Naročnina mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica!
Novo mesto.
Izhaja vsak dan ijntra| razen ponedeljka tn dn«va po prazniku.
Izključna pooblaščenka *a oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	=
Urtdnlltvo In aprifli Kopltar|«va 6, L)obl|ana. Redazlone, Amminlstraziooe: Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001-4005.
Abbonamanti: Mesa
15 Lire; E.tero, meta 20 Lir«, hdiiione domenica, anno 34 Lira, bstero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10650 per gli abbo-namentl: 10.349 per 1* inserzioni
Filiale: -Novo me*to.
Concessionaria escluslva per la pubbliclti dl provenienza italiana ed estera: Unione PahbllcitA Italiana S. A, Milano.
II Bollettino No 651
Moderata attivita sul fronte Cirenaico
Un sottomarino nemico affondato
II Quartiere Generale delle Forze Arma-le comunica:
Moderata attivita di elementi esploranii sul fronte cirenaico.
Incursioni di forze aeree nemiche su Tripoli, Bengasi e sni dintorni di A t e-n e non hanno causato vittime.
La torpediniera »C i g n o« al comando del capitano di corvelta Massimo Franti ha affondato un sottomarino nemico.
Vojno poročilo it. 651
Omejeno delovanje v Cirenajki
Sovražna podmornica potopljena
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na cirenajškem bojišču omejeno delovanje izvidniških oddelkov.
Poleti sovražnih letalskih sil nad Tripoli, B e n g a z i in okolico Aten niso povzročili žrtev.
Torpedovka »C i g n o« pod poveljstvom korvetnega kapitana Massima Frantija je potopila sovražno podmornico
Avstralija se mora odločiti
Ali sporazum z Japonsko ali poraz — Tudi severna Sumatra zasedena — Neprestani napadi na Moresby
Tokio. 14. marca. AS. List »Hochic piše o položaju v Avstraliji in pravi, da ji preostane ali slediti zgledu Nizozemske Indije ali pa poskus rešiti se ter se tako obraniti pred vojno. Odgovornost za avstralsko usodo nosijo Člani avstralske vlade z ozirom na izredno težavne strateške pogoje, pred katerimi so je znašla Avstralija zaradi izkrcanja Japoncev na Novi Gvineji.
Tokio, 14. marca. AS. Tukajšnji tisk piše o izkrcanju japonskih čet na severni Sumatri ter o včerajšnji zasedbi Medana ter pravi, da so s tem Japonci okrepili svoje postojanke ob indijskih mejah ter imajo v svoji posesti izredno važne točke Indijskega oceana.
Rim, 14. morca. AS. Avstralski ministrski predsednik je povedal, da je avstralski zunanji minister dr. E. Andrevv odpotoval v\Vashington, kjer bo stopil v neposredni slik z ameriško vlado.
Saigon, 14. marca. AS. Uradno poročilo avstralskega vojnega ministrstva objavlja, da znašajo avstralske izgube v bitki za Malajski polotok in Singapur 17.000 mož.
Izjava voditelja »neodvisnih Avstralcev«
šanghaj, 14. marca. AS. Predsednik društva »Neodvisna Avstralija« Allan Ravniond je govoril na nekem zborovanju. Rekel je, da mora avstralska vlada podvzeti potrebne korake za sklenitev častnega miru z Japonsko zdaj. ko je japonska vlada pokazala svojo voljo prihraniti avstralskemu ljudstvu strahote vojne. Ker je bližnji japonski cilj Avstralija, je treba storiti vse v izogib narodne katastrofe. Pri pogajanjih z Japonsko naj bi po Ravmondovem mnenju posredovala kaka nevtralna država. Na zborovanju so sklenili, da bodo z vsem; silami delali za avstralsko neodvisnost in za sklenitev_ častnega miru z Japonsko. Upajo, da l>o gibanje dovolj močno in bo ilahko zlomilo pritisk Angležem prijaznih politikov.
Italijansko-nemški gospodarski posveti
Zmaga Osi zagotovljena tudi na polju proizvodnje
Rim, 14. marca. AS. Italijanski zunanji minister grof Ciano ter poslanik Giannini sta se sestala z nemškim veleposlanikom von Mackensenom in ministrom Clodiusom. Sklenili so več dogovorov, ki bodo uredili gospodarsko in finančno sodelovanje med Italijo in Nemčijo do konca leta 1942. Dogovori se tičejo predvsem izmenjave surovin, ki se bo povečala in ki bo znatno pospešila vojno proizvodnjo. Nemčija bo pospešila v i talijo
izvoz bencina, železa in jekla. Prav tako je bilo obravnavanih več vprašanj, ki zadevajo skupne interese obeh držav v zasedenih krajih. Prišlo je do sklepov zlasti glede Grčije ter glede gospodarske obnove v tej deželi. Ti pogovori so nov dokaz, da so sile Osi enako močne na gospodarskem polju kakor na vojaškem polju in da je zmaga zagotovljena tudi na polju proinvodnje.
Gandhi o neodvisnosti Indije
Stockholm, 14. marca. AS. Dopisnik nekega švedskega lista je izvedel v Novih Delhih za Ghandijevo izjavo glede angleške obljube, da bo Indija |>o vojni postala dominion. Rekel je, dn Anglija mora priznati, da je zagrešila proti Indijcem najtežje zločine v teku dolsega go-sporlovanja nad Indijo in da prazne obljube v bodoče ne bodo mogle več spremeniti mišljenja indijskih nacionalistov.
Tokio, 14. mar. AS. Agencija Domei poroča iz Medana na Sumatri, da so japonske čete, ki so se izkrcale v Laboenhanroeju na severni Sumatri, zasedle otoško glavno mesto Medan brez odpora in sicer ob 8.30 vzhodnega časa v petek,
Bangkok, 14. mar. AS. Radijska postaja v Ban-doengu, ki je prenehala oddajati 1. marca čim so se približale japonske čete, je ponovno začela oddajati 10. marca. Oddaje so v holandskcm, malajskem, japonskem jeziku in v jezikih indijskega otočia.
Tokio, 14. marca. AS. Japonske čete, ki so se ob prvih včerajšnjih jutranjih urah izkrcale na severni obali Sumatri, so zasedle skrajne severne kraje otoka. Nekateri japonski oddelki so potem še napredovali in so popoldne zasedli letališče Lokoga. Drugi japonski oddelek se je medtem izkrcal brez lastnih izgub na otoku Vieh, ki leži
blizu skrajne severne točke Sumatre in je zasedel Sabang, 200 km stran od Meddna
Saigon, 14. marca. AS. Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v Novih Delhih, je poveljnik angleških čet v Indiji \Vavell izjavil, da je indijska vlada izdala potrebno odredbe za pospešitev obrambnih del na indijskem ozemlju. Posebno hitro bodo gradili letališča, kjer bodo delali 24 ur na dan.
Rim. 14. marca. AS. Avstralski ministrski predsednik Curtin se je šele danes odločil sporočiti, da se križarka »Pertlu ter stražna ladja »Yarra< nista vrnili iz morja okoli Javo in da ju je smatrati za izgubljeni. Dodal je. da ni^ nobenih poročil, kaj je s |K>sndkama. Na križarki »Perilu je bilo 683 mož. na >Yarri« pa 115.
Rim, 14. marca. AS. Reuter fioroča iz Svdne-ya, da so skupine japonskih bombnikov včeraj ponovno napadle Moresby. Poleg tega je bil tudi izvršen japonski letalski napad na neko drugo točko otoka llyarl, 10G0 milj zahodno od Mores-byja.
Stockholm, 14. marca. AS. I/indonski dopisnik lista »Svenska I)asehlndef« piše. da je londonski tisk živo v skrbeli za usodo otoka Cev-lonn. Ixindon«kj listi pišejo o obrambnih ukrepih na Cevlonn in poročajo, da se je pred kratkim tam izkrcaio več indijskih čet. ki bodo branile otok.
Nemško vojno poročilo
Novi boji na Krimu
Brezuspešni napadi prinašajo Sovjetom le izgube — Od 6. do 12. marca so izgubili 209 letal — 9 angleških letal sestreljenih
Govor dr. Goebbelsa na Dunaju:
Zmagati, pa naj velja kar hoče
Dunaj, 14. marca. AS. Na včerajšnjo obletnico priključitve Avstrije k Nemčiji je imel minister dr. Gobbels velik govor na Trgu junakov pred bivšo dunajsko vladno palačo. Poslušala ga je velika množica članov moških in ženskih organizacij in na trgu je vihralo na stotine zastav s kljukastim križem. Najprej je govoril mladinski voditelj Baldur von Schirach. Za njim pa je povzel besedo propagandni minister dr. Gobbels in dejal, da jo kakor pred enim letom prinesel n« Dunaj pozdrav Vodje, ki je sedaj, ko se končuje zima, posebno zaposlen z vrhovnim jjoveljstvom. Churchill (žvižg med množico) je pred dnevi sprejel nekaj avstrijskih Židov, ki jim je rekel, da so med Dunajem in Berlinom nepremostljiva nasprotja. (Ironičen smeh). Govoril je o mišljenju in hotenju, toda v Nemčiji je eno samo mišljenje in hotenje, trdna volja do zmage, pa naj velja kar hoče. Hitler nas ni poklical k udobnemu življenju, marveč k udeležbi in sodelovanju pri zgodovinskih dogodkih. Ljudstvo vzhodne marke ne želi jieliti z Nemčijo le ugodja, marveč tudi potrebne žrtve za obstoj. Povratek vzhodne marke v Nemčijo, ki je bil dolgo časa le domotožje, je danes resnica, zapečatena s prelito krvjo. Pred enim letom sem rekel, da bo naša armada dosegla velike zmage; danes lahko ponovim takšno trditev. Svet bo prestal še mnogo pretresljajev, preden bodo sile Osi uresničile novo Evropo. Ne moremo zahtevati, da bi bil v treh mesecih podrt imperij, ki so ga gradili tri stoletja, smo pa na najboljši poti k
izpopolnitvi tega velikega dejanja. Nekega dne se bo angleški imperij sesul. Edino njegovo upanje je bila zima. Toda ta letni čas ni večen in današnji veseli dan, ki ga ogreva prvo, sicer še mlačno pomladansko sonce, je kakor simbol. Pet mesecev smo čakali pomlad. Ona nam daje nov pogum, novo upanje in sprošča naše vojaške sile. Nihče ne zanika, da je bila zima trda, trda zlasti za naše vojake na vzhodnem bojišču, ki so pokazali nadčloveške napore.< Z zatrditvijo, da se nemški narod bliža svetli bodočnosti in zmagi, je dr. Gobbels končal svoj govor s trojnim vzklikom Nemčiji, narodu in Hitlerju.
nitlcrjev glavni stan, 14. mar. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na Krimu je sovražnik po daljšem odmoru zopet napadel z močnimi, po letalih in tankih podprtimi silami nemško-romunsko postojanke na polotoku Kerfu. V trdih bojih so bili napadi odbiti 7. visokimi izgubami za nasprotnika. Pri tem je bilo uničenih 46 sovražnih tankov.
Tudi na ostalih odsekih vzhodnega bojišča jc sovražnik brezuspešno nadaljeval svoje napade.
V	letalskih bojih jc bilo včeraj sestreljenih 17 sovjetskih letal ne da bi bilo pri tem kaj lastnih izgub.
Sovražno letalstvo je izgubilo v času od 6. do 12. marca 200 letal, od tega 130 v zračnih bojih, 2G jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, 7 pehota, ostala pa so bila uničena na tleh. V istem času je bilo na vzhodni fronti izgubljenih 9 lastnih letal.
V	Severni Afriki so bila bombardirana angleška skladišča in zbirališča čet blizu lo-b r u k a.
Nad Rokavskim prelivom in nad zasedenim zahodnim ozemljem so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili 8 angleških letal.
Zadnjo noč je sovražnik metal bombe na razne kraje v zahodni Nemčiji, predvsem na stanovanjske četrti v K o I n h. Civilno prebivalstvo je imelo malenkostno izgube. En angleški bombnik jo bil sestreljen.
Berlin. 14. marca. AS. Tz vojaških virov se je izvedelo, da je sovražnik od četrtka nuiprej jKinovil svojo ofenzivo pri Toganrogu in Stalinu v donskem področju. Nemški protinapadi proti številčno nadmočnim sovražnim silam so dosegli pojKilu uspeh. Nemška pehota je zasedla
neko postojanko, ko jo je sovražnik divje hranil. Tu kakor tudi na drugih bojiščih je imel sovražnik zelo težke izgube. Tudi nemško letalstvo je bilo delovno na celotnoin bojišču ter je osredilo svoje napnde zlasti na sovražnikovo zaledje ter na zbirališča čet.
Rim, 14. marca. AS. Agencija Reuter poroča, dn je neka nemška podmornica napadla neko angleško pristanišče na otoku Santa Lucit in je s torpedi zelo poškodovala dve ladji v pristanišču.
lova določila glede prehrane
Rim, 14. marca. AS. Odbor ministrov je včeraj izdal nove važne ukrepe glede prehrane. Po tehtnem pretresu vseh potreb in pridelovalnih možnosti se je odbor odločil za tele ukrepe, ki bodo prišli do veljave 15. marca:
a) Omejitev osnovnega obroka kruha za 25 %. Od te omejitve so izvzeti dodatki, dovoljeni različnim vrstam delavcev, tako da jim je sedaj odmerjen tale obrok: 150 gr za navadne delavce, 250 gr za težke delavce, 350 gr za delavce, ki opravljajo najtežja dela. Za noseče matere ostane obrok '300 gr.
obletnica slovaške neodvisnosti
V prijateljstvu s silami Osi je Slovaška že lepo napredovala
Tretja
Rim, 14. marca. AS. Mlada slovaška država, f kateri živi že zelo stari narod, je praznovala včeraj 3. obletnico svoje neodvisnosti. 14. marca 1939 je bratislavski parlament na slovesni seji proglasil svojo osvoboditev izpod čehoslovaske sužnosti. S te in dogodkom se ni uresničila le stara slovaška želja, živeti v svobodni domovini, marveč je bil ta dogodek naraven in logičen razvoj naroda, ki je bil že utrujen pod jarmom praške vlade, ki je z državnim udarom odpravila obljubo, da bodo Slovaki dobili avtonomijo ter te odvedla v češke zapore najuglednejše slovaške osebnosti, med njimi tudi sedanjega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Tuko, V treh letih se je mlada država že na vseh področjih lepo organizirala. Uredila je svoje neodvisno življenje, dala si je ustavo, zakone in uredbe ter je rešila mnogo vprašanj vseh vrst. Republika je združila državljane v eno samo stranko po načelih i totalitarne države. Na socialnem polju je bila od- 1
pravljena brezposelnost, sezidanih je bilo mnogo delavskih hiš, bolnišnic za delavce, preskrbovališč. Sedaj se izvaja agrarna reforma, ki je omogočila obstoj tisočem kmetom. Tudi na industrijskem jiodročju so bili doseženi veliki uspehi. Velik napredek so pokazali tudi kino gledališče in umetnost. Najdragocenejši dar neodvisnosti pa je zagotovitev svobodnega intelekt. življenja. Kulturni stiki Slovaške z velikimi silami Osi so se okrepili ter jo nezlomljivo navezali na prijateljstvo Italije in Nemčije. Odlično opremljena slovaška vojska se na vzhodnem bojišču junaško bori ob boku Osnih vojakov. Italija je bila med prvimi državami, ki je navezala kulturne in trgovske stike s Slovaško, ki je pristopila v trojno zvezo in s tem dala svoj prispevek k borbi, ki hoče dati Evropi in svetu trajni mir, osnovan na svobodi in pravičnosti. Slovaška republika lahko torej upravičeno slavi 3. obletnico svoje neodvisnosti.
b)	Zvišanje mesečnega obroka testenin za južne italijanske pokrajine. Dosedanji obrok testenin se zviša na 500 gr mesečno za naslednje pokrajine: Abruzzo, Molise, Campani, Puglie, Calabria, Sicilia in Sardegna.
c)	V drugih pokrajinah se zviša obrok mesa. Zvišek bo znašal povprečno 30 do 50 % več kot sedanja količina. V večjih mestnih naseljih bodo lahko dvakrat tedensko delili meso.
d)	Od 1. aprila 6e zviša mesečni obrok sladkorja za dojenčke in otroke do 14 let za 100 gr mesečno.
e)	Zvišana izdaja sladkorja za izdelovanje marmelade in zlasti za otroška hranila.
Zaradi zmanjšanega obroka kruha bodo morali poljedelci do 31. marca oddati določeno količino žita in koruze. Količina je določena takole: izdelovalci, ki sami pridelujejo, bodo morali oddati 15 kg žita ali 25 kg kotuze, izdelovalci pa, ki sami ne pridelujejo, 25 kg žita ali 40 kg koruze. Namesto žita ali koruze lahko oddajo tudi ustre-zajočo količino moke.
Rim, 14. marca. AS. »Messaggero< piše o ukrepih, ki jih je izdal medininistrski odbor glede omejitve kruha in pravi, da jih je treba presojati pod trojnim vidikom: predvsem gre za prehodno določilo, kakor je izrecno rečeno v poročilu, ker je treba premostiti težave, ki bodo naravno nastopile med staro in novo letino. Drugič pa je določilo o zmanjšanju krušnega obroka izenačeno po raznih pokrajinah z zvišanjem mesečnega obroka testenin in mesa. Tretjič se je odbor posebno oziral na otroke in je povečal mesečni obrok sladkorja za izdelovanje marmelade, namenjene zla-, sti za otroška hranila. Tajnik fašistične Stranke je tudi odredil, da bodo šolske kuhinje, kamor zahaja nad milijon otrok, podaljšane do konca šolskega leta. Pripomniti je treba tudi, da ta nova določila ne veljajo za različne vrste delavcev, ki dobivajo dodatni obrok. Nova doiočiia giede pre-
»Queen Mary« poškodovana
Buenos Aires. 14. marca. AS. V argentinskih mornariških krogih zatrjujejo, da je bila angleška prekooceanska ladja >Queen Mary<, ki je pred nekaj dnevi zapustila Rio de Janeiro z 10.000 ameriškimi vojaki na krovu in jo odplula v neznano smer, torpedirana. Pravijo, da je »Queen Maryc, ki je bila zelo poškodovana, zdaj prispela v neko angleško oporišče na otočju Malvine.
