6. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. jannvarja 1898, XXXI. leto. Izhaja Tiak dan ittlfrj ni ml« nedeljo in piciniki, Ur velja po polti prejem an za avstro-ogerske dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za jedea 1 gld. 40 kr. — Za Ljuhljaao brea pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina tnafia Za oznanila plačat« »« od »tiribtopne petit-viite po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr , če ae dvakrat, in p>o 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Do; i' naj «e isvoll frankovati. — Rokopisi se ne vračujo. — Drednistvo in npravnifitvo je na Kongresnem trga fit. 12. U pravotfttva naj ri blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnarila, t. j. vaj administrativne st»ari. Tololon sit. »-4. Ne prenaglil Zagovoru ikom sprave mej slovenskima strankama na Kranjskem se silno mudi. Zahtevajo, nuj ae sprava sklene kar čez noć in svetujejo narodni stranki, cesar bi se nikdar ne upali svetovati klerikalcem, naj kratko malo kapitulira, naj stori „sacr fhio deli' inteletto", „Slovenski List" pa se jeze kar peni, ker smo dali besedo tistim, ki imajo v vnem političnem življenji odločilno besedo, namreč volilcem, prav kakor da se glasu volilcev — boji. To priganjnnje, ta silna naglica v stvari, katera zahteva resnega premišljevanja, mora obuditi razne sume, in zato se nam zdi, da je dolžnost narodne stranke, stvar dobro prevdariti in skrbno uvažavati vse argumente, kateri govore* za spravo in proti spravi. Klerikalna stranka doslej za spravo še ni navedla nobenega tacega argumenta, kateri bi nas bil prepričal, da ponuđena sprava nima samo namena, zasekati narodni stranki smrtno rano in pokončati nje politični upliv v deželi. Dejstvo, da je baron Schvvegel poročevalfc o dež. zh kladu, pač ni nikak argument, naj „Slovenec" stvar Se tako naglasa, toliko mauj, ker mu je ta referat poveril finančni odsek, v katerem so imeli klerikalci pet zastopnikov, narodna stranka pa samo tri in ker so klerikalci prav tako soglasno in brez najmanjšega ugovora glasovali za barona Schvvegla, kakor drugi člani finančnega odseka. Jedini in glavni argument, 8 katerim je klerikalna stranka doslej podprla svojo ponudbo in kateri gotovo zasluži naj resnejšega nvaževanja je ta, da je sprava na Kranjskem ali — točneje rečeno - da je zjediojenje slovenskih poslancev v dež. zboru kranjskem potrebno z ozirom na zunajkranjske Slovence, kateri si sami ne morejo pomoli in so vezani iskati pomoči pri kranjskih Slovencih. Misel sama na sebi je gotovo lepa, saj je položaj snnajkranjskih Slovencev res preklavern, ali vzlic temu nimamo vzroka preklicati, kar smo za pisali pred nekaj dnevi, da je naravnost smešno, če se nam vedno obmejne Slovence na steno slika, prav tako, kakor sam bi ti v prvi vrsti imeli predpisovati, kako naj si svoje razmere na Kraniskem uredimo. Naši nasprotniki imajo navado, da vsako, še tako jasno besedo, ki jo zapišemo, po svoje za-vijejo, in tako se nam je zgodilo tudi z gorenjim izrekom, a vender je tako, kakor smo pisali in nič drugače, vzl c rabulistiki »Slovenskega lista." Vsak političen abecedar ve, da imajo dež. zbori jako omejen delokrog in da dfž. zbor kranjski ne more kar nič uplivati na usodo zutiajkranjskih Slovencev, pi če bi v nj^m sedeli sami pristaši .Slovenskega Lista* ali .Edinosti". Pristaši narodne stranke so se že večkrat v dež. zboru zavzeli za zunajkranjske Slovence, govorili obširno o njihovih razmerah, dočim so klerikalci molčali kakor zd, a dosegli niso ničesar, še odgovora niso dobili, ker je vlada rekla, da te stvari