Pofitnina plaSana v gotovim. Leto XX., št. 63 Upravnistvo ujubijana, tinafijeva 0 — Telefon št 3122 3123. 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor Gralski trg 7. Telefon St 2455 Podružnica Celle Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Računi orl pošt ček zavodih: Ljubljana St. 11 842. Praga Mslo 7S180 Wipn «t 105 241 Ljubljana, sreda 15. marca 1939 Cena 1 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayer|eva ulica itev 1, telefon št 65_ Rokopisi se ne vračajo Slovaška se je odcepila od Češke češkoslovaške republike ni več sila svojo neodvisnost - - Tudi Podkarpatska Rusija je progla Prezident Hacha pri Hitlerju ratku dr. Tisa Iz Berlina je slovaški parlament včera] opoldne proglasil odcepitev od češke in Mo Nova država je zaprosila Nemčijo za pokroviteljstvo — Brezpredmeten madžarski ultimat Pragi Bratislava, 14. marca, br Msgr. dr Tiso je snoči iz Berlina, kjer se je !bil sestal s kancelarjem Hitlerjem in drugimi vodilnimi nemškimi državniki, telefonično zahteval od ministrskega predsednika Sidorja, naj za danes dopoldne ob 10. skliče sejo slovaškega deželnega zbora. Sidor je takoj stopil v itelefonični stik s praško vlado in s pre-zidentom republike dr. Hacho. Dobil je končno prezidentov pristanek na sklicanje slovaškega parlamenta. Dr. Tiso se je ponoči vrnil iz Berlina na Dunaj. Pred svojim odhodom je imel Se drugi sestanek z zunanjim ministrom Kibbentropom. V spremstvu bivšega ministra Durčanskega se je davi ob 8. z avtomobilom pripeljal z Dunaja v Bratislavo. Imel je najprej dolgo konferenco z dosedanjim predsednikom vlade Sidorjem, nato pa s profesorjem Tuko in bivšim šefom propagande Machom, ki sta voditelja nepomirljivih separatistov. Po teh razgovorih se je sestala slovaška vlada k oficielnj seji, na katero so bili povabljeni tudi nekateri drugi vodilni člani Hlinkove stranke. Dr. Tiso je na seji obširno poročal o svojih razgovorih v Berlinu in stavil svoje predloge za odločitve, ki naj jih spremlja slovaški parlament. Proglasitev slovaške neodvisnosti Parlament se je sestal ob 10. Seja je Ibila takoj v začetku proglašena za tajno. Poslopje je bilo močno zastraženo po Hlinkovi gardi, ki ni pustila nikogar ne notri ne ven. Seja je trajala nad 3 ure. Ob 13.30 je novi propagandni minister Mach objavil po radiu, da je parlament sklenil odcepitev Slovaške od Češke in Moravske ter ustanovitev popolnoma neodvisne slovaške države. Obenem je sporočil začasno ustavo, ki vsebuje pet ■členov in slovesno proglaša samostojnost in neodvisnost Slovaške. Do defi-nitivne ustave bo vsa državna oblast v rokah predsednika vlade. Istočasno je bila objavljena nova slovaška vlada. Predsednik vlade je zopet msgr. dr. Tiso, ki je obenem začasni predsednik slovaške republike. Dosedanji pardnevni predsednik vlade Sidor je v novi vladi notranji minister, znani prof. Tuka je podpredsednik vlade, Mach pa minister za propagando. Zahvala in prošnja Hitlerju Predsednik dr. Tiso je takoj po seji parlamenta poslal brzojavko kancelarju Hitlerju. V njej se mu zahvaljuje za podporo slovaškemu narodu ter prosi Nemčijo, naj ostane zaščitnica svobodne slovaške države in naj ji nudi vso pomoč. Slovaški parlament se bo zopet zbral v kakih 14 dneh ter bo takrat izvolil definitivnegu poglavarja nove države. Berlin, 14. marca. AA. (Havas) Predsednik nove slovaške vlade Tiso je poslal Hitlerju brzojavko s sporočilom, da je Slovaška proglasila svojo neodvisnost. V isti brzojavki prosi Tiso za varstvo Nemčije. Prva vlada slovaške republike Bratislava, 14. marca. AA. (Havas). Nova slovaška vlada je takole sestavljena: predsednik vlade dr. Jože Tiso; podpresednik dr. Tuka; notranji minister in minister za socialno politiko Karel Sidor; zunanji minister Durčansky; finančni minister Pružinsky; _ gospodarski minister Madricki; vojni minister Cajplos (?); prosvetni minister Sivak; pravosodni minister Fritz; prometni minister Stano; šef propagande Mach. Predsednik parlamenta ostane Martin Sokol. Začasna ustava Bratislava, 14. marca. AA (CTK) Slova-gki parlament je izglasoval danes tale zakon o neodvisnosti slovaške države. Cl. 1. Slovaška pokrajina se proglaša za neodvisno slovaško državo. Slovaški pokrajinski zbor se pretvori v zakonodajni zbor slovaške države. Cl. 2. Do objave ustave slovaške države je vsa izvršilna oblast v rokah vlade, ki jo imenuje parlament. Cl 3 Vsi zakoni, ukazi ln ostali ukrepi ostanejo v veljavi s spremembami, ki Izhajajo iz duha o neodvisnosti slovaške države. Cl 4. Vlada se pooblašča, da ukrene vse potrebno za ohranitev reda in varnosti državnih interesov. Cl 5 Ta zakon stopi v veljavo z današnjim dnem, vlada pa ima nalogo, da ga izvrši. Tri državice Praga, 14. marca, h Češkoslovaška republika je z odcepitvijo Slovaške in s preki nitvijo zveze s Podkarpatsko Rusijo razpadla v tri samostojne države Nova Slovaška šteje v svojih sedanjih mejah 2.450.000 prebivalcev Od tega je l,%0 000 Slovakov. 80000 Cehov, ostali so Madža ri in Nemci. Država meri 38.450 kvadratnih kilometrov. Češki državi ostane ozemlje 49.360 kvadratnih kilometrov s 6,800.000. prebivalcev, med temi 236.000 Nemcev. Podkarpatska Ukrajina ima 11.000 kvadratnih kilometrov s 502.000 prebivalci Nemško vojaštvo na slovaško mejo London, 14. marca. AA Reuter poroča z Dunaja, da je bil danes dopoldne na Dunaju promet skoraj popolnoma ukinjen, ker koraka po ulicab vojaštvo v popolni vojaški opremi proti slovaški meji. Na vprašanje Rcuterjevega dopisnika, ali gre za zasedbo Slovaške, je dobil odgovor od neke osebe iz pristojnih krogov, da bi eventualno nemške čete mogle zasesti Slova. ško. Dunaj, 14. marca. AA Reuter. Danes so krož'le razne protislovne vesti iz uradnih virov glede gibanja nemških čet proti Slo- vaški. Ob 17. so v pisarni gauleiterja Btirckla priznali, da so manjši oddelki nemških čet prispeli v Bratislavo. Uro pozneje so v pisarni Btirckla te vesti ovrgli. Tedaj je Mio rečeno, da nemške čete niso prekoračile slovaške meje, ker se Slovaška smatra za suvereno drža.o. Nemci zasedli Moravsko Ostravo Praga, 14. marca. AA. (Reuter) V čeških uradnih krogih izjavljajo, da so nemške čete zavzele Moravsko Ostravo. Moravska Ostrava, 14. marca. AA. Havas. CTK poroča, da so inozemske radio-postaje danes opoldne objavile, da je bilo nekaj nemških državljanov aretiranih v Opavi in da so nekatere nemške učitelje o priliki aretacije tudi pretepali. Dalje so trdili, da je skupina Židov v Vitkovicah odšla proti nemški meji ter vzklikala proti Nemcem. Dopisništvo agencije CTK v Moravski Ostravi ugotavlja na podlagi uradnih poročil, da v Moravski Ostravi ni bil aretiran niti en Nemec, da niso nikogar pretepali in da na nemški meji ni bilo nobenih demonstracij. Zato so omenjena poročila čisto brez podlage. Madžarske čete vdrle na Slovaško? Bratislava, 14. marca. AA (DNB) Govore, da bodo Madžari prog'as'11 mobili7acijo Vrše se že priprave za splošno imobilizacijo. Izvedelo se je, da so madžarske neredne čete vkorakale v S'ovaško blizu Rudnoka in zavzele strateški kraj Klopta-no. Goring pri Hitlerju Berlin, 14. marca. AA. Nocoj je maršal Goring prispel iz San Rema v Berlin in se takoj odpeljal v kancelarsko palačo kjer ga je sprejel Hitler. usodnih Prebivalstvo je mirno in disciplinirano — češka vlada je neprestano zbrana — Slovaki zahtevajo zase tudi vzhodno polovico Moravske — Zaprte meje Praga, 14. marca h Od sinoči vlada na vsem Češkem in zlasti v Pragi ozračje mrzličnega razburjenja, toda narod je ohranil pri tem na občudovanja vreden način mir in dostojanstvo. V Pragi se po Prikopih zopet — kakor pred vojno — vrši »bumel« nemških študentov, toda niti do najmanjšega incidenta ne pride. Vsakdo ve, da gre za vse. Od ure do ure se oglaša radio, ki poziva ljudi k miru in disciplini ter podčrtava, kako je vsak posameznik v teh usodnih trenutkih odgovoren celemu narodu in da je tudi dejanje posameznikov lahko vzrok nedogledne narodne in državne škode. Od sinoči so zbrani vsi ministri. Razpravljajo ne samo o ukrenih, ki postajajo potrebni radi usodnih dogodkov v republiki sami zaradi odcepitve Slovaške, s katero je avtomatsko presekana tud zveza s Podkarpatsko Ukrajino, temveč tudi o posledicah novega mednarodnega položaja, v katerega je postavljena Češka Kar je ostalo od ozemlja češkoslovaške države, pod praško vlado ima sedaj štiri petine svojih mej z Nemčijo, iz česar izhajajo posledice, ki jih noben realen politik spregledati ne more. Vesti iz Slovaške V prvih jutranjih urah je češka javnost izvedela, da se nahaja bivši slovaški predsednik vlade dr. Tiso, ki je bil z bivšim ministrom Durčanskim včeraf v Berlinu pri kancelarju Hitlerju, napoti v Bratislavo in da je sklican slovaški »sejm« (parlament) za danes dopoldne k odločilni seji. Predsednik republike je včeraj na zahtevo dosedanjega predsednika slovaške vlade Sidorja in potem ko je bilo praški vladi sporočeno nemško stališče, podpisal ukaz o sklicanju slovaškega parlamenta. V prvih popoldanskih urab so posebne izdaje praških listov naznanile da je odcepitev Slovaške od skupne narodne države izvršena stvar in da je predsednik slovaške vlade msgr. dr. Tiso postavil Slovaško pod zaščito Adolfa Hitlerja m zaprosil za njegovo pomoč. S tem se je Slovaška postavila pod pokroviteljstvo Nemčije. Istočasno so dospele vesti, da se je svoj čas odstavljeni podkarpatski minister Revaj vrnil v Chust in da so madžarske čete pričele prodirati v Podkarpatsko Ukrajino. Te vesti se za enkrat označujejo še kot nepotrjene. Zahteve generala Gajde Lahko si je predstavljati, kako je vse to delovalo na narod, bi od lanske jeseni preživlja čase nepopisne duševne in narodne muke. Predsednik republike, ki se je udeleževal posvetovanj, je bil tekom dopoldneva sprejel generala Gaj-do, ki mu je izročil zahtevo, naj sedanja vlada takoj odstopi in naj se na Češkem uvede totalitarni režim pod Gajdovim vodstvom. Kakor znano, je Nemčija s svoje strani zahtevala odstop ministra generala Syrovega in notranjega ministra dr. Černega. Prezident republuke In zunanji minister na potu v Berlin Ob 4. popoldne je ministrski svet sklenil, da se predsednik republike gospod dr. Hacha in zunanji minister dr. Chvalkovsky podata v Berlin in naravnost od kancelarja Hitlerja izvesta, kaj namerava Nemčija v pogledu češke države. Dr. Hacha in Chvalkovsky sta se že dve uri kasneje peljala v Berlin. Ministrski svet je ostal zbran ter čaka z odločilnimi ukrepi do povratka obeh državnikov. Zaprte slovaške meje Medtem je slovaška vlada zaprla slovaške meje. Železniški promet med češkim in slovaškim ozemljem se sicer vrši, toda vse postaje so zasedene od oddelkov Hlinkovih gard, ki vršijo strogo preiskavo potnikov ter zlasti preprečujejo iznašanje denarja iz Slovaške. Tudi slovaška meja napram bivši Avstriji in Madžarski je zaprta. Vzdolž nemške meje stojijo močni oddelki nemške vojske. Na Slovaškem samem se je pričela divja propaganda, da so sedanje meje napram češki krivične in da je treba k slovaški državi priključiti tudi vse moravsko ozemlje do črte nemškega av- tomobilskega koridorja Vratislava -Dunaj. Demantirani alarmi o nemških namerah Tudi vzdolž češke meje je nemška vojska ojačena in ni izključeno, da je tudi v tem pogledu računati še s kakimi dogodki. V tem oziru se raznašajo po Pragi in po Češkem alarmantne vesti, češ da bodo Nemci zasedli Plzen, Budjejovice in cel koridor Vratislava - Brno - Dunaj. Te vesti se energično de-mantirajo. V teh težkih trenutkih, ki jih preživlja *ški narod, se njegove misli obračajo nazaj v zgodovino, iz katere črpa aarod vero v svojo življenjsko sposobnost. Spopadi v Plznu ? Berlin, 14 marca AA. Poročajo o resnih spopadih med Cehi In Nemci na ulicah v Plznu. Nekaj ljudi Je bilo ranjenih. češko slovo od Slovakov Uradna češka objava o odcepitvi Slovaške — „Pri Cehih ni nobenega sovraštva do Slovakov44 — »Politične meje ne morejo popolnoma ločiti sester in bratov44 Praga, 14 marca AA (CTK) Praški radio je razglasil vest o proglasitvi neodvisne Slovaške in o sestavi nove slovaške vlade s temle komentarjem: »Odkar je prišel v veljavo zakon o slovaški avtonomiji, so politične zveze med češko in slovaško deželo znatno popustile imeli smo skupno samo vojaštvo in zunanje zadeve, finančna vprašanja pa so bila skupna le v omejenem obsegu Kljub temu so se politični zastopniki Slovaške izrekli za novo zrahljanje političnih zvez, ki so nas še družile s Slovaško Slovaška je krenila na novo pot in po zrelem premisleku sklenila postati neodvisna. 