nekaj podrobnosti. Najvažnejše točke tega pisma se gla-sijo: Sredi julija 1914. se je dr. Helffe-rich, takratni ravnatelj nemške banke v Berolinu in poznejši namestnik dr-žavnega kanclerja z ozirom na neke velike transakcije, na katerih je imela tvrdka Kruppova živ interes (Bolgarija in Turčija, dobavo vojnega materijala) izrazil o položaju tako-le: Politični položaj je jako dvomljiv. Nemška banka mora počakati, predno se nadalje en-gaiira v inozemstvu. Avstrijci so bili te dni pri cesarju (Viljemu). Dtmaj stavi v osmih dneh jako oster ultimatum kratkega roka Srbiji, ki bo obse-gal zahteve, kakor kazen za ceio vrsto oficirjev, razpustitev političnih dru-štev. kazenske preiskave v Srbiji po uradnikih svoje monarhije, sploh ćelo vrsto takojšnjih zadoščenj, ker sicer Avstro-Ogrska napove Srbiji vojno. Dr. Helfferich je dostavit da se je ce-sar izrekel odločno z a tako postopanje AvstroOgrske. Rekel je, da smatra konflikt s Srbijo za notranjo zadevo med tema dvema državama (A. in S.) in da ne bo dovolil nikakega umeša-vanja drugih držav. Ako bo Rusija mobilizirala, bo mobiliziral tuđi on. Pri njem pomeni mobilizacija takolšnjo vojno. Avstrijci so bili zadovoljni s ce-sarjevim stališčem. Ko sem rekel dr. Heiiierichu. da po teh podatkih ie sve-tovna vojna gotova stvar, je odvrniJ, da je najbrže tako. Morda pa si Fran-cija in Rusija še premislita. Po povratku iz Berolina je dr. MOhlomi Sef tvrd-ke Krupp von Bohlen povedal, da je cesar tndi z drugimi osebami govoril o tej stvari ali skrajno zaupno in tajno. Cesar je rekeU da takoj napove vojno, kakor hitro bo Rusija mobilizirala. Ta-krat se bo videlo, da se ne premisli. Ponovno povdarjanje, da v tem slučaju mu ne bo mogel nihče zopet očitati ne-odločnosti, je učinkovalo skoro komično. Helfferich mi je rekel tuđi, da Je šel cesar samo nalašč na severno noto-vanje. Von Bohlen mu je sporočil da je pl. Jagow odločno trdil, da ni sođe-loval pri hesedilu avstro-ogrskega ulti- htev. Cesar pa se je takrat, ko je la-gow razmišljaj o stvari, že tako trdno odločil, da je bilo za postopanje običajnim diplomatičnim potom U pre-pozno in bi se ne bilo moglo ničesar več storiti. = Goillastvo. Pod tefp naslovom prinaia sobotna »Arbeiter Ztg.« dobro lekcijo nemSkonacijonalnim zanečni-korn in goiljaćem. Opožcirja na milijon-ske žrtve Slovanov, Romanov. Anglo-saksov in Nemcev ter govori o sedaniih bojih in sedanjern položaju takole: Nemška vojska je dosegla veliko zrna-go. UitkaL se ni končana, še nas caka rnorda novo veliko doživetje. ^»e ne ve-njo, do katerega cilja bo mo«lp prodreti nemško ljudstvo v orožju. ToJa naj bo nemška zmaga danes se tako velika in naj bo v bodoće še većja, kar pričakuje od njega gofljaštvo v čaledju, se ne more nikdar zgoditi. Zlomiti more (Nemčija) bojno voljo irancoskeeca naroda, ukloniti more AnsUijo in Itaiijo. da bosta rajše sklenili cenen sporazumni mir, da bi pa nemško ljudstvo v orožju razorožilo Angliio in Zedinjene države, da bi jih spravilo v položaj kakor Ru-sijo, v položaj popolnoma premaganega, ki mora, ne da bi trenil. sprejeti pokoje zma^ovalca, tega ne more dočeci nobe-na zmaga, ki ^e izbo.iuje nu kopnem. r.obena moč, doklcr obvladuje anglešku brodovje Ocean. In će doseže liinden-burgov ženij in hrabrost nemškega moža popolno zmago na kopnem, da ćelo. če bi bila vsa an^le^a vojska Untersteiri3che Volks-zeitune«. velja kot tekmec drja Oskaria Oro3la in sieer kot zelo nevaren tekmec, ker se od tetr% v prvi vrsti odlikuje po svoji prijaznosti y zasebnem ob-čevaniu. katere lastnosti dr Orocol ni-ma. Za Henrik om Wafltijanom stoji većina naših denarno modnih nomžkih krojrov. Zelo mnogo za^lombe ima v ostali