ne spadajo v kranjski dež. zbor, in klerikalna stranka jej je izrecno pritrdila. Dobro voljo, pomagati zunajkranjskim Slovencem vsaj moralno, ker materijalno že absolutno ni mogoče, je torej narodna stranka v dež. zboru že dokazala in je s tem ovržen vsak dvom v tem oziru. Toda tudi pri najboljši volji slovanskih poslancev se za zunajkranjske Slovence v našem dež. zboru ne da ničesar storiti in je njihova usoda popolnoma neodvisna od naših razmer. Ta usoda se rešuje drugod, in to na Dunaju. Za nas je važno, da so slovenski poslanci na Dunaju jedini, da postopajo tam solidarno, ker tam se štejejo glasovi in je število članov kacega kluba merodajno za njega upliv. Morda nam tudi naši nasprotniki ne odrečejo priznanja, da smo prav mi z največjim pritiskom delali za zjedinjenje slovenskih državnih poslancev, kateremu so se klerikalci z vso brezobzirnostjo ustavljali, in zadovoljni smo, da se je to doseglo, čeprav se je doseglo samo z žrtvami od naše strani. Slovenski državni poslanci so na Dunaji združeni in prav ozn na zunaj kranjsko Slovence so nas vodili, da smo to združenje omogočili. Kaj so slovenski poslanci na Dunaji dosegli in so li sploh kaj dosegli, tega ne vemo, to pa vemo, da njih delovanja ni prav nič oviralo to da smo na Kranjskem razcepljeni v dve stranki, ker se na Dunaji mej njimi ni kazala nobena razlika, ker smo jih vsi podpirali in ker so bili vedno solidarni. Kakor vsika dežela ima pa tudi Kranjska svoje posebne razmere, ki nimajo nič opraviti s slovensko celokupnostjo, ki so povsem lokalne, specifično jkranjske, glede katerih nam ne bodo obmejni Slovenci nikdar predpisovali, kako naj j h rešujemo. Te razmere, ki so bistveno drugačne od razmer v drugih slovenskih deželah, so provzročile, da sta nastali pri nas dve slovenski stranki. Drugod se to ni zgodilo, ker drugod tudi tacegd k lenkalizma še ni, kakor na Kranjskem, a kdor pazljivo prebira „Sofo" In „Primorski list" spozna, d* tndi nekje drugcd že ni več tistega idealnega soglasja, kakor bi ga bilo želeti, in če se razmere tako razvijejo kakor pri nas, kdo ve, če tudi drugod ne nastane razpcr. Klerikalno zatrjevanje, da rešimo zunajkranjske Slovence, če se v dež. zboru kranjskem zjedinita slovenski stranki, je torej piškavo. To je samo manever, s katerim hoče klerikalna stranka pritiskati na javno mnenje v korist svoje spravne akcije in si pri zunajkranskih Slovencih pridobiti zanjo pomočnikov. Slovenski drž. poslanci so bili dolgo časa združeni v Hohenvvartovem klubu, dočim je doma mej strankami divjal boj, ali klerika'ci takrat niso zahtevali, naj bi se stranki združili, takrat so odločno pesborescirali vsako zvezo s slovenskimi liberalci. In isto tako je tudi pri Cehih in Poljakih. Čehi so faktično razdeljeni na tri stranke in ločeni po klubih, Poljaki, kateri sede v državnem zboru v jednera kijMi, so v gališkem dež. zboru razdvojeni v dva kluba, a nikdar ne pride nikomur na misel trditi, da so akcije državno^borske delegacije cdvisne od jedinosti čeških ali poljskih strank v dež. zboru. Naše trdno prepričanje je, da je usoda zunaj-kranjskih Slovencev popolnoma neodvisna od razmer v kranjskem dež. zboru in da je smešno, pri uravnavanji naših lokalnih razmer vedno obmejne Slovence na steno slikati. Ko se je kovala jedinost državnih poslancev, šla je narodna stranka v samo-zatajevanja do skrajne meje popustnosti, dočim klerikalci niso odnehali ni za las, a storila je to iz ljubezni za skupno domovinsko stvar. V deželnem zboru pa ne gre za celokupne slovenske zadeve in za to ne sme nihče od narodoe stranke zahtevati, naj