20 let so Čehi vzajemno delali s Slovaki in reči smemo, brez obotavljanja. To dvajsetletno sodelovanje ni bilo Slovaški v škodo; to dokazujeta sedanja zunanjščina slovaških mest in gospodarska povzdfga vseh slovaških krajev. Vse to smo ustvarili z vzajemnim delom in prizadevanjem Pri tem sodelovanju je tako Cehe kakor Slovake vodila dobra volja, da vzajemno oripomorejo v blagor skupne države. Danes nI nič več državnopravnlh zvez med češko in slovaško deželo in v bodoče bomo živeli vsak zase. V trenutku, ko se razstajata dva bratska naroda, lahko od- ločno potrdimo, da nI v Cehib nobenega sovraštva, ne animoznostl proti Slovakom. Mi od vsega srca želimo slovaškemu narodu, naj bo njegovo bodoče neodvisno življenje dobro in srečno in naj si slovaški narod ustvari življenjske razmere, kakršne ustrezajo slovaškim potrebam. Očitno je, da se bodo nove razmere zrcalile tudi v spremenjenem položaju našega namda Češko državo bodo zdaj čakali mnogi in znatno različnejši problemi, kakor so bili dosedanji. Za našo državo se začne nova doba in morali se bomo lotiti dela v slogi, discipl;ni in razumnosti Ohranili bomo prijateljski spomin na naše skupno življenje s S1 o v? ki v skupni državi, v svesti si, da politične meje ne morejo ločiti se«ter in bratov, ki so toliko let skopaj živeli. Kar se naših lastnih problemov tiče in življenjskih vprašanj, bomo morali o njih razmišljati brez obotavljanja Vlada Rudolfa Berana je zaradi tega zasedala ves dopoldan in se popoldne nonovno sestala na sejo, da uredi najnujnejša vprašanja. Vsak dober državljan ima danes dolžnost ohraniti mir in disciplino, kaiti samo tako bomo mogli prestati preizkušnje, ki nas čakajo.« Slovaško slovo od Čehov Dr. Tiso v proglasu na narod ostro napada Čehe, ki jih označuje za smrtne sovražnike Slovakov Bratislava, 14 marca. AA. (DNB). Ministrski predsednik neodvisne Slovaške dr Tiso je izdal danes proglas v katerem pravi med drugim: »Slovaki! V tem tako resnem času se obračamo na vas kot zakoniti zastopniki slovaškega naroda Obračamo se na vas in na narode vsega sveta, na narode, ki so svobodni in ki znajo svobodo ceniti To kai se je zadnje dni odigralo v naši domovini pod pritiskom oborcžene češke sile, ne odgovarja človečanskim pravicam in ne odgovarja pravici narodov do življenja. Vsi ti ukrepi so bili podvzeti ravno radi tega. da se odvzame našemu narodu ona svoboda ki si jo je izvojeval po tolikih žrtvah. Ponovno so nam hoteli vsiliti nekaj, kar ni naše. Bili smo pripravljeni na številne žrtve, ker smo hoteli, da se sporazumemo s Cehi. Toda vsi naši napori so bili zaman Politični zastopniki češkega naroda sove. rovali, da nas bodo mogli prisiliti z raznimi ukrepi h kapitulaciji. Predsednik republike je 10 marca protiustavno zamenjal slovaško vlado. Ta akt Je bil politično in pravno nesprejemljiv, ker Je slovaški zbor 23 februarja izg,asoval soglasno zaupnico svoji vladi. Od tedaj so morali nehati vsi od noša ji med češkim ln sl-eparatiste Zato se je v nedeljo hudo ob-•egnila ob jugoslovenske liste, ki so ikoraj jnodušno obsojali njihovo politiko. O tej jravi »Slovaki pač sprejemajo pomoč, kjer jo ahko dobijo. Slovaki niso krivi, če morajo računati na pomoč tujcev Krivi so Cehi, ki so jih dovedli v tak položaj To pomoč bodo Slovaki zato sprejemali tudi v bodoče Cehi se pač morajo vživeti v to. da je konec njihove vloge čuvarjev Slovakov pred slovaškim narodom.« Dve mnenji V soboto opoldne je predstavila »Slo-^enčeva« opoldanska izdaja dogodek na Slovaškem in ukrepe osrednje češkoslovaške vlade proti slovaškim separatistom še kot »delno neutemeljene ukrepe« Ni potem minulo še polnih 12 ur. ko se je pojavil na ljubljanskih ulicah sam »Slovenec« in priznal, da so bili ukrepi osrednje vlade storjeni v obrambi državne skupnosti O slovaških separatistih je povedal, da so bili plačanci v tuji službi Saj je tujina komaj čakala, da bi se Cehi in Slovaki med seboj pojedli. Hlinkova garda se je zneverila onim idealom, o katerih je ob *voji ustanovitvi govorila, da jim hoče služiti Segla je čez zakoniti okvir in pričala oostopati po metodah, ki niso združljive z metodami katoliških organizacij Nastal je r.udi oster spor med njo in cerkvenimi oblastmi Predsednik države je moral nasto-oiti. da reši državno skupnost in da reši — to je resnica — Slovake same, Cehe in Ukrajince.« Sarajevski podban na dopustu »Hrvatski dnevnik« poroča iz Sarajeva, da je izročil ban drinske banovine Vladimir Jevtič podbanu Mihajlu Krečkoviču pismeno naročilo, naj nastopi mesec dni dopusta po potrebi službe Ime podbana Krečkoviča je bilo omenjeno v teku proračunske razprave v narodni skupščini, ko je poslanec Tupanjanin nastopil proti njemu s hudimi očitki Podban Krečkovič je bil v drinski banovini glavni steber Sto-iadinovičevega režima. »Položaj je drugačen, kakor je bil v septembru" Pariški oficiozni »Temps« objavlja uvodnik o trenutnem mednarodnem položaju, v katerem piše med drugim: »Položaj je danes precej drugačen kakor je bil v septembru lanskega leta Spričo notranjega francoskega preporoda, spričo angleškega oboroževanja in spričo nove zamisli mednarodne solidarnosti demokracij, ki prevladuje sedaj v Zedinjenih državah Severne Amerike, so izgledi za mir navzlic vsemu močnejši od rizikov vojne.« Vendar pa po mnenju lista čas še ni dogorel za sklicanje mednarodne konference kakor se je v zadnjem času pripisovala taka namera Chamberlainu. ker ni še ustvarjen glavni pogoj za to: mednarodno zaupanje Šele ko se bo to vzpostavilo, bo mogoče misliti na postopne rešitve najprej francosko-italijanskega spora, nato letalskih vprašanj in sklenitvijo zapadnega letalskega pakta in končno kolonialnih vprašanj na posebni mednar dni konferenci čemur bi lahko sledila razomž;tev Toda z enim samim zamahom roke sveta niti na papirju ni mogoče predrugačiti... obsojen na zapor Našim ljudem je osebnost belgijskega fašističnega voditelja Leona Degrella že dobro znana, čeprav se je zadnje mesece malo o njem čitalo Sedaj poročajo listi da je bil te dni obsojen na osem dni zapora ker je na nekem zborovanju svoje stranke t zv reksistov govoril žaljivo o pokojnem ministrskem predsedniku Ja sparju Kaznovan je bil torej zaradi žalitve spomina mrtvih Katoliška in pravoslavna cerkev Kakor poročajo grški listi, se je ob izvolitvi papeža Pija XII prvič zgodilo, da je Vatikan uradno sporočil izvolitev novega papeža tudi ekumenskemu patriarhu pravoslavne cerkve v Carigradu. Gre, kakor poudarjajo grški listi, le za čin uljud-nosti, ki pa je zbudil pozornost kajti s tem ie bil v interesu krščanskega pomirjenja storjen pjmemb.n korak za vzpostavitev t kov med obema cerkvama Pravoslavne erkve v raznih državah so docela samo-4 jne ter imajo po večini svoje patriarhe Vendar pa velja cari Tajski ekumenski (vesoljnii pitr rh za njih v ga vrhovnega predstavnika na zunaj in za »prvega med enakimi« Pogreb pitrlarha Mir ana Crtstee Bukarešta. 14. marca A A Danes ob 11 ■*o pokopali patriarha Mirona Po zadušni-ci ki jo je služilo 15 epi kopov, so t uplo pokojnega patriarha položili v kripto v pa tr.arhiji Pogreba so se udeležili kralj Karo! prestolonaslednik M:haei kraljev civilni in vojaški dom. ministri kraljevski svetovalci, po laniki in delegacija duho vščine iz tujih držav, med njimi tudi delegacija jugoslo venske duhovščine z episkopom Simeonom na čelu Med pogrebnimi svečanostmi so zvonili zvonovi v vse; državi Na mrtvaški oder patriarha Mirona je bilo položenih mnogo vencev, med njimi tudi velik lep venec iz rdečih nagljev, ki ga je položil ju-goslovenski poslanik v Bukarešti, v imenu jugoslovenske vlade. Pomen bolgarskega obiska v Ankari Pariz, 14. marca. o. Tukajšnji politični krogi pripisujejo bližnjemu obisku bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr Kjuseivanova v Ankari veliko pozornost ter poudarjajo, da namerava Turčija pridobiti Bolgarsko za Balkansko zvezo. V Ankari bodo proučili preliminarne bolgarske pogoje, ki naj bi se realizirali kolikor bo to le mogoče v okviru občih interesov članic Balkanske zveze. 1 Nočni posvet V prisotnosti maršala Goringa je kancelar Hitler snoči sprejel prezidenta dr. Hacho Berlin, 14. marca br. Nocoj ob 22.4« je pri:-»l češkoslovaški prezident dr. Hacha v spremstvu zunanjega ministra Chvalkov-skega, legacijskega svetnika dr. Moravca in šefa kabineta predsednika republike dr. Klimenta s posebnim vlakom v Berlin. Spremljala ga je tudi njegova hčerka Na železniški postaji so ga sprejeli šef kance-larjeve pisarne (minister dvora) dr. Meix-ner, državni podtajnik Weiszacker, poveljnik Berlina general VVeifert in češkoslovaški poslanik dr. Mastny. Pred postajo je bila razvrščena častna četa nemške vojske, ki je prezidentu Hachi izkazala vojaške časti. Prezident se je s postaje odpeljal na češkoslovaško poslaništvo, zunanji minister Chvalkovsky pa takoj v nemško zunanje ministrstvo, kjer ga je čakal nemški zunanji minister Rlbbentrop. Po kratkem razgovoru se je Rlbbentrop odpeljal na češkoslovaško poslaništvo In od tam spremil prezidenta dr. Hacho v kancelar-sko palačo. Kancelar Hitler je sprejel prezidenta Hacho in imel ž njim daljši razgovor, kateremu je prisostvoval tudi maršal Goring. V Berlinu stoje na stališču, da se more prezident dr. Hacha pogajati samo o zadevah, ki se nanašajo na češki del dosedanje češkoslovaške republike. Razgovor se je nanašal predvsem na novo ureditev odnošaiev med Češko in Nemčijo. Nemški politični krogi zatrjujejo, da je prezident Hacha sklenil predlagati Hitlerju ureditev položaja nemške narodne manjšine na Češkoslovaškem tako, da bi se v Pragi ustanovilo posebno ministrstvo za nemške zadeve. sklepi slovaške vlade Bratislava, 14. marca. br. Popoldne ob 16 je imela slovaška vlada svojo prvo sejo. na kateri je proučila položaj, ki je nastal po proklamaciji samostojne slovaške republike Vlada je med drueim sklenila: 1. da ostanejo vse banke tri dni zaprte. 