f'-»»o storjen končni sklep. To stališče se je v glavnem izvajalo iz zadnjega telegrama, ki ga je poslal Davidovič Stjepanu Radiču in v katerem je rečeno, da se bo stvar za vršila v pondeljek in da je to njegova zadnja beseda. V demokratskih poslanskih krogih pa se trdi, da Davidovič s tem izrazom ni mislil, da se mora storiti sklep vprav včeraj, ampak je samo opozoril, da je ta sestanek demokratskega poslanskega kluba najvažnejši in da morajo biti njegovi rezultati definitivni in jasni. Smatra se, da se bo v demokratskem poslanskem klubu cela diskusija še za nekaj časa zavlekla, ker se neprenehoma javljajo novi govorniki. Zaradi tega se bo seja nadaljevala še danes dopoldne in morda tudi popoldne, ko se bo treba odločiti za končni sklep. V vseh političnih krogih se razglaša, da ima sestanek demokratskega poslanskega kluba usoden pomen, in sicer zato, ker mora na tem sestanku pasti definitivni sklep o tem, ali naj demokratski klub nadaljuje dosedanjo politiko, čije glavni zastopnik je Voja Marinkovič, ali pa se izpremeni politična smer kluba po željah in prizadevanjih Ljube Davidoviča. Del demokratov je za kompromisno formulo, da se namreč vsa diskusija odloži za nekaj časa. Ta skupina demokratov, ki spada sedaj k demokratskemu centru, je konkretizirala svoj predlog, ki pa še ni formalno predložen, da naj se sestavi strankin odbor, ki naj bi proučil situacijo in bi potem s poročilom stopil pred klub, tako da bi se o tem poročilu vobče ne vodila več niškaka diskusija, temveč bi se enostavno ali sprejelo na znanje ali pa zavrnilo in bi se klub s samim glasovanjem opredelil. Ta kompromisna formula gre za tem, da se za sedaj reši situacija današnje vlade in da se odgodi razcep, ki preti demokratski stranki. Je pa še tretji predlog v klubu, in to je, da ee o priliki glasovanja o predlogu Ljube Davidoviča najprej ugotovi, ali je za Davidoviča večina ali manjšina kluba. Ako bo Davidovič v večini, bo pozval Marinkoviča in vse ostale ministre, da se pokore temu sklepu in se z njihovo ostavko izzove izprememba današnje vlade. Ako bo pa Marinkovič v večini in bi se ne odzval pozivu Ljube Davidoviča, se smatra, da je razcep v demokratski stranki neizogiben. Treba je povedati, kakor se zatrjuje v okolici Davidoviča, da Davidovič tokrat ne bo popustil in krenil s svoje poti, tudi če ostane v manjšini, ker smatra, da je njegova politika pravilna in da jo mora v tej smeri nadaljevati. Na podlagi tega dejanskega stanja sodijo politični krogi, da je zagazila demokratska stranka v zelo težavno situacijo in je splošno mnenje, da je izhod iz diskusije v demokratskem poslanskem klubu ali padec današnje vlado ali pa razcep demokratske stranke. Razcep demokratske stranke bi imel za posledico veliko perturbacijo v politični situaciji in vice, ki so bile s temi žrtvami pridobljene. Kakšno demokracijo pa bomo dobili mi po bombastičnem boju, ki ga vodijo naši najnovejši reševale' demokracije? Mi te demokracije prav gotovo nikomur ne privoščimo in niti tistim, ki jo mislijo priboriti le s frazami in brez žrtev. bi ne bilo izključeno, da pride do novih volitev še pred sprejetjem proračuna. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 31. jan. Včeraj popoldne ob 5. se je nadaljevala seja v demokratskem klubu. Prijavilo se je k besedi kakih 10 govornikov. Diskusija je potekala mimo. Najprej je govoril čubrilovič, potem Voja Veljkovič, Grga Angjelinovič, Davidovič itd. Čubrilovič je napadal Davidoviča kot zaveznika Radiča in Pribičeviča. V svojem govoru se je izjavil direktno za sedanjo vlado. More se delati na koncentraciji, čeprav ni potrebna, najodločnej-še pa je proti ustanovitvi enotnega kluba s seljačko demokracijo. Napadal je Radiča in Pribičeviča, ker sta nedosledna in je demokratska stranka doživela z njima samo razočaranja. Eden ko drugi je v odločilnem momentu zapustil demokratsko stranko na cedilu. Zato je treba sedanjo koalicijo ohraniti in ev. na tej podlagi delati za koncentracijo. Voja Veljkovič smatra, da današnja vlada ni posrečena kombinacija, zato je popolnoma opravičeno, ako se išče drug izhod. Dr. Angjelinovič je predvsem kritiziral to, da to vprašanje ne rešuje demokratska zajednica. Sploh je to napačno, da se ožji odbor D. Z., čegar član je tudi on, ni sestal že leto dni. Sedaj se razpravlja o najvažnejšem vprašanju in hoče se postaviti JMO, našo najbolj lojalno zaveznico, pTed gotovo dejstvo. To more povzročiti razkol in zato odklanja vsako odgovornost. Angjelinovič zavrača misel, da bi smel kongres odločevati o parlamentarni situaciji, kadar je poslanski klub zbran. Sploh pa je bil zadnji kongres bolj podoben sestanku fašistovske organizacije ko pa demokratske stranke. Če se hoče doseči koncentracija, potem naj se sedanja vladna koalicija razširi na HSS kot na največjo hrvatsko stranko. Čeprav je proti tej stranki, bi bil iz državnih razlogov vendarle s koalicijo z njo. Združitev demokratske stranke s seljaško demokracijo v en klub pa je nemogoča, ker je mentaliteta Radiča in Ptribičeviča v največjem kontrastu z demokratsko stranko. Ljuba Davidovič je nato odgovarjal Angjelinoviču in naglašal, da je vedno odkrito nastopal in da je tudi dr. Spaha o vsem informiral. Če pride do razpada v demokratski zajednici, potem gotovo ne po krivdi demokratske stranke. Nato so govorili še poslanci Škerovič, minister Kumanudi in beograjski poslanec Gjorgjevič. Kumanudi je bil proti Davidovičevem predlogu, ker je za koncentracijo sploh nemalo časa. Črnogorec Škerovič in posl. Gjorgjevič pa sta bila za Davidovičev predlog. Seja se bo nadaljevala danes dopoldne. Govorili bodo Timotijevič, dr. Ribar, Šumenkovič, Andrija Radonič, Slavko Dukavac in dr. Šečerov. SEJA MUSLIMANSKEGA KLUBA. Beograd, 31. jan. Ob istem času, ko demokratski klub, je imel sejo muslimanski klub. Seje so se udeležili vsi člani kluba. Po seji se je pričakovalo, da bo izdan (kak komunike, a ga ni bilo. Spaho in za njim Behmen in Hrasnica so izjavili, da so razpravljali o splošni situaciji, o današnji vladi in o situaciji med narodom v Bosni. ) Italija zahteva ratifikacijo nettunskih konvencij. Rim, 31. jan. Včerajšnji listi komentirajo pisanje angleškega tiska o možnosti zboljšanja italijansko-jugoslovanskih odnošajev in podčrtavajo pripombo lista »Daily Telegraph«, da zahteva Italija, da Jugoslavija nemudoma ratificira nettunske konvencije, ker naj bi bil to prvi pogoj za upostavitev dobrih in prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo. .