kapitulira. Klerikalci bi se lepo zahvalili, če bi LISTEK. Na Drenovem. Bpisal Ivan Dob. (Dalje.) aAh, veseli me, gospod Dob, zelo veseli . . . Prosim, pojdiva v sobo, da se o čem novem pomeniva ... A kje ste pustili gospoda Maka?" ..Spi..." aTako, tako . . . Ženka, pridi pozdravit gospoda Doba!" — .Dober dan, gospod Dob; zelo mi je drago . . Ta se je moralo zgoditi kaj posebnega. Na njenem obrazu ista raz t resen os t, skoro užaljen os t, poleg prejšnje nedolžne, krotke prijaznosti. Stopili smo v sobo. Pri okna je sedela Ana z vezenjem v naročji. Pozdravila me je nenavadno veselo in razposajeno ter sedla na svoj prostor nazaj. Cincala je s nogama, naslonila glavo na steno ter pričela peti na pol glasno narodni napev. Na obraza ji je odsevala skrajna veselost in zadovoljnost. Načelnik mi je s pogledom pokazal nanjo, kakor bi hotel reči: I »Vidite, tnka je! Ali kaj hočem?!- Prepričan sem bil. da je v silni zadregi; zato sem ga prašal, koliko novorojencev ima spet njegova muza Tu je bil hipoma v svojem elementu ; začel me je k»kor vselej moriti s svojim brezkončnim pripovedovanjem. Ko je bil ravno v najhujšem ognju, preseka mu besedo Ana. »Strijček, prosim, koliko je ara?" In spet na ustnih in v očeh tisti zlobni, za-ničljivo-bladni izraz. Gospodar prestane v govora, zmede se, pogleda na uro in odgovori: »Polu petih, Ana t" Njegov glas je bil tako tresoč, žalosten, kakor bi ji bil povedal bogvekakSno pretresljivo novico. .Hvala, strijček; kako ste dobri!" Zdelo se mi je, kakor bi se mu rogala. On pa je umolknil, pospravil svoje rokopise v suknjo ter se začel raztreseno igrati z drobtinami, ki so ležale po mizi. Dvakrat, trikrat je pogledal z boječim, pričakujočim pogledom proti durim. „Da, strijček,* oglasi se Ana, „danes pride, in sicer zdaj, kmalu, če se ne motim ... Ali čujete? Zdi se mi, da stopa nekdo po stopnicah ... Ne J vznemirjajte se, strijček, in ostanite lepD na svojem stolu! Opravim že sama z njim, kakor po navadi.* Govorila je z veselim, malo ironičnim, a vendar tako odločnim glasom, da gospodu naeel-, niku niti na misel ni prišlo, da bi ugovarjal. Par trenotkov pozneje je potrkal nekdo na duri in v sobo je stopil precej elegantno oblečen mlad Človek vitke postave, črnih, kodrastih las, rjavega obraza z močno zakrivljenim nosom, polnimi ustni in majhnimi očmi. Pozdravil je nemško, priklonil se gospodu in gospej, stopil k Ani, objel jo in poljubil. Na to pa sta se prijela za roko ter izginila v drugo sobo. Načelnik je s privzdgnenimi obrvmi in silno prepadenim obrazom strmel skozi okno, gospa pa je mela v rokah svoj predpasnik in zrla v tla. Prvi hip me je vzpričo te zadrege, potrtosti in ponižne resignacije skoro posilil smeh. Načdnik p?, me je pogledal silno žalostno. „Sami ste videli; in zdaj sodite!" je dejal. Jaz si vsega nisem vedel prav razlagati. Načelniku se je to menda zde!o. Pospravil je drobtine na kupček ter začel pripovedovati hitro, v pretrga-nih stavkih. Jasno se je videlo, kako globoko ga vsa stvar vznemirja. M jim reklo, naj radi Tržačanov ne bodo več klerikalni. Narodna stranka ni proti spravi, ali pod pogojem, da bi triomfirale ideje klerikalizma, je ne •me skleniti Svetujemo jej zategadelj, naj bo providna in naj se nikar ne prenagli, slasti pa naj se nikar ne odreče tisti ideji, katero je župan Hribar v svojem novoletnem go»oru v obč. svetu ljubljanskem tako pomembno naglašal, svobodni misli. Te ne damo zatreti in je ne smemo satreti dati, ker nam to veleva ljubezen in skrb za slovenstvo. Z ogorčenjem odklanjamo vsako sumni-čenje, da smo se količkaj izneverili slovenski