2 da se devi/ne ome.i'tve razširijo tudi na promet s Češko; 3. da se takoj izdajo znamke, čeki in drusri slovaški formularji. Na seji vlade je bil dal'e propagandni minister Mach imenovan za vodio Hlin-kove garde. Doslej je Hlinkovo gardo vo- dil Sidor Za poveljnika štaba Hlinkova garde je bil znova imenovan Murgač, ki ga je bil včeraj Sidor odstavil s tega mesta. Protest ameriških Slovakov Pittsburg, 14. marca. AA. Predsednik slovaškega nacionalnega odbora v Zedinjenih državah Platek je izjavil predstavnikom tiska: »Kategorično odklanjamo intervencijo rajha na Slovaškem« Dalje je izjavil, da so Slovaki v Zedinjenih državah prepričani, da separatistični pokret škoduje Slovaški in da mora Slovaška ostati v češkoslovaški zajednici Več slovaških skupin v Zedinjenih državah se je priključilo temu stališču. Novi šef Hlinkove garde Bratislava, 14. marca. AA. (D-\TB:) tiidor je podal ostavko na svoj dosedanji položaj poveljnika Hlinkove garde. Na njegovo mesto je imenovan šef propagande Macn. Nočne eksplozije po bratislavskih ulicah Praga, 14. marca. AA. CTK. Praški radio je ob 12.30 objavil tole poročilo: Snoči so se v Bratislavi pripetili izgredi. ki so terjali tudi nedolžne žrtve. Na več krajih so bili postavljeni peklenski stroji Njih eksplozija je povzročila veliko škodo in ubila več nočnih sprehajalcev Pred jezuitsko cerkvijo je eksplodirala neka bomba in precej pokvarila pročelje cerkve. Druga bomba je eksplodirala pred občinskim poslopjem in ubila nekega človeka, čigar identičnost še ni ugotovljena. Bratislava, 14. marca. AA. Snoči je v poslopju bratislavske občine eksplodirala bomba Ubitih je bilo 6 oseb. Zvečer sta eksplodirala dva dinamitska naboja, eden na Hlinkinem trgu, drugi pa na Dunav-skem mostu Beg ii Slovaške Praga, 14. marca AA. (Havas) Vlaki, M prihajajo iz Bratislave, so polni čeških in židovskih beguncev. Ti begunci izjavljajo, da hodijo po vagonih člani Hlinkove garde in ne dovolijo Zidom, da bi vzeli s seboj denar in vrednostne stvari. Stališče velesil češka debata v angleškem parlamentu — Jamstvo za meje monakovske ČSR ni stopilo v veljavo London, 14. marca. br. Dogodki na češkoslovaškem so vzbudili v Angliji ogromno pozornost. Še včeraj so bili v Angliji glede mednarodnega položaja veliki optimisti. Danes se je razpoloženje politične javnosti spremenilo. To je prišlo do iziaza na popoldanski seji spodnje zbornice. Vodja laburistične opozicije major Attlee je mmistrskemu predsedniku Chamberlainu takoj po pričetku seje zastavil vprašanje, kaj sodi angleška vlada o dogodkih na Češkoslovaškem. Chamberlain je odgovoril, da je angleški poslanik iz Prage snoči sporočil, da je v Pragi ter Bratislavi na zunaj sicer vse mirno, da pa je prišlo ponekod drugod do Incidentov s pripadniki nemške manjšine. Prejšnji ministrski predsednik dr. Tiso se je na Hitlerjev poziv podal v Berlin, kjer ga je Hitler takoj sprejel. Chamberlain je še dodal, da o vsebini teh berlinskih razgovorov ni prejel nikakih obvestil. Chamberlain je nato podal kratek pregled dogodkov v zadnjih dneh na češkoslovaškem. Uradnega potrdila vesti o proklamaciji samostojne slovaške republike se ni prejel. Attlee je nato vprašal Chamberlaina, kaj -.ulsli angleška vlada glede teritorialne neodvisnosti Češkoslovaške, za katero je Anglija jamčila v Monakovu. Ali se angleška vlada čuti prizadeto ? Ali je vprašala češkoslovaško vlado, če reflektira na njeno pomoč ? Chamberlain je odgovoril, da vprašanje, ali je potrebna kakšna akcija, še nI bilo načeto. Attlee je dalje vprašal, ali so bili v Angliji glede na določbe monakovskega sporazuma Izvršeni kakšni ukrepi. Chamberlain je dejal, da ie nima dovolj informacij, da bi lahko v tem "ogledu zavzel kakšno konkretnejše stališče. Ni jamstev za meje London, 14. marca. AA. (Reuter:) »Stališče britanske vlade do sprememb v ČSR še ni določeno, ker je položaj še nejasen«, piše Reuterjev diplomatski urednik. Neki uradni zastopnik je izjavil, da so uradni Krogi rezervirani glede poroštev za češkoslovaške meje. V današnji debati o položaju v CSR je neki član spodnje zbornice izjavil, da še ni znano, ali bo kdo ta paložaj izrabil. Reuter je izvedel, da je položaj tem bolj zapleten, ker ni poroštev za meje, kajti Nemčiji in Italiji se ne zdi primerno, da bi priznali sedanje meje kot stalne. Razen tega poudarjajo, da nova madžarska meja še ni uradno potrjena. Diplomatska posvetovanja Pariz, 4. marca. br. Zunanji minister Bonnet je sprejel danes popoldne ameriškega veleposlanika Bullita in ruskega poslanika Suriča. Kakor poročajo iz Londona, je bil francoski poslanik Corbin v opoldanskih urah v angleškem zunanjem ministrstvu in je imel z državnim podtajnikom za zunanje zadeve Buttlerjem daljši razgovor o položaju v srednji Evropi. Rezerviranost v Parizu Pariz, 14. marca. br. Se včeraj opoldne so v Franciji dosti optimistično presojali položaj na Češkoslovaškem. Ko pa so zvečer prispele vesti o izgredih v Bratislavi in zlasti še vesti o odhodu odstavljenega ministrskega predsednika dr. Tisa v Berlin, je postalo poučenim krogom jasno, da bijejo zadnje ure skupni češkoslovaški republiki. Uradni krogi se vzdržujejo vsakega komentarja. Tudi nocojšnji listi, ki poročajo o razpadu CSR, se omejujejo le na poro- ! čila. Izražajo pa bojazen, da komplikacij še ni konec, ker se v nemškem časopisju množe vesti o incidentih v onih čeških mestih.. ki imajo še nemške manjšine Pisava nemških listov v mnogem pogledu spominja na pisavo v lanski septembrski krizi Pariška vlada je v trajnem stiku z londonsko Vse morebitne ukrepe bosta obe vladi podvzeli skupno. Italijanska mnenja Rim,'14. marca. AA. Pred svojim odhodom v Nemčijo je imel Goring sestanek z italijanskim zunanjim ministrom Cianom. Položaj v Češkoslovaški se smatra v tukajšnjih političnih krogih za zelo resen. V nekaterih krogih smatrajo, da bi mogel razvoj dogodkov imeti neposreden vpliv na položaj v vsej Evropi. Na slovaške zahteve glede njihove samostojnosti gledajo tukaj sicer s simpatijami, vendar pa niso navdušeni zaradi nove nemške poteze. Navzlic temu bo ostala os Rim-Berlin še naprej solidna. Rim, 14. marca. AA. (Štefani) Današnji jutranjiki posvečajo svoje prve strani dogodkom na Češkoslovaškem. Listi prinašajo pod velikimi naslovi dolge članke iz Berlina, Prage in drugih velikih evropskih središč. »Messagero« podčrtava v članku pod naslovom »Nemčija brani pravice narodov« sestanek med Hitlerjem in Tisom in važnost njunih razgovorov »Popolo di Roma« pa piše, da prosi Slovaška Hitlerjevo zaščito, da se osvobodi češke nadvlade. V svojih dopisih iz Londona poudarja list, da britanska vlada ni jamčila nedotakljivosti sedanje češkoslovaške države. Poljski listi Varšava, 14. marca. AA. (Pat). Cepra\* listi z veliko pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov na Slovaškem, vendar ni prinašajo lastnih komentarjev. Skoraj vsr*. listi priobčujejo članke o poteku dogodkov pod značilnimi naslovi, kakor n. pr. »Zgodovinski pomen dogodkov na Slovaškem«. Listi trde, da bo današnji dan odločilen za bodočnost slovaškega naroda. Spet nova konferenca ? Pariz, 14. marca. AA. Havas. V toku vofl rajšnjih razgovorov med francoskim zunl njim ministrom Bonnetom in angleškir veleposlanikom sirom Ericom Phipsom i bilo govora o slovaški krizi in gotova predlogih francoskih in angleških krogom naj se sestane mednarodna konferenm Izve se, da angleška vlada v zvezi s tr.YV še ni izdelala nobenega določenega načrta Slovaško krizo spremljajo v Londonu fSk Parizu z največjo pozornostjo. V prirnem, da se pojavi vprašanje francosko-angleškj garancije za češkoslovaške meje, se smatra, da bi zavzele Francija in Anglija negativno stališče z ozirom na to, da je bilo v Monakovem določeno samo načelo o skupni garanciji češkoslovaških mej ter da bistveni pogoji, od katerih zavisi uveljavljanje garancijskih zahtev, še niso izpolnjeni. i Zaplemba habsburškega imetja Dunaj, 14. marca. w. V uradnem listu je izšla uredba, s katero je razveljavljen odlok Schuschniggove vlade, da se Habs-buržanom vrne del zaplenjenega imetja. Pred letom dni je bila ocenjena vrednost te imovine na približno dva milijona funtov šterlingov (500 milijonov din). .»»MMMM»«MM««Mt»MMM»M»l«»M> Vremenska napoved Zemunska: Pooblačitev z nekaj snega T vzhodnih krajih, drugod delno oblačno, ponoči zmeren mraz. Dunajska: Precej oblačno, temperatur* se ho dvignila, zlasti na gorah, svež? za* padni vetrovi, na gorah viharno. Dobrodelne organizacije in sleparji Mračne sile v zrcalu dveh afer I Iz obeh afer, ki iih zdaj ob velikem presenečenju in ogorčenju vse javnosti razkrivajo v Beogradu, je razvidno, da so sleparji -vpretno izkoristili na eni strani sočutje in usmiljenost javnosti na drugi strani pa prevelike ambicije in premajhne spo sobnosti organizatorjev in odbornikov do-b odelnih društev Dobrodelnih organizacij te pri na^ ve'i.ko število, listi so polni poročil o usne^nem delovanju takih organizacij o veliki vnemi in zaslugah odbornikov in odh<>rnic redkokdaj pa so take hvale upravičene tudi z dokazili uspehov. K ikor vse d_uge. tako so tudi dobrodelne o ijani/acije ood gotovo kontrolo, a ta kontrola je taka da se komaj opazi Nekatera dobrodelna društva pa menda sploh živijo \amo zaradi tega da -e vsaj vsako leto e"k>-at ob priliki občnih zborov prosa \ ;o odborniki in odbo-niee. Tako ni čud ;o. da v dobrodelnih društvih mnogi n 'Mejo >voj vsakdani kruh, ki pa se. če je le mogoče, pretvori v slastno potico. V d -V .delnih društvih tud' spori, odborni-k =e ^kre-sajo. roža ni o napr**led pa vse za-spi in namesto likvidiranega se pojavi novo društvo Vaj več krat se afere naših društev končajo z odnustom kakega administrativnega tajnika in potem je spet v redu do novega spora do nove afere. Mož Hei in ffobrih zvez Izkoriščan ie nerodnih in častihlepnih do-brodelnikov je preizkušen kleparski sistem Malo je dobrodelnih društev pri katerih bi odborniki sami položili temelje namenjenega dobrodelnega sklada. Po večini razmišljajo vsi o organizaciji 5im izdatnejše nabiralne akcije Seje se vrstijo, sklepov in načrtov pa ni m se vsem odvali kamen od srca ko se pojavi mož idej. ki pravi: »Denar vam preskrbim jaz. prepustite vse meni.