-.Corriere della Sera« javlja v zvezi s; tem iz Londona, da so prekinjena pogajanja med jugoslovanskim finančnim ministrom dr. Bogdanom Markovičem in Petrom Barkom, predsednikom Anglo-internacionalne banke in bivšim ministrom financ v carski Rusiji. Merodajni finančni krogi iz Londona gledajo z nezaupanjem na notranjo in zunanjo situacijo Jugoslavije. To nezaupanje se ni ublažilo niti s tem, da je odpovedni rok italijansko-jugoslovanskega pakta o prijateljstvu podaljšan za šest mesecev. To podaljšanje še ne jamči za sporazum, ker se jugoslovanski parlament upira zahtevi Italije, da ratificira nettunske konvencije. Razentega se v Londonu skeptično gleda na napetost Jugoslovan--sko-bolgarskih odnošajev. j Corriere della Sera« poudarja, da se v Londonu točno opaža, da so nettunske konvencije ključ situacije in da se morejo samo po njih ratifikaciji razbistriti in uredita italijansko - jugoslovanski odnosa ji. SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 31. jan. Za časa seje demokratskega kluba se je vršila seja radikalnega kluba, ki ni imela političnega zinačaja. Na njej se je razpravljalo a davčnem zakonu. Predsednik vlade je prišel dvakrat na sejo, nakar se je povrnil v predsedništvo vlade, da se informira o poteku seje demokratskega kluba. Ko je v demokratskem klubu govoril Davidovič, je bilo čuti precej viharja. Vukičevič je zato sklical radikalne ministre k posvetovanju. Sejo je otvoril Vukičevič, a je takoj izročil predsedstvo Stevu Jankoviču. — Prvi je govoril Joca Laloševič, ki pravi, da je zakon o davkih, kakršen je, glede na slabo stanje, ki vlada v naši državi, vendarle dober. Bogdan Milošinovič obžaluje, da je bila ukinjena dohodnina, ker je to edin pravičen način obdačenja. Ker pa je že ukinjena, ni ovire, da se ukine v celi državi od 1. aprila 1928. Nikolič pravi, da je ta zakonski projekt vznemiril Srbijo, a Srbija bo pristala na to, da plača enak davek zaradi edinstva in sloge. Kujundžič govori strokovno o zakonskem predlogu. Za njim govori minister notranjih del Čeda Radonič, ki prosi v imenu vlade, oziroma radikalnega dela vlade klub, da soglasno sprejme ta zakonski predlog. Predlog je bil soglasno sprejet. KRALJ DAROVAL ZA GLADNE POL MILIJONA DINARJEV. Beograd, 31. jan. Kralj je dal izročiti Rdečemu tkrižu pol milijona dinarjev za pomoč prebivalstvu, ki trpi glad, z željo, da se ta pomoč takoj razdeli, kjer je j sila največja. I mm■■—!■■■ —.. i .. ————.............■■■■ \ POPOLDANSKA SEJA SKUPŠČINE JE BILA ODLOŽENA. Beograd, 31. jan. Ob 5. popoldne se je sestala narodna skupščina. Dr. Perič je izjavil, da so se šefi parlamentarnih skupin sporazumeli, da se seja odgodi do j danes ob 9. dopoldne. Seja je bila. zate* takoj zaključena. Prva seja ljubljanskega občinskega sveta. Včeraj popoldne ob 5. uri se je sestal novoizvoljeni občinski svet ljubljanski k svoji prvi redni 9eji. Navzoči so bili vsi občinski svetniki. Sejo je dvoril župan dr. Puc z željo, da bi se v občinskem svetu dosegla sklepčnost, Ker se nahaja občina v težkih finančnih stiskah. Treba bo veliko uspešnega dela, da se bodo razmere zopet pravilno uredile. Samo za kritje izdatkov v preteklem letu je potrebno 43 milijonov dinarjev. Za tekoče leto pa še sploh vse manjka. Overovateljem zapisnika sta bila iemnova-iia občinska svetnika Jeglič in Vargazon. Dne 19. t. m. je poslal župan dvorni pisarni povodom rojstva princa Tomislava brzojavno častitko, kar sprejme občinski svet z odobravanjem na znanje. Mandat v obč. svetu so odložili minister •Ir. Gosar, Marcel Zorga in Valentin Urbančič. Njihova mesta so zavzeli Jožef Rutar, inž. Drag. Gustinčič in Alojz Potočnik. Letos se bo izvedel v Ljubljani (popis prebivalstva. Župan je naprosil policijsko direkcijo, naj se v zvezi s tem popisom izvrši tudi popis stanovanj, ker se bo na ta način najlažje in najbolj točno ugotovil obseg stanovanjske bede v Ljubljani Dne 23. rwnaLnih izdatkov pa ni pravočasno poskrbel v rednem proračunu. Zato zahteva, da -e ugotovi upravičenost nastavitve omenjenih 56. uslužbencev. Vendar pa je potrebno, da dobe ti z dekreti nastavljeni uslužbenci svoje plače v redu nn izjavlja, da bo njegov klub glasoval za (dpi: vil o prejemkov tem 56. uslužbencem. Obč. sv. Jarc je izjavil, da bo tudi Klub obč. sv. SLLS glasoval za izplačilo, vendar predlaga drugačen način izvedbe: Mestnemu magistratu se naroča, da čim preje izposluje pri oblastnem odboru proračunski provizordj za mesec februar 1. 1. V debato so posegli še obč. sv. dr. Lemež, Likar in dr. Ravnihar. Dr. Ravnihar je izrazil obžalovanje, da so se v občinskem svetu iznesli od strani obč. sv. Tavčarja talki neumestni očitki, ki so popolnoma deplasirani. Oni, ki hočejo očitali, naj se zavedajo, da padejo ti očitki tudi na nje same. Bivšemu- komisarju Mencingerju očitajo, da je sprejel v mestno službo 56 novih nameščencev. Znano pa je, da je sprejel sa-mostojno-demokratski gerentski sosvet v kratkem času celo 59 novih uslužbencev. Ugotavlja pa, da je bilo očitani . 56 uslužbencev nameščenih samo na taka me-sla, Id so bila vakantna ali neobhodno potrebna, kot na primer: pri mestni klavnici, mestnem liceju, na z vpokojitvijo izpraznjena mesta itd. Tudi z ozira omejitve brezposelnosti je bila ta namestitev upravičena. Izrečen je bil pa še drug očitek, zakaj da vladni komisar ni pravočasno preštudiral in predložil -občinskega proračuna. Vzrok moramo iskati v kršenju zakona, ki vendar točno določa, da mara veliki župan razpisati nove volitve najkasneje v 4 tednih po razpustu občinskega sveta. To pa se ni zgodilo. Gerent ali komisar pa -ima le pravico, vrstiti najnujnejše začasne posle, nima pa ne pravice ne dolžnosti, da bi popolnoma zavzel mesto občinskega sveta in sestavljal in odobraval novi mestni proračun. Dodatno k predlogu obč. sv. Jarca je .predlagal obč. sv. Tavčar, naj se zaprosi za proračunski provizorij za dva meseca (februar in marec), ker meseca marca sigurno še ne bomo imeli novega proračuna, oziroma te še ne bo potrjen. K besedi se je oglasil še inž. Gustinčič, ki je najprej napadel dr. Ravniharja, zakaj da brani oziroma zagovarja vladnega komisarja Mencingerja. Glede proračunskega provi-zorija predlaga, naj se ne zaprosi ne oblastnega odbora ne finančnega ministra za odobrenje in naj se dela po določbah starega proračuna. Ker je bil inž. Gustinčičev predlog najširši, ga je dal župan kot prvega na glasovanje in je bil predlog z večino demokratskih, sodja-lističnih, komunističnih in dr. Gregoričevega glasu sprejet. •Nato je prečital občinski svetnik dr. Gregorič svoj samostalen predlog, ki pravi v glavnem sledeče: •dzvoli naj se danes iz srede občinskega sveta odsek 9 članov, ki ima nalogo pregledali vse upravno poslovanje občine ljubljanske od leta 1922 23 to je od časa, ko je zadnjič posloval avtonomni občinski zastop, do konca leta 1927, to je za čas gerentstrva oz. vladnega komisarja. V volilnem boju za mandate v občinskem svetu smo čitali v Časopisih tako težke vsestranske obdolžitve in kritike te uprave, da je vsa javnost upravičena zahtevati vpogled v to upravo. Pa ne samo iz tega razloga je revizija neobhodno potrebna. Dobiti moramo tudi mi člani .občinskega sveta dobiti morajo vsi občani jasen vpogled v gospodarsko stanje mestne občine, ker lahko trdim, da je ogromni večini našega prebivalstva v Ljubljani to gospodarsko .stanje neznano.