Napetost med Francijo in USA
Berlin, 14. marca. AS. V dobro obveščenih berlinskih krogih z zanimanjem zasledujejo ugotovitev uradne vichyjske agencije o francosko-ame-riških odnošajih, ki so postali zelo kritični. Z nemške strani pripominjajo, da se bodo z ozirom na delikatni značaj teh odnošajev omejili zgolj na opazovanje, dokler ne bo prišlo do kake odločitve.
Proga Berlin—Krim
Stockholm, 14. marca. AS. »Dagens Nyheterc poroča, da je bila med Berlinom in Krimom odprta nova neposredna železniška zveza, namenjena vojaškim potrebam. Proga je dolga 2500 km.
Pred koncem preiskave o atentata v Ankari
Berlin, 14. marca. AS. Na pristojnih mestih so povedali, da bo skorajšnja objava o uspehu preiskave zoper atentatorje v Ankari najverodostoj-nejši odgovor na nesramni članek »Izvestij«. Kakor je znano, jo ta list nesramno namigaval, češ, da so atentat inscenirali Nemci. To pa ni bilo preveč modro. Uspehi o preiskavi prav gotovo ne hodo ostali skriti in sumljive osebe ne bodo mogle več zahtevati gostoljubja na kakem diplomatskem ali konzularnem sedežu.
Omejitev avtomobilskega prometa v Angliji
Lizbona, 14. marca. AS. Iz Londona poročajo, da bodo s 1. aprilom ukinjene vse dodatne dobave bencina in da bo z majem uporaba bencina zmanjšana na polovico. Izdan bo odlok, ki 1k> prej>ovedal promet vseh avtomobilov, ki niso v vojaški službi.
hrane niso prišla nepričakovano, saj jih je italijanska javnost že predvidevala in jih zato sprejema disciplinirano v zavesti, da bodo te žrtve, ki jih nalaga vojna, kronane z zmago. Sicer pa bodo omejitve v prehrani uvedene in bodo vedno večje v vseh evropskih državah. V Angliji na primer, kjer je vlada obljubila, da civilno prebivalstvo ne bo prizadeto, že imajo racioniranje na osnovi »točke, kakor veljajo v Ilaliji za obleko.
V	Franciji znaša obrok kruha 100 gramov, v Belgiji, Nizozemski, Danski, Norveški, Češki, Poljski, Srbiji in Grčiji bi-bila lakota, če bi ne priskočile na pomoč sile Osi z velikim čutom človekoljubja.
V	Švici dobo le dve jajci na mesec, v Romuniji dobe le petkrat na teden kruh, v Bolgariji, kjer so imeli v krušni moki 50% koruzne moke, so zadnje dni zmanjšali obrok krušne moke na 25%. Gre torej za določila, ki zadevajo ceU> Evropo, bojujoče se in nevtraine države.
Uradni
Oprostitev od plačevanja šolskih taks
VIKTOR EMANUEL III., po milosti lxi ž ji in narodni volji Kralj Italijo in Albanijo, Cesar Abesinije.
Senat in fašistična in korporacijska zbornica sta po svojih zakonodajnih odborih odobrila in Mi smo potrdili in proglašamo tole:
Člen 1. Prifcnši z vseučiliškim letom 1011 12-XX so slovenski slušatelji, prihajajoči z medicin-sko-kirurgično fakultete ljubljanske univerzo in rojeni na ozemlju, ki pripada tej pokrajini, če se vpišejo zaradi dopolnitve svojega študija na univerzah Kraljevine, oproščeni plačevanja celotnega zneska šolskih taks in dodatnih taks. Zavezani pa so plačevati prispevke katere koli vrste.
Člen 2. Ugodnost iz prednjega člena ne velja za slušateljo ponnvljače, izredne in za tiste slušatelje, ki niso vsako leto opravili izpitov po učnem načrtu, določenem po fakulteti za prejšnje leto, ali ne več ustreznih izpitov po učnem načrtu, določenem po fakulteti za prejšnje leto, ali ne več ustreznih izpitov ali takih, ki hi se po presoji rseuČIliških »blnstov v relotj lahko šteli za enakovredne glede na omenjeni načrt.
Člen 8. Vsote, za katere se univerze prikrajšajo v zvezi z ugodnostjo iz toga zakona, so tem povrnejo iz državnega proračuna.
Odrejamo, da so ta zakon, opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italijo in ukazujemo vsakomur, du se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje kot državnega zakona.
Dano v Itlniu, dne 2«. januarja 1942-XX.
VIKTOR EMANUKL MUSSOLIN1 - BOTTAI - DI REVEL.
Videl varuh pečata: GRANDI.
Določbe za prihajanje in odhod iz Ljubljane
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi Člena 3. kr. ukaza z dne 8. maja 1!>I1-XIX št. 891,
glodo na svoje naredbo z dno fl. februarja 1(112 XX št. 17. z dno 17. februarja 1!>I2-XX št. 28 in z dne 27. februarja 1942-XX st. 32,
smatrajoč za umestno, da sc zadevni predpisi vzporedno in izdajo v skupnem besedilu in
po ustreznem sporazumu z voj. oblastvom,
odreja:
Vso osebo v starosti nad štirinajst let morajo imeti za odhod z ozemlja občino Ljubljana, kolikor ga zajema po vojaškem oblastvu postavljena kontrolna črta, ali pa za prihod v to ozemlje rodno prepustnico in smejo prehajati odinole preko nadzornih postaj ob cestah in železniških progah, ki vodijo proti Brezovici, Dravljam, št. Vidu, Kle-čam, Jožici. Tomafeverou, llriistju, Zalogu, I)o-hruniam, Škofljici in Studonoii-lgu.
Proti osebam, ki bi skušale vstopiti na poprej omenjeno ozemlje ali ga zapustiti na drugih krajih mimo naštetih, se uporabi orožje, in sicer podnevi po onem samem pozivu, ponoči, t. j. od 20. do ti. ure, pa brez poziva.
Člen 2. Prepustnica so izda na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki se mora, izvzemši v primerih dokazane nujnosti, vložiti vsaj pot dni prej pri naslednjih uradih ali pnveljništvih:
a) v občini Ljubljana pri okolišnih policijskih stražnicah,	- -
h) v ostalih krajih pokrajine pri urndih javne varnosti ali pri najbližjem postajnem poveljništvu l;r. karabinjorjev.
Člen 3. Prepustnica mora biti kolkovana s kolkom L 0.50 in opremljena s lotografijo, če prizadeli nima osebne izkaznice ali kake drugo po členu (S. naredite z dne 24. januarja 1042-XX št. 7 enakovredne listino.
Podatki listino se morajo vpisati v propustnim. Člen 1. Posebna prepustnica po tej naredbi se no zahteva od oseb. ki imajo rodno dovolilnico za prihajanje na ozemlje Ljubljanske pokrajine ali za odhalnnje z njega.
Člen 5. Kdor nima stalnega bivališča v mestu Ljubljana znotraj kontrolne črte iz člena 1., pa bi ga zalotili znotraj te meje, ali kdor ima svoje stalno bivališče v mestu Ljubljana znotraj te črte, pa bi ga zalotili zunaj nje brez propustnice ali z zastarano propustnico, se takoj zapre in se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev in v denarju od 100 do 3000 lir.
Kdor koli se zaloti pri prehodu na drugih krajih razen določenih v členu 1., se takoj zapre in kaznuje, če dejanie ni huje kaznivo z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 lir.
Danicle Vnrfe:	3
Kitajska in njeni diktatorji
Nekaj dni po kilnjskeni novem letu (1028) me ie čan-tso-lin povabil na kosilo. Preden smo sedli k mizi, smo se razgovarjali .kot vedno, kadar sem bil v družbi kitajskih generalov, o Duceju. Jasno ic, da ti kitajski vojskovodje ne bodo nikdar tuneli, kako je mogel predsednik italijanske vlade vlili svojemu narodu toliko samozavesti in povojno Italijo pripeljati v dobo fašistične Italije. Radi bi sledili njegovemu zgledu, toda ne vedo kako. .. čan-tso-lin je mislil, da bi mu italijanski poslanik to skrivnost lahko razodel. Dejstvo, dn lihe Mussolini, izgovorjeno v kitajščini Mu-tso-lin. tnko sliči njegovemu, niti je vlivalo upanje, da bo le on, če sploh kdo. lahko stopal po stopinjah velikega Italijana.
Medtem pa se je nacionalistična vojska že bližala Pekingu, prodirajoč v treh smereh: dve armadi iz južnih provinc in ena iz severo-zapadnih preko nankavškega prelaza.
Čan-tso-lin je zapustil mesto nekaj dni pred prihodom sovražnika. Njegov odhod je iiil slovesen in sc ne more primerjati z begom. Dan prej ie sprejel diplomatski zbor in se od nas poslovil, obžalujoč, da njegova »borba proti komunizmu« ni bila srečnn. Odpotoval je z vlakom proti Mtikdcnu, toda ob prihodu na_ postajo je vlak zletel v zrak zaradi bomb, na-" stavljenih pod mostom. Več mesecev ni bilo mogoče zvedeti, ali ie generalissimus živ ali mrtev. Šele ko ga ie nasledil sin čnng-hsue-liang. sc je zvedelo, dn ic oče umrl eno uro po atentatu. Okoli njegove smrti se je spletla druga legenda:
Ko je ranjen ležal v nosilnici, je zagledal poleg sebe zvestega tovariša, starega Tupana iz
razglasi
Za sojenje takega kaznivega dejanja je pristojno vojaško vojno sodišče.
Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan 16. marca 1942-XX. Z njo se razveljavljajo naredbe z dne 6. februarja 1942-XX št. 17, z dne 17. februarja IQ42-XX št. 28. in z dne 27. februarja 1942-XX št. 32.
Ljubljana, dne 9. marca 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI.
Besedilo za prisego županov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podslavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja
1941-XIX	št. 291,
na podslavi kr. uredbe z dne 26. dec. 1941-XX št. 1583, s katero se razteza veljavnost osnovnih zakonov Kraljevine na ozemlja, priključena s kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in z dne 18. maja 1941-XIX šl. 452 in	•>
glede na svojo naredbo z dne 24. januarja
1942-XX	št. 12
odreja:
Člen 1. Besedilo člena 10. naredbe z dne 24. januarja 1942-XX št. 12 se zamenjuje z naslednjim: »Zupan in podžupan morata pred nastopom svoje dolžnosti priseči pred Visokim komisarjem ali funkcionarjem, ki ga on odredi, takole:
.Prisegam, da bom zvest Kralju, Cesarju in Njegovim Kraljevskim Naslednikom; da. se bom zvesto ravnal po ustavi in drugih državnih zakonih; da bom izpolnjeval svoje dolžnosti marljivo in z vnemo za občno blaginjo in v korist uprave in spravljal svoje vedenje, tudi zasebno, vedno v sklad z dostojanstvom svojega položaja.
Prisegam, da nisem in tudi ne bom član združenj ali strank, katerih delovanje bi se ne skladalo z dolžnostmi mojega položaja.
Prisegam, da bom spolnjeval vse svoje dolžnosti samo v korist nerazdružljive blaginje Kralja, Cesarja in domovine.'
Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 4. marca 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI.
Nedeljsko delo v premogovnikih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. mala 1942-XIX St. 291.
glede na zakon bivle jugoslovanske države o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922,
smatrajoč za umestno, da se zvija proizvodnja premoga v premogovnikih pokrajine in
po zaslišanju prizadetih sindikalnih organizacij,
odreja:
Člen 1. Premogovnikom Ljubljanske pokrajine se dovoljuje delati razen ob delavnikih tudi vsako drugo nedeljo.
Za tako delo se mora dati osebju, ki bi delalo na nedeljo, nepretrgan počitek 36 ur ▼ zvezi z nedeljo, na katero se ne dela.
Nedeljsko delo se mora poleg tega nagraditi s 50-odstotnim pribitkom iz § 10. zakona o zaščiti delavcev z dne 28. lebruarja 1922.
Člen 2. Nedeljsko delo tz prvega odstavka prednjega člena mora prijaviti podjetje naslednji dan rudarskemu glavarstvu.
Čleu 3. Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 20. februarja 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI.
Cene enotnemu obedu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1942-XIX št. 291.
glede na člen 4. naredbe z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124,
glede na člen 2. naredbe z dne 29. oktobra 1941-XX št. 140 in
glede na naredbo z dne 5. marca 1942-XX št. 37,
odreja;
Člen 1. Cene enotnemu obredu za večerjo ob sobotah ter za kosilo in večerjo ob nedeljah v gostinskih obratih se določajo takole:
v obratih posebne kategorije.....L. 15.50
v obratih L kategorije ...... L. 13.50
v obratih IL kategorije ...... L. 11.—
v obratih BL kategorije ......L. &75
v obratih IV. kategorije ......L. 5.—
rn ................■■I————e——ma—
Heilungtana. Tudi on je bil ranjen. Čan-tso-lin je pokazal nanj in dal uknz. zadnji v življenju: »Ubijte ga!«
Ubili so ga. Zakaj?
Čan-tso-lin je čutil, da je prišla njegova zadnja ura, in ni hotel, da bi ga stari prijatelj preživel. Ukaz je bil dan iz gole ljubezni. Tako se bosta dva vojna tovariša lahko srečala na »rumenih poljanah«, kjer se družijo duhovi umrlih kitajskih vojskovodij.
II. Nankino
Do mojega prvega obiska v Nnnkingti je prišlo zaradi tega. ker je bilo treba skleniti novo italijansko-kitajsko trgovsko pogodbo, ki naj bi nadomestila tisto iz leta 1866, enostransko odpovedano od nacionalistične vlade generala Čangkajška
Kdor potuje po Kitajskem, dobi vedno vtis, da so vse stvari okoli njega veliko večje. To pot nisem videl okrog sebe drugega kot veliko obdelano planjavo. Pretekli so dnevi, toda še zmerom sem skozi okno opazoval isto panoramo. Ko je sonce zahajalo, sem videl žene — zdele so se mi vedno iste — ki so pre-kopnvale erude prsti, njihove postave pa so metale dolge sence na rumeno zemljo. Peljali smo se preko stare, zapuščene struge Rumene reke in preko reke v njenem novem koritu, po katerem teče od leta 1882. Železniški most preko nje nosijo stebri s 102 arkadama. Nisem še videl vode tako polne črne prsti. Ni samo rumena, kot pravi njeno ime; nosi tudi kepe zemlje, ki sliči jo leopardovim lisam. Nad ogromno površino vode pa se razteza ažurno nebo, pomešano s prahom, prnv tako rumenim. Nn desni strani reke so bregovi iz puhlice. V njej so velike votline, pribežališča razbojnikov.
Povsod je vse polno vojakov, na postajah in v vlakih. Potujejo v odprtih vagonih, na
Zvezni Tajnik pri zasedanju vseučiliške organizacije
Ljubljana, 13. marca.
Včeraj je Zvezni Tajnik dr. Orlandini predsedoval zasedanju univerzne orgnnizacije v Ljubljani. Zaupnik inž. Carra je predstavil Zveznemu Tajniku člane Direktorija ter orisal delo pretekle dobe. Po referatu je podzaupnik Zupec Franc naslovil na dr. Orlandinija pozdrav v imenu vseh članov, ki so se vpisali v OUL z namenom, da lo-
jalno sodelujejo z Italijanskimi Oblastmi v vedno uspešnejši razvoj univerze, središče starodavne slovenske kulture v okviru nove italijanske Pokrajine. Zvezni Tajnik je z veseljem vzel na znanje besede podzaupnika in se je zadržal z navzočimi v pogovoru o najnujnejših vprašanjih, ki se nanašajo na življenje akademikov ter obljubil pri njih reševanju svojo pomoč.
Če se ne vzame druga jed, se zgoraj določen- cene znižujejo za 4 lire v obratih posebne in I. kategorije, za 3 lire v obratih II. kot., za 2.79 lire v obratih III. in za 2 liri v obratih IV. kategorije.
člen 2. Ostale določbe iz naredbe z dne 29. oktobra 1941-XX št. 140 ostanejo nespremenjene.
Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo dne 14. marca 1942-XX.
Visoki komisar zn Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI.
Pokrajinska komisija za konfiniranje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
na podslavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 194I-XIX št. 291 in
Slede na svojo naredbo z dne 20. septembra :ix št. 107 z določbami o varnostnih odredbah proti nevarnim osebam
odreja
Člen 1. Tajnik Zveze bojevniških fašijev Ljubljanske pokrajine je član pokrajinske komisije za policijsko koniiniranje iz člena 4. naredbe z dne 20. septembra 194!-XIX št. 107.
Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 12. marca 1942-XX. Visoki komisar za Ljnbljnnsko pokrajino: EMILIO GRAZIOLL
f Podaljšanje prometnih dovolil
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941—I— št. 291 in
glede na člen 5. naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX Št. 13, člen 6. naredbe z dne 12. julija 1941-XIX, št. 65. člena 3. in 4. naredbe z dn-14. oktobra 1941-XI— št. 129 in člen 3. naredbe z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135, odreja:
člen 1. Rok veljavnosti prometnih dovolil iz Členov 3. in 4. naredbe z dne 14. oktobra 1941-XIX št. 129 za potniške avtomobile, zasebne in v javni rabi, za motocikle brez prikolice in i. njo, na bencinski pogon se podaljšuje do 30. junija 1942-XX, ne da bi moroli njih inv"t-niki za to zaprositi.