« Tako je priskočil na pomoč beog-ajskim damam za varstvo slepih deklet Nikola Vinogradov. Klubu oficirjev-invalidov pa Jo-sif Šojhet. V manjšem obsegu pa se gotovo udejstvuje še cela vrsta podobnih posi!ovnih hi idejnih strokovnjakov, ki najdejo med odborniki in odbornicami svoje dobre zaveznike. V obeh sramotnih aferah so drastični prikazi sleparskega sistema in nesmotrnega, po večini na častihlepju baziranega dobro delništva Vse doslej zaslišane odbornice damskega društva za varstvo slepih deklet, ki niso imele osebno prav ničesar od Vi-nog-adovega sistema, so se čudile vsemu, kar so jim povedali, nekatere pa so tudi prav naivno menile, da pač ni bilo drugega izhoda kakor onih 25 odstotkov od podjetnega Rusa, trgovskega veščaka, moža idej in dobrih zvez Zelo zanimivo in poučno je sodelovanje podpredsednice go spe Andrejevičeve pri podli špekulaciji. Pri vseh svojih dobrih zvezah Vinogradov nn mogel sam vsega opraviti in zatekel se je k upokojenemu polkovniku Radova noviču. ki ;ma tudi svoje dobre zveze Ra dovanovič. ki je v kumstvu z gospo Andre-jevičevo, soprogo pravnega referenta beograjske občine, je izposloval Vinogradovu za njegovo nabiralno akciio razna dovoljenja in dobil za to svoj honorar, ki je bil pri milijonskih špekulacijah res zelo skromen. saj je znašal samo 10 ^00 din. Rado vanovič ie pripovedoval, da ga je kumica nagovarjala, naj pomaga. Rekla mu je: — Tudi mi bi laluko kaj zaslužili, sicer pa imamo pravico, da se malo podk-epimo. Zlasti jaz, ki se dušim v dolgovih in ne vem ne kod ne kam. Rado vanovič pa se je po izvršenem posredovanju umaknil in potem je njegova kumica postala delničarka špekulacije z 12 odstotki bruto dohodkov. Mož idej pa je o delničarstvu gospe podpredsednice malo drugače pripovedoval. Po licijski uradniki so se napravili naivne in so ga vprašali: — Kako ste sd upali tako ugledni dami. stebru dobrodelne organizacije predlagati tako stvar? — Zakaj pa ne? Gospa mi je večkrat tožila o svojih težavah in tako se je zade va uredila sama od sebe. Ko so policisti prišli po gospo podpred sednieo, so našli v njenem stanovanju tri slepa dekleta, njene varovanke Morda so j bila slepa dekleta v hiši gospe dobrotnice. da bi bila dobrotljivost še bolj izpričana morda pa so tudi kaj pomagala pri go spodimjstvu. Značilno je. da »e je gospa do brotnica pred njimi bridko razjokala: Glejte, mene ki sem za vas toliko storila, zdaj preganjajo! Jokala so tudi slepa dekleta, žrtve grde sleparije--- Najuspešnejša agitacija Oba sleparja Vinogradov in šojhet sta imela za svoje poslovanje na razpolago najučinkovitejša priporočila in so jima biila odprta vrata vseh ustanov, državnih in privatnih. Kako toka priporočila učinkujejo, si lahko vsak misli, mnogi pa so to itak že izkusili. Agentje silepairskih po-dietij p"d krinko dobrodelnosti in patriotizma so dobri psihologi. Posebno rad' se lotijo ljudi, ki ni-m-m baš čvrste hrbervce in se čutijo od vs. n strani odvisne. Patetično razlože namen svojega ofvsika. pokažejo učinkovita priporočila, povedo, kaj pričakujejo, a vse to je združeno s p-etecim »sicer pa .« Zelo nazoren primer takega izkoriščevalca nudi eden izmed najuspešnejših Šojhe-tovih agentov. To je neki Kojič ki se je bavil že z raznimi temnimi posli in je bil zaradi tega že leta 1927. od policije izgnan iz Beograda Šef Šojhet pa je imel glavni stan za svoje agente v Pančevu. Tam se je njegov mož Lazar Kojič nastanil v najboljšem hotelu Razsipal je denar in. ko so ga iskali za-adi raznih deLiktov. ni nihče mislil. da bi mogel biti gosoodin Kojič, ki ima poleg močnih priporočilnih pisem cele skladnice častnih diplom in križcev dobrodelnega kluba, identičen z nepridipravom istega imena Magična sila dobrih zvez in dobrih priporočil je tako dohodke obeh sleparjev visoko dvignila preko že doslej iz skromnih zapiskov ugotovljenih milijonskih postavk. Ves dobiček sleparjev bi se dal ugotoviti šele takrat, kadar bi se javile vse žrtve. -tg. Nova žrtev divjih lovcev Lovski čuvaj ustreljen ponoči v lastni hiši Ves naš hribovski okoliš je pod vtisom dogodka v Dolah kjer so v noči od nedelje na ponedeljek napadli fantje lovskega čuvaja Jožeta Odlazka, ko je z družino že legel k počitku Skupina fantov se je priplazila oborožena s puškami in drugim orožjem k samotni hišici v Zagozdu. Navalili so kakor divjaki na vrata, ki pa so bi-la trdno zapahnjena. Napadalci so zahtevali, naj jim vrne čuvaj obe puški, ki jih j«; bil popoldne odvzel njihovima tovarišema Tonetu Okrajšku in Vilku Božiču. Odlazek se je branil, da orožja ne bo izro. čil, ker ga ne sme. Saj je storil v gozdu le svojo službeno dolžnost, ko je odvzel orožje, ker sta bila v lovišču njegovega gospodarja, hrastniškega inženerja 2muca. ^jtonosn! strel Divjaki so po Odiazkovem odgovoru spet navalili na hišo. V varstvu logarja in njegove žene je pet otrok v strahotnem pričakovanju jokalo in vilo roke. Oče je pomirjeval preplašeno družino in ko je padlo okrog hiše nekaj strelov — lovski čuvaj Odla zek je bil prepričan, da hočejo s streli le izsiliti predajo pufik — je tedaj stopil k oknu in ga odprl. S svojim posredovanjem je hotel odgnati fante, obupani družinid pa vrniti mirno noč. Odlazek se je vzpel na okno, držeč v rokah svojo lovsko puško: »Odidite v miru od hiše!« je za vpil napadalcem. V tistem pa se je zabliskalo iz pu. ške pod oknom in strel je zadel nesrečnega očeta v desno sence. Kakor bi bila vsa družina zadeta v srce, tako je zaplakala. Oče je omahnil na oknu, kri je pordečila stene in strop. Puška mu je bila padla iz rok pred hišo. Trenutek molka je nastopil tudi pred hišo. Fantje so se raztepl! v noč. Odlazkova družinica pa je skušala na vse načine obuditi očeta k zavesti, a zaman. Petnajstletni najstarejši Odlazkov sin. je pohitel sosedom povedat, kaj se je zgodilo. Sosedje so ga nato spremili do najbližje orožniške postaje, k Sv. Križu. Komandir Janez Slak je takoj odhitel s svojimi orožniki na patruljo. Trupla zavratno ustreljenega družinskega očeta niso odpeljali v mrtvašnico, ker so domnevali, da bo prihitela semkaj še sodra komisija. Logarjev sinko o srečanju z divjima lovcema Orožniki so predvsem zaslišali 121etne. ga Odlazkovega Francija, ki je vedel povedati zakaj je prišlo do nočnega napada, Francelj se je bdi pridružil v nedeljo popoldne svojemu očetu in sta odšla na obhod po lovskem revirju. Revir je izredno bogat. Zasavski, radeški in drugi lovci vedo, da je v doLskem revirju toliko »štukov« srnjadi' kakor malo kje drugod naokoli. Zdaj uživa srnjad z zajci vred lovopust. Toda že nedavni primer na Creti onkraj Nazarij, ki smo ga v »Jutru« podrobneje ožigosali, je pokazal, da divji lovci nimajo ne vesti ne srca. .. Odlazek in njegov sinko sta sledila divje peteline. V gozdu med Prežanjskimi njivami, Dolami in Čepljami sta tiho prisluškovala in začula stopicanje sumljivih pohajačev. »Pazi, Francelj, to so divji lovci!« Je dejal oče. Nato sta se oba skrila za drevesa in oprezala. Res sta kmaiu nato prišla v bližino dva kmečka fanta, vsak s svojo pu. ž; k o v roki. Ko sta začula vzklik lovskega čuvaja, sta skušala pobegniti. Odlazek pa ju je trdo pozval, da sta počakala. Eden od obeh se je trdovratno branil in ni hotel odložiti orožja šele na odločno zahtevo je ubogal. Odlazek je nato pobral obe pušld in oba fanta legitimiral. Ugotovil je, da sta Tone Okrajšek in Vilko Božič sinova uglednih posestnikov. Okrajškovega ki je bdi na vso moč Jezen na lovskega čuvaja, je grizlo da mu je Odlazek pobral puško. Sklenil je maščevanje Poiskal je nekaj svojih znancev in prijateljev, med njimi Toneta Lavriča. Avgusta Anžiča in škodovega Rudija. OdSli so v neko znano hišo, kjer so se pridne nalivali in se pripravljali na maščevanje Pod večer so nekje dobili dve puški, vzel i» še različno orodje in se podali v Za gozd. Izvršili napad in pobegnili v noč.. Orožniki so pohiteli na vse strani, da ugotovijo imena krivcev. Dognali so, vse. kdo vse je bil v družbi, fantov pa niso mogli nikjer dobiti Včeraj je odhitel komandir Slak v Litijo, kjer je prijavil ves okrutni dogodek. Midva sva ustrelila gozdarja Odlazka!" Fantje so imeli po napadu gotovo še posvet, kjer so se domenili, naj se oba glavna krivca sama javita sodišču. Od Dol do Litije je domala 25 kilometrov. Fanta sta po bližnjicah in gozdnih poteh pohitela v dolino. — Kje Je sodišče? sta vprašala prvo žensko, ki sta jo srečala v dolini. Pokazala jima je iskano poslopje. Na sodišču so menili, da sta prišla k zasliševanju. Nekaj dolskih fantov — med njima tudi oba pri-javljenca — Je bilo klicanih prav za včerajšnji dan, zaradi suma lovskih tatvin. V vsem dolskem okolišu ogražajo divji lovci revirje. Na sodišču pa so se začudili, ko sta Tone Lavrič in Tone Okrajšek izpovedala: »M^iiva sva ustrelila lovskega ču- vaja Odlazka«. Tam so seveda strmeli, saj jim o umoru ni bilo še nič znanega. Prav v tistem pa je prihitel v Litijo komandir g. Slak in je pojasnil ves dogodek. Fante so aretirali. Pri zasliševanju sta bila izprva še vedre volje; šele ko so jim predočili vso okrutnost uboja, sta se zresnila. Tone Okrajšek Je priznal, da je organiziraj nočni napad, njegov prijatelj Tona Lavrič pa je priznal, da je sprožil puško v Odlazka v trenutku, ko se je prikazal na oknu. Pa. trona Je bila napolnjena z nasekanimi žeblji, ne z navadnimi šibrami Napolnil jo je bil sam, prav zato je imel strel tak učinek, da je nesrečnemu Odlazku strahovito razmešaril glavo ... Fanta so uklenjena oddali v sodni zapor. V Zagozd in Dole pa je odpotovala sodna ko misija pod vodstvom okrajnega sodnika g. Pavloviča, zapisnikarja g. Pečnika, zdravnika g. dr. Lebingerja ter orožniškega vodnika Mavračiča in komandirja g. Slaka. Ves okoliš je pod vtisom žalostnega dogodka. Pokojnega Odlazka smo cenili in spoštovali vsi. Saj je bil na glasu kot skrben družinski oče in kot vesten lovski paznik. Orožniki iščejo zdaj še ostale udeležence nočnega napada. Truplo nesrečnega lovskega čuvaja je Se v domači hiši. Po obdukciji in zaključenih poizvedbah pa ga bodo pokopali na dolskem pokopališču. 5400 materam je pomagala V Brežicah so pokopali daleč naokrog znano babico Brežice, 14. marca V soboto je bil pogreb 871etne Jožefe Grubičeve, ki se ga je udeležilo večje število njenih prijateljev in znancev. Pokoj-nica si je znala z ljubeznivostjo pa tudi s požrtvovalnim trudom za človeški rod pridobiti krog spoštovalcev, še več pa spošto-valk. Po rodu je bila iz Zgornje Pristave pri Konjicah, oče je bil graščinski gozdar. Ko je prišla kot babica v Brežice, se je 1875. poročila s sodnim uradnikom Vogle-žem. Dva otroka iz tega zakona sta umrla, sin Ivan pa je posestnik v črncu pri Brežicah. Nato se je poročila z mladim Grubi-čem. Obakrat je zvezal njun zakon dekan Mikuš, pozneišd konjiški nadžupnik. Jožefa je v drugem zakonu rodila 7 otrok, od katerih so trije umrli. Sin France je padel pri Lvovu, zadet v trebuh, tri hčere so omožene v Sv. Križu pri Kostanjevici, sin Jože pa je prevzel posestvo doma v Črncu. Ko je pred sedmimi leti obhajala Grubi-čeva 801etnico, je bila lahko za vzor zdrave, dovtipne slovenske ženice tako visokih letih, še vedno je šivala, čitala in je sama brez naočnikov udela šivanko. Recept svojega življenja je rada svetovala vsakomur: »Vedno sem dobre volje, nikdar se ne jezim.