« K temu predlogu je stavil dr. Lemež v imenu obeh delavskih klubov dodaten predlog, ki pravi v glavnem: »Občinski svet naj izvoli iz svoje srede 6-člansko preiskovalno komisijo, sestoječo iz zastopnikov vseh v občinskem svetu sodelujočih strank, -ki naj preišče med drugim zlasti one zadeve, glede katerih so se iznesle obdolžitve v javnosti. Komisija ima izvršiti svoje delo najkasneje do 1. avgusta 1928, podati svoje prvo poročilo občinskemu svetu najkasneje do 1. aprila, končno pa do 1. septembra t. 1. Komisija ostane v funkciji tudi v slučaju razpusta občinskega sveta. Člani komisije pa ne morejo postati oni občinski svetovalci, ki so bili člani gerentstev, gerentskih sosvetov ali pa oni, ki so na preiskovanih .poslih osebn o interesi rani. V debato so še posegli dr. Ravnihar, Li- kar, Tavčar in dr. Jerič, nakar je bil predlog dr. Lemeža sprejet. V revizijski odbor so bili po kratkem posvetovalnem odmoru izvoljeni: dr. Gregorič, dr. Jerič, dr. Lukan, Vargazon, Likar in inž. Gustinčič. Občinski svetnik Likar je nato stavil še predlog, naj se stori korake, da se ukine § 57 občinskega reda, ki določa, da je za sprejem občinskih davščin, doklad, naklad, oziroma z navedenimi dajatvami prebivalstva, potrebna kvalificirana (dvetretjinska) večina Za ta predlog so se izjavili še obč. sv. dr. Lemež, dr. Bohinjec 'in 'inž. Gustinčič, proti predlogu pa so govorili dr. Jerič, dr. Ravnihar in Krek. Nato je bil z vsemi glasovi proti glasovom obč. svetnikov SLS in NGS sprejet predlog obč. sv. Likarja, da naj se ukrene potrebne korake, da se doseže to, da bo o tako važni stvari, kot je občinski proračun, odločala slučajna prosta večina . Javna seja je bila nato ob pol 20. zaključena. Sledila je po kratkem odmoru tajna seja. Interes občinstva je bil zelo velik in je bila galerija nabito polna. Politične vesti. = Dopoldanski potek včerajšnje seje demokratskega kluba. Marinkovič proti Davi-doviču. »Senzaoionelnk dogodki v demokrat-kem klubu se se pričeli, a vse -kaže, da ozna-njevaloi senzacije ne pridejo na svoj račun. Kajti eno je jasno že sedaj, da v demokratski stranki ni soglasja in da je Marinkovič proti koncepciji Davidoviča. Zato je jasno, da je za demokratski klub samo ena možnost, ali se razbije ali pa ostane v sedanji vladni koaliciji. Slednje pa je mnogo manj verjetno, ker g. Davidovič ne more več nazaj. — Seja demokratskega kluba se je začela točno ob desetih dopoldne in je bila skoraj polnoštevilno obiskana. Sejo je otvoril g. Ljuba Davidovič s kratkim pozdravom. Dejal je, da je demokratska stranka pred zgodovinsko odločitvijo. Položaj v državi je tak, da se mora izvršiti temeljita izprememba. Zato je potrebna široka koncentracija, v kateri pa morajo imeti demokratski elementi odločujočo besedo. Po naročilu kongresa je z vseh strani prevdaril položaj in sedaj predlaga, da se združi demokratska zajednica s seljaško-demokratako koalicijo v en parlamentaren klub. — Takoj za Davidovičem je povzel besedo zunanji minister Marinkovič ter nastopil proti Davidovičevemu predlogu. Tudi on je za koncentracijsko vlado, toda na temelju sedanje vladne koalicije. Po njegovem mnenju je sprememba režima zlasti v sedanjem času čisto nepotrebna, ker je dosedanja vlada dosegla že lepe uspehe. V bližnji bodočnosti bodo rezultati vladnega dela še bolj vidni. Zlasti pa je nastopil Marinkovič proti združitvi demokratske zajednice in se-ljaške demokraoije v en klub dn se izjavil za fuzijo demokratske stranke s samostojno demokratsko. — Za Marinkovičem je govoril poslanec Grol in sicer v smislu Davidoviče-vih izvajanj. Je za takojšnjo združitev dem. zajednice in kinečka-demokratske koalicije v en klub. Ker se je med tem pričelo v skupščini glasovanje o Radičevem predlogu, je bila seja prekinjena, da so mogli demokratski ministri glasovati proti Radičevemu predlogu, kakor je nekdo zlobno pripomnil. Popoldne se je seja nadaljevala. — Po seji kluba je odšel Marinkovič k VuMčeviču, ta pa takoj nato v dvor, kjer je bil sprejet v avdienci. — Včerajšnja dopoldanska seja Narodne skupščine. Pred prehodom na dnevni red je sporočil predsednik dr. Pečič, da je nenadoma preminul minister za narodno zdravje dr. Savič. V lepem govoru je orisal pokojnikove zasluge ter njegovo delo za narod. Poslanci rso poslušali njegov govor stoje in nato zaklicali trikratni: Slava mu! — Predsednik je nato sporočil, da je finančni odbor predložil skupščini proračun in da se prične proračunska razprava v sredo. Zaradi razmer v Glavnem snvezu srpskih zemljaradničkih zadruga je vložil interpelacijo na poljedelskega ministra posl. Gjoka Popovič. — Vlada je predložila nujni zakonski načrt za priznanje narodnih zaslug umorjenemu uradniku Preliču. Skupščina je nujnost pri poznal a. P-cslanec Predavec je vložil nujni zakonski predlog, da odstopi država oblastnim samoupravam tudi poljedelske šole ter se naj v ta namen spremeni čl. 42. uredbe o prenosu drž. poslov na oblastne samouprave. Ker se je poljedelski minister izjavil za nujnost, je bila ta sprejeta. Nato je prešla skupščina na dnevni red in sicer na razpravo o davčnem zakonu. Kot prvi je govoril zemljoradnlk Lazič, ki je predvsem grajal, da zakon ne < odgovarja kmetskim potrebam. Nato je predlagal Pavie Radič, da se ves zakonski načrt kot nepopolen in nezadosten vrne odboru. Skupščina pa je ta predlog odklonila in je vlada tako popolnoma zmagala. S tem j^ bila dopoldanska seja skupščine končana. = Prvi kongres socialno demokratičnih strank na češkoslovaškem se je pričel v soboto in zaključil s skupnim manifestom vseh soc. demokratičnih strank na Češkoslovaškem. Kongres je v marsičem zelo zanimiv in bo sigurno tudi močno vplival na potek političnih dogodkov v bratski Češkoslovaški. Predvsem treba naglasiti, da je to prvi skupni nastop nemških in čeških socialnih demokratov po 20 letih. To dokazuje, da je sedanja vladna koalicija na Češkoslovaškem tako močna, da so mogli soc. demokrati upati na napredovanje le, če se vsi združijo. — Kongres se je vršil kot nekak internacionalen kongres. Ta označba je pa napačna, ker je šlo dejansko le za skupen nastop nemške dn češke soc. demokracije, dočim so bile vse ostale soc. dem. skupine, ko poljska, mad-jarska in podkarpaiska samo dekoracija. Tudi je treba povdariti, da so nemški socialni demokrati ravno tako naoionalni ko češki in to se je zlasti lepo pokazalo ob vstopu zastopnikov nemških meščanskih strank v vlado, ko so očitali nemški soc. demokrati nemškim vladnim strankam, češki pa češkim narodno izdajstvo. Sedaj so ti storili isto, ampak sedaj seveda ni narodnega izdajstva, ker sedaj je vse izvršeno pod firmo mednarodnega proletariata. S skupnim parlamentarnim klubom bi imeli češkoslovaški soc. demokrati 49 poslancev, torej ravno toliko ko češki agrarci. V slučaju, da ti ne bi mogli sestaviti vlade, potem bi po parlamentarnem redu prišla vrsta na soc. demokrate. — Zveza narodov mora biti reformirana. Znani francoski koresoondent Saiuerwein kri-itiikuje v »Matinm nenavadno ostro Zvezo narodov in pravi, da so poslednji dogodki dokazali, da mora biti ta institucija popolnoma reorganizirana. Sauervvein zaMeva, da So na zasedanjih Zveze narodov poleg posameznih delegatov držav navzoči tudi upolnomočeni zastopniki držav, ki morejo takoj skleniti obvezne sklepe. Zelo inteligentni zastopniki držav pri Zvezi narodov se danes bavijn le z drugovrstnimi problemi in so tako obso-ieni k nedelavnosti. Sauervvein nato zlasti povdarja dva dogodka, ki sta najbolj dokazala potrebo reorganizacije Zveze narodov. Je to obnašanje litovskega minici rakega predsednika Voldemerasa in pa menoštrski slučaj. Po Sauer\vei:novem nazoru ne bi toliko trpel ugled Zveze narodov, kakor je trpel, če bi se ta mogla takoj sestati in reagirati na nekorektnosti litovskega ministrskega