Člen 2. Ta naredbn stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 12. marca 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLL
Ukinitev postanka pri vseh potniških vlakih na postaji Ljubljana—Rakovnik
Pričenši z nedeljo, 15. marca f. 1., se ukinejo do nadaljnega na postaji Ljubijana-Rakovnik postanki pri vseh potniških vlakih. Potniki iz Ljubljane, namenjeni na Dolenjsko, bodo morali vstopati na postaji Ljubljana glavni kolodvor in oni na Dolenjskega, namenjeni v Ljubljano, bodo morali izstopati nn postaji Ljubljana glavni kolodvor. Isto velja tudi za odpravo prtljage.
Pesnik Franjo Neubauer - sedemdesetletnik
Danes praznuje na Dolenjskem pesnik Franjo Neubauer svoj sedemdeseti rojstni dan. Lep in pomemben jubilej je to. Zato nikakor ne sme naša javnost kar tako mimo njega.
Franjo Neubauer se je rodil dne 16. marca 1872 na znanem mi-renskem gradu, kjer je bil njegov oče za oskrbnika. Pozneje se je vsa rodbina preselila na Mirno. Mati je bila izvrstna pevka so-pranistka in od nje je podedoval tudi sin dober glas in veselje do petja. Ljudsko šolo je obiskoval v Mokronogu, gimnazijo pa v Ljubljani in v Novem mestu ter dve leti tudi v Beljaku. Tam je bil njegov profesor slovenščine blagi Jožef Len-dovšek, ki ni bil pesniku samo profesor, ampak tudi najboljši prijatelj. Od njegovega sina Bogdana je privzel Neubauer psevdonim Bogdan. Po maturi je stopil v ljubljansko bogoslovje, pa je odšel zaradi nenadne očetove smrti. Vrnil se je pa spet v bogoslovje in sicer v Celovec. Ondi je študiral tri leta in urejeval list, ki so ga izdajali slovenski bogoslovci. Za ta list je večinoma tudi sam pisal. V zavodu je vodil tudi petje slovenskih bogoslovcev. V Celovcu se je seznanil tudi s pisateljem Ksav. Meškom, do katerega ga veže še danes iskreno prijateljstvo. L. 1900 "a je sprejel v svoje bogoslovje veliki djakovski škof Josip Ju-raj Strossmayer. Tam je bil Neubauer tudi posvečen. Eno loto je nato služil kot kaplan, potem pa več let kot katehet v Rumi in v Zemunu. Zaradi bolezni je bil upokojen, po svetovni vojni pa je odšel kot ekspozit v Veliki Gaber pri Št. Vidu na Dolenjskem. Tamkaj je ostal malone 20 let. Posvetil se je z vso vnemo dušnemu pastirstvu in hodil inaševat pozimi in poleti na razne tamkaj-
katerih imajo razpete šotore. S seboj vozijo poljske topove v popravilo. Možje in konji živijo in spijo pod milim nebom. Na vseh postajah je vrezan na črn kamen manifest. Podpisan je general Feng-vu-siang: »Čeprav nosimo uniforme, vendar nismo zato tu, da bi sc borili, da bi zatirali, ampak da bi gradili ceste, ustanavljali knjižnice in bolnišnice in sploh pomagali narodu... itd.«
Nanking ie vsaj tako velik kot Peking, če ne večji, toda name je naredil vtis prazne lupine. Znotraj obzidja ni pravega mesta, ampak močvirje, trst je, obdelana polja in sem pa tja kakšna vas. Ceste so poljski kolovozi.
Prebivalstvo je redko v primeri z važnostjo glavnega mesta; tujci so večinoma odšli za časa napredovanja nacionalističnih čet. Mislim, da jih ni bilo nikdar veliko, danes jih je šc 14, med njimi je tudi neka Evropejka. Standard Oil ima lepo hišo na gričku, poslopje ungle-škega konzulata bi bilo lepo, toda vojaki so ga oropali in opustošili. Jc šc poslopje pomorske carinarnice in nekaj drugih.
Pojasnilo, zakaj je toliko zapuščene zemlje v notranjosti mesta, je takole: v drugi polovici preteklega stoletja je bil Nanking oblegan 12 let. Obleganci so razrušili prebivališča tostran zidov ju, dn bi obdelali čim več rodovitnega polja. Od takrat mesto ni bilo več obnovljeno. Škoda, da ni več ponosu vse dežele — čudovite pagode_ iz belega porcelana, zgrajene za časa vladunja cesarja Yunglo; imela je osmerokoten stolp, visok 80 m in razdeljen na deset stolpičev s poševnimi strehami iz zelene in modre opeke. Z napuščev so viseli zlati zvončki, ki so že ob lahni sapici zvonili. Prav na vrhu stolpa pn je bila zlata krogla, s katero so bile spete verige, okrašene z drugimi manjšimi kroglicami, imenovanimi biseri dobre sreče. Odkar tega stnlD« ni več, je konec sreče v Nankingu.
(Dalje.)
šnje podružnice. Posebno skrb pa je posvečal bolnikom, ki jih je obiskoval noč in dan in jih hodil obhajat. Pri tem pa si je nakopal hud revmatizem, ki je postal še hujši, ko je popravljal in popolnoma prenovil ondotno župnišče. Bolezen mu je stopila tudi v glavo, da je začel bolehati na očeh. Iskal je pomoči v Ljubijani in Zagrebu, ali leta 1935 je popolnoma oslepel. Ostal je še nekaj let v Gabru, potem pa se je preselil v svoj rojstni kraj na Mirno, kjer živi tudi ob svojem jubileju. Tudi kot slepec je še vedno maševal, pridigal in spovedoval.
Neubauer je začel že zgodaj pesniti. Že v nižji gimnaziji je zlasti v Novem mestu deklamiral svoje pesmi pred prof. p. Ladislavom Hrovatom, ki je bil nadvse vesel mladega pesnika. Neubauer je tudi domače naloge, in sicer slovenske in tudi nemške pisal večkrat v verzih. Pozneje je sodeloval nekoliko pri Vrtcu in pri Ljublj. Zvonu ter nekaj tudi pri Domu in svetu. Posebno je ves svoj pesniški trud posvetil Družbi sv. Mohorja, kateri je ostal dolga leta sotrudnik. Obenem je pisal za list Domači Prijatelj, ki ga je urejevala pisateljica Zofka K ved rova. Tam se je podpisoval s psevdonimom Mijo Mladjenovič. Svoje pesmi je pošiljal tudi Slovanu, ki ga je ta čas urejeval Fran Go-vekar. Tam je gojil Neubauer posebno obliko sonetov in napisal ciklus Pomladanski soneti ter več drugih pesmi. Pri Slovanu se je podpisoval s psevdonimom Ivan Ivanov. Neubauer je sodeloval skoraj pri vseh naših listih: pri Slovencu, Domoljubu, Vigredi, Mladosti itd., do danes pa je ostal zvest Bogoljubu in Mali Cvetki. Neubauer pa je pisal tudi humoristične pesmi, in sicer-zlasti takrat, ko je marljivo sodeloval pri Dolenjskih Novicah, a tudi drugače so bile njegove pesmi polne humorja, predvsem če jih je posvečal godovnim in drugim prilikam. Zdaj goji že dolgo skoraj izključno samo nabožno pesem in doma hrani na stotine raznih pesmi. On sam sodi o sebi, da .je majhen učenec velikega Gregorčiča. Njegove pesmi so preproste, lepe in lahko umljive, zato jih naše ljudstvo prav rado prebira.
Danes slavi naš dolgoletni prijatelj in sodelavec svoj jubilej. Tudi mi se ob tej priliki spominjamo slavljenca s prisrčno hvaležnostjo za vse njegovo delo, obenem se pa pridružujemo današnjim čestitkam in mu želimo še veliko zdravja, moči in božjega blagoslova na tej poti, ki mu je po večnih načrtih še odmerjena.
Dobro, poceni in solidno Vam postrežejo naši inserenti!
Novi ukrepi na Madžarskem
Budimpešta, 14. marca. AS. Madžarski poljedelski minister je v soglasju z ministrom za narodno obrambo uvedel obvezno poljsko delo, da bi se letošnje leto tako dosegel čim večji poljski pridelek. Obenem je bilo odrejeno, da bodo na Madžarskem še enkrat strogo pregledali čiščenje judovskih elementov in bodo v primeru potrebe ustanovili iz njih posebne delavske bataljone. Nadalje bodo omejili porabo še novih nujnih predmetov in bodo v nakup teh stvari uvedli nove nakaznice.
Mladinska delovna služba na Slovaškem
Bratislava. 14, marca. AS. Poročajo, da je bila po celi Slovaški uvedena delovna služba za mladino.
Judje ne smejo na Norveško
Oslo, 14. marca. AS. Norveški ministrski predsednik Quisling je znova uveljavil stari zakon ki Je veljal od leta 1814. do 1801., ki prepoveduje naseljevanje Judov na Norveškem.
te novice,
Koledar
Nedelja, 15. marca: Klemen, Dvorak, 6po-znavalec; Ludvika Marijo, ustanov, reda.
Ponedeljek, 16. marca: Ililarij in Tacijan, mučenca; Heribert, škof; J uliju n, mučenec; Agapit, škof.
Torek. 1?. marca: Patrik, škof: Jedert, devica; Janez Sarkander, mučenec; Jožef iz Ari-mateje, spoznavalec.
Lunina sprememba. Mlaj: 17. marca ob 0.50 zjutraj. Herschel napoveduje jasno in stanovitno vreme.
Novi grobovi
+ V Trbovljah je mirno v Gospodu zaspala posipa Binca Malovrh roj. Otrin. Pokopali so jo v Trbovljah. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
Ekscelenca Tajnik Stranke
je na predlog zveznega Tajnika v Ljubljani imenoval za zveznega podtajnika fašista Ernesta Ca-purso in Julija Scamicija.

Tri nove knjige — tri nove vrednote
ZIM STARE SLOUEHSHE ROlEUHOSTI
Fr atoSki spomeniki v zarji sv. Cir. in M. 63 str. br. L 12, kart. L 18. Pomembno poljudno znanstveno delo o prvih pričah našega phemstva. Trateniak:
METODIKA VEROUKA
Očrt versko-pedagoSke psihologije
226 str., br. L 42, kar. L 47. Delo-prvo te vrste pri nas nujno potrebno ka-tehetu in vsakemu vzgojniku.
Urbani:
Mali slovenski svet Picollo mondo sloveno
272 str. br. L 35, vez. L 45. Dvojezična knjiga priznanega slavista o nnši književnosti in kulturnem življenju. Elegantno opremljena s slikami slog, književnikov	Založba
LJUDSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI
Pred Skotilo f.tcv.5 Telefon Stev. 23-29
—	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji se prično v torek, 17. marca. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja moderna stro-jepisnica. Učnina nizka. Vpiše se lahko vsakdo. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82.)
—	Slovenski čebelar. Prejeli smo 3. in 4. številko glasila Slovenskega čebelarskega društva. List prinaša prav bogato in pestro vsebino. Uvodni članek je posvečen važnemu vprašanju o izboljšanju čebelje paše. Naslednji članek govori »Od česa je odvisna množina zimske porabe živeža«. Začetniki bodo z zanimanjem prebrali spis >0 nabavljanju čebel«. Prav zanimiva sta članka »Dolenjsko čebelarstvo« in »Lastnosti pravega čebelarja«. V članku »Razni načini čebelarjenja« je jako poučna Armbrusterjeva razprava o kranjskem čebelarstvu, posebno pa še o Janši in njegovem delu. Kotiček za radovedneže in »Drobir« prinašata mnogo praktičnega in poučnega gradiva. Zaradi varčevanja s papirjem in zaradi boljše izrabe prostora bo izhajal poslej list brez ovoja.
—	»Da, Oče!, 197. in 198. številka 'Knjižic« izide te dni. Naslovno 6tran je je izdelal 6likar grafik Kocjančič. Vsebina: premišljevanje o božji volji in božjem življenju v nas: res, zelo primerna za naš letošnji postni čas. — Stane 1.40 lire. Uprava »Knjižic«, Rakovnik, Ljubliana 8.
—Stenografski tečaj — novi — se prične v torek, 17. niarca. Vpiše se lahko vsakdo. Učnina nizka. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82.)
Danes popoldne ob 1? poslednjič
„Puščava bo cvetela"
Misijonska igra o frančiškanski dvorani.
—	Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani
obvešča svoje člane, da bodo volitve skupinskih zaupnikov dne 30. aprila 1942. Upravni odbor.
—	Imenovanje slov. naseljencev - učiteljev na Hrvatskem; Marija Jelušič, učit. iz Trbovelj, nameščena v Budanovcih pri Rumi; Josip Hoglot, učit. iz Pobrežja pri Mariboru, nam. v Varešu; Ivan Velišček, učit. iz Sv. Barbare pri Mariboru, nam. Donje Vodičevo; Ciril Delkot iz Radvanja, nam, Podlugovi, kot. Visoko; Vamburga Marušič, iz Sv. Petra pod Sv. Gorami, nam. Zepče; Marija Kociper iz Svetinj pri Ptuju, nam. na Gor. Javor-nju; Marija Ferlinc iz Lokavca, nam. na Dragočaju, kotar Banja Luka; Katarina Sebat iz Sv. Martina pri Mariboru, nam. Bukvik, kotar Brčko; Anton Lerlinc iz Lokavca, nam. Dragoča, kotar Banja Luka; Božidar Fahle iz Sv Roka ob Sotli, nam. Kuzmin; Kari Vollmaier iz Zavrča pri Ptuju, nam. Kralupi, kotar Visoko; Beno Serajnik iz Sv. Andraža, nam. na mešč. šolo Varcar Vakuf; Angela Klun iz Sv. Gaberja, nam. v Gradačcu, na mešč. šolo; Marija Velikonja iz Vrhpolja na mešč. šolo v Konjac; Marta Okorn iz Smartnega, nam. na mešč. šolo v Vrgorcu; Olimpija Nežič iz Čren-6avcev, nam. na mešč. šolo v Foči; Svojmir Jamšek iz Celja, nam. na mešč. šolo v Gradačac; Lov. Fara-zin iz Ptuja, nam. na mešč. šolo Sanski Most; Milena Konečnik iz Vojnika, nam. na mešč. šolo v Zvornik; Dr. Kline iz Senovega, nam. na mešč. šolo v Šidu; Peter Kociper iz Svetinj, nam. na puč. školo Gornje Javornje; Franja Šebard iz Sv. Martina, nam. v Bukvik v kitar Brčko; Erne6lina Ja-rec iz Cankove, Kulješ, kotar Sarajevo; Marjan Jarec iz Cankove, Kulješ, kotar Sarajevo; Ljudmila Glavnik iz Cankove, nam. Lepajci v kotar Kra-pina; Marija Vollmaier iz Cankove, nam. Kralupi v kotar Visoko.
—	Jutranja temperatura pod ničlo. Po 18 dni trajajočem južnem vremenu je pritisnil mraz. V petek je sprva lahno rosilo, kmalu dopoldne je začel izpodrivati mrzli sever topli jug. Začelo je pozneje lahno snežiti. V soboto zjutraj so bile cesto iu ravnine pobeljene i lahno teačieo novega,
suhega in drobnega snega. Povsod je pomrznilo. Sobotna jutranja temperatura je padla pod ničlo in je termometer kazal najnižje stanje —5.2° C. V petek jiopoldne, ko je začelo mraziti, je bila dosežena najvišja dnevna temperatura s +0.6° C. Zelo se je dvignil barometer, ki je v soboto dosegel 769.6mm. V petek je Ljubljanica primerno naraščala, v soboto pa je že začela upadati. Vodomer na Špici je zaznamoval, da je tam Ljubljanica upadla od petka na soboto za 22 cm. Vse kaže, da ho Ljubljansko Barje tudi letos obvarovano pred hujšimi pomladanskimi povodnji.
Ljubljana
Zadnja pot Rada Sturma
Nenavadno velika je bila vrsta pogrebeev, ki se je v petek popoldne zbrala na Žalah, da pospremi j)okojnega ravnatelja Vzajemne posojilnice Rada šlurma na njegovi zadnji zemeljski poti. Prišli so številni zastopniki organizacij, v katerih se je rajni udejstvoval, zlasti pevskih, nepregledna pa je bila vrsta prijateljev in znancev, ki so pokojnika cenili in spoštovali kot zlatega in plemenitega človeka ter neprekosljivega, zmerom vedrega družabnika. Pogrebne obrede je opravil šein-petrski župnik g. Košmerlj ob asistenci, moški pevski zbor »Ljubljane«, kateri je bil rajni dolgo vrsto let vzoren predsednik, pa se je pod vodstvom prof. dr. Dolinarja poslovil od njega z ža-lostinkami na Žalah, v kapelici in na grobu. — Lepa je bila, zadnja pot Rada Šturma, tako lepa, kakor jo je s svojim življenjem zaslužil. Prijatelji in znanci, ki si jih je znal v življenju toliko pridobiti, ga bodo ohranili v trajnem, iskrenem spominu.
4 V počaščenje spomina g. ravnatelja Rada šturma poklanja keglaški klub »Tonček« 600 lir za dobrodelne namene. Kot gosta kluba sta pa darovala tovarnar g. Anton Kovačič in g. Angelo Battelino 100 lir za dobrodelne namene. Iskrena hvala.