« Treba pa je vedeti, da je polnih 50 let opravljala naporno službo diplomirane babice v Brežicah in prostrani okolici. Pod imenom »Grubička« je bila splošno znana, mlade matere pa so se s polnim zaupanjem obračale k njej za pomoč, saj je bilo znano, da Grubičkl v pol stoletja dolgem službovanju ni umrla nobena mati in noben novorojenček. Res je bila v Brežicah deležna naklonjenosti in dobrotljivost! uglednih gospa, toda Grubička se tudi nikoli ni plašila neurja, temnih noči, vročih dni ln dolgih poti. Kadarkoli Je bila poklicana na pomoč, je šla brez oklevanja na pot, pa če je bilo treba tudi v Podsredo, v Podčetrtek, v Veliko Dolino ali na Stoj-drago. Ta junaška iin< požrtvovalna ženska ni nikoli poznala besede ugovora, kadar Jo je klicala dolžnost. Bila je vedno vedrega čela, neutrudljiva in prežeta z edino zavestjo, da se ji spet nudi prilika ohraniti življenje mlade matere. In prenekaterikrat se je zgodilo, da je svojo službo opravila brezplačno, ko je videla pri hiši samo revščino in kopico nebogljenih otrok. Takim porodnicam je plemenito stregla tudi po več dni in tako se ni bilo čuditi, da se je ob njenem mrtvaškem odru iz marsikaterega očesa utrnila solza hvaležnosti. Tudi zdravniki so bili nasproti njej polili priznanja. Saj je Grubička v teku pol sto. letja pomagala nič manj ko 5400 materam pri porodu in je njihove dojenčke ponesla h krstnemu kamnu. Ko je že bila deležna zasluženega pokoja, je še vedno stregla materam v domači vasi, v Črncu. Posebno pa se je izkazala revi ca še potem, ko je po dveh mesecih bolehanja poslednjič pokazala svoji snahi Zgodilo se Je tako in njen se je sinu Jožetu rodil otrok in slabotna stara mati je izrazila željo, da bi pomagala svoji sinahi. Zgodilo se je tako ln njen vnuček je zdrav in živahen ugledal luč sveta. Mesec dni po tem srečnem dogodku Je Grubičeva mama v miru zatisnlla oči in ob spoštovanju vsega tukajšnjega prebivalstva legla k večnemu počitku. Nal n bo sladak! Ponarejevalci denarja okrog Škccijana Stotaki oo medli — Orožniki na delu Novo mesto, 14. marca Zadnje dni se je v obširni škocijanski kolici raznesla govorica, da nekje blizu Skocijana ponarejajo stotake. V začetku je kazalo, da je vsa reč izmišljena in se je le tu in tam še slišalo o ponarejevalcih. V soboto pa je prišlo do senzacije. Orožniki v Novem mestu so aretirali neko žensko, ki je doma iz Dobruške vasi. Zgodilo se je to tako-le: Ženska je v soboto dopoldne nakupovala po trgovinah v Novem mesta Sla je med drugim v neko manjšo trgovino in si kupila malenkost za dva dinarja. Plačala je s stotakom. Prodajalcu se je na prvi pogled videl stotak čuden. Ker pa je nakupoval-ko poznal, je stotak vzel, ostanek pa izplačal. Naktipovalka je namreč govorila, da se ji zelo mudi, da ne bi zamudila vlaka Po njenem odhodu so stotak točneje pregledali in so brž ugotovili, da je bankovec ponarejen. Lastnik trgovine je takoj obvestil orožniško postajo. Orožniki so pohiteli na kolodvor in posrečilo se jim je, da so prispeli na postajo pred odhodom vlaka. Ženska je pravkar hotela vstopiti, ko so jo orožniki ustavili. Napovedali so ji aretacijo in namesto v Gradac Je morala nazaj na orožniško postajo. Tu so Jo zaslišali, vendar je bilo zasliševanje brez uspeha. Ženska je trdila, da je denar nekje dobila in da se ji zelo čudno zdi, da bi bil denar kriv. V nedeljo so novomeški orožniki odšli v Skocijan in so z ondotnimi orožniki izvršili na domu ženske preiskavo. Pretaknili sr vse kote. vendar se jim ni p-srečilo najt' ničesar sumlji\ ega. Ženska je svojo trdi tev na orožniški postaji v Novem mestu Se bolj podkrepila. Orožniki so zaslišali tudi njenega moža. ki pa Je takisto odločno povedal, da nikakor ne razume, kako je mogoče, da bi njegova žena nakupovala po novomeških trgovinah s krivim denarjem Ce je stotak res ponarejen, ga je morala pač dobiti v kaki trgovini in je nič hudega sluteča hotela denar v Novem mestu zamenjati, ker ni imela drobiža. Oba sta povedala, da o kakih ponarejalcih denarja v njuni hiši ni govora. Vsa reč ie težavna, ker je baš ta ženska tako nesrečna. da je prišel prav njej krivi stotak v roke. 2. t. m. je bil v Skocijanu seiem. Omenjena ženska je že takrat hotela pri Ko-sovi menjati stotak Ker je bil denar malo bolj čudne barve, ga Kosova ni hoMa vzeti. Ženska je nato začudena odgovorila: »Tako. da je ponarejen, pravite? Odnesem «a takoj orožn;kom. da ne bo sitnosti!« Ženska Da ni odšla k orožnikom niti takrat, niti pozneje. V interesu preiskave je, da ne oiš^mo obširneie o stvari Povemo oa lahko, da je DnnarHeval«ka družba 7daj tu, zdai tam soravlaijo v r>rorr,ot kriv denar Gotovo je. da je v tej družbi več ljudi. ki se znaio skrbno kriti in bo vsem težko priti na si »d Pri omenjeni ženski ie bila že nred dobrim mesecem or<=>iskava in orožniki niso mogli ničesar i^sl^diti Denar je na prvi oogled d^kai dobro ponarejen. moral ffa je najbrž delati kak vaški slikar, ka+erih je oo naš;h vaseh dovolj. Ce pnfflednmo s+o+ak na+^čneje. pa lahko hitro ona"'mo, da fa je delala nevešča roka, ki tudi ni znala izbirati nravih barv Škocijanski ln novom^ki orožniki vodijo obš'rno preiskavo. Unamo, da bomo v kratkem lahko obširneje poročali o ponarejevalcih denarja. Toliko dalj časa bo trpelo perilo na dol2n**h~h vlakih Novo mesto. 13 marca Dolenjski vlaki so na vseh progah zlasti od sobote do ponedeljka, ko se potniki po služuiejo nedeljskih kart. zelo zasedeni V teh dneh se vozi proti Ljubliani tudi mno go prodajalk s poljskimi in drugimi pridel ki, obloženih z jerbasi. kosi in košarami ki jih femlleio s seboj v osebne vozove ter založe z njimi tudi sedeže in tla. da je pre hod oviran in fe težko dobiti sedežev. Ker pa vozijo s seboj tudi perutnino, se razširja po železniških vozovih hud smrad. če v z a m e š vedno SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO Povsem umevno je, da zlasti revnejši sloji skušajo kar največ svojih pridelkov ln prireje prodati tam, kjer se najlažje proda — in prav je, da železniška uprava marsikaj spregleda in pomaga ubogim ljudem, da pridejo do trga kar najceneje. Vendar bi morala upoštevati tudi ostalo potujoče občinstvo. da se bo vozilo kolikor pač mogoče udobno. Za prenašatce poljskih pridel-kov. jajc in kokoši naj bi uvedla posebna vozove, da ne bi bili nadlegovanj potniki, k' se vozijo brez take prtljage in jim na bi bilo potrebno duhati neprijetni vonj. Ker se to dogaja le v nekaterih dneh, upamo. da bo železniška uprava ugodila upravičeni želji. K pesniku Gottfriediu KeHerju je prišeJ miad mož. mu izročil knjižico svojih verzov iin ga prosil za kritično oceno. »Spea-nil sem jih v pijanosti,c je pripomnil z nekakšnim ponosom. Keller je malo polistal po knjižici, potem mu jo je vrnil z besedami: »Postanite trezvenjak«! Akrobacija na planiski skakalnici Na nedeljskih tekmah za prvenstvo JZSS na 65-metrsld skakalnici ▼ Planici sta mednarodni prvak, Nemec Bradi, ln njegov odlični rojak KOhler Izvedla Izven programa reta lep dvojni skok, menda prvi na Jugoslovensklh skakalnicah. JZSS Je Imel tokrat v sodelovanju % ljubljanskim fotoklubom Izvrstno organizirano fotografsko službo la tftirn Je bil v sicer zelo neugodnih svetlobnih okoliščinah posnet tudi ta dogodek, ki ga Je občinstvo nagradilo a navdušenim aplavzom. Pustolovščine Toma Sawyer]a v filmu V kinu Unionu se bo predvajali od Jutri dalje film po klasičnem romanu velikega pisatelja Maska Twaina, po romanu »Pustolovščine Toma Sawyerja* (izgovori: Toma Sajerja). Mnogoštevilni čitalci tega lepega književnega dela, ki je prevedeno v vse kulturne jezike, bodo nedvomno veseli, da se je znamenita ameriška filmska družba United Artists lotila vprav te knjige iin jo oživila v filmu. To veselje bo tem večje, če vam uprava kina Uniona še pove, da je fitlm izredno uspel, tako, da je bil lani deležen prve nagrade italijanske države nc mednarodni filmski razstavi na Li-du pri Benetkah. Film je dosegel po vsem »vetu ogromen uspeh in bo nedvomno tudi v Ljubljani našel rekordne simpatije >rj najširših plasteh občinstva pri odraslih n pri mladini. Avtor romana, M jrk Twain, je za geslo svojemu romanu postavi na* slednji izrek: »Pokazati hočem odraslim ljudem, kakšni smo bili v mladosti, kako smo mislili, kako govorili, kaj počenjali in v kakšne pustolovščine smo se nekdaj spuščali«. Vsak odrasel človek se z veseljem spominja svoje mladosti, z veseljem gleda dejanja, ki jih je delal v svoji mladostni dobi in zato bo film »Pustolovščine Toma Sawyerja«, ki je nekako zrcalo mladosti vsakega izmed nas, sleherni odrasli človek gledal s prav posebnim veseljem Film, ki j« nedvomno ena najlepših umetaia ▼ področju filmske umetnosti, ae priporoča najtopleje ▼ ogled. Slika nam kaže malega, desetletnega Tomma Kellyja v vlogi Toma Sawyerja. Dečkova igra je tako naravna io prepričevalna, da se mu mimo lahko prerokuje še sijajna kariera. (—) Znameniti Mark TwaInov roman v filma Pustolovščine Toma Sawyerja (izgovori Toma Sajerja) JUTRI PREMIERA v Kinu Unionu i Domače vesli * Stoletnica naš« pošte. Danes pride v Ipromet jubilejna emisija poštnih znamk v proslavo stoletnice naše pošte Vse dosedanje znamke ostanejo še dalje v veljavi Izdaja jubilejnih znamk ima tvojni namen: da obeleži datum ustanovitve državne pošte tudi za privatni promet tei cia pomaga beograjski sekciji združenja PTT uslužbencev pri gradnji Zadružnega doma v Beogradu V tem posnemamo druge ur-žave. ki tudi odstepajo deleže od ;azpro. daje svojih jubilejnih znamk v korist ustanov poštnih uslužbencev Vsa naklada ju bilejne emisije iznaša 700.000 znamk in sicer 100 000 kompletnih serij po 5 vrst v seriji in 50.000 serij po 4 vrste v seriji Znamke so tiskane v državni markamic v Beogradu Zgoraj ima vsaka znamka napis »Za dom PTT činovnika u Beogra. du«. spodaj pa stoji v cirilici tn latinici napis »Jugoslavija«, df>čim je vrednost vsake znamKe označena na levi strani V sredini znamke je slika ki predstavlja poštna prevozna sreestva * Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani bo v petek 31. t. m. in sicer v klubski sobi restavracije »Zvezde«, Kazino-pritlič-je. Dnevni reci je naslednji: 1. Poročilo od bora. 2. Računski zaključek za leto 1938 3. Poročilo nadzorstva. 4 Proračun za leto 1939. in določitev članarine za 1. 1940 5 Določitev knjižnega programa. 6. Slučajnosti. ONA JE BILA PRETIRANO DEBELA! — ON JE TRPEL NA REVMATIZMU! Sedaj oba vzameta redno ln vestno dozo Krušen soli. ki vsebuje zmes znanih mineralnih vod Uverila sta se, kako ugodno vpliva Krušen sol na vso prebavo, na ta način prepreči povzročitev debelosti, a večkrat pomaga revmatizinu Zavarujte se od časa do časa ln skrbite, da redno vzamete Krušen sol, da se v telesu ne razvijajo škodljive kali Krušen sol se dobiva v vseh apotekah Velika steklenica stane samo 45 din, mala steklenica 27 din. Ogl reg S DI 19 bli/ii * Romunski apel našim podjetjem in ustanovam. Akademija visokih trgovskih in industrijskih naukov v Bukarešti organizira muzej, ki bo poleg pouka služil za propagando tvrdk, katerih proizvodi bodo tam razstavljeni Da bo čim več gradiva iz različnih držav, vabi akademija vsa podjetja in ustanove v Jugoslaviji, ki se zanimajo za vzajemno trgovino z Romunijo, da blagovolijo prispevati svoje izdelke, ki bodo dobili v novem muzeju vidno mesto Vse vzorce, diagrame in grafikone, ki iih želijo podjetja razstaviti, naj pošljejo trgovskemu atašeju kraljevine Romunije pri veleposlaništvu v Beogradu. * Obvestil« in poziv čianom humanitarnih ustanov. Vse člane humanitarnih ustanov obveščamo da je g. minister za trgovino in industrijo podaljšal rok za vlaganje prošenj in prijav za 6 mesecev, to je do 6. septembra 1939. (Glej »Službeni list« od 8. t. m.) Do takrat bo napravilo ministrstvo za trgovino in industrijo za stanovske humanitarne ustanove nov pravilnik V času od 4 do 7. marca 1939 se je mudila v Beogradu deputacija 5 zastopnikov raznih humanitarnih ustanov. Predložila je na pristojnem mestu svoje predloge, katere je na treh konferencah zagovarjala in pojasnjevala uradnikom v ministrstvu. Za dodatno poročilo temu mi-nistrstvu potrebuje akcijski odbor še nekaj statističnih podatkov. Akcijski odbor pozna le nekaj naslovov humanitarnih ustanov, prepričan pa je da se v dravski banovini bavi s podpornim delom še mnogo društev, zadrug, pomožnih blagajn, skladov itd. katerih imen, bivališč in sistema njihovega dela še ne pozna. Zato prosi vse odbore, da mu do 31. marca 1939 sporoče naslove svojih ustanov, nakar jim pošlje posebno tiskovino v izpolni, tev. Podatki se bodo uporabljali izključno le v obrambo članskih pravic v podpornem delu naš'h humanitarnih ustanov Za akcijski odbor: Učiteljska samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska 6-1. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabl ja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. P.es po min. soc. pol in n zdi S-br IV485 25 V 15 * O trdovratni zimi poročajo iz raznih krajev v okolici Sarajeva in po vsej srednji Bosni je začelo v nedeljo popoldne snežiti kakor sredi zime. Tudi v primorskih krajih vlada še hud mraz, burja je močna, celo Zagorje je pod novim snegom, sneži pa od časa do časa tudi v Primorju od Vrulje do Pcdgore Sneg sega skoraj do morja. V Hrvatskem Zagorju je temperatura tako nizka, kakor je bila v začetku zime Dnevi so sicer sončni :n vetrovni, a večkrat se zatemni in vsujejo se goste snežinke Tudi v Liki je v zadnjih dneh že večkrat snežilo, vme3 pa je padala toča. * Graditev novinarskega doma v Novem Sadu Od poljedelskega ministrstva je dobila novosadska sekcija JNU dovoljenje za loterijo v korist sklada za zgradbo novinarskega doma v Novem Sadu Glavni dobitek loterije bo avtomobil, vseh nagrad pa bo okrog tisoč v skupni vrednosti 125 000 din žrebanje bo v Novem Sadu 18 jun'ja pod kontrolo uradne komisije. * Krasni smuškl tereni so na Lipancl (1635 m) nad Pokljuko. Dobro oskrbovana koča odprta do konca aprila. Celodnevna oskrba din 50 do 60. (—) * Polovična voznina za Vili. Mariborski teden, ki bo od 5 do 13. avgusta. Generalna direkcija drž. železnic je odobrila za vse obiskovalce letošnjega Mariborskega tedna polovično voznino. Popust velja za dopotovanje od 1. do 13. avgusta in za povratek od 15 do 17. avgusta. Ohlajen popust je odobren tudi za izložbene blago. (—) * Dvema sleparskima Krošnjarjema na sledu Po deželi, zlast: po ljubljanski okolici m po Gorenjskem, se zadnji čas udej-stvujeta dva prodajalca manufakturnega blaga, ki imata že lepo število žrtev na vesti Moža se izdajata za oogata Ceha, ki sta zaradi zasedbe sudetskih pokrajin prišla o a nič in sta samo nekaj vagonov blaga rešila v Jugoslavijo. Eden izmed njiju govori popačeno češčino .drugI pa se predstavlja kot bivši ravnatelj tovarne ki si je o dtt*£, terpentv * Deset »Putnikovlh« izletov za velikonočne praznike: 1. od 8. do 22. aprila izlet po Dalmaciji ? obiskom Splita in Dubrovnika in Hrvaš Primorja ter razgleda Plitvičkih jezer 2. od 4 do 11. aprila izlet v Grčijo, 3. od 8. do 10. aprila izlet v Trst, 4. od 9 do 10 aprila izlet v Trst k mednarodnim motocikllstičnim dirkam, 5. od 9 do 10 aprila izlet v Gorico, 6. od 8. do 10. aprila izlet v lrst in Gorico z razgledom grobišč na Monte Oslavlji in Re-dipuglia, 7 oa 8. do 10 aprila izlet v Benetke, 8. od 8 do 10 aprila izlet v Idrijo, 9. od 9. do 10 aprila Izlet v Idrijo, 10. od 7. do 13. april- izlet v Bolgarijo. Prospekti in informacije se dobe v vseh biletarnah »Putnika« (—) * Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislavičeva ulica 11. V sredo 15 t. m. ob 20.30 bo predaval g. univ. pristav dr. Karlo Lušicki o delotvornih snoveh našega telesa (z demonstracijami). Vstop prost. Iz Lfubljane u— Na rednem občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva 11. t. m. je bil izvoljen nasiednji odbor: predsednik: dr. Alojzij Kunst. šef rentg. zavoda obče državne bolnice podpredsednik: dr. Alojzij Zalokar, šef in upravnik ženske bolnice, tajnik: dr Rudolf del Cott, rentgenolog v obči državni bolnici, blagajnik: dr. Janko Pompe primarij otorinolaringološkega od. delka drž. bolnice odborniki: dr. Valentin Meršol, šef Infekcijskega oddelka obče drž. bolnice, dr. Ljudevit Merčun, primarij in-ter. oddelka obče drž bolnice, dr. Jože Jakša, Specialist za kožne bolezni, revizorja: dr Alija Košir, univ. profesor, dr Henrik Heferle. primarij Internega oddelka obče državne bo'nice v Ljubljani. u— Poziv. Vojaški obvezniki in lastniki prevoznih sredstev (konj, voz, avtomobilov, motor, koles in biciklov), ki bi morali priti minulo nedeljo k priobčitvi vojaškega razporeda, pa so bili iz kakoršnihkoli razlogov zadržani, se pozivajo, da pridejo zanesljivo v nedeljo, 19. t. m. točno ob 8. v mestni vojaški urad na Ambroževem trgu, kjer se jim bo naknadno priobčil razpored. Kdor bo tudi v nedeljo brez predhodnega opravičila izostal, bo pozvan k poveljstvu ljub-janskega vojaškega okrožja in kaznovan po voj kaz. zakonu. u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da je otvoiilo dodatno k svojim tečajem angleškega jezika tudi še tečaj za izpopolnitev angleščine ter tečaj o angleški literaturi, ki ju vodi nastavnik univerze mr. Aleksander Lavvrenson. Vpisovanje v oba tečaja bo v društveni knjižnici Kralja Petra trg 8. drevi od 18. do 19. u— Pevsko društvo »Sava« je imelo v soboto 11. t m ot 20. v društvenem prostoru svoj redni letni občni zbor, ki je potekel v najlepši harmoniji. Občni zbor je pozdravil v imenu Hubadove župe g. Jernej Perdan Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor- predsednik Ropič Edvard, podpredsednik Jerič Sanko, tajnik Pavlica Franjo blagajnik Hlebš Jernej, odborniki Svolšak Janez, Genusl Ivan, Gostlč Stanko, Perper Viktor. Petrič Jože, Zaje Franc. Skublc Jakob, Erjavc Vinko, Gradiščaj Rudolf, nadzorni odbor: Pogačnik Drago ln Roshajfel Josip. u— Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana filharmonije. Drevi ob dvajsetih bo predavala knj'ževnica ga. Milena Premru Mohorjeva Tema: »Umetnik in družba«. Vstop prost. r KINO MATICA tel. 21-24 PREMIJERA ---------------------- fSE£ jnfS flS HAVAJSKA GLASBA 8 letni CARUSO Bobbv BREEN prvikrat na filmskem platnu. Film poln prekrasnih havajskih melodij. Film iz otoka večne mladosti in ljubezni. I u— Dajte p°n*>šeno obleKo, perilo in obutev za reveže; Danes bo stala na trgu pred Vodnikovim spomenikom rwpet stojnica, kjer bo mestni socialni ur*J zbira) ponošeno obleko perilo, obutev in podcb-ne predmete .Socialni urad potrebuje mno go takega blaga, ker dobiva vsak aan prošnje siromakov za nabavo obleke in obutve. Ker ne more vsakemu nabav ti novih predmetov, jako dobro porabi lahko staro, a še porabno b'ago. Občane vabi socialni urad, da pošljelo v sredo take predmete od 8 do 11. na stojnico pred Vodnikov spomenik. u— Ljubljanska Sadjarska in vrtnarska podružnica ima svoje predavanje drevi ob 19 v kemijski dvorani I. črt realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predava g. Frido Lenard o »Napravi in vzgoji le-potičnih trat v vrtcivih in parkih'«. Pre. da vanje bodo ponazorovale izvirne skl-optične slike Clanl ln gostje vabljeni Vstop prost. u— Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v petek 17 t m Ob 20 predavanje v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo mestni zdravstveni oadsvet-nik dr. Fran ta Mis o temi: Zdrava In srečna družina je temelj zdravja in sreče naroda. u— Bolgarsko akademsko društvo ->H"i-sto Botev« je 11 .t m. izvolilo svoj novi odbor: predsednik je Štefan Najdenov. podpredsednik Angel NcvikiriJiki, tajnik in blagajnik Ivan Rusev, odbornika pa Petar Konov in Nojko Gočev. Kdor se zanima za Bolgarijo in njeno življenje ter hoče imeti kakšne podatke, naj se obrne na društvo z oas^om: Bo'garsko akademsko društvo »Hristo Botev«, Univerza. Ljubljana. NE POZNATE ŠE Pezdirfeve kave ? Jutri brezplačna poskušnja v trgovini PEZDIR. Gradišče S. — Izbrane mešanice, žgane v lastni pražaml. u— Zaključni plesni večer Jenkove šole v Kazini bo jutri v četrtek 16. t. m. ob 20. uri. Vsi najvljudneje vabljeni. (—) u— Odbor Društva mediclncev javlja, da prireja ob priliki kongresa »Zveze me-dicincev kraljevine Jugoslavije« v Beogradu ekskurzijo v Beograd. Odhod iz Ljubljane v četrtek 16. t. m. z večernim brzovlakom. Vožnja je četrtinska Prijave sprejema odbor najkasneje do četrtka opoldne. (—) U— Gimnastično-plavalnl tečaji za dame in gospode V zimskem kopališču SK Ilirije se prično 15. t. m. ob 20. Prijavnina za tečaj, ki bo trajal okoli 2 meseca po dvakrat tedensko, je din 80. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. (—) u— Skladateljski večer Pavla Sivica, ki je bil določen za petek 17. t. m., se je moral preložiti zaradi obolelosti nekaterih sodelujočih na prihodnji mesec, ko bo Izvedba celotnega nameravanega sporeda omogočena. u— Tatinski vajenec v trgovini. Te dni je policija aretirala vajenca neke trgovine s športnimi potrebščinami, ki je svoje, mu gospodarju na tihem odnašal blago Lastnik trgovine je že dolgo opažal, da mu iz lokala izginjajo športne obleke, dež. ni plašči, top'o perilo, razni športni pred. meti pa tudi denar, ni pa mogel izslediti tatu. Pred dnevi pa je osumil vajenca, ki se je oblačil nekam precej razkošno in je imel zmerom tudi denar. Pripravil mu je zasedo, v katero se je fant ujel. Odnesel je športno obleko, doma pa so ga pričakali stražniki .ki so mu zaplenili obleko in še raznega blaga v vrednosti okrog 8.000 din. Razen vajenca je policija aretirala tudi pomočnika, ki je delal ž njim Mnogo nakradenega blaga sta po smešni ceni že razprodala. Danes po slednjič „Tarantela" in „Tri zlate deklice Drna Durbin ob Zo% uri• — Kino „Moste". Iz Cetav privatnih nameščencev« prvenstvo pri kandidaturah v upravni, odnosno izvršni odbor Pokojninskega zavoda 2elje posameznikov tu niso mogle priti v poštev. Ako sedaj akcijski odbor za t. zv »Koncentracijsko listo« utemeljuje svojo akcijo s tem, da morajo zavarovanci v Pokojninskem zavodu imeti svobodno izvoljene tm-stopnike. se bori za nekai, česar nihče nI zanikal. Postavljanie kandidatov na kompromisni listi je izključno stvar zainteresiranih stanovskih organizacij in krogov; JNS se v to ni vmešavala in se ne vmešava. Ravno tako Je z delodajalci, ki so že od početka izjavljali, da iz razumljivih razlogov ne želijo nobene borbe Ako tam gotovi krogi skušaio postaviti proti kompromisni listi posebno listo, je razlog ne v odklanjanju kompromisnega načela, temveč v nesoglasjih, odnosno v želiah po-edincev glede me«t v voctvu zavoda Pri celi stvari torpi ne ff^e niti za i—ke načelne niti za ka^e po^nodareke diference Ce ne bi bilo število funkenckih mest v zavodu z zakonom omeieno. bi se cela zadeva morda sploh ne postavljala na dnevni red ... Tistim, ki skušajo delati zgago, češ da se napredna stranka ne bi bila smela spuščati v kompromis z današniimi oblastniki, moramo pa že reči. da bi pri raznih prvobo-riteliih. ki se daiejo sedai v zagrebških listih poveličevati kot junaški opozicionalci, raje videli, ako bi bili korajžni 11 decembra Kdor povrhu tega ve, da je samouprava Pokojninskega zavoda zelo ne?na cvetka, ta bo imel po7no razumevanie. ako ljudje, ki se zavedaio svoje odgovornosti, niso hoteli boribe Izvoljeno zastopstvo in uprava Pokojninskega zavoda je. pa če tudi na kompromisni podlagi, ki se sedaj nekaterim tako malo dopade. vedno še mnogo, mnogo boljše, nego imenovano Mi mislimo, da pač ni treba, da bi se še Pokojninski zavod pridružil Okrožnemu uradu in Trgovskemu boln'škemu društvu. V »Hrvatskem dnevniku« je nekdo izle-gel kukavičje jajce, češ da je JNS izdala opozicijo in da se spušča celo