predsednika. Tako pa Voldemaras ne samo da ni izvršil svojih prevzetih obveznosti, temveč je delal naravnost proti njiim. Podobno se je zgodilo tudi v menoštrski aferi, ko se bo o njej razpravljalo, ko bo že visa stvar davno zastarela. — Židi hi bili pripravljeni podpirati Pii-sudskega. Dr. Osias Thon, vodja poljskih zio-nistov, se mudi te dni na Dunaju in je pri tej priliki dal novinarjem zelo zanimive podatke o poljski politiki in o stališču poljskih Židov do Pilsudskijeve vlade. Thon priznava, da jo r>;isudskijeva vlada storila zeh mnogo dobrega. Tako je vidno zboljšala upravo in vrgla iz vlade nacionalne demokrate, ki so predstavljali najbolj omejeno in brezobzirno reakcijo na svetu. Sovražniki naših sovražnikov so naši prijatelji, že iz tega vzroka ne morejo biti Židje proti Pilsudskijevi vladi, ki je tudi opustila antisemitizem, kot edino izveličujoče sredstvo. Židje so načelno pripravljeni podpirati Pilsudskega vlado, če bo ta spoštovala parlamentarni režim, ki je za Žide, ko za vse manjšine največje jamstvo obstoja. Židje pa imajo tudi vzrok, da zaupajo sedanji vladi, ker ima ta v svoji sredi ljudi, ki uživajo najboljši glas 'kot nravstveni, kulturno nrebraženi in strokovno spo-> s.bni ljudje. Ivan Hribar: 20 MOJI SPOMINI. 0d 1853. do 1910. leta. Našel sem ga v mali uredniški sobi poleg tiskarne v hiši, v kateri je bila gostilnica »Zur Mehlgrube«. Ko sem povedal, kdo sem in po kaj sem prišel, mi pravi: •Vi, mladenič, mislite, da živim v izobilju ali da v Mariboru kaj veljam; eno in drugo je zmota. Od danes do jutri imam zaslužek in še ta je jako skromen. Tukaj pa me vsi sovražijo; ko bi vas jaz imel kam priporočiti, imelo bi to ravno nasproten učinek.« Zdelo se mi je, kakor da me je kdo z vodo polil in solze so mi stopile v oči. Videč to, potolaži-me Tomšič, da me priporoči v Ljubljano, kjer njegova beseda več izda, in sicer Janu Ladislavu černemu, glavnemu zastopniku banko »Slavije«, katera je bila ravno takrat ustanovila podružnico za slovenske dežele. Tamkaj naj vstopim v pisarno, v katero da me Černy na njegovo priporočilo gotovo sprejme. V pisarni naj ostanem pol leta, da si nekaj prihranim, potem pa da naj vstopim zopet v Ljubljani v gimnazijo. Kategorično zagotovilo Tomšičevo, da me Čemy gotovo sprejme v pisarno, potolažilo me je in on je takoj napisal priporočilno pismo, katero še danes hranim. Ko tni je »der vvindische Heiland« (slovenski odrešenik) — tako so bili namreč mariborski Nemci krstili urednika Tomšiča zaradi njegovega obraza, ki ga je obdajala lepa plavorudečkasta brada — stisnil še nekaj drobiža v roko, podal sem se proti Ljubljani. Ni- sem si pa mogel kaj, da bi ne bil preje stopil v Slovensko Bistrico poklonit se takratnemu političnemu voditelju štajerskih Slovencev dr. Josipu Vošnjaku. Podal sem se peš tjekaj in ko Vošujaka nisem dobil v Bistrici, za njim k vinogradu na Visovlje. Ondi me je Vošnjak jako prijazno sprejel ter mi dal mnogo dobrih svetov. Tudi sva čitala »Humoristicke Listy«, na katere je bil naročen. Ko me je še dobro pogostil in prenočil, poslovil sem se drugi dan od njega ter se podal peš v Poličane in odondot zopet peš v Št. Jurij, kjer sem stopil na železnico ter se odpeljal v Ljubljano. III. Po poti k poklicu. Takoj prihodnji dan predstavil sem se Cevnemu in ta je res dejal: »Če vas Tomšič priporoča, lahko vstopite v našo pisarno takoj.« To se je tudi zgodilo. Bil sem sprejet za praktikanta s 15 gld. mesečne plače. Černčmu sem bil čedalje bolj všeč, kajti videl je, da sem slovensko in nemško korespondenco takoj po prvih dneh mogel reševati popolnoma samstoojno. Ko je spoznal, da se zanimam tudi za češki jezik, posojal mi je ilustrovana lista »Kvčty« in »Svčtozor«. Pridno sem ju prebiral in tako izpopolnjeval svoje znanje češkega jezika. Nekega dne meseca junija me iznenadi Černy z naznanilom, da me bo priporočil generalnemu ravnateljstvu v Prago in da — Černv je namreč vedel, da želim vstopiti zopet v šolo — lahko ondi svoje študije nadaljujem. — Takrat menda ni bilo v Ljubljani srečnejšega človeka od mene. Prago sem iz »Kvčtov« in »Svčtozora« po slikah, katere sta prinašala, že kolikov-toliko poznal; češkemu jeziku sem se bil pa tudi že precej priučil in tako sem komaj čakal trenotka, ko mi Černy naznani, da je njegovo priporočilo imelo uspeh. Res mi to čez kakih štirinajst dni javi in pripravljati sem se jel — poln najlepših nad — na odhod. Zbral sem svojo borno knjižnico in ono malo perila, kolikor sem ga imel, povezal vse to v culico in čakal sem, kdaj mi reče Černy, naj se odpeljem. Malo sram me je Lilo sicer moje obleke, kajti 15 gld., katere sem koncem vsakega meseca dobival, je zdostovalo komaj za stanovanje in hrano tako, da sem hodil še vedno v oni ponošeni obleki, v kateri sem bil prišel iz Novega mesta. Potožil sem to prijatelju Jakobu Hočevarju in leta se je ponudil, da mi posodi svojo surko s pogojem seveda, da mu jo vrnem iz Prage. Kdo je bil veselejši od menet — Peljati se v Prago in peljati se celo v surki! 1. julija nastopim pot; 3. pa dospein v Prago. Tam se predstavim generalnemu ravnatelju dr. C h 1 e b o -r a d u in generalnemu tajniku Františku Nova-! k u. Chleborad me je mrzlo in tako nekako od zgoraj doli sprejel; generalni tajnik Nov&k pa nenavadno pri-; jazno. Njega je očividno zanimala moja lomljena češka • govorica, v katero sem mešal tudi slovenske besede. Povedal mi je, da mi je določenih 30 gld. plače na mesec, predstavil me oddelnemu načelniku, kateremu sem bil dodeljen, ter mi priporočil, naj izpolnim nade, katere po Černega dopisu goji do mene. Štev. 25. »NARODNI DNEVNIK« 31. januarja 1928. r- '"llTT|-linnnil—HHI—TTIlliTIITIIIIH——IM—IMB—illlMI Stran 8. — Cenjenim naročnikom sporočamo, da -mo v svrho poravnave tekoče naročnine današnji Številki priložili položnice. One cenjene naročnike, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojini znancem in prijateljem, da se na naš list naroee. — Odlikovanje. Ravnatelj kraljevih lovišč Slavko Plemelj je bil odlikovan povodom rojstva drugega iprinca z reci »m Sv. Saive V. stopnje. — Za šefa kraljeve pisarne je imenovan •dosedanji tajnik Krsta Krstič. — Strokovni svet pri vrhovni državni upravi je sestavljen takole: predsednik kan-celar kraljevih redov gen. Dušan Stefanovič, ulani: upravnik dvora Dimitrijevič, načelnik "lavne kontrole Milan Radojkovuč, šef kabi-neta ministrskega predsednika Mibajlo Mar-oelič, glavni tajnik državnega sveta Gojko Dogančič. — Število brezposelnih v naši državi. Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ije znašalo Število brezposelnih v naši državi meseca novembra 1. 1. 