mei^anski javnosti, v nemško-na^iionalnih železniraiiih, a radi v nemškem društvu stalno naTne^f-enih. ki se vedno odlo^noje« odmikaio od drja Orosla, dri a Mahnerta in ostalih njegovih političnih prieanja^ev. Ali rode Henrik Wastian pri&el na politi«5". poTTšjie. bo pokazala bližnia boiočnopt. NjeffoVi pripadni Vi hočeio dvi suiti >Unter?te!ris^he Volksieitun^c tako, da bode izbaiala v povezani obliki in po dvakrat na teden. I^ist bode vzel v še većii meri kot do-!ei na muho me^t-no občinsko. slasti nrehraniovalno po-epodaretvo. pa tuđi boi — baie — proti nor>re?tfiTioTnTi Srnvanju na pod^li^irn*11 voine. ki z]?.^\ rvete v nafrm izrrTito protestantovsko - hohenzollemp^em dne\-nik?i naših Vforemcev. ^ Za >Mar-buTfrer Zri tim gf. se torei bližaio^ prav resili rasi. Naivprii ciromak pa je pri vsem seveda naš župan dr. S^brnid^mr, za kojesra na.=ledstvo se ie sedai. ko iupanuie, kre^ata kar dve skupi ni. Na stara leta to ia moža kot ie dr. Sohmi-derer, res ni posebnn prijetno, posebno še. c"e pomislimo, kako se je vdinjal ravno zadnja dva mesca vsenem&kim hujsknčem proti nam Slovencem Ce mu včasih Redaj postaja tesno okroK srca, potem naj s© spomni. da je >ne-hvaležnoFt plačilo svetac. Dr. Oskar Orose! — popravlja. Kakor znano, ie obianla »Untersteiriflche Volkfizeitun^c pred tedni naš dopis >Drju Oroslu v pniaz-no premišljevanje.< Kakšne erorostap-nosti, polne zadreee je imela kot odgovor na to >Marbur£rer Zeitunsrc pmp svoičas poročali. Ena zadnjih številk >Unstersteirisane Volkpzeitune« prina-ša popravek drja Orosla, v katerem leta seveda vse — taji. No. nam je za en-krat tako prav, ffe ero?pod doktor misli, da je s tem res kaj opravi 1. Ker vemo. da doteo ne bod* molčal. ei prihranimo danes nadalini komentar: svoičas pri-nesemo vsebino onih dvoiih, recimo: doerodkov, kot so ?e doiirraH. Zanimivo terst. Yolkszt£.< C Rabitsch zasrotav-lja, da se ie >prepričak o neistinitosti onih trdnev. Mož ie bil očividno u*tra-hovan. Eno stoji: k nara g& ni bilo. Mi pa bi vendar bili tako-le pre<.-ej ediiii, pri katerih bi »a bil moeel prepričati o >isiiniatosti< ali »neietinitostic. Kdor hoče podkove, ta gre h kovaču pa ne h — krojaču! oieer nas malo brigja, kako »i nredatavlia g. Rabitsrh kaf je za nje-pt»v \\m[ primarno «li neprimerno, ali re.-Tii.-a. ali pa narobe. Danes vsi po-l»ravki pic ne pomaeaio in stvari več ne ublaže, kani udarec — bedi. Da »e ne zareii, za to bodeta el^rbeU — čtis in mi! O z d r a v i 1 i š c u Horgas pri-poveduieto pacijentie. da, zdraviliž^ danes iedva še v naimanjšem zadošea svojim nalo«jrara. Razun stroge zdravi-lifeke discipline, ki se io pa vzdržuie ponaiveo le v /dravilisču pamem, ni več čledu o prei&niih uspehih. Hrana je pov.som nezatiostna in ob^toia v glav-nem v neki ekuhi, ki iu nuzivajo >ka-vuf. Kflor se ne more sam prehranieva-ti. ta U' primoran stradati. Zdravljenie obntoji dane^ ie v ležanju na čistem zrf>ku. Neki bolnik, ki nam je vne to pripovedoval. je zbolel vsled prehlada na vnetiii prla. Kot zdravilo mu ie zdravnik predpi-al navp.dno vrarno vodo. Mož trpi na hripavk-i že 8 tednov in težko, da se ie se kedai Iznebi. Zdravi-li?