ideji. Kdor nam kaj tacega očita, za tistega nimamo drusrga, kakor samo zaničevanje Uverjeni pa smo do dna duše, da je svododna misel potioj napredku vsega naroda, da nam okrepi slovenstvo na Kranjskom, in da je nje zvesta obramba največje koristi za vse Slovence, in zato narodna stranka od nje ne sme odnehati, toliko manj, kr razmerje mej slovenskima strankama v kranjskem dež. zboru ni prav nobenega pomena za izvenkranjske Slovence in je ta argument za spravo pač prej dokaz, da hoče klerikalna stranka udušiti narodno stranko, kakor da išče žnjo poštene zveze. Sprava na Kranjskem. n (Glas iz uradnifitva.) Svoji k svojim! Slovani vkup! To ste dandanes jedino pravi gesli avstrijskih Slovauov. Blazno in naravnost izdajsko je, iskati zveze z Nemci, bodisi drugod ali doma na Kranjskem. Kakor nas sovražijo Nemci drugod, tako nas mrze doma. Dajte jim meč v roke, bodete videli, kako bodo letele glave preč, liberalcem in klerikalcem slovenskim. Glavna vez naša Kranjskem je Slovenstvo. Ako je kdo nekoliko bolj ali manj pobožen, to nima za narodni boj prav nič pomena. Jaz mislim, kdor je odkritosrčen in vn^t rodo-in domoljub, ta je gotovo tudi pobožen. Ako smo jedini in skupno vneti za napredek svoj« ga naroda, svoje domovine, smo gotovo pošteni Slovenci, dragi ljudem in Bogu. Po mojem mnenju nam S'oveneetn ni treba pridevka „liberalec ali klerikalne4, ker to ste puhli frazi, izp( sojeni od drugod. V resnici tudi ne vidimo dovolj razlike mej seboj, dasi razpadamo v dva tabora. Nemške more menda smo siti oboji. Pri« voščili nam niso trohice dobrega, dokler so imeli krmilo v svojih krempljih. Družiti se sedaj ž njimi, je hinavstvo in izdajstvo. Saj naš razkol itak ne traja še dolgo. Da pa ni rodil dobrega sadu niti ga roditi ne more, izprevidi lahko vsak poštenjak. Je pač človeška slabost, da vsaka več a glava brž hrepeni po rodovih in odlikovanju. Slovenec, b< reč s«+ za narodne pravice, ne đoteže tako hitro priznanja, ker redov ne deli slovenska ali alovanska roka. Saj me razumete rojaki! Povem vam pa odkrito, da je najlepše odlikovanje in najkrasnejši red priznanje narodovo, in Tvoja zavest, ako 3i storil svojo rodoljubno dolžnost. To veljaj osobito slovenskim prvakom, ki tako zelo hrepene po redovih ! Zdaj je še boj, hud boj! Najprvo pribori se naj zrn-ga, potem še le dobe redove junaki. Zmaga se dosele pa Is ondukaj, kjer je krepka moč. Sovražnik nas napada od znotraj in od zunaj. Doma torej treba združenja, doma treba sprave. Kdor je proti spravi, je sebične! in ne korenina slovenskega naroda. III. (Glaa a Primorskega.) Vi narodnjaki hočete skleniti kompromis s klerikalno stranko? Ozrite se po izvenkranjskih pokrajinah, kjer vlada mir, in videli bodete kak mir da je to. Prvi dan, ko se na Kranjskem združite, je narodna napredna stranka mrtva. Tudi na Primorskem ni vse tako v redu, kakor morda mislite. Kako težko je gosp. . . . trobiti v kler kalni rog, tega vi ne veste, vemo pa mi; gosp. . . . naši klerikalci nikdar ne odpuste, da se je osmelil, povedati jim — resnico. Ko se je sklepal kompromis nekje, vrgli so gosp. ... iz dvorane. Taka je! Odstranite vse zavedna može, da ostanejo le duhovniki in mežnarji, in kompromis je gotov. V naših krogih je ta-le vroča želja: naredna stranka na Kranjskem naj se ne spušča v dogovor s klerikalno in naj se no briga za napade od strani .Slovenca". Z .Edinostjo" se .Narod* tudi večkrat spoprime. Razmere bi vam morale biti znane. V Trstu in v Istri je tuli kompromis, zato nikar nt* iskati kompromisov, sicer boste morali vedno poročati o cerkvenih shodih, družbi „sv. rož. venca", o zdravju papeževem itd. Slednjič vam javim, kar se govori, da pojde nrkje veljavni kompromis najbrž v .