Mladi zvezdoznanec. (Konec.) Zvezdoznanstvo, zvezdarna. Nauk, ki nas uči o gibanju in naravi nebesnih teles, imenujemo zvezdo znans tvo, astronomijo. Zvezdoznanstvo velja za najstarejšo vedo. Vsi narodi, ki so slavni v zgodovini, so se pečali tudi z zvczdoznanstvom. Splošno je bi!o opazovanje neba in zvezd v starih časih bolj razširjcno kakor dandanes, Tudi preprosti ljudje so nebo bolje poznali kakor dandanes marsikateri izobraženec. Takrat natnreč niso imeli ur, ki bi se dale tako preprosto naravnati in ki bi kazale čas, kakor ga kažejo nam. Ljudje so si morali čas sami računati in zato opazovati dnevni in letni tek nebesnih teles, zlasti solnca tn lune. Sevcda zakonov gibanja nebesnih teles in njih narave niso poznali. Pri starih Egipčanih, Babiloncih in Kaldejcih so se modrijani temeljito bavili z zvezdoznanstvotn. Sestavili so obširne zapiske za opazovanje neba. Znali so prcračunati solnčne in lunine mrake. — Pri Grkih je učil najprej modroslovec Pitagora, da je zemlja okrogla. V 3. stoletju pred Kristusom jc Eratosten v Aleksandriji preračunil velikost zemlje. A r i s t a r h (okrog 1. 250. pred Kr.) je učil, da je solnce mnogo dalje od nas kakor luna. Sto let za Aristarhom je Hiparh preračunal oddaljenost Iune od zemlje na 59 ze-meljskih polumerov. V 2. stoletju po Kristusu je Ptolomej izdal knjigo, v kateri je izumel celi svetovni sestav. Njegov nauk je imel veljavo celih 14 stolctij, Učil je, da je zemeljska obla središče svetovja, okrog zemlje se sučejo solnce, luna in zvezde v okroglih potih, zemlja sama pa da stoji mirno in neprcmično. Z bistroumnimi računi je izkušal Ptolomej razložiti premikanjc naših velikih planetov na nebu. — V Kini so baje okrog 1. 3400. pred Kr. začeli proučevati zvezde. Ondi so za 1. 2697. pr. Kr. prvič preračunali solnčni mrak. Ko je okrog 1. 2156. nastopil zopet solnčni mrak, ki ga cesarski zvezdoznanci niso napovedali, je dal cesar Tšong-Kang zvezdoznanca Hi in Ho usmrtiti. Od I. 2500. so ohra-njcna nebesna opazovanja v Kini, iz I. 2296. pr. Kr. jc prvo opazovanje repatice. V srednjem veku so učili zvezdoznanstvo v cerkvenih šolah na podlagi starih raziskovanj in Ptolomejevega svetovnega sestava, šele v 13. stoletju so sc pridružile svetne šolc. V tem času pa ni bilo mnogo znanstvenega napredka v tej vcdi. Na vzhodu so zlasti Arabci mnogo storiii za zvezdoznanstvo. Znanstvena dela starih Grkov so dali arabski vladarji prevesti na arabski jezik. Imeli so cclo zvezdarne, seveda s preprostimi pripomočki. V začetku 16. stoletja je priSel v zvezdoznanstvo vclik preobrat. Staremu Ptolomejevcmu nauku, da je zemlja središče svetovja, se je začei rušiti temelj. Stolni korar v Fraucnburgu Nikolaj Kopcrnik (1473—1543) je učil, da je solnce srcdišče našega osolnčja in da se zemlja, kakor tudi drugi planeti, vrti okrog solnca. Zemlja se zasuče v 24 urah (dan) okrog svoje osi, v 3651/4 dneva (leto) okrog solnca. Za svoj nauk Kopernik sicer ni mogel navesti neomajanih dokazov; te so našli šele poznejši zvezdoznanci in tnatematiki. — Janez Kepler (1571—1630) je našel važne zakone zvezdoznanstva in učil, da so pota planetov elipse. — Izak Newton (1642 — 1727) je podprl Keplerjeve CSX 63 » zakone z dokazi in našel splošno svetovno silo, težncst, ki urejuje gibanje in medsebojno razmerje nebesnih teles. Odločilnega pomena je bilo za zvezdoznanstvo, da so iznašli v prvih letih 17. stoletja daljnogled. Ta šele je odkril nova čuda našega neba in kolikor bolj so mogli v poznejših stolctjih do najnovejšega časa izpopolnjevati daljno-glede, toliko več je napredovalo zvezdoznanstvo, zlasti, ko so se daljnoglcdu Sllka 7. pridružile še druge priprave, po katerih je mogoče meriti svetlobo zvezd, iz luči solnca in zvezd sklepali na sestavine nebesnih teles. O iznajdbi daljnogleda pripoveduje pravljica, da so ga iznašli otroci, ko so se igrali z brušenimi stekli, lcčami, in jih slučajno tako sestavili, da so skozi nje vidcli petelina na zvoniku mnogo bliže. Prvi daljnogled je napravil 1. 