^a bRio samo za to ne zapro, da za pozneje no bi izerubilo svoj renome. Kljub slabim prehranievalnim razme-Tiini \n nezadostne ostale zdravni.ske pomoći, te zdravilišre zajedeno do zad-njesra kotička. Na Ftoiine bolnikov caka po mesece in me?ece, da iih pokliče io. Kdor ima kako bolezen, ki ji ie zdraviiišce Horsras, nai ostane, če ima dovolj trdne volje se podvre^i zdrnvni-škim predpisom, raje lepo doma. Kdor se doma prehranievaii ne more. za tesa tadi v Horeasu dane« ni pomoći. Saj pripovedujeio bolni ki. da po bližnjem trsru ćelo — neženirano kadijo, kar je za pljucno bolne gotovo najslabse. Socijalno demokratični železničarji medseboj. Socijalno demokrat železničarji g:lavnesa kolodvora, posebno oni pri prometu, so si vedno češće in huie v laseh. Vzrok daje nastopanje posameznih zaupnikov. ki >e na svoio organizirane tovari še prav nič ne ozirajo in iih posebno v iz\*rševaniu službe izrabliaPjjo.Tako nam pripoveduje socijalno demokratično organiziran sprevodnik. da bi se bil moral pcliati v enem zadniih dni z vlakom 5t. 31 fzvečer) na Praerersko. kjer bi bil moral prevzeti druer vlak. Navad-no je na Praserpkem par ur počitka. Glavni zanpnik oreanizacite G. pa ie dal njemu in njegovim tovarišem vlak 919. G. ima. mimo grede povedano, tuđi beseđo pri sestavljaniu voznih re-dov. Tako ravnanje, ki ima povsem vnanjost želje, kazati svojo moč in osebni \-pliv. eeveda stranki prav nic ne koristi. Ni čudo. če potem socijalno demokratično organizirani železničarji uhajajo kam drucram. Slaba disciplina, ki se je prav posebno nič ne drže za-upniki. je nemškemu naciionalnemu šo-vinizmu že pripomogla do marsikakesa pripadnika iz onih vrst. Nemsko urad-ništvo daje znnpnikom indirektno potu-ho. jim pri3krbuje razne >zaslužne križeet, le ti pa ne vidijo. da jih s tem odtujuje od lastnih ljudi med katerimi rasteta neievolja in ogorčenje od dneva do dneva bolj. Kakor na železnici, tako ie povsodi: vodstvo ie preokorno, zato zgublja vedno več tal. Vesti iz DirmonMl! W. Krekovo slavie v Škeđniu pri Tr- 8to v ponedeljek f=e je izvršilo prav dobro v vsakem oziru. To je bil za Ške-den.i pravi narodni praznik. Gmoten uspeh ie istotako usroden. Poroka. Poročil se je gospod dr, Boerdan Bakarčić. rezervni zdrav-ii'1: limiskp ladie. z gospodično Nineto C u z z i. Kdo ve kal? Alojzij Faeranelj. Er-nestinenhof. Proffee.. P. Ganseradorf, Kižie Avpfrijpko. bi rad izvodel. kaj ie ž nieeovimi tremi sinovi. Bosromil je služi 1 pri 4. p.. Fran pri 3. pijon. bat. in Ljudevit pri 97. -nrr. Sedfli ko se vra-raio vietniki iz Rusije, nai bi pporočil, ako kdo kaj ve o niih. oče tu na srorenji nnslov. oziroma se naznania očetov naslov sinovoTn. ako se vrneio. Anton Bernik \t Ukanie. občine Anhovo, iilče svoia dva sina Andrija in Aloiziia Bernik, ki eta od začetka vojne z Italijo pri vojakih. Miha Bajt iz Mnrkičev i^če Rvojecra sina Ivana feait; odftel ie k vojakom 23 maia 1914. Isč? Fe Jo^ip Gerbic Proposče - Anhovo. I. Marsch - Komp. k. u. k. Spi tal. Knittflfpld. Kdpr bi kai zvedel od prej navedenih, naj blasrovoli eporočiti oro/nistvu v Zapotoku požta Plave. Gorisko. Dnevne vesti. — Odlikovani slovenski nčitelii iz inžno Stsiereke. Poročnik Viktor B r e-rrant je dobil bronasto in srebrno hra-hro-TT o m^dailo 1. reda tor srebrni zaslužni križec; poročnik Ivan Gač-n i k . srebrno hrabrostno medailo 1. reda: poročnik Vid Jurko. bronasto ter srebrno hrabro?tno medajlo 1. in 2. reda- pomčnik Osvald Me jak. srebr-r.o hrabrostno medajlo 2. reda: poroč-u^k Viljelm Skerbino, srebrno hrabrostno medailo 1. feda ter signum lau-dis; praporščak GKistav Šupik, are-brno hrabrostno medailo 2. reda. — Umri ie kot žrtev vojne 221etni momariSki podčastnik Fran Sinko-v e c iz Ljubljane. Dolgih 14 mesecev ie trpel. končno ie podle^el v službi dobljenim poSkodbam. Pogreb bo jutri po^oidne ob 2. uri iz deželne bolniini-ce F'jeosta'nn na&e sožalje! — Zamenian od ruske vlade kot veterinar i« bil K. Viktor d e Gleria iz Logatca, ter pošilia veselo mrvico, da se nehaja že na- O^rskem v Zsolnu, komitat Tremsin. — Imenovani* v finančni službi. Računski oficiiali kraniskesra finaĐ«V nega ravnateljstva Fran G o r i t s c h-n i g g , Josip S i r c