96.716, meseca decembra pa 62.627. Podatki se nanašajo seveda samo na pri zavodu zavarovane delavce. Celokupno število zavarovancev je znašalo koncem lanskega leta 530.337. — Število slušateljev zagrebške univerze. Va zagrebški univerzi je vpisanih letos vsega skupaj 4216 slušateljev, in sicer na juri-difini 1210, na filozofski 1032, na tehnični 590, na medicinski 547, na veterinarski 237, na farmacevtski 288, na gospodarsko-šumar-,^ka 220, na bogos. lovski pa 92. — Veliki župan ljubljanske oblasti dr. Pran Vodopivec ta teden radi odsotnosti v 'luabenih poslih ne sprejema strank. — Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati v našo državo in širiti v Ameriki izhajajoče puibldka-oije: »Kalendar za prestupnu godinu 1928-r, Hrvaitski list« in »Danica Hrvatska«. — Imenovanje v profesorski .službi. Gospod Friderik Juvančič, vpokojen profesor ljubljanske trgovske akademije, je reaktivi-ran in imenovan za profesorja francoskega jezika na 'mornariški akademiji v Gružu. -Svoje novo službeno mesto je že nastopil. — Javna inženjerska praksa na ozemlju kraljevine SHS je dovoljena arhitektom Ivanu Ledlu in Rudolfu Tonniesu iz Ljubljane in Ferdu Klopčartju iz Škofje Loke. — Iz šumarskp službe. Šef šumarske unra-ve v Skoplju Miljutin Lončar je premeščen v Gjevgjelijo; šumaraki inženjer pri sreskem l>ciglavarstvu v Prnjavtoru je pomaknjen v višjo skupino. — Izredna glavna skupščina Zveze indu---trijcev. Izredna glavna skupščina Zveze in-iustrijcev se vrši v sredo, dne 1. februarja 1928 ob 10 uri ipredpoldne v dvorani društva -Kazino« v Ljubljani, Kongresni trg 1. Dnevni red: Oblastna proračuna ljubljanske in mariborske oblasti. Obda če nje produkcijskega procesa po oblastnih trošarinah. — Zopet nov način pomlajevanja. j\ot poročajo iz Prage, je iznašel zdravnik v Karlovih Varih dr. Šimaček novo pomlajevalno metodo. Dr. Šimaček maže žleze z neko kemijsko raztopino. Dosegel je baje izvrstne uspehe zlasti pri prerano ostarelih ljudeV — Enoten čas na vsem svetu. Kot poroča •Berliner Tageblatt« je predlagal znani učenjak in filozof Einstein znanstvenemu odboru Zveze narodov, da naj bi se uvedel na vsem svetu enoten čas. Predlog je bil sprejet. Kot znano, so moderni brezžični aparati tako eksaktni, da zaimorejo naznaniti čas do -itotisofiinke sekunde natančno. Po mnenju komisije ni potreba drugega, kot da sprejmejo vse države isti čas. Kongres srednjeevropskih proletarcev. Te dni se vrši v Pragi kongres srednjeev-rop-skih proletarcev. Kongresa se udeležijo zastopniki socialnodemokratičnih arganizaoij i/. Češkoslovaške, Poljske, Nemčije .Ln Mad-jarske. Cilj kongresa je ustanovitev skupne organizacije. — Sovjeti in stoletnica rojstva Tolstega. 1 i Moskve -poročajo: Povodom stoletnice rojstva Leva Tolstega izda sovjetska vlada spominske poštne znamke z njegovo sliko. V anglešjri armadi so odpravijo puške? Kot poročajo iz Londona, nameravajo v angleški vojski odpravili puške. Vsak vojak bo opremljen s .posebne vrste strojnico. Z letalom preletel Mont Blane. V petek se je posrečilo prvemu potniškemu letalu preleteti Mont Iilanc. Letalo, na čigar krovu se je nahajalo 13 potnikov, je krožilo več ur nad vrhcei gorskega velikana, nakar je pristalo na aerodromu v Ženevu. Bodoči ruski car... Iz Londona poročajo: Velika kneginja Ana, soproga velikega kneza Dimitrija, je rodila dne 27. t. m. sina. Ker nima nobeden od velikih knezov direktne linije romanovske dinastije moških •potomcev, je smatrati novorojenca za slučaj, da pride v Rusiji do restavracije monarhije, m bodočega ruskega čara. Velika knjeginja Ana je hči ameriškega milijonarja Edery-a. Mjrna dota je znašala 40,000.000-dolarjev. Senzacionalen uspeh vodljivega zrakoplova. Ameriško mornariško ministrstvo poroča o senzacionalnem uspehu vodljivega zrakoplova Los Angelcs-a«. Zrakoplovu se je posrečilo pristati na odprtem morju. Zrakoplov se je privezal z vrvmi na jamboro matične ladje, medtem ko je vozila ladja z brzino 10 do 30 anorakih milj. To je prvi ■»lučaj te vrste v zgodovini nviatike. — Kongres filatelistov. Meseca julija se vrši na Dunaju prvi kongres filatelistov, ki zbirajo znamke letalskih pošt. Kongresa se bodo udeležili filatelisti iz raznih evropskih držav. Zopet demonstracije proti, »Jonny spielt iiuJ« na Dunaju. Te dni vprizorili na Dunaju nopet 'Jormy spdelt aufc. Tudi to pot je -prišlo do demonstracij. Demonstranti so raztresli po parketu iiu ,po ložah prah, ki jm>-vzroča kihanje ter metali smrdljive bomibe. Doslej je izsledila policija samo enega od kolovodij. Obsojen je bil na osem dni za po- b vesti. ra. Več napol doraslih demonstrantov je bi- io obsojenih na denarne globe, v slučaju neizterljivosti na zaipor od 24 mr do 5 dni. — Obtoženi radi demonstracij izza 1. 1914. Dne 13. februarja se vrši pred sarajevskim okrožnim sodiščem glavna obravnava zoper Avdiijo Sabačiča, Viktorja Raketifia in Avda-go Muharemoviča, ki so obtoženi hudobne poškodbe tuje lastnine ob priliki znanih de-monglraoij leta 1914. Preiskava zoper obdolžence teče že od leta 1919. Lansko leto bi se bila imela vršiti glavna razprava, ki je bila pa v svrho izvedbe nekih novih dokazov preložena. — Nevarna pustolovka in najbrže tudi špi-jonka. V Dugi Resi pri Karlovcu se je pojavila te dni mlada ženska, ki se je pripeljala s Sušaka. Iskala je v tovarni za bombaž dela. Ker pa v tovarni radi stavke delo počiva, ga seveda ni dobila. Ker ni imela sredstev, se je predstavila neki gospe kot »nova učiteljica« ter jo naprosila, da naj ji posodi 60 Din, češ, da vrne denar takoj, ko dobi pri županstvu predujem na plačo. Ko je- denar dobila, je izginila. Pozneje je skušala izvabiti v Karlovcu večjo vsoto. Tam se ie predstavila kot poštna uradnica. Ker denarja ni dobila, je ukradla zimsko suknjo. Medtem je dospela iz Duge Rese ovadba, nakar so jo aretirali. Na policiji in pri sodišču je navedla napačno ime, oblasti pa so prav hitro ugotovile, da je identična z Elizabeto Škof, rojeno v Gradcu, ki je živela od mladih let v Trstu ter se priklatila lansko leto v Zagreb, kjer je bila prijavljena pod napačnim imenom. Zenska, ki na vsa vprašanja trdovratno molči, je sumljiva med drugim tudi šipiionaže. ^ — Strela ubila dva brata. Brata Marko in Nikola Markovič sta se vračala et dni iz gozda v dve uri oddaljeno domačo vas Krstae (Hercegovina). Med potjo, sredi polja, ju je iznenadila nevihta. Stopila sta .pod neko bukev. Nenadoma je udarila v bukev strela. Oba brata sta obležala pri priči mrtva. — Katastrofalna eksplozija petrolejskega tanka. V petrolejski rafineriji v Mac Ganey-u v Texasu se je pripetila te dni katastrofalna eksplozija. Eksplodiral ie eden od petrolejskih tankov, ki ga je neki delavec popravljal. Zračni pritisk je vrgel delavca s tako rilo v zrak, da je padel mrtev v vreli petrolej. Vsled eksplozije se je užgalo še 11 drugih petrolejskih tankov. Požar bo uničil najbrže vso rafinerijo. Šest delavcev je dobilo pri eksploziji nevarne opekline. — Justifikacija sleparskega sovjetskega funkcionarja. Iz Moskve poročajo: Komisar za trgovino v Kavkazu, Novikov, je bil brez sodne obravnave ustreljen. Obtožen je bil nedovoljenih spekulacij pri rekviriranju žita. — Nenavaden slučaj. Kot poročajo iz Berlina, je bil znani ameriški letalec Bert Aca-sia obsojen na pet let ječe, ker je lelel v nevarni nižini preko mest. — Podpornemu društvu slepih, Ljubliana. Wolfova ulica 12 so darovali: V počaščenje spomina blagopokojnega g. dr. Demeter Bleivveisa g. dr. G. Piccoli 200 Din: Sevni-čand mesto venca na grob pok, g. Korberja 170 Din; Predovič Janko v počaščenje spomina blagopokojnega dr. Demetra Bleiveisa 200 Din; Golob Fran, Vič v počaščenje spomina pok. Robežnika 300 Din; rodbina F. Logar v počaščenje spomina blagopokojnega F. Remica 100 Din; v Štrajzlovi gostilni je ob priliki vesele družbe daroval g. Leopold Kovač 100 Din; g. notar Iludovernig v počaščenje spomina blagopokome gospe Kristine Hudovernig 200 Din. Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. — Podporno društvo slepih v Ljubljani. Ljubljana. I— Popis prebivalcev, stanovanj in poslovnih prostorov v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski izvrši v prihodnjih dneh popis in štetje prebivalcev, stanovanj ter poslovnih prostorov v Ljubljani po stanju dne 31. januarja 1928. J— Pevski zbor učiteljstva UJU, Ljubljana je imel dne 14. januarja v Zagrebu svoj vokalni koncert, pri katerem ie pel najlepše, najmodernejše in najkrepkejše pesmi naših skladateljev, ki se jih drugi zbori ne upajo s pridom lotiti, ker zahtevajo poleg izredno rutiniranih .pevcev še posebno dobre interpre-taoije. Zbor učiteljev je dosegel pred sicer razvajano in zelo kritično glabeno javnostjo take uspehe, kakršnih ni dosegel po izjavah navzočih številnih kritikov iin glasbenikov noben zbor po prevratu. Umetniški uspeh omenjenega nastopa je bil po izjavah zagrebških listov epohalen. Ta naš odlični zbor, ki .ie v domovini znan, šele po svojem prvem koncertu v Unionu in iz lanskih koncertov v Trbovljah, Št. Vidu, na Viču iu Kranju, bo nastopil dne 6. februarja t. 1. v Unionu z istim sporedom, ki ga je odpel s takim uspehom v Zagrebu. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni Cene običajne, dasi So troški zbora izredno veliki. Opozarjamo na ta izredni konceri posebno gg. učitelje, da pridejo .poslušat svoje požrtvovalne tovariše in tovarišice. 1— Baletni večer v ljubljanski operi. V sredo, dne 1. februarja se vrši v ljubljanski 'operi baletni večer kot celovečerna baletna prireditev z izredno interesantnim sporedom, katerega je naštudiral s celotnim baletnim zborom in primabalerino gdč. Wisia.kovo g. baletni mojster in koreograf Vaclav Vlček. Po uspehu, katerega je dosegel v letošnji sezoni naš baletni zbor v prvem svojem večjem nastopu v Valburgini noči v openi Faust smo absolutno prepričani, da bode baletni večer v sredo za naše razmere povsem nekaj posebnega, da prvovrstnega. Vse točke programa so izvrstno naštudirane in morajo vsled svoje velike muzikalne vrednote absolutno uspeti. Na programu še Musorgskijeve slike iz razstave, dalje Balaikova orijerttal-ska suita in pa Piernejevo impresions do Musič-h ali. Posamezne soloplese plešeta gdč. Lidija Wiaia'kova, badetnd mojster g. Vlček, v malih skupinah nekatere članice baleta, v zboru pa sodeluje ves baletni ansambel. Baletni večer se vrši na premijerski abonma. 1— Planinci. Dolžnost Vam je, da poselite naš ples, ki se vrši dne 1. februarja t. 1. v »Unionu«. — Bodite vzgled drugim in j>od-pirajte našo misel! Vedite, da je gmoten uspeh v prid zgradbi odnosno razširjenju prelepe koče v Kamniški Bistrici, zato pa pridite z Vašimi družinami in pokažite Vašim prijateljem in znancem pravo domačo planinsko zabavo. — Zdar! 1— Večerni gospodinjski tečaj v gospodinjski šoli »Mladika« za mestne uslužbenke in soproge mestnih uslužbencev se prične dne 8 februarja ob 5. uri popoldne. Vpisovanje za tečaj se vrši dne 1. in 3. februarja, vsakokrat od 3. do 5. ure zvečer v Mladiki, pritličje. Vsa pojasnila daje voditeljica gospodinjske šole. ,1— Brezplačna oddaja drv. Mestni magistrat odda brezplačno revežem v Knafljevi ulici posekane kostanje, katere morajo re-flektanti sami zvoziti demov. V to svrho naj se javijo najsiremašnejši na mestnem magistratu soba št. 42/11. OBČNI ZBOR DRUŠTVA »POMOČ* V LJUBLJANI. Prvi redni letni občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« v Ljubljani, ki se je vršil ob številni udeležbi v »Zeleni dvorani« hotela Union, je otvoril perdsednik Gregorc s pozdravom na vse navzoče. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana Platner in Melicer. Predvsem se je predsednik spomnil v času obstoja društva umrlih članov: Marije Lavtar, soproge trgovca iz Železnikov; Frančiške Križman, soproge trgovca iz Stražišča pri Kranju; Antona Ravkekarja, trgovca v Ljubljani in Frana Remica, trgovca v Zgornji šiški. Nato je podal predsednik v krajšem govoru zgodovino postanka in delovanja društva. Namen društva je, nuditi svojcem članov po njihovi smrti tako podporo, ki bi jim v skrajni sili pomagala. Že pri ustanovitvi druištva smo bili prepričani, da bo zadelo naše delo pri posameznikih nq precejšnje ovire. To se je v resnici tudi zgodilo. Vendar je danes naš cilj dosežen in z zadoščenjem lahko gledamo na uspe.i našega društva. Ustanovili smo društvo v času, ko gospodarske razmere niso bile najboljše, zato je uspeh ustanovitve »Pomoči« tembolj razveseljiv. Z delovanjem društva smo začeli 5. septembra lanskega leta. Do takrat se je prijavilo približno 500 članov. Z intenzivno reklamo in stvarnim delom smo to število do danes podvojili. Da bo uspeh še boljši, prosim vse navzoče, ki sp pripomogli do ustanovitve našega društva, da tudi v bodoče posvetijo vso svojo pozornost v prospeh' društva in da pridobe čimvee novih članov. Nato je podal svoje poročilo tajnik Šmue. Bilo je meseca julija lanskega leta, ko so je sprožila misel, ustanoviti v okvirju gre-mijalnih pravil društvo »Pomoči«. Na inici-jativo predsednika Gregorca iu podpredsednika Kregarja je bil nato sklican prvi sestanek pripravljalnega odbora, ki so ga tvorili trgovci Čadež, Pavlin, Železnikar in Bahovec. Prvotni načrt pripravljalnega odbora, da bi društvo obsegalo samo Ljubljano in okolico, se je izkazal z ozirom na važnost društva kot nezadosten in se ije vsled prijavljanja članov iz obeh slovenskih oblasti društvo raztegnilo na vso Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Prvotno določilo da se sprejemajo v društvo le trgovci, trgovski nastavljena in njihove žene, se je moralo spremeniti, ker so vstopali v društvo tudi uradniki industrijskih, bančnih in sličnih podjetij, v kolikor spadajo pod določila trgovskega zakona. S tem se je število članstva znatno povečalo. Vendar moramo število članov še povišati, to je: najmanj potrojiti. Čim več bo članov, tem večja bo posmrtnina svojcem. Po poklicu kaže statistika sledečo sliko članstvo: Trgovcev 614, industrijskih, bančnih itd. uradnikov 164, trgovskih potnikov 61, trgovskih pomočnikov 96. Po starosti se dele: Od 20—30 let 162, od 30—35 let 150, od 35-40 let 176, od 40—45 let 173, od 45 do 50 let 90, od 50— 60 let 142, od 60 let dalje pa 42 članov. Iz tega sledi, da je prijavljenih^ največ trgovcev, najmanj pa trgovskih pomočnikov Po starosti (je največ članov med 35. in 40. letom. Društvo je visoko aktivno, proračun za leto 1928 znaša 26.000 Dim izdatkov. Pravila, ki jih je odobril ustanovni občni zbor, so se izkazala, da ne odgovarjajo povsem zahtevam časa in so bile zato sprejete razne izpremembe pravil. Nato je tajnik Šmuc prečita! oficijelno kandidatno listo za odborove volitve, ki je bila soglasno odobrena. Vendar se je dosedanji predsednik, veletržec Gregorc zahvalil za zopetno izvolitev, ker je prezaposlen z vodstvom gremija. Izvoljen je bil sledeči odbor: A. K. Kregar, veletrgovec v Ljubljani; Ed-inund Kastelic, trgovec in načelnik gremija, Novomesto; Ivan Železnikar, trgovec v Ljubljani; J. J. Kavčič,, veletrgovec v Ljubljani; Krnil Lajovic, tovarnar