v nelojalno borbo proti njej. Kar se Dalmacije tiče, smo mi od vsega početka stali na stališču, da bodi volilnim upravičencem iz Dalmacije, ki tvorijo posebno volilno skupino, popolnoma prepuščeno,, ali hočejo tudi oni za sebe kompromisno listo ali pa odločitev v volilni borbi. Temu stališču smo octall dosledni in se niti z najmanjšo gesto, še manj s kako akciio nismo mešali v dalmatinsko zadevo. »Hrvatski dnevnik« ve prav tako dobro, kakor mi, da imamo na cenzuro toliko vpliva, kakor on, ali pa še manj L?hko mu zatrdimo, da mi nimamo ničesar >roti javnemu razpravljanju celega vp išanja. Očitek, da se mi s komurkoli dogovarjamo, kako preprečiti tiskanje letakov in drugega volilnega materiala za posebne liste, je kleveta, ki jo prav obžalujemo Prosimo tudi, da se razne posebne liste ne označujejo kot liste demokratskih elementov ln pa akcije načelne opozicije. Kdo je opozicija in kdo je demokratski element, to pokazati je bila druga prilika. Te prilike niso vsi izrabili, ki se danes dajo proglašati za opozicionalne junake. so sklenili poslati predsedniku vlade fi- t st- 1 nančnemu ministru in kraljevemu namest ništvu brzojavko s Drošnjo, da se amandma o davčni dokladi umakne, ker slovensko gospodarstvo ne prenese nove davčne obremenitve. Enake brzojavke so poslali predsedniku senata in slovenskim ministrom ter poslancem. Pred novimi deviznimi ukrepi Poročali smo že, da pripravlja Narodna banka gradivo za reformo naših deviznih predpisov. Sedaj poročajo iz Beograda, da se bo v kratkem sestal stalni koordinacijski odbor pri zunanjem ministrstvu k seji, na kateri se bo poleg vprašanja naše zunanje trgovine razpravljalo tudi o deviznih ukrepih, ki jih predlaga Na-odna banka zaradi pospeševanja našega izvoza v neklirinške države. Prav tako srno že poročali o nameravanih strogih ukrepih, da se prepreči tihotapstvo deviz in vailut. Na-odna banka že pripravlja tozadevno uredbo. Predlog finančnega zakona, ki je bil predložen Narodni skupščini, pa vsebuje pooblastilo za ministrski svet, da izda uredbo z zakonsko močjo o pobijanju nedopuščene trgovine in tihotapstva a devizami, valutami, vrednostnimi papirji, plemenitimi kovinami in dragim kamenjem. Gospodarske vesti = K povišanja blagovne tarife. Včeraj ?mo v članku o povišanju blagovne tarife navedli na koncu Številke pozicij iz aneksa z navedbo, da bodo povišane; glasiti pa bi se moralo, da te številke iz aneksa ne bodo povišane. Borze 14. marca Na jugoslovenskih borzah notlrajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni 258). Grški boni 80 danes nadalje popuščali in so se nudili po 30.50. V Zagrebu je bil promet po 31.50, v Beogradu pa 31 49. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 480 (v Beogradu po 477.25—478). Nadalje je bil promet v 6% begluških ob. veznicah po 92.75 (v Beogradu po 91.75 — 92), v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 92 in 7% Blairovem posojilu po 96.25 (v Beogradu po 96.50). DEVIZE Ljubljane. Amsterdam 2315 — 2353. Berlin 1755.12 — 1758.88, Bruselj 734 — 746, Curih 995 — 1005, London 204 70 — 207 90, New Torte 4344.87 — 4404.87, Pa-riz 115.45 — 117.75. Praga 149.50 — 151, Trst 229.85 — 232.95. Curih. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.6275, New York 439.75, Bruselj 7397.50 Milan 23.13, Amsterdam 23340, Berlin 176.40, Stockholm 106-20, Oslo 103.65, Kd-benhavn 92.10, Praga 15.01, Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3 37. EFKKTI Zagreb Državne vrednote: Vojna Skoda 480—481, 4% agrarne 61-75 — 63, 6°/o begluške 92 — 92.75, 6% dalm. agrarne 91.25 — 91.75, 7®/o stabiliz. 99 den., 7% in ves t. 102 den., 7% Seligman 101 den.-7% Blair 96—96 25, 8% Blair 102 den., delni ce: Narodna banka 7700 den., PAB 230 den., Trboveljska 198 — 216, Gutmann 35 den.. Sečerana Osijek 85 — 100, Osiječka lijevaonica 160 den., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna Skoda 474 — 475.50 (477.25 — 478), 4%> agrarne 62.75 — 63.25, 4% severne agrarne 62.75 den., 6% begluSke 91.75 — 92 (91.75 — 92), 7%> stabilia., 99 den., 7% invest 102 — 103 (103 — 103.50), 7% Sellgman 103 bi., 7% Blair 95.75 — 96 50 ( 96 50), 8»/0 Blair — (102), Narodna banka 7700 den . (7725), PAB 232.50 — 233.50. Blagovna triiiča ŽITO '+' Chieago, 14. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 67.50, za julij 67.75, za sept. 68.75; koruza: za maj 48.125, za julij 49.75. + Novosadska blagovna borza (1.1. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Pšenica: baška slavonska in banatska 152 — 153, sremska 151 — 152. Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški ln sremskl 64/65 kg 155 — 160, jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 160 — 162.50. Koruza: baška pariteta Indjlja ln Vršac 95 — 97, baška pariteta Indjija sušena 106 — 108, baška pariteta Vršac sušena 105 — 107. Moka: baška in banatska »Og« tn »0gg< 240 — 250; »2« 220 — 230; >5« 200 — 210: »6« 180 — 190; »7« 150 — 160; >8« 110 - 112 50. Fižol: baški ln sremskl beli brer vreč 282.50 — 285. Otrobi: baški, sremskl in banatskl 98 — 106. Spremenjeni zakoni o strokovnih Šolah Beograd, 14. marca. p. Trgovinski minister Je na osnovi finančnega zakona in v soglasju z ministrskim svetom Izdal uredbo z zakonsko močjo s katerim se spreminjajo zakoni o strokovnih Šolah, ki so podrejene trgovinskemu ministrstvu. Spre. membe so bile izvršene glede posameznih določb zakona o srednjih tehniških šolah, zakona o pomorskih trgovskih akademijah, o ženskih obrtnih šolah ln ženskih str«>-kovnih učiteljiščih ter moških obrtnih »'•-lah, ki so bili vsi izdani leta 1932. Uredba je bila danes objavljena v Službenih novi-nah in je s tem stopila v veljavo. Sanitetni Sond Beograd, 14. marca. p. Danes je bila objavljena ln uveljavljena uredba o naioJ-nem sanitetskem fondu, ki jo je izdal ministrski svet na predlog ministrov za socialno politiko ta narodno zdravje ter za finance. Fond se ustanavlja za ureditev in oskrbo bolnic, zdravilišč, kopališč in ostalih zdravstvenih ustanov, da bi mogli izpopolniti svojo zdravstveno službo, ter za higiensko asanacijo vasi. Sanitetski fond je samostojna državna ustanova s sedežem v Beogradu, upravlja pa ga Državna hipotekama banka. Akcija za sanacijo zavarovalnice Feniks Beograd, 13. marca. AA. Včeraj in danes se je vršila konferenca zastopnikov akcijskega odbora Feniksovih zavarovancev iz vse države. Na konferenci so sprejeli sklepe o olajšanju končnega ozdravljenja jugoslovanskega Feniksa. Danes dopoldne je trgovinski minister Jevrem Tomič sprejel v svojem kabinetu delegacijo akcijskega odbora. Delegacija je ministru orisala položaj in navedla nujne ukrepe, ki bi jih bilo treba izdati. Minister Tomič je delegaciji obljubil, da bo storil vse, kar je le mogoče, in potrebno, da se sanacija hitro in ugodno izvrši in c'a bodo interesi zavarovancev popolnoma zavarovani. Dalje je minister izjavil, da bo vse potrebno ukrenil, ko se bo posvetoval z zastopniki zavarovancev. Polovična voznina za skupščino Aerokluba Beograd, 13. marca. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino na drža/vnih železnicah delegatom aerokluba »Naša krila«, če se udeleže rednega letnega občnega zbora v Beogradu 26. t. m. Popust velja sa odhod od 23. do 26. in za vrnitev od 26. do 29. marca t. 1. * Iz državne službe Beograd, 14. marca. p. Na trgovski akademiji v Mariboru sta napredovala prof. Vasilij Mirk v 4/1, dr. Joeip Celar ▼ 5. pol. skupino. — V sodni službi sta napredovala starešini sreskih sodišč Alfonz Cepuder v Ribnici ln Karel Turk v Sevnici v 8/2. Omejitev železniškega prometa v Avstriji Kakor poročajo nemški listi, je bil te dni ponovno močno omejen železniški promet na nekaterih bivših avstrijskih progah, zlasti na progi z Dunaja proti Gradcu in oni proti Solnogradu. Skupno je bilo na teh dveh progah ustavljenih v raznem prometu 10 brzih In 29 osebnih vlakov. Ti ukrepi so v zvezi s štednjo in pa s protre-bami drugih prevozov. Češkoslovaška - razkosana... Crtkasto ozemlje prikazuje kraje, Id jih je morala Češkoslovaška po monakovskl pogodbi med štirimi evropskimi velesilami odstopiti najprej Nemčiji, nato pa Se Poljski in Madžarski. Obseg Češke je tedaj padel od 52.000 km na 35.752 km , Moravsko-Sle-ske od 26.800 km na 17.169 km , Slovaške pa od 49.000 km na 38.586 km , Pod kar-patske Rusije pa od 12.200 km na 10.620 km . V pogledu ozemlja je Češkoslovaška izgubila v colem 37.9(57 km , v pogledu prebi-valstva pa 4,712.000 prebivalcev. Češkoslovaški je ostalo po razmejitvi z Nemčijo, Poljsko in Madžarsko okoli deset milijonov prebivalcev, ki so se zdaj zopet razcepili na troje.., Robot na motodkln Videl sem Značilna knjiga angleškega novinarja o lanski septem- berski krizi v ČSR Angleški novinar Sidney Morrell je izdal knjigo, ki obravnava krizo Češkoslovaške v septembru minulega leta. Knjiga ima značilen naslov: . ......... Morrellova publikacija prinaša niz važ-nil podatkov, ki so deloma še nepoznani, de .na pa so bili doslej dostopni samo poučenim osebam. Chamberlain je čez Češkoslovaško napravid krii žt davno prej, nego je napočili usodni trenutek. Znana Simonova izjava glede Češkoslovaške ni bik nič drugega nego poziv * (N S ' * -v * - , . v , v x . t , m*___ j_v « j . Morrell obravnava tudi misijo lorda Run-cimana. Chamberlain je dejal, da je prišel Runcimon samo zaradi tega v Prago, ker je tako želela češikoslovaiška vlada. V resnici pa je bila misija lorda Ruincimana v tem. da iztrga kontrolo praške politike iz rok prezidenta dr. Beneša ter jo izroči v (DhambejrLainove roke. Dramatični prizor v noči od 20. na 21. september, ko sta britski in francoski poslanik prišla na Hradčane k dir. Benešu z zahtevo, naj sprejme an glešiko-f rancostki ultimat. ki je pomenil kapitulacijo ČSR, opisuje Morrell takole: Dne 21. septembra ponoči ob treh je od-Sel britanski poslanik v Pragi Bas-iil Newton lz prostorov poslaništva na Hradičame, kjer ««e je sestal s francoskim poslanikom de la Croixom. Oba sta zahtevala takojšen razgovor z Benešem. Prezidentov tajnik, oblečen v haljo, je odšel v prezidentovo spalnico in zbudili dr Beneša. Lahko si mislimo, kako je takrat izgledal do-. Beneš: truden, strašno star navzlic svojim 54 letom in živčno popolnoma izčrpan. Takšen je stopil prt d oba diplomata, da bi pogledal dej-»tvom v obraz. Ministra sta zahtevala od prezidenta točen in pozitiven odgovor. francoski poslanik de !a Groix je imel nehvaležno nalogo sporočita dr. Benešu, da Francija ne bo priskočila na pomoč Češkoslovaški, ce bi bila ta napadena. Newton je nato pristavil, da se bo Anglija popolnoma desinteresirala glede usode Čehov, ako ti ne pristanejo na takojšen odistop sudet-nkega ozemlja Hitlerju. Dr. Beneš je v tistem trenutku spoznal, da je sam in zapuščen ... Oba poslanika sta energično zaihte- Vzorna vas V vasi Magnetu na Francoskem bodo napravili letos zanimiv poskus. Poskusiti hočejo, kako se bo obnesla tipično poljedelska občina, če jo popolnoma elektrificirajo. V vse kmečke hiše bodo vgradili oziroma že postavljajo najnovejše električne aparate. Kmetice bodo molzle z elektriko, z elektriko bodo izdelovale maslo in kuhale. Po poljih bodo vozili električni plugi in kmetje se bodo zvečer greli ob električnih pečeh. Prijetno je pri tem eksperimentu