1 Misijonske prijatelje vabimo, naj ne zamude prilike, ainj)ak pohite danes j>opolcine ob 17 v frančiškansko dvorano, kjer se bo poslednjič uprizorila misijonska igra »Puščava bo cvetela«. Kar ste nekoč občudovaje brali v istoimenskem romanu, ki ga je inrevedel dr. Jakob Žagar C. M. in ga je izdala Misijonska tiskarna, to boste zdaj doživljali na lastne oči. Povabite s seboj še svoje prijatelje in znance! Vstopnice se dobe dopoldne od 12 do 12 in popoldne od 16 do 17 pri blagajni v frančiškanski pasaži. — Družba širjenje vere.
1 Razstava generacije najmlajših in najnovejših umetnin Fr. Kralja v galeriji Obersnel je odprta dnevno od 9 dopoldne do 6 zvečer. Obisk razstave toplo priporočamo.
1 Ravnateljstvo I. mešane meščanske šole na Viču v Ljubljani, vabi svoje učence in učenke, da se v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 10 zberejo na dvorišču ljudske šole na Viču, kjer jim bodo gg. razredniki izročili dijaške knjižice in osebne izkaznice. — Ravnatelj.
1 Dijaki njo srednjih, strokovnih In meščanskih šol imajo priliko priučiti se strojepisja in stenografije v posebnih tečajih, ki se prično v torek, 17. marca. Učnina nizka. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telef. 43-82.)
1 V počastitev spomina blagopokojne gospe Lavre Krekove, matere g. univ. prof. dr. G. Kreka je profesorski zbor juridične fakultete v Ljubljani poklonil 280 lir socialni akciji na kr. univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala.
I Vadnfci drž. učiteljske šole v Ljubljani. Ravnateljstvo učiteljske šole sporoča, da prično učenci in učenke obeh vadnic prihodnji ponedeljek, dne 16. marca (učenke) oziroma torek, dne 17. marca (učenci) z nadaljevanjem pouka. Pouk bo v nekoliko skrajšanem obsegu v učilnicah I. deške ljudske šole na Ledini. Za vadnici so določeni naslednji dnevi in ure: t. deška vodnica: torek, sreda, četrtek dn petek popoldne od 14.45 do 18; 2. dekliška varlnica: ponedeljek, torek, četrtek in sobota od 11.15 do 14.30. — Ravnatelj Ivan Prijatelj.
1 Na strokovnf obrtno nadaljevalni šoli za mehanično in tehnično obrt na Ledini bo od torka, 17. marca naprej pouk ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah namesto ob 2 poj>oI-dne šele ob 3, torej eno uro kasneje. — Ravnateljstvo.
1 Razdeljevanje osebnih izkaznic prihodnji teden. Kakor smo že objavili, so poslovalnice po raznih delih mesta v četrtek, 12. t. m. zaključile svoje poslovanje. Sedaj mora osrednji urad za osebne izkaznice na magistratu najprej prevzeti vse posle teh poslovalnic ter prevzete tiskovine urediti in jih po predpisih oddati Kr. Kvesturi. Zato naravno nekaj dni ne bo mogoče v osrednjem uradu izdajati osebnih izkaznic nikomur. Oni, ki so prošnjo s slikami že oddali na poslovalnicah, pa iz kakršnega koli razloga v poslovalnici niso mogli prevzeti svoje osebne izkaznice, jo bodo dobili v osrednjem uradu, vendar šele od ponedeljka 16. t. m. dalje. Vsi oni, za katere osebna izkaznica ni obvezna, pa bi jo vendar potrebovali, jo bodo pa lahko dobili po p e t k u 20. t. m., ko bo zaključeno delo z osebnimi izkaznicami za one, ki jih morajo imeti. Prosimo vse prizadete, naj se ravnajo po teh navodilih in ne hodijo do pravkar navedenih terminov v osrednji urad po osebne izkaznice na magistrat, saj bi osrednji urad zaradi prezaposlenosti in pravilnega opravljanja poslov nikakor ne mogel strankam ugoditi. Posebno pa opozarjamo, da so uradne ure za stranke v uradu za izdajo osebnih izkaznic izključno le od 10. do 13. ure. Osrednji urad je v I. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu.
1 Na Rožnik. Sprehod je mogoč po poti iz Pod-rožnika in s Strelišča. Gostilna redno posluje in se priporoča.
I M. U. dr. Virant France, bivši asistent splošne bolnišnice, se je preselil v Gledališko ulico 13, I. nadstropje. Ordinira od 12—15.
I Zobni ambulatorij dentistične šole v Ljubljani, Vegova ulica 8-1, sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne.
il V Ljubljani umrli od 6. do 12. marca 1942. Kovačič Zora. 52 let, trg. uradnica, Gasilska c. 5; Šmon Marija roj. Nemec, 64 let, žena mlinarja, Vidovdanska c. 9; Sušnik Srečko, 24 let, dijak, Poljanski nasip 40 (cukrarna):' Svetič Karel, 86 let. zasebnik, Japljeva ul. 2; Urdih Alojzij, 52 let, policijski nadstražnik, Trdino-
va ul. 5; Tršan Ana roj. Močilar, 83 let", vdova prevoznika. Poljanska c. 54; Merlak Franc, 93 let, drž. ujiokojenec, Vidovdanska c. 2; Hrovat Ivan, 80 let, orožn. stražmojster v p., Verstov-žkova ul. 9; Galič Franc, 19 let, monter centralne kurjave. Dobrunje; Pere Martin, 28 let, mesarski pomočnik, Vidovdan-ika c. I; špacupun Stanko, 42 let, kovaški pomočnik. Vidovdanska c. 9. — V 'ljubljanski bolnišnici umrli: Plevnik Janez, 18 let, vrtnarski vajenec, Kole-zijska ul 16; Košak Helena roj. Mencej, 66 let, delavka tob. tov., Streliška ul. 22; Jonke Matija, 40 let, sin kajžarja, Kočevska Reka: (Vrne Valentin, 55 let, delavec, Sneberje 35; Breskvar Franc, 33 let, strojni tehnik, Cesta na loko 28; Mahkovec Ivan, 62 let, vojni invalid, Studenec 18, obč. Polje; Jerman Ivan, 56 let. orožnik v p., Viilharjeva c. 21: Fahjnn Josip, 35 let, delavec, Okiškega ul. 19; Zupančič Janez, 47 let, delavec, Visovec, obč. Videm-Dobrepolje; Pusto-slemšek Anton, 38 let. poljski delavec. Ter, obč. Ljubno pri Gornjem gradu; dr. Planinšek Odon, V) ilet, absolv. jurist. Tavčarjeva ul. 25a.
1 Pobiranje smeti po Ljubljani je bilo na nekaterih krajih moteno ter je zato zastalo. Mestno poglavarstvo zato opo/arja vse prebivalstvo, da mestni smetarji pobirajo smeti po stalnem vrstnem redu. Če torej smeti na določeni dan niso pobrane, jih bo smetar gotovo pobral takrat, ko tisti okraj spet pride na vrsto. Stanovalci okra ja naj pa jiotrpe in pripravijo zalioje s smetmi za prvi naslednji redni dan fKihiranja. Če smetnrji ne pridejo, se to vedno zgodi samo iz opravičljivih razlogov, ki niso odvisni od poslovanja mestnega restnega nadzorstva. OfKiminjamo j>a, da je nedopustno puščati polne zaboje s smetmi več dni na cesti, ker je to proti higienskim predpisom.
1 Starejši mož, brez vseh sredstev, čigar žena že delj časa leži hudo bolna, prosi dobra srca za kakršno koli pomoč. — Darove sprejema uprava »Slovenca«, kjer se izve tudi naslov.
Gledališče
Drama: Nedelja, 15. marca ob 14: »Mali lord«. NMadinska predstava. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: »l,epa pustolovščina«. l/ven. Znižane cenc od 12 lir navzdol. — Ponedeljek, 16. marca ob 17.30: »Konto X«. Izven.
Opera: Nedelja, 15. marca ,ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek, 16. marca: Zaprto.
Lekarne
Nočno službo imajo: v nedeljo: mr. Ra-karčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramior. Miklošičeva c. 20; mr. Nfurmayer R., Sv. Petra c. 78. V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosjiosvetska 10; mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31.
Služba trafik v nedeljo
V nedeljo, dne 13. marca, bodo odprte naslednje trafike:
Od ? do 20: Rajnar, Celovška, kiosk, nasproti pivovarne; Jančigaj, Vodnikova 50; Be-lak, Tyrševa 17; Trobušak, Vilharjeva 35; Fer-jančič. Pokopališka 32; Sernec, Poljanska 3; Beline, Hrvatski trg, kiosk; Sodeč, Grablovče-va, kiosk, križ. Domžalske; Košmelj, Kolodvorska 8; Šubic, Miklošičeva 3; Jošt-Pruprotnlk, Prešernova 54; Kobal, Gosposvetska 7; Pezdir, Gradišče 3; Dimnik, Breg 6; Pokovec, Žabjak 1; Štefan, Kopališka 3; Kajzer Tržaška 28.
Od 7 do 13: Peharič, Sv. Jerheja 49; Lavrih, Celovška, kiosk (stara mitnica); štrukelj, Tyr-ševa 32 b; Cerar, Zalo-ka, kiosk pri knrm. m.; Pečar, Povšetova 12; Horvat, Ambrožev trg 2; Podgoršek, Bohoričeva II; Majidič, Komenskega 36; I.ojk. Masarykova, kiosk, kol. zun.; Mrzli-kar, Tavčarjeva 4: Dolar, Tyrševa 12"! Jeršek, Borštnikov trg 1; Hranskv, Vegova, kiosk; Goli, Mestni trg 20; Dermaša, Karlovška 6: I^onger, Cerkvena, kiosk; Langhof, Rožna dol., Cesta II.
Poizvedovanja
Izgubila sem zlat uhan v sredo dopoldne nekje od glavne pošte čez Bleiueisovo cesto po dvorskem okraju, mimo št. Jakoba, jhi Starem in Mestnem trgu do stolnice. Najditelj naj ga odda v upravi »Slovenca«, kjer dobi tudi moj naslov.
Radio Ljubliana
Nedelja, 15. marca: 8 poročila v slov. — 8.15 poročila v italij. — 8.30 Verska navodila — 8.15 Orgelski koncert iz baziliko Carmino Maggiore v Napoliju —
Organist Napolltano. - 11 Preno« »v. maSe Iz oerkva PrciV. Oznanjenja Iz Kirenzo - 12 ttu/.laga sv. evangelija v italij. — 12.15 ltazlaga sv. evunBelljB v slovenščini - 12.35 Teroet Doberiok - 13 Napovod čaaa — 13.15 Uradno vojno poročilo - 13.20 »Po j te z nami« (orkester vodi dirigent Angelini) - H Poročilo v ila-lijauSčlnl — 14.15 Kadijski orkester pod vodstvom dirigenta ftijanea: Pisana glasba - 14.45 Poročila v »lo-venSčini — 17.15 Himonič, Primož: O pomladanskih setvah. Kmetijsko predavanje v slovenščini - 17.35 Vti- | Ska inuzika - 19.30 Poročila v »lovenSčm - 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 211.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini - 20.40 Fantazija narodnih pesmi, orkester vodi dirigent Angelini — 21 Predavanje v slovenščini — 31.1« Oddala za Madžarsko - 21.50 Orkestralnn glasba pod vodstvom dirigenta Kagianija - 22.45 Poročila v italijanščini.
Iz Novega mesta
Duhovna obnova za fante in može bo v kapiteljski cerkvi v torek, 17. in v sredo, 18. marca ob poi 7 zvečer, v četrtek, nn praznik, pa zjutraj ob 7 s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom. Govore bo imel p. lazarist iz Ljubljane. Možje in fantje so vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo teh postnih pobožnosti.
Naročite Mohorjeve knjige! Naročila za Mohorjeve knjige se v Novem mestu sprejemajo na kapiteljskem uradu in v knjigarni Krajec na Ljubljanski cesti. Udnina za I. 1942 znaša 15 lir. Za ta denar bodo udje dobili tri lepe knjige. Vabimo Novomeščane, da z naročilom knjig in plačilom udnine podprejo Mohorjevo družbo, to našo najstarejšo knjižno založbo, ki je med naše ljudstvo spravila že na milijone slovenskih knjig.
Slnmoreznica mu je zmečkala roko. V novomeško žensko bolnišnico so pripeljali 3 letnega sinčka posestnika v Vel. Orehovcu Stanka Kaste-lica. Otrok je opazoval očeta pri delu s slamorez-nieo in pri tem iz radovednosti vtaknil roko med kolesje. To je storil tako nenadoma, da mu očo tega nI utegnil preprečiti. Kolesje je lanlku roko docela zmečkalo.
Z Gorenjskega
Kosilo z eno samo jedjo. Preteklo nedeljo so v Kranju policisti priredili kosilo z eno samo jetljo, po kateri so prebivalci zeio pridno segali. Staro in mlado je s slastjo uživalo okusno jed i/ graha, krompirja in mesa, tako da so v pičli pol uri razdelili nad I (K K) porcij. Med kosilom je na okrašenem odru pel policijski ■pevski zbor in igralo kmečka godba.
Tečaj za domačo bolniško lego. V bolnišnici na Golniku se jc te dni končal tečaj za domačo bolniško nego. Udeleženk je bilo 24.
Otroški vrtec bodo odprli v Predosljih pri Kranju. Za otroški vrtec določeno stavbo sedaj preurejajo in otroke popisujejo. Upajo, da bo otroški vrtec kmalu začel delovati.
S Spodnjega Štajerskega
Smrtna ietev. V Mariboru sta umrla 48 letni čevljarski mojster Jurij Jančič in 37 letna žena železničarja Marija Kurbus. Na Vranskem pri Celju je umrla vdova po notarju gospa Leopoldi-na Svetina roj. šentak. V Babincih pri Ljutomeru je umrl 70 letni kmetovalec Franc Trstenjak.
Zborovanje gozdnih posestnikov v Gornjem gradu. V času od 25. januarja do 8. marca je bilo v sodnem okraju Gornji grad sedem poučnih zborovanj za posestnike gozdov. Zborovanja je vodil vodja novoustanovljenega gozdarskega urada inž. Ervin Janik.
Iz Hrvatske
Slovenci na Hrvatskem! Kdor želi naročiti sa-lezijanske »Knjižice« z Rakovnika, naj piše na la naslov: »Hanžel Anton, Vlaška ul. 38., Zagreb. Po tej poti dobite lahko tudi vse knjižice, kar jih še imamo v zalogi. Cena posamezne številke 2 kuni; celoletna naročnina 48 kun.
Ustaši nn proslavi triletnice obstoja slovaške republike. Pod vodstvom jx>glavnikovega pobočnika Blaža Lorkoviča, brata zunanjega ministra dr. Lorkoviča, je odpotovalo v Bratislavo zastopstvo ustaške organizacije, ki se bo udeležilo tamkajšnjih slavnosti ob priliki tretje obletnice obstoja slovaške republike.
Sestanek hrvatsko-nemškega gospodarskega odbora. V Zagrebu se lx> v najkrajšem času sestal hrvatsko-nemški gosjiodarski odbor ter bo razpravljal o vseh gosf>odarskih vprašanjih, ki so v zvezi s sedaj veljavno gospodarsko pogodbo med obema državama.
Živinoreja na Hrvatskem. Hrvatska država ima bogato živinorejo. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja iz leta 1931 je imela Hrvatska 623.000 konj, goveje živine 1,944.000, svinj 1,300.000, ovac, 2,870.000, koz 567.000. Perutnine ima Hrvatska okoli 8 in pol milijona komadov.
Šport
Pogled v zgodovino konjskih dirk
Konjski šport spada med najstarejše, pa tudi med najzanimivejše. Ima pa v veliki tovarišiji prav poseben položaj: jockeyigra podrejeno vlogo, zanimanje gledalcev na tekmah je osredotočeno na žival, vsaka prireditev pa je povezana z velikimi nagradami in stavami. Toliko posebnosti je v jahalnem šfiortu, da ga nekateri niti ne prištevajo k splošnemu telesno kulturnemu gibanju.
Zgodovina tega šjxirta sega v tisočletja nazaj. Konjske tekme so prirejali tudi na posebnem hi[>odromu poleg olimpijskega stadiona. L. 680. pr. Kr. so začeli v Olimpiji z dirkami z vozili, 30 let r>ozneje pa tudi z jahalnimi tekmami. Tudi v starem Rimu je bil »Circus maximus« pozorišče velikih dirk. Zanimanje ljudstva je moralo biti ogromno. To sodimo po poročilu, ki pravi, da se je pri nekem požaru v cirkusu, ki je bil obdan z lesenimi tribunami, ponesrečilo in ožgalo 130.000 oseb. Rimsko dirkališče je bilo 6000 m dolgo. Posebno radi so gledali dirke z vprego. Take dirke so imenovali »quadriga«, ker so bili vpreženi štirje konji. Včasih pa so vpregli kar deset konj.
Čeprav so imeli stari cirkusi ogromno prostora za gledalce, je bila kljub, temu stiska za prostore. Kakor dandanes, tako so tudi v starem veku cveteli posli s prekupčevanjem vstopnic. Ne glede na politične težave, so ljudje več dni pred dirkami debatirali samo o izgledih, pri finalnih borbah pa so vroče navijali in obračunavali včasih tudi dejansko.
Zibelka sodobnega jahalnega špiorta je tekla na Angleškem. Tam so bile konjske dirke v modi že v začetku 18. stoletja. Za vlade Ludvika XVI., ki se je z družino udeieževal velikih jahalnih prireditev, je postal konjski šport na Angleškem izredno popularen. V stavah so postali ljudje tako strastni, da je bil kralj prisiljen prepovedati vse dirke. Prepoved pa je bila le kratkotrajna. Dirke so bile spet dovoljene, jjostajale so vedno bolj priljubljene in dosegle končno tako visok družabni pomen, da so v parlamentu vselej prenehali z delom, kadar so bile na 6poredu najvažnejše sezonske dirke.