1608. na Nizozemskem Janez Lipperskey. Matematik Galilei je 1. 1610. s svojim daljnogledom odkril štiri Jupitrovc tnesece. To je bil prvi uspeh daljnogleda za zvezdoznanstvo. CSS 64 ^ Zvezdoznanstvo je do našega časa doseglo veliko popolnost. Po vsem svetu so urejene krasne in mogočne zvezdarne, na katerih proučujejo zvezdo-znanci zvezdnato nebo. V Avstriji imamo najlepše urejeno c. kr. zvezdarno na Dunaju. Slika 7. kažc kupolo te zvezdarne z velikanskim daljnogledom. Zgornja IeČa tega daljnogleda meri 27 col. — Daljnoglcdom se dandanes pridružuje tudi fotografija. S pomočjo fotografije so napravili zvezdoznanci že mnogo novih najdb na zvezdnatem ncbu. Kar ne pokaže več daljnogled, mnogokrat še točno zariše fotografija. Mnoge zvezdarne so si stavile zato skupno nalogo, da bodo izvršile fotografije vsega neba. Sklep. V scstavkih pod naslovom BMladi zvezdoznancc" je hotcl nVrtcc" mladim čitateljem vzbuditi veselje za opazovanje zvezdnatega neba. Zvezdo-znanstvo je lepa vcda. Odkriva nam zlasti krasni red, ki vlada med nebesnitni telesi. Nikjer ni slučaja, vse se vrši po strogih zakonih, ki jih je vsemodri in vsemogočni Stvarnik položil v svoje dclo. Zato je pa človeški um le s težkimi matematičnimi računi mogel prodreti v skrivnosti zvezdnatega neba. Vse stvarstvo oznanja mogočnost in lepoto božjo, toda nikoli nam božja neskončnost in ve-ličina tako jasno nc stopa pred oči, kakor takrat, ko se zamislimo v čuda nčbesa. Veliki zvezdoznanec Keplcr je končal svojo knjigo z besedami: ,,Za-hvalim te, moj Stvarnik in Gospod, da si mi pokazal to veselje nad tvojim stvarstvom in da se morem čuditi delom tvojih rok." Mi pa sklenimo z be-sedami kralja Davida: nHvalite Oospoda solnce in luna; hvalite ga vse zvezde in Iuč." (Ps. 148.) Jos. Dostal. ReŠiteV piramide V Št. 3. d°lf> učenec IV. razreda v Ljubljani: Zacherl Franček, učenec v Ljutomeru; Stele Janko, a Prav so uganili: žargi Maks in Kosak Pavel, učenci IV. razr. ' Cop Mmka, učenka četr- v Katnniku; Magdifi Ig., Majcen Jak., Topol- ¦ d a tega razreda v Mostah pri njk m Hetbst F ( Brumen F, Heric J., Kol-1 o d a Zirovnici; Kumar Rudolf, man|e M., shvii A, Novak A.. Štampar F., ¦ uženec IV. razr. v L]ub- Kardinar F., Oottlich M., učenci V. razreda; — " s o d a ljani;ZacherlFranLek,uee- Kolar Angela. Vrabl Jozefa, Farkaš Mar., Sku- o s o d a nec v Ljutomeru; Stele hala Jozefa, Škrjanec Fer., Jurinec Fr., Donža Janko, Zargi Maks m Ko- Mar.f Markovi« Alojzija, Bratina Ter., Križan p o s o d a sak Pavel, učenci četrtega Mat>j Rožman Ivana, Kosi Roz., Slavič Jul., . .,.. , rr, r,a"eda J Kamniku; Pu- Beiec Mar.# Onišak Fr., Kardinar Mar., Pre- shšek Mihaei naZdolah pn Kozjem; Lončanč |og Mar., Skuhala Mar., učenke V. razredapri Drago, učenec slov. trgovske šole v Ljubljani; Sv. Križu na Murskem polju; Pustišek Mihael Svetic Beti, Knapifi Mici, Lukač Fani, Trobej na Zdolah pri Kozjeni, Lonžarič Drago, uče- llka, Piano Anica, Erhartič Milena. Tržan nec s|ov> trgovske šole v Ljubljani; Svetic Ivanka, Marinc Mimika. Presker Marica, KaC Beti, KnapiC Mici, Lukač Fani, Trobej ilka, Tonika, Rajh Julka, Jurgl Tončka, VreCko pjano Anica, ErhartiC Milena, Tržan Ivanka, Cilka in Marica, Počan Marija, Riepl Ivanka, Marinc Mimika, Presker Marica, Kač Tonika, učenke VIII. razreda pri Cč. šolskih sestrah v Rajh juikai iurgl Tončka, Vrečko Cilka in Celju; ufienke IV. razreda v Fari pri Kostelu; Marica, Počan Marija, Riepl Ivanka, učenke Karba Inka, učenka V. razr. v Ljutomeru. VIII. razreda pri čfi. Solskih sestrah v Celju; ______ nfienke IV. razr. v Fari pri Kostelu. Odgovor na šaljivo vprašanje v št. 3. ustnioa^redništva. Ce se pOSOda Z VOdo dene V rešeto!* Opetovano prosimo cenjene sotrudnike, naj nsm Prav