v Litiji; Ivan Bahovec, trgovec v Litiji; Konrad Elsbachcr, veletrgovec in načelnih Gremija Laško; Julij Deu, bančni uradnik v Ljubljani; Stanko Lenarčič, trgovec in načelnik Gremija Logatec; Karol JSeljak, predsednik Društva ‘trgovskih potnikov, Ljubljana; Anton Arhar, prokurist v Ljubljani; Josip šporn, trgovec in načelnik Gremija za ljubljansko okolico, Ježica; Franjo Sfilivoj, uradnik Gospodarske zveze v Ljubljani; Josip Krek, knjigovodja, Ljubljana; Ivan Pfeifer, trgovec v Ljubljani; Rihard Torv, trgovski zastopnik, Ljubljana—Kranj; Janko Logar, trgovski sotrudnik v Ljubljani in Franc Pavlin, trgovec v Ljubljani Pregledovalca računov sta: Kovat, trgovec in J. Platner, trgovski zastopnik, oba v Ljubljani. Dr. Jose! Raeber je imenovan za predsednika mednarodne telegrafske unije. Kot tak je naslednik nedavno umrlega Henri-ja Etienna. Dr. Raeber je rojen v Keusmarktu pri Rigi leta 1872. Internationale Telegra-I»hen-Union je prva mednarodna telegrafska unija, kije stopila dne 17. maja 1865 na mesto neStevllnih posebnih dogovorov med poedinimi državami. Odbor se bo konstituiral šele na prihodnji seji, kjer bo izvoljen predsednik, podpredsednik, blagajnik in njegov namestnik. POGOJI ZA SPREJEM V I. LETNIK DRŽAVNE TRGOVSKE AKADEMIJE V UUIiLANI. (Glasom »Pravilnika« o delovanju, redu in pouku na državnih trgovskih akamedijah.) . Čl. 11. Vpisovanje se vrši 1., 2. in 3. septembra. čl. 22. V I. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učinci, ki so dovršili v tem letu najmanj štiri gimnazijske (reaiične) razrede. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo z končnim izpitom, se fciliko vpišejo, Če opravijo prej dopolnilni izpit po členih 58., 59. in 60. tega pravilnika. Čl. 23. Pri vpisu v 1. letnik položi učenec prijavo (prošnjo), izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokaže, da dt>-vrši v letu, v katerem se vpiše, 14 do 17 let. Čl. 24. Učenec mora biti iz okoliša šole, v katerem se hoče vpisai/i. Šele če bi ostalo po vpisu učencev iz tega okoliša ikaj mest praznih, sme sprejeti direktor učence iz tu ji ih okolišev. Čl. 25. Minister za trgovino in industrijo sine dovoliti, če ostane kaj mest praaath, naknadno vpisovanje do dne 15 septembra. Po tem roku se ne sme nihče več vpisati. Čl. 26. V enem letniku ne sme bita nad 40 učencev. Čl. 58. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, opravljajo dopolnilni izpit po čl. 22 tega pravilnika iz slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa III. in IV. gimnazijskega razreda. čl. 59. Dopolnilni izpit je pismen in usten. Iz zgodovine in zemljepisa se opravlja samo ustni izpit, iz ostalih predmetov pa se opravljata pismeni in ustni. čl. 60. Za dopolnilni izpit, ki se smatra za privatnega, plača učenec razen državne takse: 70 Din administrativnega honorarja, 80 Din vsakemu članu izpraševalne komisije iu 20 Din za vsak pismeni izpit. Opomba k čl. 23. Absolventi(inje) srednjih šol se ustmeno ali pismeno prijavijo. Za slučaj pismenih prijav ni treba kolekovonja. Priglašenci (enke) meščanskih šol morajo predložiti prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu. Prošnje teh priglašencenr(enk) morajo biti kolekovane s petdinarskim kole-kom, priložen pa mora biti še kolek za 20 dinarjev.^ (Na to se nanaša mesto v čl. 60 »plača učenec razun državne takse«.) REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Dram a. Začetek oh 20. uri zvečer. Torek, 31. januarja: Zaprto (generalka). Sreda, 1. februarja: »Kandida.c Red C. Četrtek, 2. februarja ob 15. uri popoldne: »Pepelka.« Mladinska predstava. Izven. Petek, 3. februarja: »Boljši gospod.« Red A. Sobota, 4. februarja: »Danes bomo tiči.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 5. februarja ob 15. uri popoldne: »Pepelka.« Mladinska predstava. Izven. Nedelja 5. februarja ob 20. uri zvečer: »Kan-dida.« Ljudska predstava pri znižanih ce-'nah. Izven. Pondeljek, 6. februarja: »Idealni soprog.« Red B. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 51. januarja: Zoprto (generalka). Sreda, 1. februarja: Baletni večer, premdjera. Premijerski abonma. Četrtek, 2. februarja ob 15. uri popoldne: »Ples v maskah.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. uri Zmagovalka oceana, opereta. — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Petek, 8. februarja: Zaprto Sobota, 4. februarja: Baletni veter. Red D. Kratke vesti. Francoska vojna misija v Grčiji oetane na svojem mestu. Premogovni sindikati v Pornhrju so odpovedali s 1. marcem kolektivno pogodbo, ki se tiče 360.000 rudarjev. Italijanska vlada je sklenila, da vrne katoliški cerkvi velik del njej odvzetih posestev. Španija vstopi zopet v Z ves o narodov. Kakor poročajo ameriški listi, so pogajanja za zopeten vstop Španije v Zvezo narodov že tako napredovala, da bo Španija že na prihodnjem zasedanju Zveze narodov sigurno njen član. Ameriški admiral Bueret je izjavil, da bo treba po zgradnji novih vojnih ladij povečati število mornarjev za '20.000, število olicirjev pa za 825 oseb . ,, C#) EBICH KOCH PRI POINCARE-JC IN BRIANDU. Reprezentanca Panevrape v Zagrebu nam sporuča: Predsednik nemške demokratične stranke, bivši državni minister Erich Koch je bil ob priliKi njegovega zadnjega bivanja v Parizu sprejot od Poincare-ja in Brianda. Rrich Koch se udeleži kot podpredsednik nemške sekcije panevropske unije zasedanju osrednjega sveta Panevrope, ki pripravlja II. kongres Panevrope v novembru t. 1. v Parizu. Problem gospodarskega zbližanja vseh evropskih dežel bo program tega kongresa in o tem vprašanju se je tudi s posebnim ozirom na Francijo in Aemčijo največ govorilo na ministrski konferenci. Tudi bivši državni kancelar dr. Wirth se mudi že nekaj dni v Parizu, kjer je imel številne sestanke z vodilnimi francoskimi politiki, tako tudi z Briandom. — Ali radi plešete, gospod? Silno radi — Zakaj se pa potem ne naučite I Nova gostilna! (Otvoritev v sredo, 1. februarja) Izvrši .a tirana! Sijajno vino I Abonenti I Lastnik: PEPE LONČAR (poprej Podobnik), Novi Udmat štev. 145. Gospodarstvo. X Trgovinski stiki z republiko čile. Konzulat kraljevine SHS v Santiagu de Chile (Consulado de Reino de los Ser bi o ns, Cro-atas y Eslovenos — Santigo de Chile) je poslal Zbornici za trgovino, obrt in industrijo dopis s prošnjo, da opozori vse interesente, da je konzulat z informacijami glede uvoza naših produktov v Čile vsem rad e vol jo na razpolago. Konzulat želi, da mu pošljejo posamezne tvrdke brošure, reklamne kataloge, cene in prodajne pogoje za blago, ki bi se moglo uvažati v Čile. X Vzorčni semenj v Torontu (Kanada). V Torontu se vrši mednarodni vzorčni semenj meseca septembre t- 1- Ministrstvo trgovine in industrije opozarja potom Zbornice TOI vse interesente, ki bi želeli razstaviti svoje proizvode na tem semnju, da to sporočijo našemu konzulatu o Montrealu, ki bo poskrbel za to, da dobijo razstavne prostore brezplačno na razjpolago t , i\Va1 it JH — Danes ti bo Janez sigurno razkril ljubezen! Ali lin. Zok) zanimivo je, da glavno Chaplinovo delo ne obstoja v snimanju filma. On si spiše vnaprej ves Mlm ter oriše vse prizore v najmanjše potankosti, tako da bi se taka njegova od-e-rska knjiga lahko čitala kot