Šport v kratkem
Današnji športni spored. V državnem nogometnem prvenstvu bodo odigrali danes 20. kolo. Med vodilnimi klubi A divizije bo imela najlažjo nalogo enajstorica Torina, ki bo gostovala v Mo-deni. Zelo verjetno je, da bodo za ta teden spo-drinili Torinci Benečane s prvega mesta. — V berlinski športni palači bo mednarodni telovadni troboj, na katerem bodo sodelovale reprezentance vrhunskih orodnih telovadcev Italije, Nemčije in Madžarske. — Današnjo nedeljo je na sporedu tudi pomembna mednarodna nogometna tekma v Sevilli. Pomerili se bosta državni predstavništvi Francije in Španije.
Italija—Hrvatska. Italijanska nogometna zveza je objavila, da bo mednarodna nogometna tekma med Italijani in Hrvati 5. aprila v Genovi.
FIFA (mednarodna nogometna zveza) je objavila pregled meddržavnih tekem v letu 1941. Vseh srečanj je bilo 42, od teh 19 v Evropi. Največ mednarodnih tekem so odigrali Nemci. Točen pregled je tale: Nemčija 9, Slovaška in Švica po 4, Španija, Madžarska, Hrvatska, Švedska in Danska po 3, Portugalska in Romunija po dve, Finska in bivša Jugoslavija pa po eno.
Konjskih dirk za veliko nemško nagrado leta 1942. se bo udeležilo 483 žrebet in kobil, za prihodnje leto pa je prijavljenih že 518 konj.
Poseidon, znani plavalni klub iz Lipskega, je postavil najboljši čas v zimski plavalni sezoni. V štafeti 10X100 metrov prsno so dosegli plavalci Poseidona prvenstvo nemških plavalnih klubov s časom 14 minut, 39.4 sekund.
Zadnji dan švedskega zimskega prvenstva v Hudiksvallu je končal z velikim presenečenjem. Mladi Nils Lund je premagal v skokih svojega učitelja in večkratnega olimpijskega tekmovalca Svena Selangerja. Poročajo, da je skakal v mojstrskem stilu in dosegel dolžini 46.5 in 47.5 m. V teku na 50 km je zmagal Lars Back v času 3 ure, 24 minut, 36 sekund Na cilj je prispel itiri minute pred Oiiejem .w'ikiundo>»
l
) Nova Gvineja - najmanj raziskani otok sveta
Osebni in tovorni promet za zlatokope na otoku opravljajo la letala
Nova Gvineja leži severovzhodno od Avstralije ln je drugi največji otok na svetu. Meri 805.000 kvadratnih kilometrov in ima 700.000 prebivalcev. Je torej več ko dvakrat tako velik, kakor kraljevina Italija z Albanijo. Večino domačega prebivalstva tvorijo Papua in Melanezijci. V džunglah pa žive še kratkoglavi pigmejci, pritlikavci, med katerimi je še vedno razširjeno ljudožrstvo. Belcev živi na tem ogromnem otoku komaj 5000. Zahodni del otoka spada pod holandijsko kolonijalno upravo, vzhodni del otoka je angleška kolonija, severni del pa je nekdanja nemška kolonija in je po letu 1920 postal britanski mandat, katerega upravlja Avstralija.
Za ta otok se angleška uprava ni mnogo brigala, dokler niso pred 20 leti ugotovili v zaledju zaliva Huon ob rekah Bulolo in Vatut bogata ležišča zlate rude. Ze dalj časa so vedeli, da nosita obe reki s seboj zlata zrna. Ko so ob njih končno našli zlate žile, so začeli takoj misliti na to, kako bi jih izkoristili. Tu je seveda džungla spočetka temeljito nagajala. Najbližji pristanišči najdišč zlate rude cta bili Salamava in Lae v Huonskem zalivu. Obe pristanišči pa je od najdišč ločilo visoko gorovje. Pot skozi džunglo je bila dolga skoraj 150 km, medtem ko je bilo glavno najdišče zlate rude — Vav, v zračni črti oddaljeno le 60 km od pristanišča. Ker ni šlo drugače, so uredili promet z letali. Najprej so uporabljali ameriška letala, nato pa nemške Junkersc, ki so v celoti nadomeščali železnico ali cesto. V sredi džungle sta nastali pri najdišču Vav ob reki Bulolo in pri najdišču Bulva ob reki Vatut moderni letališči. Na ti letališči so zvozila letala iz pristanišč prav vse naprave, potrebne za rudokope. Prihranek je bil seveda izreden. Prej je moralo 20 nosačev vlačiti tovor 350 kg polnih osem dni skozi džunglo. Sedaj pa je letalo preletelo to progo v pičle pol ure in pri tem neslo s seboj 3200 kg tovora in še tri osebe. Z letali so prepeljali v džunglo velike stroje za kopanje zemlje v skupni teži 1200 ton, seveda razstavljene. V zadnjih šestih letih, odkar obratujejo zlatokopi v džungli na Novi Gvineji, so letala prepeljala na letališča zlatokopov nad 40.000 ton tovorov. Najbolj zapuščeni in najmanj raziskani otok na svetu ima torej večji tovorni promet z letali, kakor z največjega letališča prometnih središč v civiliziranih državah.
Naselbina domačinov na severni obali Nove Gvinneje. Domačini žive največ od sadja in kokoši. Love tudi ribe s posebnimi košarami, ki na sliki vise s palm. Kadar love ribe, spuste košare celo
)00m globoko t morje.
Domačin iz rodu Bajning s severne obale na vzhodu Nove Gvineje. Značilen je način tetoviranja. Z žarečimi ostrimi palicami vrtajo po koži in rane namažejo s kokosovim mlekom in apnom. Ko se rane zacelijo, ostanejo na koži nabrekle brazgotine.
Ogromno in deloma gorato ozemlje Nove Gvineje spada med najmanj raziskane pokrajine sveta. Razlog za to je v izredno neugodnem vremenu. Na vsem otoku vlada v nižavah tropska vročina. Srednja letna temperatura znaša namreč 27° C. Monsum in pasat povzročata v nižavah pogosta deževja, v gorah pa meglo. Prav zato je rastlinstvo nad vse bujno. Gosti pragozdovi segajo iz nižin visoko v gore do višine 2000 m. Sele od tu naprej postane gozd bolj redek, bolj suh in v še višjih legah ga nadomešča rododendrovo grmičevje. Visoki gorski grebeni, ki prepletajo olok, so še prav malo raziskani. Nižave, ki so večinoma poplavljene, pa so za belca nedostopne.
Nekaj o živilih
Kruh pozna človeštvo žo okrog deset tisoč let. Poleg mesa je kruh torej eno najstarejših živil. Kruha seveda ne pojedo vsi narodi enako. V normalnih razmerah so v Evropi pojedli največ kruha Belgijci, najmanj pa Švicarji. Poraba kruha pri drugih narodih se suče med tema mejama. V Švici pride na enega prebivalca na leto 130 kg kruha, v Italiji 140 kg, v Angliji 145 kg, v Nemčiji 160 kg, v Franciji 200 kg, v Belgiji pa 237 kilogramov. Američani pojedo malo kruha, namreč 132 kg.
Največ mesa so pojedli v mirnih časih v
Evropi Norvežani. Namreč okrog 100 kg na prebivalca na leto. Vse druge države pospravijo mnogo manj mesa. — Prva kava, ki je bila uvožena v Turčijo, je prišla tja leta 1258. Njena poraba se je v Turčiji razširila največ zato, ker se je izkazala kot odlično sredstvo proti spancu med molitvenimi urami. — Sladkor je bil leta 1560 tako drag, da so ga cesarji in kralji dobivali v dar.
Brzojavni drog št. 1346
Le kaj naj bi imel Gonzalez od tega, da jo bilo v njegovem rojstnem mestecu Puntarenas na Costarici nekaj osnovnih šol, kjer se je človek lahko naučil brati in pisati? Chi je rajši blodil okoli, ali je poležkoval na obali Tihega oceana in je ondi sanjaril, zroč v sinje nebo, ali pa se je potepal po gozdovih in planjavah. Ker se je pa le zmeraj rad lotil tega ali onega dela, je prinesel zvečer zmeraj kaj drobiža domov, tako da je dejal njegov slave žejni oče svoji ženi: >Le kar pustiva fanta, kakršen je! Da le kaj denarja zaslužil«
Zdaj pa je bil Gonzalez zaradi svojih urnih nog in svojega spretnega plezanja že več let državni nameščenec.
Gonzalez, ki je bil nepismen, je imel s srebrnimi trakovi okrašeno uniformo poštnega in brzojavnega uradnika Costarice. Dvajsetina 3000 km dolgega brzojavnega voda je bila pod njegovim skrbstvom, in sicer je spadal Gonzalez h kontrolnemu oddelku, ki ni imel nobenega drugega opravka, ko da je brzojavne drogove oviral pri tem, da se ne bi spet spremenili v živa drevesa. Drogovi so namreč zaradi ondotnega podnebja in bogate rasti po slehernem dežju ozeleneli, čeprav so bili, ko so jih postavili, šc tako usehli. Mahoma 6o prodrle iz mrtvega lesa mladike in so se tako rekoč kar čez noč razrastle in se začele ovijati krog iic, tako da je nastajal tu in tam kratek stik.
Gonzalez ni potreboval v svoji 6lužbi no čita-nja ne pisanja, le toliko, da je znal prebrati številke posameznih drogov. Pohajal je vzdolž brzojavnega voda in je odstranjeval z drogov brstike in poganjke. Razveselil se je ob pogledu na kako mladiko prav na vrhu droga, zakaj, potem je splezal visoko na vrh in 6e je razgledoval po deželi in obrezal drog.
Večkrat si je dejal, da živi lepo življenje, ker dela zunaj, kjer rastejo drevesa in se podijo oblaki, in kjer zagleda zdaj pa zdaj kako brhko dekle.
Nekoč pa mu je dejal nekdo, ki je bil tudi poštni uslužbenec, toda ta je pisal v pisarni: »Tvoje službe, dragi moj Gonzalez, bo kmalu konec, da veš! Naše ravnateljstvo v San Josčju je kupilo nekakšno sredstvo, neko jedko, kemično kislino. S to kislino bodo namazali vse brzojavno drogove in potem ne bo nobeden več ozelenel, potem bo to zares mrtev les... Iz poštne službe boš moral izstopiti — ali pa se naučiti čitanja in pisanja, da te bodo mogli nastaviti kot pismonošo!«
Ne, to ni bila šala! Že čez nekaj tednov nalo mu je sporočil njegov predstojnik, naj se odloči za to, da se odpove pošti, ali pa se naj nauči brati in pisati.
Zdaj se je moral Gonzalez vendarle odločiti za šolo. Medtem ko so po vsej deželi prepleskali brzojavne drogove, je čepel v šoli in je skušal naučiti se tega, kar je pred več leti zanemaril. Meseci so minevali in Gonzalez je bil ves nesrečen.
Že teden dni je pošumeval pomladanski dež. Bilo je, ko da bi se toplo nebo bližalo zemlji. Vsa pokrajina je dišala po cvetju in bujnosti. In ma-lioma ni mogel Gonzalez nič več obstati v šoli. Zvezke je zagnal od sebe in je planil ven in je stekel v dež ko v samo blaženost. Ne da bi kaj preudarjal, je tekel po tistih potili, koder je ne-
Križanka 1126
Vodoravno: 1. kraj na Dolenjskem, 10. tuja beseda, 15. finsko pristanišče, 16. Prešernova pesem, 17. dolenjska reka, 18. dolenjski kraj, 19. pripadnik verske ločine, 21. Ibsenova drama, 22. tek, 23. žuželka, 24. posevek, 26. slovenski pisatelj, 28. bolgarska planina, 30. reklamni izvesek, 32. deska, 34. zaželena stvar, 36. ugankar, 39. dlaka, 42. izraz pri kvar-tanju, 43. švicarski vrh, 44. turški naslov, 46. moško ime, 84. del drevesa, 50. šivalna potrebščina, 51. mera za papir, 52. kraj pri Metliki, 53. hudobna namera, 54. mesto na traškem Kerzonezu, 55. domača perutnina, 56. zlatarska mera.
Navpičnno: 1. vojaško novačenje, 2. sibirska •eka, 3. majhen vogal, 4. del trdnjave, 5 bog denarja, 6.
odposlanec (tujka), 7. majhen sklep, 8. bodica, 9. spona, 10. oseba iz Gogoljevega romana, 11. reševalec ugank, 12. zdravilo, 13. ena izmed deveterih muz, 14. odvodna žila, 20. osje gnezdo, 25. prebivalec višav, 27. slovenski skladatelj, 29. oči talec, 31. italijanski politik, 33. flamska redovnica, 34. velik kamen, 35. električni pol 37. branilec domovine, 38. navedek (tujka), 40. rusko ime, 41. božanstvo ljubezni, 45. jarem, 47. italijansko mesto, 49. italijanska črka.
Rešitev križanke št. 25
Vodoravno: 1. pro6o; 6. vuga; 10. lapor; 15.
rake; 16. podoba; 17. doga; 18. 6mo; 19. koleraba; 20. dob; 21. tožilec; 24. oda; Mara; 27. Inaro«; 29. eho; 30. nohet; 32. pagat; 34. Abo; 35. napaka;, 38. obad; 41. ime; 42. vzletek. 44. žir; 46. akademik; 48. Uli; 49. Aron; 50. Irenej; 51. Ahab; 52. raket; 53. A jas; 54. Arosa
Navpično: 1. prsti 2. Ramona; 3. oko; 4. sekira; 5. opolo; 6. volfc; 7. Ude; 8. Gorohov; 9. Abadon; 10. Laban; 11. Adam; 12. pod; 13. ogorek; 14. rabat; 22. žaga; 25. Cebedej; 26. ahat; 28. Samara; 31. opekar; 32. fx»žar; 33. tikit; 36. Alija; 37. Akiba; 39. bira; 40. Dane; 43. eu*; 45. rok; 47. ena; 48. uho.
koč pregledoval brzojavne drogove. Tu so stali zdaj in so bili vsi goli, mrzli in sivi in povsem zamorjeni po tisti vražji tekočini. Krog in krog pa je po gozdovih sililo življenje na dan.
Naenkrat se je zdrznil. Stal je 6redi plohe. Pred njim se je dvigal brzojavni drog v nebo in ta drog ni bil mrtev! Nekaj drobnih vejic je poganjalo iz njega. Ali se mu sanja? Gonzajez je oklevaje zgrabil mladike, a potem se je od same sreče razjokal. Brž je odrezal vejice in stekel nazaj v mesto. Brez sape je planil li poštnemu predstojniku:
»Poglejte,« je za vpil, >lo poglejte 1 To 60 vejice z brzojavnega droga Štev. 134GI«
»Resnično, dež iz nebž je močnejši, kot smo mi, ljudje!« je rekel predstojnik.
Čez tri dni nato so skoraj vsi drogovi ozeleneli. In spet čez tri dni je smel iti Gonzalez veu-kaj v prejšnjo službo. Njegovih 150 kilometrov ga je pričakovalo. Narava je bila močnejša kot ljudje.
Gonzalez je spet obrezoval drogove in se sre-čaval z brhkimi dekleti.	(I R. H.)
Konjiček za brata
Na 3 do 5 mm debelo deščico nariši konjsko glavo in še vrat in oči, ušesa, grivo, uzao itd. V kotu ob gobcu izvrtaj luknjo za uzdo in vse izžagaj z žagico za rezljanje. Nato poslikaj glavo z vodnimi barvicami. Ko se posuši, namaži glavo s firnežem ali ličilom, da se barve ne razmažejo. Palica pa mora biti približno pol metra dolga in trikrat tako debela kot glava. Na enem koncu vžagaš vanjo 5 cm dolgi razporek, ki je tako širok, da moreš konjski vrat vtakniti vanj. Nato z vijakom spojiš vrat in palico in konjiček je storjen.
Previdnost je mati modrosti
»Tak slaven mojster ste, pa ste naslikali banč nega ravnatelja z rokami v žepih. Kako je to mogoče?«
»Upoštevajte gospod, da je ta slika namenjena za njegovo banko. Gospod ravnatelj je želel, naj vsi vidijo, da drži roke le v svojih žepih in je prepričan, da bo to Domirievalno vplivalo na ob-/ činstvo.«
Prišedši do bivšega stričevega urada, je Kužek nabil na vrata tale napis: Poizvedovalni urad KUŽEK — MIŠEK poceni in zanesljivo doženeta vsak zločin
Nato je odšel Kužek v urad, da je vse potrebno uredil in že čez nekaj dni je povabil Miška, da bi občudoval njegove naprave.
»Presneto!« je zavpil Mišek.
»Kakšno prekrasno pohištvo! Ali je bilo stričevo?«
»Ne,« je odvrnil Kužek bahavo.