e 1 i, Karei G r u -ber, Makso Bradaška, Albin Z a-jec. Ivan B o n a Č in Ivan P e % d i 6 so bili imenovani za racnnek« reviden-te v devetem či novnem razredu, račnn-akjk migt'gnU Jfeliks Magolič in Ir.l Š i š k a 3ia imenovana za računska oficijala v desetem činovnem razredu. — Kvi za izobrazbo oskrbovalnih iester na c. kr. strežniški soli na J)u-naju. Začetkom aprila t. 1. se prične na strežniški soli v eplošni bolnisnici 11a Dunaju III. šestmesečni kurz za izobrazbo oskrbovalnih sester (posebno za alužbovanje v oskrbovalnicah za tuberkulozne in v oskrbovalnicah za do ience). Kurza ge lahko udeležijo: bol-piške etrežnice in absolventinie socijalnih kurzov z zadostno izobrazbo v strežbi boluikov. dniie otro^ke strežni- -ce {bolniške strežnice s praktičnimi iz-kušnjami v sirežbi doienčkov). Prosii-ke morajo biti na 24 let stare in teles-no ueposobliene; imeti morajo primer-no 8 ni os no izobrazbo in ?mise] za r*Gt ijftlno delo. J^olnina znaža 10 K. na mesee; iroienke dobe brezplačno stanovanje in hrano v tolskem internata, ludi .Um more c. kr. ministrstvo za notranie zadeve dovoliti pripomocek do 50 K na mesec. Prospekte in formulare za vspreienme nrošnie ie dobiti pri ravnateljstvu epIoFiie bolnišnice (Di-rektion de? Allgemeinen Krankenkau-ses, Wien IX., Al^eretrasse 4). Absol-ventinjara dosedanjih kurzov pripozna-le so oskrbovalnico naslednje prejem-ke: začetna mesečna plača 120 K (po 12 službenih letih nnjvisia mosečna, placa 200 K), dalie prosta štacija ali me-to te primerna odžkodnina v gotovini, nadomestilo izdatkov pri službenih vožnjah in potovanjih, pravica do bolniškecra in penziiskeera zavarovanja za slučaj iraine delanezmožnoeti. Ker še izdaleka nimamo doveli oskrbovalnih sester. otvarja ta kurz ženskemu spolu pridržan poklič v interesu sploš-nosti tor mu rudi za čas po vojni zasi-grura varno eksistenco in splošno pri-poznano me*=to v družabnem živlienju. — Poziv na Nemce iz Nemčije. Vsi na Primorskem, Kranjskem in v Dalmaciji živeći nemski vojni obvezanci, ki se se niso zglasili pri ce3arsko nem-Skem konzulatu v Trstu kot črnovojni-ki, morajo to storiti nemudoma ter priložiti svoje izkaze in naznaniti Etano-vante in poklič. V Trstu živeći Ptore to lahko ustmeno ob delavnikih od 9. do 1. ure na konzulatu Piaza Giuseppina 7/1. Za vojno službo obvezani so vsi po dru^rem av^istu 1869 roieni, kadar so dopolnili \i. leto. Zglasiti se morajo tuđi oni, ki iih ie kak nemški okrajni komando pred 16. oktobrom 1916 izpu-stil kot trajno nezmožne iz vojaške kontrole. Kdor se odteffne zdravniški preiskavi prMe pred 6odišče. — Umri je na Dunaju gospod_pro|. A^onz Mullner. bivši kusto> IfrTni-skegra"'đežetn'e'Sa mlT^eja, star 77 let. — Slovenec, aeiteli borenja Mihael Neralič umri. 11. številka berolinskesa ilustrovanega lista >Sport in Bildc pri-naša sliko našegra rojaka Mihaela Ne-raliča ter tole bio^rafično crtico: >Na Dun^jju ie pred kratkim umri zadet od kapi nadporočnik Mihael Neralič. Pred izbruhom voiije je bil Neralič več let v Berolinu kot učitelj borenja, Izuči! je v čaištnišKom in jjahaškem društvu ter v nemško italijanskem borilskem klubu, kler je deloval kot naslednik Lestinija. večje stevilo dobrih borileev ter \e bil kot čiovek -r*iosno spošto*van. Beroiin-ski borilski krosri mu bodo ohranili ča-sten spomin. Kot borilec je bil Neralič nevaren nasprotnik ter je izborno ob-vladal sabljo kakor tuđi floret. Nieeov nasfop je bil poln temperamenta.c Sim-patičnemu slovenskemu športniku obranimo ćasten spomin! — Umrla je v Ljubljani dne 30. marca sra. Francka Kratochwill. sopro-ga c. kr. orožniške^a stražmojstra. N. v m. p.! * m— Vpieovanie easilskeea