roman. Toda hj si napile samo, da lahko 6am ponovno prebira, popravlja in ustavlja nove prizore, ki mu slučajno pridejo na misel. Ko je po večmesečnem pisanju in spreminjanju knjiga gotova in je Chaplin z njo vseskozi zadovoljen, potem je najtežje dok> končano in snimanje se začenja. Toda tedaj ima že Chaplin knjigo vso v mezincu in se pri snimanju nikoli ne poslužuje rokopisa. Vsak genij ima svoje posebne navade in Chaplina smatrajo za čisto izrednega direktorja, ko-jega metode so popolnoma drugačne kot drugih direktorjev. Začetna inspiracija, ki tvori podlago za nov komičen film, lahko nastane radi kakega smešnega dogodka, kateremu je čisto slučajno prisostvoval, in na podlagi katerega polagoma zgradi svoj film. Tako je na primer bU film »Charlie kot prodajalec« inspiriran od pogleda na ogromnega gospoda, ki se je v newyorški podzemski železnici slučajno spodtaknil in padel. Včasih pa kakšna druga stvar začne zanimati Charlieja in na njeni podlagi potem sestavi svoj film. Ce je kdo mnenja, da je napraviti komičen film samo zabava, naj bi si ogledal Chaplina v Času, ko razmišlja o kakem novem filmu. Predno mu pride prava misel, je več dni zelo zamišljen in slabe volje, ker vedo, da ima mnogo misliti. Večkrat čuti v takem slu- čaju toliko potrebe po samoti, da zbeži na otok Catalino ter tam po cele dneve lo- vi ribe. Ko si je ogrodje filma v glavnem že načrta!, se vrne domov, zbere svoje prijatelje, jim pove, kakšen film ima v delu ter jih prosi, da mu pomagajo s kakšnimi dobrimi idejami. Te mu pa le bolj služijo kot iutelektu-elni »punching - bali«, ter jih navadno vse zavrže. Ko se je prepričal, da so njegovi najiskrenejši .prijatelji zadovoljni z idejo njegovega novega filma, s katerim se je bil bavil štirinajst dni do dva meseca, potem se začne težko delo z udejstvitvijo filma. Tu stopi v akcijo njegov »tehnical deparimemU. Povelja prihajajo iz direkoije, tesarji 'in strojniki pa mrzlično naglo gradijo kakšno palačo, gostilno, vas, siromašno ali elegantno ulico ali karkoli pač to film zahtpva. CharLie je lahko cele mesece razmišljal o ideji svojega filma, ko se je pa odločil, ne pozna nikakega odlašanja. Tako je enkrat, ko so gradili zelo komplicirano scenerijo neke ulice, Charlie prihajal vsako jutro na lice mesta ter delavce nervozno spraševal, kako je to, da še niso gotovi. V takem slučaju izgleda vprav obupano ter pričenja tarnati: »Z vsem sem že gotov, sedaj sem pa prisiljen prekinili delo v sled take neumnosti.« Že ob devetih zjutraj so točno vsi delavci na svojem mestu. Igralci so v svojih oblekah ter šminkanj, tako kot pač prilike to zahtevajo, in vsakdo se mora v svoji maski predstaviti Chaplinu, ki popravlja kar mu ni všeč, kakšno stvar pridene, ali jo pa odvzame. V nekaterih slučajih je treba iiguranlov in tedaj ravnatelj razdeli vloge ie nekaj dni poprej. Včasih ob devetih, včasih pa tudi nekaj pozneje privihra Chaplin v svojem avtomobilu, hiti v toaletno sobo in se trenutek pozneje že pokaže maskiran kot po navadi. Nato zbere sotrudnike okoli sebe, vsakemu posebej pove, kaj ima storiti, in popiše v vseh potankostih prizor, ki ga hočejo andmati. Če so enkrat na licu mesta, je sprememba popolna: izgleda ne več kot ravnatelj in poveljnik, temveč kot vesel zabaven dečko, ki ga vsa stvar silno veseli. Kot pravi umetnik skuša Chaplin u posta vit i pri igri ono čisto umetniško ozračje, v katerem se vsakdo počuti ne kot igralec, temveč .kot v istini oseba, ki jo predstavlja. Chaplin je eden prvih kinosnemalcev, ki je skril operatorje za stene, tako, da ti delajo posnetke skozi luknje v stenah in jih igralci ne vidijo. Tako skuša Chaplin ustvariti čim najnaravnejše razpoloženje, da se film pravilno, igra in na ta način čim najbolj posreči. Zato ga pa tudi njegovi igralci in sotrudni-ki vprav obožujejo. Pravijo, da so naravnost navdušeni, da smejo delati pod njegovim vodstvom, ki je popolnoma različno od drugih -ravnateljev. Chaplin pusti ponoviti vlogo vsakega igralca posebej, potem ko jo je najprej skušal igrati sam. Ne pretiravamo, če rečemo, da je igral vsako osebo v vseh svojih komedijah: klepetavo služkinjo, ki nikakor ne more držati svojega jezika, ki urejuje promet ali pa prebrisanca, ki čaka v temi kakšne veže in o katerem vsak trenutek pričakujemo, da skoči ven. Najprej igra vsako vlogo Charlie sam, da tako pokaže dotičnemu igralcu, ka- ko je treba igrati, potem jo ponovi igralec, medtem ko Chaplin neprestano kara ali hva- li njegovo nastopanje, ter mu nasvetuje malo bolj globok poklon, hitrejšo kretnjo z roko, .počasnejše obračanje itd. Kolikokrat vzklikne pri tem: »Ne igrajte!« S tem hoče reči dotičnemu igralcu, da ne sme igrati d-o-tične vloge, -temveč, da jo mora v istini doživeti. Ravno ta Chaplinnova ideja, da ee igralec ne sme smatrati za igralca, tvori glaven vzrok uspehov njegovih komičnih filmov. Igra tako živo in tako resnično, da v ujem ne vidimo igralca, temveč v istini človeka, ki ga predstavlja. Ko so vse skušnje končane, potem se pobriga Chaplin za saimnlni aparat. Slopi k njemu, ter začne gledati skozi vizirno steklo ter določi, pod katerim kotom se ima eni-mati. Tedaj se obadva operaterja pripravita in snimanje se prične. Traja toliko časa, dokler ne da Chaplin povelja prenehati. Navaden Chaplinov komičen film je dolg šest do osemsto metrov. Zato so pa po-rabdli pri snimanju šest do desetisoč metrov filmskega traku, kajti, ni ga bolj sitnega direktorja, kot je Chaplin. Včasih snama pet ali šestkrat isti prizor, samo da ga dovede na čim višjo umetniško stopnjo. Včasih mu pride nova misel, potem ko je bil dogodek že filman in tako začnejo znova la [»opravijo prizor, dokler Chaplin ni s svojim delom zadovoljen. Večkrat pusti en prizor igrati na različne načine ter jih srrimati. Naslednji dan si da snimke predvajati in se slednjič odloči za onega, ki mu najbolj ugaja. (Dalje prih.) IT it VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namisni kis iz vinskega kisa. lahlnalta ponudbo« m Telefon Stov. 23S9. TehnKno In hlgijeniCno najmoderneje jurejena kisarna v Jugoslaviji.0 Mioma t Ljubljane, Dunajska costo SL 1«, tl. nodstr. Odvetnik dr. Albin Kandare naznanja, da je otvorll svojo odvetniško pisarno za-1 žasno na BlelweIsovI cesti Stev. IS. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plač. 50 par. Za debelo tiska«* pa Dla I.—. šivilja, ««■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Oglašujte v »Narodnem Dnevniku*'« • ODCGORMeVA ULICA 23 - TCL. 25SS f m PRIPOROČA Carinsko posredniški In Spetfkljtkl bureaa »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 H—lov brraJavkOMi »ORON«. Toloton 3454. Podrufnlca: Maribor, Jesenico, Rakek. Oboufjo m v to stroko epodajolo pošlo oajhltrojo m dobro izurjena, išče službe. Gre šivati tudi oa dcmi. — Naslov v uprev'. lista. , lootopnMd MroSIse spalnih vos S. O. S. m ohsprosno H Drva - Čebin Wollova lili. - Telet. 2054 Preda se lepa, srebrna, starinska moška verižica in ura. primerna za narodno oo-šo. — Nalu.nčnejše se ieve v upravi lista. Širite .Narodni Dnevnik4. IodaJoM)! Aleksander Zeleniku-. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za Udarno .Mostar« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Uubljanl.