»To pohištvo je samo moje.«
»Le kje si ga iztaknil?«
»Kar takole sem napravil: Ker sva ti in jaz družabnika, sem ga naročil na tvoj račun.«
Nato se je Mišek usedel za veliko pisalno mizo, da je prišel k sapi. Nato je kraknil:
»Dobro, Kužek, v redu. Toda bojim se, da v našem mestu ne bo dosti zločinov za najin imenitni urad!«
Kužek je počasi odvrnil:
»Razumeš, da je moj stric ustanovil ta zavod že pred več ko desetimi leti. In da je še zdaj sijajen, kot pravi policijski. Slednjič pa je treba najti tista dva zlikovca in jima potegniti kožo z glave!«
Za dobro voljo
Žlica ribjega olja
»Mamica, danes se ml pa ribje olje ni zdelo tako slabol«
»No sem res vesela, Jožekl Kako pa je to, da si ga danes lažje pospravil?«
»Veš, žlice nisem našel, pa sem ga vzel z vilicami,«
Specialist
Stane je zelo vnet medicinec. Opravil Je žo prvi rigoroz. Ko je bil nekoč na obisku pri družinskem prijatelju, starem podeželskem zdravniku, mu je visokodoneče popisoval svoje študije in načrte. »Jaz bom specialist in sicer specialist za nosne bolezni. Ušesa in grla se ne bom lotil, to nima nič skupnega z nosom.«
Izkušeni zdravnik se je nasmehnil, zmajal t glavo, in ga vprašal: »Lepo, lepo; in na katero nosnico se boš specializiral?«
Oluhonemi perici
Janez je samec. Zbiral je umazano perilo Be dolgo časa in nabral ga Je velik kup. Ker je bil skop, je dolgo časa premišljeval, kakšne perice bi najel, da bi ga čim manj stalo. Končno jo jo iztuhtal in najel dve gluhonemi. Ves nesrečen pripoveduje prijatelju:
»Veš, mislil sem, da bom kaj prihranil ln da bosta hitreje končali s perilom, ker ne bosta mogli klepetati.«
»No, ln?«
»To sem bil uorecl Dvakrat dalje je trajalo i kakor bi sicer, saj sta so menili z rokami I«
Ur na Kaldejskem
fzstopil sem v Mugajjaru; na postaji mezopo-tamske železnice, ki vozi iz Basre ob Perzijskem zalivu pa vso do Bagdada in še više ter se konča zaenkrat v pustinji nižo Mossula. Postaja Mugaj-jar je ena sama nizka hišica, v samotni pustinji stoji, zidana je z napol žgano opeko, kakršna jo že izza svetopisemskih časov tod v navadi, pokrita pa je z moderno valovito pločevino. Vlak je Od-hitel dalje na jug in postajni načelnik se mi je radovedno približal. Predstavil 6em so mu, mu pokazal svoj potni list in svoja priporočila ter mu povedal, da bi si rad ogledal bližnji T e 11 - e 1 -M u g a j j a r. Kdo ve, kaka usoda je poslala moža
konzul v Basri, začel z Izkopavanji na Teli el-mugajjaru in že prve klinopisne najdbe so pokazale, da je pusta sipina slavni Ur. Leta 1918. je1 kopal Th. C. Thompson na tellu, pozneje dr. Hali in leta 1922 pa vseučilišče Pennsylvanije, Ta izko-! pavanja je vodil C. L. Woolley, sedem zaporednih zimskih dob so trajala, pa končnoveljavno odkrila znanstvenemu svetu kulturo sumerske dobo in njeno zgodovino ter osvetlila tudi marsikatero poglavje svetopisemske zgodovine in posebej Abrahamove dobe.
Zgodovina Ura sega nazaj pred dobo ma-bbfl la, »vesoljnega« potopa, v čase, ko je bila
o < .--------' ......- -—— j— t......——	| ---- —, - ----j— o— i----r-' ---' — j
sem v samoto, pa vajen je bil podobnih obiskov, I današnja spodnja .Mezopotamija še del Perzijske-
koj je vljudno ponudil, da ml poskrbi beduina za spremstvo. Sluga je odšel, ni mi bilo treba dolgo čakati, iz taborišča v bližnjem wadiju je prihitel mlad, mršav beduin s še huje mršavo mulo, pogodila sva se in odjezdil sem v starodavni Ur na obisk k Abrahamu.
Kakih petnajst kilometrov zapadno od Evfrata sameva v mrtvi pustinji prsten grič že nad 2500 let. Dobrih pet metrov je visok, v petih minutah za obhodiš. Beduini ga imenujejo Teli el-mu-gajjar, grič smole. Mišljen je bitumen, zemeljska smola, ki je v davnih časih tod služila za malto, 1 Moz 11, 8, in ki jo je še sedaj videti na opeki razvaline. Ob vznožju griča so taborili in pasli čredo beduini že stoletja, pa niti slutili niso, da je tam kdaj živel Ihrahlm el halll abd er-rahm8n, Abraham, prijatelj in služabnik Usmiljenega, ki je tudi po korflnu praded njihovega rodu in vsega izvoljenega ljudstva. Šele ko so prišli sredi preteklega stoletja prvi kulturni zakladi starega Babilona in Niniv na evropski zapad, se je znanstvenemu svetu zbudilo zanimanje tudi za južno Mezopotamijo in leta 1854. je Tnylor, hritskl
Gasp&daMtvo
Hrvatsko notranje posojilo
Zagreb, 14. marca. AS. Državni zakladnik je Izdal odlok za drugo emisijo zakladnih bonov v znesku 122 milijonov 415 tisoč kun, s čimer bo izpolnjeno število treh milijard zakladnih bonov, katerih izdajo je dovolil odlok z dne 26. novembra UMI. Boni se glase na prinašalca. Izdani bodo 20. marca ter se bodo glasili na deset milijonov, 1 milijon 500 tisoč, 50 tisoč, 5 tisoč in tisoč kun. Od razpisanega trimilijardnega posojila sta podpisani že dve milijardi 77 milijonov kun. •
Zvišanje glavnice. Ladjedelnice »Cantieri Ri-uniti« zvišujejo glavnico od 100 na 175 milij. lir. Turinska telefonska družba »Stct« od 400 na 440 milij. lir, obe družbi z izdajo zastonjskih delnic. Milanska »Distillcrie Italiane« zvišuje glavnico od 78 na 117 milij. lir z zvišanjem imenske vrednosti delnice od 60 na 80 lir, nadalje pa je treba še doplačati 10 lir na 90 lir imenske vrednosti. Z izdajo zastonjskih delnic bosta zvišali glavnico »Lombard-ska družba za razdeljevanje električne energije« od 475 na 570 milij. lir. Družba »Pirelli« pa od 400 na 500 milij. lir. Zvišanje glavnice družbe za hranilne proizvode »G. Arrigoni« od 25 na 100 milij. lir, kar je odstotno največje zvišanje, je v zvezi z nameravanim povečanjem proizvodnje konzerv.
Razvoj italijanskih gospodarskih odnoSajev. »Agit« poroča: Da bi se olajšal promet med Dalmacijo in Hrvatsko, je bilo sklenjenih več sporazumov, iz katerih izhaja, da je hrvatska vlada pri Hrvatski državni banki odprla kredit v tekočem računu v znesku 30 milij. kun za financiranje hrvatskega izvoza v Dalmacijo. Nasprotno pa ie italijanska vlada odprla kredit 12 milij, lir v isto svrho za izvoz iz Dalmacije na Hrvatsko. Aprovizacija Dalmacije je v rokah delniške družbe SACA (D. d. za jadransko trgovino), ki je bila nedavno ustanovljena in katere namen je, pospeševati gospodarsko obnovo Dalmacije z urejevanjem tozadevnih odnošajev.
Hrvatski »Bata« zvišuje glavnico. Hrvatski Bata, ki ima sedež v Borovem pri Vukovarju, namerava zvišati glavnico od 40 na 150 milij. kun.
Japonska blagajna za pospeševanje gospodarstva v zasedenih pokrajinah. Nedavno je bila v Tokiu ustanovljena posebna blagajna z glavnico 100 milij. jenov, katere naloga je, pospeševati gospodarski razvoj v tihomorskih deželah. Namen je, dajati kredite za dviganje naravnih zakladov pokrajin, katere so zasedli Japonci v teku sedanje vojne. Blagajna pa ima skrbeti tudi za kreditni in denarni trg v teh pokrajinah.
Blagajna za financiranje vojne na Japonskem. Pretekli mesec je bila na Japonskem ustanovljena posebna blagajna za financiranje vojne, ki je opremljena z glavnico 300 milij. jenov. Predvsem je naloga nove blagajne, skrbeti za stalnost tečajev in prometa na trgu vrednostnih papirjev. Naloga blagajne je nadalje financirati podjetja vojnega značaja, tvoriti zaloge ter vpostaviti delo v opuščenih obratih. Blagajna lahko izdaja obligacije do desetkratnega zneska glavnice.
Maj i o glasi
V malih oglasih velja prt iskanju službe vsaka besed* L 0.30, prt ienitovanjskih oglasih |e beseda po L 1.—,
S rt vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0/>0. a vek M računa posebe). — Male oglase ie treba olačati takoj prt naročila
| Službe B
Dobe:
Kuharja
sprejmemo za delavsko Kuhinjo. Plača po dogovoru. Ponudbe Jo poslati z navedbo dosedanje za-poblltve na naslov: Inž. Duktč, Kočevje.	b
Kuharico in pomočnico
sprejmemo za delavsko kuhinjo. Plača po dogovoru. Ponudbe Je poslati z navedbo dosedanjih zaposlitev na naslov: Inž. Duklč, Kočevje.	b
Modistka
lobt stalno namelčenje. Ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja v upravo »Slovenca« pod »Modistka« it. 1594.
ga zaliva, Vflru marratu, Grenka reka, so ga imenovali, tudi Tamdu ša Kaldu, Kaldejsko morje. Ur je ležal tistikrat ob morski obali, prav kakor tudi starodavni Eridu, bivališče Adape, »prvega Človeka«. V teku tisočletij sta- Evfrat in Tigris z naplavinami porinila morsko obal globlje v Perzijski zaliv in dandanes je Ur oddaljen od morja dobrih dve sto kilometrov. Praprebivalci Ura in vobče južne Mezopotamije so bila, kolikor daleč nazaj nam je danes znano, negroidna plemena, pripotovala so v mezopotamsko nižino iz osrednje Afrike pri današnjem Bflb el-Mandebu in ob južnih obalah Arabije. Tislikrat še ni bilo zemeljske razpoke, ki jo dandanes imenujemo Rdeče morje. Saj je nastala šele proti koncu terciarne dobe in ločila arabski j>olotok od afriško celine. Po 1 Moz 11, 2 pa je prišlo »od vzhoda« novo ljudstvo, zasedlo vso južno Mezo|>otnmijo ter kmalu nadvlada-lo prejšnje prebivalce s svojo višjo kulturo. Ti novi naseljenci so bili Sumeri, golobradi ljudje majhne postave. Kdaj točno so se naselili jx> Medrečju, ne J vemo, vsekakor so obstajale pri njih že krog leta 1 4000 pr. Kr. mestne države s hegemonijo sedaj I tega pa spet drugega mesta. Take mestne država so bile na pr. Širpnala, Eridu, Ur, Larsa, Uruk itd. Iz mestnih držav je nastalo krog leta 3000 južno-babilonsko kraljestvo Sumer in Akkad z glavnim mestom Ur. Po njihovih telesnih znakih, ki nam jih kažejo njihove risbe, posebno pa še po 6lov-niškem sestavu njihovega jezika, ki aglutinira in ki ga danes že dobro poznamo, sodimo, da spadajo Sumeri po rodu in po poreklu k uralo-altaj-skemu narodnemu in jezikovnemu deblu, od tam so pripotovali črez iransko planoto v rodovitno mezopotamsko nižino. Dali so novi domovini svojo višjo materialno, predvsem pa duševno kulturo, gradili so hiše in utrjena mesta z žgano opeko namesto iz blata kakor prejšnji prebivalci, pa vezali opeko z bitumenom, 1 Moz 11, 3. Bavili so so s f>oljedelstvom, z vedami, posebno z astronomijo, in z umetnostjo, tudi klinopis je njihova iznajdba, prikrojen je mehki glini, v katero so s pisalom, s tenko palčico, uglabljali z rahlim pritiskom od leve proti desni pisemske znake ter nato tablico žgali v ognju. Prvotni klinopis je bil neke vrste podobopis, črtice, podobne klinom zaradi pritiska v glino, 60 predstavljale obrise na primer hiše, templja itd. In podobopis se je razvil v zlogopis, jx>znejši semitski Babilonci in z njimi Asirci so ga prevzeli že zelo razvitega krog leta 3000 pr. Kr., ga prilagodili svojemu jeziku in ga izjK>pol-nili. Ta isyiajdba Sumerov se je krog leta 1500 pr. Kr. razširila po vsej prednji Aziji.
Rodovitna črna prst mezopotamske nižine pa ________________
je privabila še tudi druga sosedna ljudstva. Med i z gostinsko usposoblje-četrtim in tretjim tisočletjem pr. Kr. so se iz svojo n0Btjo. Ponudbo z naved-domovine, iz visoko ležeče nerodovitne arabske bo osebnih tn družinskih puščave priselili vitkozrasli, krivonosi in dolgo-1 podatkov pošljite upravi bradi Semiti. Prevzeli so sumersko kulturo, tudi j »Slovenca« pod značko: klinopis in z njim vred sumerski jezik, pa pola-j,obrat *oo« najkasneje goma prenesli klinopis v svoj semitski jezik. Se- ao erede 18. marca. b initski val je zajel vso Mezopotamijo, kmalu je bila __________________
semitizirana vsa Babilonija, |X>tomci prvih semit-
skih naseljencev so bili Babilonci in Asirci. Le Kovaškega pomočnika v verstvu se je še dolgo držal sumerski jezik dobrega vernega - sprej-
Potomci teh semitskih priseljencev so bili tudi mem p-nu<lbe na upravo Abrahamovi predniki, pri in. 1 Moz 11, 28; 12, 1. „s,ovenca. pod ,spreten« Niso živeli v mestih, nomadi so bili in ker je j ftev 1Bgl	b
bila južna Mezopotamija že tistikrat gosto oblju-' ' _
dena, je gnal Tare, Abrahamov oče, svoje črede i polagoma proti severu in vzel tudi vse svoje ljudi s seboj, 1 Moz 11, 31. Nekaj časa so nomadizirali po Mezojjotamiji in prišli do Harana na severu, od tam pa se je podal Abraham, Tarejev sin, v Kanaan, 1 Moz 12, 5 in v rodovitni Egipt, 1 Moz 11, 10. Umljivo je, da so se ie Abrahamovi predniki v južni Mezopotamiji navzeli sumerske materialne, duševne in družabne kulture, tudi šu-merskega varstva. To moramo priznati, čeprav nismo pristaši Fr. Delitzschevih teorij. Prim. njegovo predavanje »Bahel und Bibel 1902, 1903. Saj nam o vplivu sumerske kulture na abrahamite dovolj pričajo Mozesove knjige. Pa o tem ob drugi priliki.
Še več semitskih invazij je videl starodavni Ur, med drugimi tudi aramejsko krog leta 1500 pred. Kr. Aramejci so dali Mezopotamiji celo svojo kulturo in svoj jezik, prav kakor tudi Siriji in Palestini.
Ur pa je podlegel Babilonu in ko je Kir Babilon leta 538 zavzel, je prišel tudi Ur pod perzijsko oblast. Templji Ura pa so se pod velikodušno in uvidevno ter pametno politiko Kira in njegovih naslednikov nanovo dvignili iz razva-
lin. Politično veljavo pa je Ur izgubil za vedno. Razen tega je ležal prej ob morski obali, naplavino Evfrata in Tigrisa pa so ga porinile daleč v celino. Usodo mesta je za vedno zapečatila naravna sila, Evfrat je, ne vemo kdaj in zakaj, spremenil strugo, prej so njegovi valovi oblivali mestno obzidje, danes teče petnajst kilometrov dalje vstran, na vzhodu, kanali so se posušili, promet je zastal, nekdanja rodovitna polja so se spremenila v puščavo, ljudje so se izselili, zidovje je razpadlo. Le peščica duhovnov je še samevala ob praznih temp-ljih, pa tudi duhovni so odšli, nakar je pokril starodavni Ur pesek in ga spremenil v brez-ličen grič, ki sameva v mrtvi puščavi že blizu dva tisoč let, nema poslednja priča davnih, slavnih dni.
Kopal sem no sipinah in res našel nekaj pozabljenih, polomljenih klinopisnih tablic ln za prst drohen kipec boginje Ninni, sumerske Afrodite, I
Prvovrstno modistinjo
ln učenko sprejmo »Salon Julči Klobčič«, Resljeva cesta 8.
Iščemo oskrbnika
po možnosti upokojenca, za nadzorstvo poslopja z opremo na deželi, prilika za postranski zaslužek. Prednost Imajo oženjenl
Kmetsko dekle
tudi začetnico, sprejmem za hišna In vrtni dela v LJubljani. - Ponudbo je poslati na upravo »Slov.« pod »Pomoč gospodinji« štev. 1142.
Postrežnico
pošteno, veSčo likanja tn pranja sprejmem za do poldno Pod Rožnik V/35.
• Brinje
istrsko, lepo ln zdravo imam naprodaj. Ed. Pl-iter, Vrhnika.	(1
Dobrega sena in gnoja
prodam več voz. - Polzve se: Dreg 14/1., LJubljana
Modna trgovina
dobro vpoljana v centru mesta, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Moda« St. 1619.	(1
Več voz gnoja
nekaj vočjlh korit za krmljenje prašičev ter nekaj desk - naprodaj. Informacijo dobite v Kot nlkovt ulica 21-1.
pa se zamišljen vrnil na postajo. Prenočil sem pri gostoljubnem nnčelniku iu odpotoval drugi dan nazaj v Bagdad.	L Jehart-
Za dobro vollo
Zaljubljenec ponuja svojo pesmi.