to. da dobe kmetje vse električne priprave in tok zastonj, vsaj za to poskusno leto Skupina francoskih elektrarn finansira ta velikopotezni načrt. Če poskus uspe, si vsak občan Magneta lahko kupi električne aparate za tržno ceno. Če ne uspe, jih lahko vrne, ne da bi mu bilo treba kaj plačati. vaL odgovor, ki ga mora Chambc/rlain naslednji dan sporočiti Hitlerju v Godeabergu. Ta odgovor mora biti pozitiven, če računa dr. Beneš še na pomoč zapadnih velesil, v nasprotnem primeru je lahko tudi negativen. Beneš ni mogel takoj reči da ali ne. Moral bi imeti čas za premislek Opozori! je nočna gosta, da je ura tri. Toda Chamberlain je imel najavi jem obisk v Godesbergu naslednji dan. Bilo j« torej dovolj časa, da bi se dr. Beneš lahko naspal in sklical naslednji dan vlado na posvetovanje. Diplomata pa sta bila neizprosna. Iz Newto-novega obnašanja se je videlo da čaka Chamberlain praškega poslanika pri telefonu. Newton im de la Croix sta zahtevala, naj dr. Beneš takoj pozove člane vlade na so: tanek. Tako je dir Beneš sprevidel, da je brez pomena sleherni nadaljnji odpor. Tn den je pristal na zahtevo, naj s« nemudoma pozovejo člani vlade na posvetovanje. Tako piše o tej sitvari angleški novinar, ki na koncu pripominja, da je Anglija v M<"nakovem izgubila mnogo več nego Češkoslovaška. Nov Chaplinov film Charlie Chaplin je doslej samo enkrat spregovoril v filmu, in sicer v filmu »Moder nii časi«, ko je na koncu zapel neki kuplet v nemogoči mednarodni jezikovni mešanici. Nekako »ličen nastop si je izmislil Chaplin za zdaj, ko kani v svojem novem filmu po-anci^ati diktatorje. Njegova namera je, da bi govoril v tem filmu neko srednjeevroo-sko jezikovno zmes, ki je ne bo nihče razumel. Poročajo, da je za snemanje tega filma že vse prroravljeno, trak pa ne bo dovršen pred koncem letošnjega leta. Krokodil z vojakom na hrbtu? Ne. To je samo akvaplan s strojnico, katero uporablja plavajoči stražnik na vodi Papeževa tiara Vredna je približno tri milijone dinarjev Tiaro ki jo dobi novo izvoljeni papež Ob svojem kronanju, nosi potem samo ob velikih ceremonijah v cerkvi svetega Petra, pri drugih verskih funkcijah je okrašen z mitro. V prvih krSčansldih stoletjih v ostalem, kakor vse kaže, ni bila tiara znak papeževega dostojanstva, temveč trak okrog čela. Pozneje ga je nadomestila orientalska mitra in šele v enajstem stoletju se je pojavila krona, ki je bila sprva še pre- Morilec ugovarja brani tel ju Weidmann jemlje krivdo za vse zločine izključno nase Prvi dan razprave proti množestvenemu morilcu NVeidmamniu je prinesel senzacijo. Weidman je pobijal trditve svojega brami-telja Mora Giafferija, ki ga je skušal razbremeniti, ter je priznal, da jemlje nase krivdo za vse izvršene zločine. Weidemann sedi na zatožni klopi vklenjen, njegovi sotrudniki Million, Blanc in Colette Tricotova pa so samo zastraženi Ko je predsednik obravnave vprašal Weidmanna, če hoče tolmača, da bo prevajal njegove izjave, se je obtoženec zahvalil, češ da že toliko obvlada francoski jezik, da se bodo lahko naravnost sporazumeli. Nato je zločinec opisal obisk policije na dan 8. decembra 1937 V vilo »La Voulzie« v St. Cloudu sta prišla dva moška. Izdajala sta se najprej za organa finančne stroke in sita spraševala po nekem stamovalcu Ko je Weidmann zahteval, naj se legitimirata, sita pokazala rdeče-belo-modri izkaznici, kakršne imajo detektivi. Weidmann ju je povedel v svojo sobo, Lokomotiva za Afriko V Ronbalzo na Francoskem s« izdelali lokomotivo, kl be vozila v ozemlja Nlgra T flfriiri. Lokomotiva meri v dolžino 28 m, tehta 150 ton, njena kolesa pa m napravljena w progo, kl Iv* varno 1 m iirlni tam pa je nenadoma potegnil samokres iz žepa in trikrat ustrelil. Prvega policista je ranil, da se je zvrnil po tleh. drugi, kl je bil neoborožen, pa je k sreči uzrl težko kladivo, ka je ležalo na mizi. Z njim je pobil Weidimanna, ki je sicer močan človek, z enim udarcem na tla. NVeidmann pravi, da je hotel s strelom opozoriti neko osebo, ki je bila v sosedni sobi, naj se odstrani. Kdo je bila ta oseba, noče povedati. Weidmannov plen pri njegovih zločinih ni bil niti posebno obilen. Ameriški plesalki Jeani de Kovenovi je uplenil 11 tisoč frankov, šoferju Couffvju je odnesel 2500 fr., Alzačanki Janini Kellerjevi, ki jo je izvabil v Pariz pod pretvezo, da ima zanjo službo, je uplenil toliko kakor nič. impresa-riju Leblondu je odnesel 5000 fr.. emigrantu Fromimerju je vzel samo kolo, borznemu senzalu je uplenil 5000 frankov. Kmalu po tem umoru je prišel pravici v roke. prosta. Bonifacij VTTI. JI je dodal drugi obroč, Benedikt X pa je v dirugi polovici enajstega stoietja ustvaril tiaro, kakršna je danes. V teku stoletij je postajal ta simbol papeževe moči čedalje dragocenejši, dočim Je bil do 13. stoletja preprost in včasih celo iz neplemenite kovine. Julij n.f ki je ljubil pomp, je nosil že čudovito cizelira-no zlato krono, ki je bila vsa posuta z dragulji. Med temi je bil rubin 120 kara-tov, nad nJim pa biser neprecenljive vrednosti. Ta tiara je veljala 200.000 dukatov, po današnji vrednosti kakšne tri milijone dinarjev. Na nedavni razstavi avromoMtske strije v Berlinu Je bil.' razstavljeno t;:>' to mehanično čudo\išče, robot na motornem kolesu, atrakcija, ki je imela vedno dov« ij radovednih gledalcev \l Italijanski mst l\ na abeslns!dh Sarin: h lz Rima poro\ajo, da so prispeli prvi italijanski naseljenci letošnjega leta v Abcsi-nijo. Gre za tri sto naseljencev iz A puli je, ki so se naselili v bližini etiopske pre^tol-Adis Abebe, na državnih imetjih Olet-ta ln Bisciuftu. Oletta je vzo-na farma v Abesiniji. Leži v izredno rodovitnem ozemlju, ki je tudi klinuitično ugodno za Evropce južnega tipa Drugi del apulskih naseljencev se je ustavil v Ashi Littoriji pri Diredavi. Lastnik obeh imenovanih državnih imenj je bil prej abesinski neguš, druga imenja pa sta izkoriščala abesinska poslanika v Londonu Martin in Tecle Havariate. Nova Antarictlda Nemška antarktična odp-ava pod poveljstvom kapitana Ritscherja se je odpravila proti domovini. Odkrla je več nego 350.000 štirijaških kilometrov antarktičnega ozemlja in ga kartografiraila. Med drugim je izmerila do 3000 m visoke gorske verige in polaren centralni masiv, ki se dviga v višino 4000 m. Raziskano ozemlje se razprostira med 5. stopinjo zapadne dolžine in 15. stopinjo vzhodne dolžine, v notranjost pa sega do 75. stopinje južne širine. V smislu prejšnjih sporazumov bi moralo to ozemije pripasti Norveški, ker so ga pa odkrili in raziskali Nemci, bo prišlo menda do spo-ov, kakršni so za te popolnoma neobljudene in odljudne kiraje v zadnjih letih pogosti. Španski republikanci morajo zapustiti Pariz Francoska vlada je odredila, da mora^ jo nekateri voditelji republikanske Španije, ki so bili priibežali v Pariz, zapustiti prestolnico. Gre pred vsem za anarhista Listera, poveljnika republikanske tujske brigade in znano komunistično voditeljico La Passionario. Vlada ugiba tudi o tem, kaj naj stori s člani bivše republik kanske vlade, ki so isto tako v Parizu, tako Negrin in Del Vayo. Kukavičje skrivnosti Kukavica unSči vsako leto najmanj milijon ptic Energični vlomilci Londonska policija je nedavno odkrila tatvino v stanovanju zakoncev Jacksonovih. Zgodilo pa se je, da so jo morali vlomilci odikuriti preden so se polastili najdragocenejšega plena. Nervoznost jih je pregnala že potem, ko so si prilastili neke malenkosti. Londonski Usti so poročali o tem vlomu v Šaljivem tonu m so brili norce iz ponesrečenega obiska v tujem stanovanju. Te dni pa se je v istem stanovanju primeril drugi vlom. Najbrže so prišli na obisk isti vlo-miitlci kakor prvič, kajti odnesli so vse, kar so pozabili prvič in kar so listi naštevali kot dragocen plen, ki je navzlic vlomu ostal lastnikom. ■ Angleški trgovec E. P. Chance je prispeval zoologiji zanimivo gradivo. Dvajset let je poslušal kukavice in svoja opazovanja beležil. Zapisoval si je tudi točno, kako se te ptice ravnajo, v koliko se vračajo spomladi do svojih prejšnjih gnezd in po katerem sistemu polagajo svoja jajca v tuja gnezda. Uspavilo mu ]e vrnilo spomin V državni bolnišnici v Mississippiju so z uporabo nekega uspavila pripravili sedemdeset let starega moža do tega, da se je spomnil dogodkov, ki je bil nanje popolnoma pozabil. Šlo je za nekega Williama Lawrenca, ki so ga našli pred devetimi leti na cesti v Jackson. Mož se ni mogel tedaj ničesar spominjati, niti svojega imena. V bolnišnici so bili že popolnoma obupali, da bi ga mogli identificirati. Sedaj pa so mu dali neko drogo, ki ga je za več tednov uspavala. Ko se je zbudil, je povedal ne samo svoje ime, temveč se je spomnil tudi vseh sorodnikov in dogodkov iz prejšnjega življenja, med tem ko je popolnoma pozabil na vse, kar je bil doživel v zadnjih devetih letih v bolnišnici. Ugotovil je, da opazuje kukavica pov» prečno pet dni tuje gnezdo, preden se upa do njega in odloži v njem svoje jajce. Ob teh prilikah pa vzame ptica vedno drugo jajce iz gnezda in ga odnese s seboj, da ga potem pojč Meni, da uniči kuKavica na ta način vsako leto najmanj milijon ptic. Chance ve danes točno povedati že v naprej, kam bo kakšna kukavica odložila svoje jajce, potrebna sta mu le dva dneva za proučevanje dotičnega ozemlja. Sto obtožb proti novinarki Bulkareštanski listi poročajo, da je ve« nego sto sodnih uradnikov z njihovim društvom vred vložilo tožbe proti rumunski novinarki Brigiti Poepescovi. Poepescova je napisala članke pod naslovom »Zbogom, podkupnine pri sodnijah'«, zavoljo katerega se čutijo omenjeni uradniki v svoji stanovski časti prizadeti. Casablanca — vojaško oporišče Mesto v Afriki, ki je doslej veljalo le za trgovsko luko francoski vojaški krogi hočejo po vsej priliki v najhitrejšem tempu ustvariti oboroževalno industrijo v kolonialnem področju. Prod kratkim so poročali, da so v Indofciai osnovali tovarno, ki je sposobna v letu dni zgraditi sto letal in 400 letalskih motorjev, tedaj pa »o podobno tovarno za letalske motorje zgradili v CasablancL Pristaniške naprave v tem mestu bodo KsiiriU g novim bazenom io ogromnim dokom, iz česar je razvidno, da nameravajo Casablanoo, ki je bila dosiej trgovinsko pristanišče, spremeniti tudi v oporišče za vojno mornarico Mesto Oran je te davno takšno oporišče za vojno mornarico ia kopno vojsko. Da bi mogli od tu in iz Casa-blance v primeru potrebe dovolj hitro dobav« jati vse potrebno Tunisu, bodo znatno tudi železniško zvezo med Con skrajšali »tamtinom ia G »besom. ANEKDOTE Pri nekem medicinskem izpitu na Dunaju sta izpraševala dva slovita zdravnika, Langer in Hyrtl. Moža sta si bila v vsem kar se da nasprotna tipa: Langer točen in korekten, Hyrtl širokogruden. Kandidat Ja dobil od Langerja stegnenico, in sicer tako, da Je je bil viden samo en konec. Kandidat naj bi povedal, da-li je ta stegnica pripadala moškemu ali ženski, desni ali levi polovici telesa in podobno. Ko Je kandidat odgovoril, je Hyrtl pokazal kost v vsej njeni dolžini ln dejal: »Ali mi sedaj, ko vidite vso kost, morda lahko poveste, kašne bolezni je imel ta človek, kako se Je Imenoval in s kom je bil poročen?« VSAK DAN ENA V,i v tam gradu tudi rado »Straši — toda Bdaj ne, stara gospa gro-ca se je namreč pravkar odpeljala na Tehod.c (»Lttrdagsvtsan«)