nara-^caia. Ljublianski) prostovolino eaeilno in reževalno društvo v kratkem prične ^ vezani om naraščaja. s 15, 16 in 17 let starimi mladeniči. Kdor ima veselje nad ljudomilim podjetjem. naj se do ne-delje, dne 1. aprila 1918 pribavi odboru društva. Vpisovanje se vrši v nedeljo. dne 7. aprila t. 1. ob pol desetih v Mest-rem domu. Friiavljenccm je privolitev starišev prinesti seboj. Vežbanje se vrši prodramatično 5 ido 6 mesecev po 1 aii 2 dn\ tednu. — Izpremetnhe voznega reda ftižne železnice. Z dnem 4. aprila nastopijo na-stopne izpremembe: brzovlak §t 2/A, ki je doslej odhajal iz Trsta ob 7. uri 15 minut, bo odhajal ob 6. uri 55 minut; brzovlak št. 6/A zvečer pa mesto ob 7. uri 37 minut ob 7. uri 25 minut. Brzovlak št. 5/A. ki je do-hajal ob 10. uri 6 minut zjutraj, bo dohajal ob 10. ud 53 minut, a oni l'A mesto ob 9. uri 53 minut ob 10. uri 20 minut zvečer. Tatvine. Te dni sta bila ukradena dva biciklia, eden na Starem tr^u, dru-sr! v Floriinn?ki ulici. Pet metrov dolsri poni Ini iermen je ukradel neznan tat Josipu Podfforšku v Velčah. Iz zakle-njeneera hleva je izgrinilo Mariji Perda-novi v Gor. Kašlin 8 todnov ptnrn tele. Matiji Smrdeljn v Studencu pri Hreno-vicah so odnesi i neznani tatovi 180 kg težkosa prašiča in £a blizu hiše zaklali. Posestniku Andreju Avšiču v Sne-berjah so pobrali precei fižola, koruze in pšenico. Iz Laškej?a trga poročajo: Veliki ?i-dani oblok z napisom, kl je stal ob cesti pred kopališčem, se je na velikonočno nedeljo podrl. Ker je bila cesta prazna, se ni zgodila nobena nesreča. Prihodnil sestaiMk duaajskib Slovence v bo v soboto, dne 6. aprila v restavra-ciji Kaiserhof. Fern Andra, slavna filmska igralka, nastopa danes in jutri v veliki cirkuski drami »Življenja neskaljeno veselje«. Več In-serat. 3498 Našla se Je y »Zvezdl« damska ura v usnjati zapestnici. Izgubiteljica jo dobi v našem uoravnKtvu. Našla se je dne 2. aprila na MarijI-nem trgu v Ljubljani crna usnjata denar-nica z manjlo vsoto denarja, eno poštno znamko In nekim potrdflom. Najdcnc rečl dobi izgubitelj Dri gospodu Martinu Majcnu, knji?ovodji, Poljanska cesta št. 85 v Ljubljani. '4- Skupni mioistrski svet se ie vr- šil 2. aprila na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom. Šio ie predvsem zato, zasigurati prehrano za april, maj in junu. PoroČa se, da je Osrska privofila po-šiljati Avstriji vsak mesec 20 Uo 40 vagonov moke in nekaj živine. ■ ^r- Meso na rumene izkazntce C št. 1 do 1300. Stranke z rumenimi iz-kaznicami C št 1 do 1300 pr«imejo meso po normalnih cenah v cerkvi sv. Jožefa v petek dne 5. aprila, Dolo-čen je tale red: od 1. do pol 2. Št 1 do 130, od pol 2. do 2. št 131 do 260, od 2. do pol 3. št. 261 do 300. od pol 3. do 3. št. 391 do 520, od 3. do pol 4. št 521 do 650. od pol 4. do 4. št 651 do 780, od 4. do pol 5. št 781 do 910, od pol 5. do 5. št. 911 do 1040, od 5. do pol 6. St. 1041 do 1170, od pol 6. do 6. št 1171 do 1300. -f Za nakup mesa pripravite dro-biž! Pri oddaji mesa v cerkvi sv. Jožefa in na Poljanski cesti Št 15 ne gre prodaja pravilno in pravočasno izpod rok, ker stranke ne pripravijo drobiža in hodijo po blago le z nezmenjanim in debelim đenarjem. Opozarjamo, da se to ne srne več vršiti. Ker hoćemo od-praviti vsak nered in zamudo, zahteva-mo, da pripravijo stranke drobiž. Kdor se ne bo po tej naši zahtevi ravnah ne bo dobil mesa. f Ukrajina polna živil. Ukrajinski političar Jurij Gasenko, ki se nahaja sedaj v Švici, je potrdil v pogovoru z urednikom lista »Neue Ziir. Zeitg.