»Gospodična Angela, vzemite in Čitajte moje pesmice. Pisal sem jih s krvjo svojega srca.«
>()d kdaj ste pa pričeli tako varčovati s črnilom?«
V brirnlcl
»Za božjo voljo, kaj pa delate! Že tretjič ste me vrezali. Pokličite gospodarja.«
»Ga ni tu.«
»Kam je pa odšel?«
»K sosednjemu brivcu se je šel brit.«
Krojaške odpadke
volnene Jopice, nove plet. ln Šiviljske ostanke kupuje po najvišji dnevni cent R. VISnJevec, Vožar-skt pot 6t. 1.	k
Otroški voziček
Športni, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1598. k
Naprodaj
obleka, troje hlač tn dvo zimski suknji za manjšo vltKo postavo. Na ogled v krojaškem salonu »Moda«, l.esljcva cesta St. 8, Ljubljana.	1
B Stiižbc B
Jttclo:
Študentka tehnike
brez zaposlitve, v slabem gmotnem položaju, vljudno prosi za kakršnokoli službo. Pomagati mora 6-članskl družini, ki Je brez sredstev. Naslov In ponudbe uprnvl »Slovenca« pod St. 1592.
Šivilja
popolnoma lzvcžbana v dnmskl ln moSkt modi lsče službo za takoj. Na slov v upravi »Slovenca« pod Stev. 1586.	a
Kupim: »čas«, »Mentor«,
Ljubljanski Zvon. Pismene ponudho upravi »Slov.« pod »Revije« St. 1612. k
Starejša ženska
pridna In poštena t S č e zaposlitve od 8.—14. Naslov: Franca Rejc, Groharjeva c. 26, Mlrje. a
Služkinja
pridna ln poštena so takoj sprejme. — Viktorja Emanuella (Bletwelsova) cesta 27.
Kuharico
pridno tn pošteno ln gospodinjsko pomočnico za vsa hišna dela, sprejmem — Plača ln oskrba dobra. Oglasiti se v Dalmatinovi 6-1, od 9—11.	(b
Postrežnico
pridno, pošteno, zanesljivo, katera zna dobro pospravljati sobe, potrebujem dnevno od pol 7 do 10 dopoldne. - Naslov v upravi »Slov.« št. 1622. b
Prodam kavni mlinček
močan, električni. Naslov v upravi »Slov.« st. 1632.
»Zenith« uro
prvovrstno prodam za 980 lir. Naslov v oglas. odd. »Slov.« pod št. 1643. 1
Gramofon s ploščami
prodam. Ambrožlč, Gltn-ška ul. 7, Ljubljana. 1
Gnoj - vležan
prašičji, pomešan s konjskim in kurjim, 40 do 60 voz - prodam. - Marica Perkllč, Stožice 180, poleg gostilne »Pod liplco«.
Službo iščem
Imam botehno ženo. Zaposlitve Iščem kot sluga kjer koli. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zelo potreben« St. 1460.
miMiniJ
Seno - drva za kurjavo
Rabimo vsakega blaga po več vagonov. - Ponudite nam seno v balah sladko, polsladko ln kislo, drva trda - cepanlce. filtra »Za takoj« št. 1573 upr. Slov.
Kroiaške odpadke
volnene tn bombažne ple-ttlBke ter »IvlIJske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gerk-rnan. Hrenova ul. 8. k
Volnene odrezke
krojaške, pletlljske, šiviljske odrezke, ovčjo volno ln mešane bombažne od rozke, kakor vse tekstilne surovine kupuje »JUGOVOLNA«, Tyrševa 41, naspr. sv. Krištofa.
Kupim mali harmonij
Ponudbe na upravo Slovenca pod »Evropski »I-stem« St. 1611.	k
BStanovanjaB
Oddajo:
Enosobno stanovanje
s prltlkllnaml. • In dvo njivi se takoj odda v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1604. i
jsteio:
Enosobno stanovanje
Iščem za april ali maj. • Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Plačam«.
Boljša sostanovalka
z lastno posteljo In posteljnino želi prltt v čisto stanovanje s souporabo kuhinje. Na željo bi dopoldne pomagala v gospodinjstvu. Pismene ponudbe jo poslati na upravo »Slovenca« pod »Solidna« Stev. 1606.	s
1-2 sobno stanovanje
Iščeta novoporočenca za takoj alt pozneje. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Snažno ln sončno 1626«.
Igu na|sm|
Stanovanje 5 do 6 sob
alt celo vilo, vzamem v najem »akoj ali kasneje. Ponudbe na S. A. M. I. C. E. N poštni predal 13. LJubljana pod »Dober plačnik«.
— -
obftlren, s sobo, osebi, sposobni obdelovanja, z nekaj gotovine - oddam. Cesta na Loko 22.
V B C T O R
(Brevettato) Nuovn a|>pjtri'CChio rima-giibCnlZ". Nei-nn con u-inoiiienerirlu.Rendimen-to masslmo. - Affidiamo concessiotie
(Patentirano) Nov npjirat za krpanje nogavic, brez porab« rake energije, zmnglii-V04t kar nijvečja. Od-dajnmo dovoljenja
Soc. An.R. I.M \ -ViaConfalonieri36-mianO
Ada Negri:
Polenta
Teta Regina je bila pokončne postave in tTdega obraza, ki je imel ob koncih usten dve izraziti gubi kakor brazdi, zarezani v zemljo, pripravljeni za setev. Tudi roke je imela trde: grča-ve, z razjedenimi nohti in z značilno razpokano kožo gospodinje, ki pomiva lonce v lugu in v sodi, drugič jih ogenj objema in i^le zbadajo in likalnik drgne; na dlaneh je imela žulje od metle in od valjarja.
Iz trdih strogosti njenih potez je žarel njen značaj. Ljubkosti nobene: bilo bi jo sram. Sicer je imela rada moža in sinove. Če Je kdo izmed njih zbolel, ni bilo več za njo počitka, ne ponoči, ne podnevi. Skrivoma je opravljala mnoga dobrodelna dela. Meni, hčeri pokojnega brata, je hotela dobro kakor lastni hčerki, a me je tudi zmerjala, kakor lastne otroke, če sem to zasluzila. Njeni ukazi so bili pravični. Nikomur izmed nas še na misel ni prišlo, da bi je ne slušal (niti, mislim, njenemu možu ne, temu dobrodušnemu stricu Avguštinu, ki je bil brivec in ves neumen na Verdijeve opere).
V četrtek, ko je bil dan počitka, sem se namenila k teti Rcgini, takoj ko je odbila ura deset. Ko sem prišla tja, nisem šla skozi brivmco, ker mi je bilo to strogo prepovedano, ampak skozi stranska vrata, ki so vodila v družinsko sobo. Zmerom sem bila nekoliko negotova, ker se nisem mogla otresti neke prirojene sramežljivosti. Toda sestrične so me poljubljale s prisrčnostjo. Teta Regina me je sprejela mršava, toda dobrodušna, z vedno istimi besedami:
»Si tu? Ostaneš? Torej bomo jedli polento.«
Me, dekleta, smo hitro začele kramljati o šoli,
o tovarišicah, si pregledavale zvezke, napolnjene s številkami, govoričile o redih in si pomagale pri nalogah. Starejši sestrični je bilo ime Amalija, ]X> glavnem junaku opere »Ples z maskami«, mlajši pa Kastilija, po verzu iz Hernanija:
»Ce bi se lev Kastilije smejal...«
Amelija, ki se še ni odločila, ali bi postala učiteljica ali bolničarka, je imela krasne kostanjeve lase (kadar se je česala v temi, je bilo videti svetle odseve) in žilico naivnega veselja, da bi se še mrtvi v njeni družbi smejali. Druga je bila resnejša in duša ji je bila bolj občutljiva, imela je levje oči, ki so zmerom nekaj iskale in, ko ji je bilo nekaj čez dvanajst let, so se ji rodile v srcu nejasne fantazije ljubezni. Od bratov ni prišel v poštev Silvo, zaprt, zaspan, fant bolj kratke pameti; toda Virginio, po domače Čin, je bil pravi vragec, ki se je hotel življenja do dna naužiti. Medtem pa se je učil računovodstva in španskega jezika. Kakor je pravil, je nameraval iti v Južno Ameriko na lov za dolarji.
Družinska soba je bila v pritličju in je bila ločena od brivnice z majhno shrambo, polno perila, knjig, blaga in drugih malenkosti. Tu sem se včasih ustavila in gledala v brivski salon in v izložbo, kjer so me očarale ženske glave iz voska, z bleščečimi obrvmi in z velikimi pričeskami po modi, in zrcala in podstavki, pokriti s svetlim orodjem; in dva naslonjača, pokrita z rdečim žametom, v katerih so sedeli možje, zaviti v bele halje, ki jih je bril stric, Avguštin, prvi pomočnik. Meni so se zdeli ti možje kot obsojeni; nisem mogla zatreti v sebi strahu, ko sem gledala, kako nalahno teče britev gor in dol jx> namiljenih licih in po bradi; stalno sem čakala, kdaj bo britev vrezala in bo brizgnila kri.
Stric je bil hud, kadar je koga izmed nas našel, da je gledal v brivmco, zato sem se malokdaj
upala gledati tja; ob taki priliki smo skočile po treh stopnicah v spalnico, s pretvezo, da bomo študirale. Tu je bil pravi raj. Sprednja okna so gledala na staro zidovje mesta, zadaj pa je bil zelen gozdiček, tako zelen, da si nisem mogla predstavljati bolj zelenega.
Okoli poldneva nas je vse lakota priklicala v pritličje. Z Amelijo in Kastilijo smo pripravljale mizo, teta Regina pa je kuhala polento.
Ogenj, ki je svetil na ognjišču, je rdečil njen strogi obraz, ki je postajal v divji igri senc zmerom bolj izklesan. Ni bilo gospodinje, ki bi znala z bolj veščo roko stresti moko v vrelo vodo in jo mešati z belim bukovim mešalnikom neprestano in zmerom v isto smer, da bi ne nastala v polenti kepica nekuhane moke, ki bi bila v nečast njeni polenti. Pri delu se ni skoraj nikdar pripognila, ker so bile ostve, ki so nosile kotel, visoko pripete; nisem umaknila pogleda od te črno oblečene postave, v bokih s sivim predpasnikom stisnjene, ki je stala med kuhanjem rumene polente z oblastnim obrazom pred ognjiščem, pred kotlom in rdečo žerjavico, energično mešala polento, na vrhu katere so se pojavljali mehurčki.
Končno je teta Regina vzela kotliček z verige in ga postavila za nekaj časa na kamenito ognjišče; potem pa je s sigurnostjo zvrnila polento na lesen krožnik.
Bila je mehka, okrogla in svetla, kakor luna v avgustu, ko se dvigne nad večerno meglico. Njen vlažen dim nam je sladko božal obraz, pa ne samo sopara, ampak tudi vonj koruze, poln zdravja, nam je širil nosnice in srce od sreče in veselja.
Najlepši trenutek je bil takrat, ko je tela Regina vzela s krožnika velik kos surovega masla in ga položila v sredo polente, ki jo je bila že potrosila s strganim sirom. Potem je delila. Vsak-
do izmed nas je dobil svoj del: najprej stric, ki je bil gospodar, fiotem fantje po starosti.
Šele nazadnje je postregla sama sebi.
Vsi smo začeli jesti z velikim tekom in i. veseljem. Iskali smo v tem velikem kosu jjolenle malenkost surovega masia. Želja, da bi ga našli, je bila tako velika, da je fiostal ta skromni obed za nas dragocen; in morda je bila prav v tem vsa privlačnost obeda. Ko smo končali, smo so pokrižali; stric se je vrnil v brivski salon, mi pa k igram in k veselemu kramljanju, jMitem ko smo dobili še kruha in nekaj sadja. Teta pa je tiho fiostavila na ogenj lonec vode in se pripravljala na pomivanje posode z isto strogostjo, kakor se je pripravljala delat polento. Prav tako je bila stroga, ko se je lotila krpanja moževih oblek in ko je šivala sinovom raztrgane hlače, stroga ob prižiganju luči pred podobo rajnih in pri nedeljski maši je bila prav tako resna.
Božanska je morala biti jiolenta vsak četrtek, polenta tete Regine; še zdaj |>o tolikih letih vidim tisto okroglo polento, čutim njeno toploto, njen vonj in okus.
Morda je na najpreprostejši način predstavljal življenje ta vabljivi kos polente, v katerega sem zasadila zdrave, bele zobe in iskala slast surovega masla, ki ga je bila položila gospodinja z varčnostjo vanj. In ob spominu na polento, ki so jo videle moje oči, oči revne deklice, kuhati, na mizo postaviti, zabeliti in deliti v vestno enakih delih, ob tem spiominu mi niso všeč polni obedi, na katere sem bila jrozneje velikokrat povabljena.
Konec koncev razumem, da sem Se zmerom mala nečakinja tete Regine. ki je mislila ves teden na polenlo. Toda teta Regina je umrla, polente pa, prav lake polente, ne bo mogel nihče več pripraviti.	Prevedel J. Peterim.
/raneetoo Perrli
86
Neznani učenec
Zgodovinski roman ti Kristusovih da sov. Prevedel dr. Joia I»vr«niiS.
»Učenik,« je rekel, »ti veš, da te ljubim, a ne vem, kdo 6i. Povej mi če 6i Bog človek, ki ga V6i na svetu pričakujejo in ga tudi jaz pričakujem izza prvih let moje mladosti.«
»Da,« je odgovoril Jezus, »jaz 6em Tisti, ki ga vsi pričakujejo, Sin, ki ga Oče nebeški pošilja med ljudi v njihovi podobi, deležen vseh njihovih težav, da bi usmiljenje premagala pravico in bi ta postala usmiljenje.
Ti si pričakoval Dioniza ,ki naj bi bil kot gostitelj, ki bi te povabil na pojedino 6 plesom in veselo pesmijo.
Toda ali more pravi popotnik povabiti svojega tovariša, da bi postavil šotor v puščavi, in 6e bogato gostiti, ko je treba doseči cilj? Posvetno življenje je potovanje in Sin človekov je postal kakor vi [>o[x>tnik, da bi mogel z vami in v vašem imenu zaklicali Očetu v nebesih: Sedakah! Izkaži človeku pravico, o Oče, a pravico, ki je usmiljenje, zakaj revež in siromak je. Ti si'hotel, da bi ti bil podoben, a v 6voji slabosti se krivi in pada pod bremenom tvoje zajx)vedi. Prostost je zanj grozovit dar in da bi ga mogel prenašati, potrebuje tvoje milosti. Pomisli, da si, ko si me jx*;lal kot človeka z vso njegovo revščino, jx>stavil med 6eboj in njim tak odnos, ki te prisili, da boš do njega bolj dober ko pravičen, kakor je oče do 6vojih otrok.«
Jezus je ta dan govoril z vnemo, a žalostno, in gledal nebo, kjer se je že znova prikazal prvi krajec nizamske lune.
Marko se je tresel pred njim in čutil neznanski 6trah.
»Učenik,« je rekel, »tvoje besede me strašijo. Vem, da bi se moral nebeški Dioniz žrtvovati za
ljudi, ker bi mogla 6amo žrtev kakega boga rešiti človeka iz njegove bede. Ti torej umreš in najbrž zaradi tega že nekaj časa govoriš, da nas boš zapustil?«
»Da,« je odgovoril Jezus, »umrl bom. Moji sovražniki me postavijo na les, kakor je postavil Mojzes bronasto kačo. To je potrebno, zakaj kako naj bi 6icer ljudje čutili, da 6em vam brat, ako bi vam ne |x>stai enak tudi v največji e t i&k i bridkosti in 6inrti?«
Potem je poklical k 6ebi vse učence in se jim tako jasno razodel, kakor dotlej še nikdar.
»Dragi moji,« je rekel, »moja ura se približuje. Vidite, grmade po gorah že oznanjajo, da je
&asha blizu, in glasniki hodijo okoli in oj>ozarjajo ožjej>otnike in po vaseh 6e že pripravljajo karavane. Pojdimo tudi mi, da bomo skupno obhajali zadnji praznik in boste potem čakali, da va6 poklicem v kraljestvo Očetovo, kjer me boste videli sredi angelov v vsej moji slavi.«
Tedaj je pristopila Šaloma, mati Zebedejevih sinov, ki se je udeležila male karavane z Miriam in drugimi ženami.
»Gospiod, moja sinova 6ta bila prva, ki 6ta se ti pridružila: zato imata torej pravico, da bi bila prva tudi v kraljestvu. Prihrani jima mesto obsvoji 6trani, enemu na tvoji desni, drugemu na tvoji levi.«
Jezus se je nasmehnil z izrazom nekake nepo-rrpežl|ivosti.
»Šaloma, ne veš, kaj govoriš. Kdor sedi pri moji mizi, mora biti pripravljen, piti iz mojega ke-liha, ki je zelo grenek. Grem v Jeruzalem, da se izpolni nad Sinom človekovim, kar so napovedali preroki. Izročen bo v roke velikih duhovnov in pismoukov. ki ga obsodijo. In potem bo predan poganom in bo zasmehovan in opljuvan in bičan in usmrčen. Po treh dneh bo pa spet vstal.«
Učenci 60 ga prestrašeni gledali.
»Kaj le govoriš. Učfnik'« jt rekel Peter. »Tega mi ne dopustimo. Branili te bomo do zadnje kaplje krvi.«
Jezus ga je zavrnil nenavadno ostro.
»Molči, 6kušnjavec! Izkušen 6i v pozemskih stvareh, božjih pa iie razumeš.«
Potem »e je obrnil k Marku Adoniju:
»Adonij, ti pa pojdi pred menoj 6 svojima služabnikoma v Jeruzalem in pripravi 6vojo hišo, zakaj pri tebi bom praznoval prihajajočo pasho. Iz obednice 6pravi vse ležalnike, zakaj mi se bomo zbrali kakor listi, ki so na potovanju in 6e jim mudi. In ti, Miriam iz Magdale, moja roža, polna vonja, pojdi tudi ti pred menoj in pripravi mazila za moj |X)greb.«
7.