«, da so žitne zaloge v Ukrajini še danes na-ravnost ogromne in da se nahajajo ve-likanska skladišča ne le v Odesi, mar-več tuđi na mnogih drugih krajih. So-trudniku lista »Zeit« pa je pravila gospa Endlicher, ki je bila v Ukrajini radi nakupa živil, da je dežela neverjetno rodovitna in da je setev najboljša. Vsi kmetje so premožni ljudje. Pravi, da ne pretirava, ako reče, da je v Ukrajini špeha ćele gore. Fine pšenične moke obilo, jaje neizmerno. ali prevozne tež-koče so velike. Prav lepo se vse to sli-ši, ali presneto resničen je slovenski pregovor: Mnogo kokodakanja, malo jaje. 4- Še bomo čakali na dobrote iz Ukrajine. Na Dunaju so se vršila posve-tovanja glede sboljšanja prehrane začetkom poletja. Knez Windischgraetz, minister za prehrano na Ogrskem, Je pripovedal po teh posvetovaniih nastop-no* »Upam. da bo uvoz iz Ukrajine začetkom poletja dosege! ono mero, ki bo mogla sedaj obstoječe omejevalne odredbe bistveno olajšati Še pred začetkom prihodnje žetve.« Do prfhodnje žetve bo pa preteklo še precei časa. Vsekakor pred koncern maja ni pričako-vati nikakega zboljšanja. ker sele od takrat dalje je upati na trajne in redne uvoze. Obeta nam se torej le Še nadal-nje otepanje trdega koruznega kruha, Pnme stuarl. • Otrok na prehrani na Hrvatsićem in Ogrskem je sedaj okoli 9000, med temi 5000 pravoslavne vere- ♦ Beg iz Pariza. Nemški listi pišejo: Prvi, ki je bežal iz Pariza, ko se ie ogtesfl oni Čudežni top, je bil predsednik patrUo-tične lige Barrees. Mestni svet pozivlja ob-činstvo, naj vztraja v mestu. * Samomor mlnisterijabieca tajnika. Na Dunaju so našli minlsterijahiega tajnika v notranjem ministrstvu Ivana Bulva mrt-vega v njegovem stanovanju. Njegova žena pa je bila nezavestna. Pila sta najbrže veronal. * Častn! doktorat mu faočefo Tzett. Ameriška univerza v Pensllvaniji Je pode-lila pred 10. leti častni doktorat nemflcemu cesarju Viljemu zato. ker jei Je takrat po-delil zbirko antikvitet. Sedai pa se Je univerza odločila. da proglasi častni doktorat, podeljen nemškemu cesarju, za neveljaven, ako v določeni dobi ne priđe do miru v Evropi._________________________________ Bole Čine in tlščanje v ielodca. pomanjkanje teka, slabo prebavo, bellno Jezika odpravi takoj uporaba naravne »Franc-Josef« grenčice. Umrli so v Lhibijani: Dne 28. marca: FlHp Kotar, masistrat-ni sluga v pok- 76 let Radeckega cesta 9. Dne 29. marca: Ana Rigler, zasebnlca, 80 let Kopališka ulica 8. — Anton Obreza* tapetnik, 57 let, 2idovska ulica 5. — Neža Slabe, bajtarjeva hči, 39 let. Radeckega cesta 9. k Dne 30. marca: Josip Batistič, kmet* 53 let Opekarska cesta 37. Dne 31. marca: Požalila Baida, žena pojrrebneliani. &£?xa,^_________-Si______9 niti ena vrsta drugih se ne more ^B ¥se zaslonj ^r^^^&l H mr „ADR!A" — IZOELKI: IM I ^H Kavni nadomestek z sladkorjem. praini nrašek, vantljtn slad kor, peeilni ^M ^H prašek, milo za brivce, nadomestek škroba, naftalin, pravi ruski čaj, di- ^Lm |H Save vse vrste, .Erdal* voščena krema za čevlje ter vse drugo specerijsko ^B BB blago vedno na zalogi. — lahterafte eenlk la vzerc« da se prepri- ^M IH čate o dobri kakovost\ za katero jamči onra na'30HdcsJ&a ter sIti- ^t\ ^g venska trrdka F. &IĐZNIK, Adria-Izdelkl, Zagreb. Informacije za ^M ^jS nakup drugega blaga izvršujejo se brezplačno. — Aprovizacije pri večjem ^Lm ;iSq odjemu znaten popust. ^H Miti* sto ipjt odd* ceno J» Pff| J»>tiiln. 147*> HJMnaf od 15 let naprej se ||D|||liri uko' sPremclo za P°- UCIUvlI j™"v±\ pro*e - ^..^«. EUrM&m eaataa Mesnica v LJuelJaal. 1457 ■■^^^^^^■b SopelHie se m^^^^^^^m fevljarski pomolnik ob dobri hrani in plači pri Frue iBkaiii, ■afera šlica eter. a. Pe$ čuvaj (Leonberger), 1 teto star, izredno mo-ćen e na prodaj pri prof. A. ftktrfo wBotni*eslitft r MovoMeato. 1471 ali slične, veČjo mno> no, kupi Peter Lasanlka nasl LfnbMaaa, Martlia ______________trg:___________1403 p jiv popolnoma zmoŽ- Gospodična h^^ r primane slnt- bc ▼ plsaml. Cenjene ponudbe pod „4SS 14aa** na uprav. .Slov, Naroda•. |s*F~ lito se prisno in zanesllhro • žensko • Ka *aa deia« ki bi zastopala gospo-dinjo, k maii družini samo čez dan Naslov pove upiav. »S!ov Nar.« 1495 Viia na Bledu v lepi legi in razgledu, vse sobe meblo- vane, se pod iiotalml pogafl proda. — Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda". 1490 Hetlovano stanovanje z električno razsvetijavo obstoječe iz 2 sot>, poselske sobe in kuhinje event. brez kuhinje, se odda aalrsl« ateist strankL — Pismena vprašanja pod HStaiaa stranka 14.23" na upravni-Stvo »Slovenskega Naroda«. 142 i == Nova, vetfa ===== hiša na Glincah ae^ if^pejcipiej bm^smio. pssi stcoelaij !• tuču v UuManl *•* hll In stanrbejftllt pajrceJ. — Naslov pove upravništvno »Slovenskega Naroda«. Lesna trgovina na Južnem Štajersketn w§!!!!£iiradmka koji bi kot nakupovalec potoval fn iz-vrSeval tuđi drugovrstne rosle. Lc co-nudbe v stroki popolnoma izurjenih vestnih reflektantov 2 zahtevo pl«čr fe poslat' pod šifro „Potovaltil ur«)«iMikM na upr. »Slov. Nai.« 1468 Za zopetno obntovanje zaradi vojne ustavljene okrožne opekarne s stroji, z dvema okrožnfma pečema za izde-lavo zidne in zarezne opeke, se z» tako) išče 1?94 opekarski mojster, ki naj si sam preskrbt 2gslce, vkla-dalce in rdvažalce. — Ponudbe z na-vedbo zahtevane plače ob prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi, pri čemer se tuđi za^otavffa preskrbitev Živi), je nasloviti na ateUa Tilnaleai vL|aM]aaL i Cenjenim trgovcem, nradom, iolam nazoarijam, da zaradi prevzetja đmgega podjetja opvstlm svofe trgeviae ter prodafasm w wm&fBt anse-iteab VSO »TO'O Z«lor?O, ki obstoji iz Taakovratnega galaBtarl|fll#ga lal paplraoga blaga ter iolsklh !■ nradaUi pelrebiita. Prodaia se le na debelo! | Trgovina je odprta od 8. do 12. ure dopoldne, i ===== popoldne je trgovina zaprta. ===== Gospodična stara 19 let, bila je v trgovini Že eno leto, vajena tuđi Šivanja ftell wašm iM V kak* trffjTiB« Naslov pove upravniStvo »Slov. Naroda". H;4 Pisalne stroje vseh sistemov kapa|tjv prodala «a lamraUva t?rdka The Rex & CoM L?ub?an«. iaknaunon oHca St 7,1. n&dstropie, _______(»aapretl poste) 15 1 m VeJjo množino zmletega I žvepla 7O7o B sa io dobi. — Vpraša se ■ Ljubljana, „PoStnl predal 163.** ■SM-- sHBsHHLaaBaaaflHHBa^^ MT Izurjenega ~H& koncipijenta, Če mogoče s aubatltucijsko pra-vleo sprejme s 1. majom ali tuđi prof pisama eV. Karla Trlllerjay odvetnfka v Ljubljani. — Ponudbe z zahtevkom plače naravr.ost na pisarno Dalmatlnova ulica 7. 1435 ioli lepe, čiste in zdrave kakovosti se dobi pri tvrdki 1333 J. KNEZ, V LJUBLJANI, MARUE TEREZUE CESTA 3. Nodistka Pavla Novak KriiemiSki ulica H. 9.1. nd. se priporoča cenjenim damam za vsa v njeno stroko spadajoča dela. Sstrejeaa tvdl staro slamnlke ▼ prebarvaaie ta prekro|m|6« Novi slamniki in cvetke v zalogi. i IEPU1PIATHOI in papiron iv—uši en groš papiron zlepfjen meter k K 4.20 tiasaata vlotke, Sargoa la i i ewe*o plataa, ' Rudolf Bodenmuller, i I Ljubljana. Stari trg St 8. Jfodomestilno liililm mili parfumirano v «l«gaateik kartoalk fino opremlieno ducent 14*40 kron. Irtovd uečjl popust! Dobiva se pri tvrdki Im Din Ljubljana Sv. Petra cesta it. Z8. H peJM peflli st ■ N 5 docento* naprtj ■V Kapi a« lah«k "VI enovprežen voz ifl 1442 postelja z vso opravo. Kdo, pove upravniStvo »Slov. Naroda«- Oobro vzgojen« gospodična, katera ima veselje z otroki, dobi pri boljši rodbini stalno mesto 1459 pod ze'o upo-nimi po^o.'i. Po nsnila d.ije Gospa Hovotnj, Ljub!janaa —^— S"3rejme se — kt se dobro razume na pokončavanje hsic itd. za večji revir na Htvaške n. ^roti dobri plači, prosto stanovanje fn kos zerniie za obd^lnvati .'atančne^e se izvc pri tvrditi J. J. /Jagbs, S^pejmsta se vsls^^o ki se razumeta pri hišnih opravi'.ih. Ra ".veri plače dobila tuđi stanovan;e \r\ hrano v hiš' — Z^la^iti se ie ori A. ZANKL sinovi, Ljubljana, Resljeva cesta it. 1. 