Cez nekaj dni je odšel Jezus 6 svojimi učenci v Jeruzalem.
Ker so bili ta čas v Pereji, 6o po enodnevni hoji ob Jordanu prišli do slovečega broda ob Mrtvem morju, prešli lam čez in krenili proti Jerihi.
Z vseh strani 60 bile karavane že na poti v 6veto mesto in ce6ta, V6a v sivih in enakomernih peščenih sipinah, ki so bile kakor šotori tabore-čih, je b'la polna božjepotnikov, zlasti Galilejcev. Vsepovsod je bilo izredno živahno. Vreme je bilo lepo, ječmen in drugo žito se je lesketalo v nežni zlati barvi, a bledi listi oljk, ki 60 rastle v vrstah po višinah, so kakor odsevali bledoto neba. Jezus je hodil ta dan pred učenci.
Hodil je naprej, 6am in 6 tako hitrim in odločnim korakom, da so ga težko dohajali. Bil je kakor vojskovodja, ki gre v boj.
»Pravi, da gre v 6mrt,« je pomislil Peter sam pri 6ebi, »pa hodi pred vsemi, kakor bi šel na 6va-tovščino.«
Božjepotniki, ki so prihajali iz Oalileje, 60 ga spoznali in ga začeli klicati in mu vzklikati: »Hosana Jezusu, 6inu Davidovemul Maziljenec Gospodov je, ki ozdravlja bolnike in obuja mrtve!«
Lomili so oljkove in palmove veje, mahali z njimi v znamenje veselja in si drug drugemu pripovedovali o čudežih, ki 60 jih videli ali 60 slišali praviti o njih.
V Jerihi 6e je zbrala okoli njega nepregledna množica, med katero so se 6lišah o njem najrazličnejši gia&ovi.
t »Mesija |e, kralj Izraelcev,« so trdili nekateri.
»Mesija naj bo vojskovodja,« 60 ugovarjali drugi, »ta ima s 6eboj samo uboge ribiče.«
»Pa ne, Mesija bo najmiroljubnejši kralj,« so zatrjevali spet prvi.
Tedaj je nenavaden dogodek zbegal V60 množico.
Ko se je Jezus s težavo pomikal med vzkli-kajočo množico, je prišel v bližino mestnih vrat, kjer se je cepila cesta, Ki je vodila v Jeruzalem.
Tu sem mu je prišel naproti Marko Adonij e 6vojim služabnikom Simonom in z njegovima se-stričnama Marto in Marijo, ki 6ta stanovali v Be-taniji. Njun brat Lazar, lončar in Jezusov prijatelj, je bil umrl pred tremi dnevi in prišli 6ta jokajoč, da bi obvestili Učenika.
Gneča je bila tako velika, da 6e nista mogli približatj skupini, kjer je bil Jezus z apostoli.
Z Markom sta se ustavili v nekem kotu ob cesti pod vrsto palm in čakali. Ne daleč od njih je bilo kakih deset gobavcev, skoraj same ženske, ki so 6e oglašale s svojo običajno tožbo in iztegale rrl-e naproti božjepotnikom: »Sedakahl... Seda-'-ah!. .«
Marko jih je gledal z velikim sočutjem, ko je neka skupina vzbudila njegovo posebno pozornost. Bi' je plavolas velikan, čigar obraz, čeprav spačen od bolezni, se mu ni zdel neznan. Oblečen je bil v raztrgano tuniko in med plavo bradico 60 se odpirale grozno nabrekle in od 6iiše razpokane ustnici. Nie^ov obra* na le ni še kazi! sledov gobavega beleža in videti je bilo, da skrbi bolj ko zase 7 neko žensko, ki je stala pred njim in je njen obraz spremenila bolezen v gro7no obličje. Nos je bil popolnoma razjeden in se je odpiral pod čelom kot strašna odprtina. Od ustnic m ostalo drugega ko nek? i ."oba nad belva^imi m razjedenimi dlt-s-nimi in lica so bila kakor kos zidu iz apnenca, v katerem so se kazale tu in tam kosti ličnic in čeljusti.
:4
m
Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15. ob nc-dettah in nrainlklh ob 10.30.14.30. 16.30. >n 1PJ0
Prekrasen film iT slavne hene^anske 7.(rrd»vlnB, e^opeta innastva in vročega nntrlntbma
KAPITAN TEMPESTA
Dorla Duiantl. Carin Cnndinnl. Adrinno Itimoldi. Cnrlo Ninchl KINO UNION - TEL. 22.2*
Izvrstna filmska zgodba o ninlem nnjdenčku
Sen vsakogar
ninn Gnili, fierinana Psol-erl. Oino Cervl, Edvarda De Ftlippo. p i l m, ki ndkr'va vso toploto nruiinskin odnoov KINO Sl,nn» - TEL. 77.30
Slavrin Som Nenellilevn pesnitev nn filmskem platnu Eden naivpčjih filmov nnrone
Noč maščevanja
Amadeo Nnr^nrl. flnra Cnlnmai, Osvnldo Valentl. Vnlentina Corteze itd. KINO MATICA - TEL.
Trugičua usoda slsvne plesalke Mata llail
Tanja
Tffatel: Vera Korene. Jean \Vorns, Jean Oaltnn liomnnt. pusto ovSČ;na v osrčju niijskih planot
Gospodar Bengallje
Prelstave: delavnik oh 17. nedelja oh 14.:0 In 1" KINO KODEL{EVO. >el. 41-84
LAHE LAHE DA RAS0I REZILA ZA BRITVE REZILA
Prezzi i m b a 11 i b 11 i Oualiia insuperabile Produzione della piu grande [abbrica italiana
(fondala n«l 1920) Cbiedele prezzi e campioni a...... .
Ncprekosljive cene • Nedosežna kakovost -Proizvodnja največje italijanske tvornice
(ustanovljena tel* 1920)
Zahtevajte cene in vzorce na.......
INDU5TRIA LAMINATI ACCIAIO
ACOUf (PIEMOMTE) Caaella postal* 41
Ullicia ttaccato a MILANO Possbna pisarna v MIIANU Vla S. Marta II, tal. 80.58/ Via S. Marta 15., tal. 80.587
REUMATIZZATI REVMATIČNI
Fale regolormenle la voslra cura d i
zdravile se redno z
UR0D0NAL
In boste preprečili: Bolečine, Ishlas (bolečine v kolku), Glavobol, Debelušnost. Zjutraj in zvečer ena žličice Urodonala v malo vodi
italijanska proilvodhja
Eviterete: Dolorl, Sclatlco Emlcrania, Obesita
Un cuechieino de ce||4 metlino e sere in un po' di ecque produzione italiana
o p i> 6 <S;b t. ?.o»dj / i m x i m o' f« o i a t r
vrodonal ,( proizvodne tovneg a ji o vis A
Aul. Prst. Milano. (931 dal 311 38
Knjigi
Vse vrste antikvarižnih
knjig od najstarejših ilo najnovejših kupuje knjigarna Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva t. Telefon 44-24.
Katera plemenita oseba
bi posodila osameli materi več otrok 1600 lir? Vračilo mesečno po dogovoru. - Cenj. ponudbe pod: »Drž. uradnica« na upr. »Slov.« št. 1545. d
Vse denarne in trgovske posle
Izvršim hitro ln točno. Obrnite se na: Rudolf Zore, Gledališka ul. 12. Telefon 88-10.
Filatelila
Filatelisti pozor!
Najugodneje kupite In vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupicljsklb znamk v knjigarni Jane« Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6.
Filatelistični oddelek
Mladinsko založbo, Start trg stev. 30, nudi izbor bivSih Jugoslov. in drugih znamk. Tu se dobijo naj-raznovrstneJSl albumi.
Posojilo 6000 lir
Iščem proti vknjižbi na posestvo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod: »Dobro obresti« St. 1570.	d
Kdo posodi 20.000 lir
na vknjižbo hiše na visoke obresti? Ponudbe na oglas. odd. »Slov.« pod: »Stoodstotno varno 1624«.
Kolesarji
kupite si praktični »ELO« držaj za dežnike na kolesih, za ceno 25 Ur, pri »Petronafta«, Ljubljana, TyrSeva cesta 35 a. Razpošilja se tudi po poŠti po povzetju.
Pohištvo
IPOMLAD-ite
se ob pogledu na lepo negovan vrti
V to svrho Vam nudi vse potrebno orodje: drevesne in trsne škarje, ce-pilnn nože, brizgalne za drevje in cvetje, 7alivalke, kosilnice za rušo, žico, mreže za pesek, žične mreže za ograje, raipršilce, motike, lopate, železne grablje, samokolnice itd.
žeSeznina FR. STUPICA
LJUBLJANA — Gosposretska cesta 1
Nemško konverzacijo
združeno b sprehodi želim dajati odraslim ali otrokom. Pismeno ponudbo Jo poslrtl na upravo »Slovenca« pod »Nemščina« štev. 1607.	u
naročajte in širite »Slovenca«!
Mroce
patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in totelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovsn
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Orehovo spalnico
elegantno, fino Izdelano, proda Janez Rož mane Podolntca, p. Horjul. S
j OMoro |
Dražba lesa
Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov v LJubljani, Cesta 29. oktobra, St. 24'I, bo prodala na dražbi, ki bo 8. aprila t. 1.
ca 19 000 plm
Jclove hlodovine na panju lz območja Bvoje šumske upravo v Kočevju. Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani ln v Kočevju.

IZDELOVANJE
HARMONIK
Uglaševalec glasovirjev
JurAsek — LJubljana, Zrlnjskega cesta št. 7/II Telefon 39-23.
Kuhinjska oprava
nova, kompletna, ugodno naprodaj. Prlvoz št. 4 — pri hišniku.	(S
Ljubiteljica otrok!
Vzamem otroka v rejo prot plačilu ali sprejmem službo varuhinje - vzgojiteljice. Pomagala bi lahko tudi pri gospodinjstvu. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1623.
2IVAU
Prodam brejo kravo
še 3 tedne do telltve. -Tovarniška ulica 13, Moste pri Ljubljani,	j
llfflfTTlI
Vajenca
za brivsko obrt sprejme salon »Strgnr«, Miklošičeva cesta.	(v
SOBE Oddale:
Sostanovalko
sprejmem k dijakinji a oskrbo aH brez. Naslov v upravi »Slov.« št. 1626.
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne
v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
v svoji črtaln:ci raTne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši ludi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do_ razkošnih oblik.

Posebni oddelek za izdelovanje damskib torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih tazonab.
CENE SKRAJNO NIZKE. POSLUŽITE SEJ
Dotrpela je naša ljubljena mamica, žena, hčerka, sestra, svakinja in tetka
Binca Malovrh roj. Olrin
Previdena s svetimi zakramenti je umrla i. marca t. 1. v Trbovljali. Pogreb je bil istotam.
Trbovlje, Ljubljana, Maribor, Loški potok.
Žalujoče rodbine: Malovrh, Otrin, Šifrer, Fettich.

41
Oporoka osmih bojevnikov
»Ob V6ej 6voji spretnosti pa je vendarle tvegal nevarnost, ki bi mu bila lahko usodna,« omeni Bazil.
»Misliš, ko ie odhajal iz zimskega vrta?« »Da — ko je odšel takoj nate. kc je vojvodo umoril.«
»Prav imaš, Bazil. Še celo drugo nevarnost je tvegal, ki pa se je ni zavedal, ker za njo ni mogel vedeti. Niti slutil namreč ni, da sta 6e onadva mlada človeka prav v zimskem vrtu 6ešla ul da 6ta odšla skozi vrata v park, ne da bi bila vrata za seboj spet zaklenila. To je Crew uvidel šele, ko je tista vrata 6am zato odklepal, da bi se potem zdelo, češ da je morilec tod pobegnil. Ko bi bil seveda Crewa kdo videl prihajati iz zimskega vrta, je imel gotovo pripravljen že kak izgovor. Lahko bi bil na primer rekel, da je bil le v tem koncu zimskega vrta in da ni vioel vojvode, ki je ležal v zadnjem prečnem hodniku. Kajpak bi bil pa vseeno takoj spočetka močno osumljen ter bi bil potem njegov položaj mnogo težji.«
»Ali sploh veš, kdo je okno razbil in listek ukradel?« vprašuje večno radovedni Bazil.
»Kaj ne bi vedel! Vprašaj Kennedyja!«
»Bartlett.« suho odgovori inšpektor.
»Bartlett? Zakaj pa ta?«
Hammond se zasmeje.
»Bila je pač majhna zarotica, dečko. Seržant
je prinesel tisti listek prav takrat, ko ie odhajal "* ic Allister iz čitalnice od zaslišanja. V knjižnici to omenil, in mlademu lordu je bržčas postalo
hudo vroče, ko je to slišal. Tako se je komedija začela — Roy Finsburv, gospodična Brentova in Bartlett, ki je komaj čakal, da bi svojemu mlademu gospodarju ustregel s kako dragoceno uslugo, so se skrivaj domenili. Mladi lord 'e Bartlefa službeno noslal v kuhinjo po wliiskv. V resnici je pa Bartlett moral opraviti nekaj drugega. Na veznih
vratih je čakal, dokler go6fiodična Brentova ni prišla iz čitalnice od zaslišanja. Tam je ona takoj zakričala in telebnila na tla, on pa je brž obrnil 6tikalo, 6tekel okoli hiše do prvega čitalničnega okna, tamkaj razbil šipo in vzel listek — mi pa 6mo se medtem V6i v 6krbeh zanjo motovilili okoli mlade dame, ki pa je omedlevico zgolj hlinila...«
»Kaj, hlinila d- <o je?« uide inšpektorju.
»Hlinila, hlinila, ljubi prijatelj!« se smeje Hammond. »Privzdignil sem ji očesno veko, nakar se je njena punčica takoj 6krčila, kakor hitro je zajela prvo svetlobo.«
»Se dobro, da mi tega poprej niste povedali,« zagode inšpektor.
»Ce bi bil to storil, mislim, da bi 6e bilo napak obrnilo. Uboga gosjiodična Brentova! Saj je dovolj strahu prestala. Kadar koli me je pogledala, se je zdelo, da vidi strašilo. Pa sem ji 6toril celo še veliko uslugo.«
»Kakšno neki, Lion?«
»Ladv Finsburyjevi 6em jo priporočil za izvrstno 6naho.«
»Kako — kaj takega 6i se predrznil?! Kaj pa je 6tara dama rekla?«
»Vprašala me je, ali ne norim. Mislim pa, da se je tako hudo le delala. Ne vem, zakaj ta dama vidi v meni velikega prijatelja. Zato pa 6em trdno prepričan, da sem prvi najhujši udarec na to mlado dvojico usj>ešno prestregel. Ko sem se poslavljal od Cambrai Housea. me je lord Finsburv kar po domače potapljal po rami ter 6e mi zahvalil, da se mi je moje dvojno poslanstvo tako dobro posrečilo. Sodim tedaj, da je zdaj tam vse v najlepšem redu.« Pogleda na uro.
»Menim da bi bilo dobro, ko bi zdaj spremenili prostor in odšli kam drugam. Gospa Kenne-dyjeva bi prav gotovo rada fioskiisila malo zaplesati — in čaša sekta ob taki priliki bi tudi ne bila napačna.«
Ko so stopili ven v ozko ulico, je inšpektor Hammonda za roko malo jx)tegnil na7aj, med tem ko 6ta Bazil in Kennedyjeva gospa šla naprej.
»Kaj 6te poprej rekli, Hammond? Da je Crevv vrata iz zimskega vrta v park našel odklenjena?«
»Odklenjena, da!«
»Ali 6ta jih mar mlada dva pozabila zakleniti?«
»Pozabila. Saj 6ta Vam že V6e sama priznala, ko ste 6e vrnili iz Londona.«
»Tisto že. Da 6ta se 6ešla, 6ta mi pač povedala. Rekla sta mi, da 6ta se 6ešla zunaj pred zimskim vrtom — niti črhnila pa ni6ta, da sta bila notri!«
»Grdobi grdi!« 6e sladko 6meje Hammond. »Mladi lord mi je tako trdno obljubil, da Vam bo povedal vso resnico. Se je mož pač zbal posledic, če bi Vam bil priznal, da je 6koraj prav takrat bil v zimskem vrtu, ko je bil vojvoda umorjen.«
»Veste, da bi mu bila prav zaradi tega lahko hudo slaba predla, ker je resnico zamolčal?«
»Ali res?« se začudi Hammond.
»Od vseh prizadetih sem 6i — seveda močno diskretno — dobil prete odtieke.«
»Vi, stari Sherlock Holmes!«
»Ne bil bi rad napačnega pograbil — pa bi bil skoraj — za las je manjkalo — prijel mladega lorda...«
»Da bi bili mogli pokazati kak uspeh?« vpraša Hammond.
»Hm. Ne samo zaradi tega... Pri njem pač ni manjkalo sumljivih indicijev... in njegovi pretaii odtiski so bil na ključu!«
»Na katerem ključu? Na ključu v zimski vrt? — Vraga, kje ste ga pa iztaknili?«
»Saj ga nisem 6am iztaknil. Čudno je pa le, da mi ga je nekdo skrivaj podtaknil!«
Hammond inšpektorja najprej ve6 osupel ogleduje. Nato pa se na ves glas zakrohoče. V veliko Kennedvievo prepast 6i je Hammond zdaj obe roki del v trobec okoli ust ter je zarjovel, da se je po V6ej ulici razlegalo:
»Bazil Stuart — Ti 6i falotl«
(Konec.)
Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: Inl Jože Sodja
Urednik? vin«