1452 Stanovanje oziroma prostori za pisarno v blizini sodnije se išče eventuelno se Kamenja stanovanje v tem kraju, s cenim pa lep:m stanovanjem na periferiji mesta. Tuđi se xnmen!a hiša na Dunaju z nišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „stanovale la zamena 840*. Kontoristnjo slovenščine in nemščine, steno^raftje tn stroiepisja veščo, 8^re rae fvrdka Norb Ztnler 4 sin, St Peter Sav. dolina. — Staretša trgovsko izmjena oseba, tuđi zmožna knjigovodstv, ima prednost. 1472 Damske bole bluze od K 45. do K 6*.— so na prodaj. Marifa Teretila cesta ata¥. 13, U. natfstr., vrata 107. 1494 EBEHspalsao oprano za eno osebo. Anton Ornntar, Slaka SaoBlftka ulica 129. !4S5 ^T Proda se dobro onranfeno ra*js»^ aoo in staiO nepo. kvarjeno pneumatik >. Naslov se izve v upravnštvu »Sloven. Naroda«. 1488 Išč9 mesečao sobo pri boljSi rodbini v IV. okraju (kolodvorsko predmestie). Cenj ponudbe prosim na „4t. 1OC0/14S1". z lacnjem vse velikost' ter razne sve- il-ke ima ni zaloei Oswalđ Dobeic, Lii2^:|axia9 RJsrtinova cesta 5. 1486 Hnni sa uv^ro o&rcn!ona zetrofija posteljica s in omK ?a za olslek®. Nas.ov pove upr. »Slov Naroda«. 1392 itiii io prodaialRa se sprel^ieia. Ponudbe v nemškem in slovenskem jeziku na modno trgovino HENHITl KENĐA, Linbljana, Mestnl trg. 1487 :: Vei stotin svetih:: je na prodaj en groš. Cena ta trgovce S 2*30 komad F. S* Helser, Selen- bnrgova ulica it. 6. 1500 Steklarska obrt in trgovina s p^sedo prav v blizini Gradca, prav dobro idoča, se zaradi družinskih razmer z zalogo vred takoj proda. Pojasnila daje kupcem narav-rost Bo^omir Lorber t Gradcu, Frledrichaasie 37 149a ] Dr. Derea^ii »• je vrail In zdrawi sopet oćetno In uiesno bolne« ] Ljubljana, Frančiskanska ulica 4. J I 1464 I ^^^^ v vseh barvah, za lister, volno, sukno itd. že od 10 zavit-^^v kov naprej se pošilja s poštnino in navodilom za K 17.20 Mm S"F" „HCHLATA", Steyrergasse 60 IIM Gradec B^r Na veliko popust. TUS SWF" Tuđi slov. dopisovanje. flHB HbIHI BHHIHHIHBBB H^H 99BH BBB^ ■ # —— PršporoSa za —^H I Modni salon spomladaosko sezijo § I JllDlf'M3S[uft6 alte* kiobukehee*ice| I najnoveJSih oblik B Židovska ulica štev. 3. za dame In dekllce I eat nunreki trn 1 linhlian^ PopravUa se sprejemajo. ■ ■ Dvorski trg i, Uoeijana. m mm m f a|B£j ^■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■B| sfKIHO CEHTRAL ■ «ež. »emil S Samo dva dni! Danes, sredo in jutri v četrtek. | 2 ■ ! IT FERN ANORA ~9S 1 jm j v velikem prekrasnem cirkuškem filmu v petih delih. |g S ŽIVUENJA NESKAUENO VESEUE. | ^1 B^F" Senzacija iz velikega cirkusa. *^S g m Ni sa mladino. n mm V petek, soboto, nedeljo in ponedeljek vm ^ SSavni detektiv 1499 jjg S 9BT STUART VVEBBS 19i i mm v napeto zanimivi kriminalni drami rp ■ Nakit grofise Witkowske. m tPrve predstave vsak dan tuđi za mladino. / P Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■ O«lwl*fc« al»wwle« W,0—.•— fcr—. li * $tl*ltjil*jeif S llHOJI StOVa 2a IU»«rwnl fendl okroglo 1,500.000 kron, j Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije. i Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstuf Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, In Oalfis. -------------------------------------------------Spr*|MM - l itapsil li prs4i|i vae vrste vreiaeaiaili papirjev. financira erarična dobace in dovoijuje vio«« n. k»ill»<« In t,tto