špico". Tako je prav! Ze dolgo časa je vladala neka soparica v združ n>h strankah. Morda pride nov piš, koji nam ohl*di glavice in misliti bomo začeli samostojno. Prišli bodo morda Koblarji, a braniti se jib bodemo morali z vsimi štirimi Tedaj, nikar več riti v klerikalno nazad njaš ki tabor, kajti kjer kompromis, tara ja „4000". V T Juhi jrtiil, 10. januvarja. Vladina pogajanja s Cehi. Komunike čeških drž. poslancev o koferencah z baronom Gautschem je Nemce silno razgrel. Gautsch je zagotavljal j namreč, da nikakor n^če ukreniti kaj, kar bi bilo i na škodo jednakopravnosti češkega jezika ali nedeljivosti kraljestvi češkega; dejal pa ni, da odstrani jezikovne naredbe, kar Nemci zahtevajo pred vsem. „Narodni Listy" poročajo, da je imel Gautsch s Cehi že več konferenc, dasi za te dunajski čaiopisi n so vedeli Vlada pojasni menda svoje stališče v češkem deželnem zboru ter predloži zakonski načrt kako naj .^e uredi jezikovno vprašanje pri avtonomnih uradih. Vlada trdno upa, da se Nemci in Cehi v dež. zboru spravijo. Češki Nemci in deželni zbor. „Grazer Tagblatt", glasilo nemške narodne stranke, poroča, da je sprejel češki namestnik izmej 80 nemških županov, ki so ga prišli prosit varstva za nemške dež. poslance v Pragi, samo 5. Namestnik jim je zagotavljal, da dobe posl tnci varstvo s sredstvi, ki so mu na razpolago. Deputacija s tem odgovorom ni bila zadovoljna; zato so župani na svojem sestanku sklenili da pozovejo nemške dež. poslance, naj se zasedanja dež. zbora ne udeleže. — Poroča se, da misli vlada s pričetkom dež. zbora preki sod odpraviti. Kako si dsla WoIff rtklano, V poslednjih dneh so dobil« nemlks občin« aa Češkem poziv, kateri je podpisal nski odbor, naj p rslje 7. t na. vsaka občina vsaj po jsdnega svojega zastopnika kot varuha poslanca WoHfa v Prago, kajti — tako je pisal odbor — dr. Greg* je po eda) dra. Lippertu, da bo Wolff v praškem deželnem zbora umor jen. Ta poziv je izzval seveda veliko ssnsaoijav Nu, sedaj se ie iskazalo, da je vse skupaj debela reklama za Woiffa, kajti dr. Gregr in L ppert sta v listih izjavila, da si je dotični sdbor vse sam izmislil. Taki so ti Nemci! Ali je potem čadno, da na Češkem ne morejo doseči mira ! ? V bolgarskem sobranja se je dogodil škandal ki pr*v zelo spominja na dogodke v mi-nolem zasedanju avstrijskega parlamenta«. Poslanec Krajev in aamisttr Veličkov sta se sprla ter drug drusega obsipala s psovkami;. prepir ae je zanesel tudi mej druge in končno sta se poslanca Viehajtov in Gabrovskj stepla. Slučajne- je prišel mimo bolgarski igralec Panajtov, ki je posl. Krajsvu jako podoben Nakrat so ga napadli trije mozge, ga pobili na tla ter mu z noži zadali trt nevarne rano v prsi. V naslednji noči so napadli neznani lopovi posl. Krajeva ki pa se je res* I. Krajev je bil jedina priča umora Stambulova; ker je svoj čas v sobranja ostro grajal bulgar*ko policijo, ki je dovolila umor Stambulova, ga sovražijo vsi policisti Možno ja torej, da so napadli Krajeva in Panajtova bulgarski n redit rji ■. Avstro Ogerska in vzhodnoazijsko vprašanje „Tiigliche Rundschau" poroča po im-formacijah anonimnega diplomata, da se v vzhodni Aziji ni bati vojnih zapletk, dokler vlada mej Nemci o in Rusijo sporazumljenje, možno pa je, da nastanejo v Kitajski vstanki, katere pa bode kitajska vlada nama zadušila. Da se reši vzhodnoazijsko vprašanje, se sestane mej narodna konfe renca, br/.čas v Moskvi, a dele poleti. V poslednjem časa pa prigovarja Avstriji Italija, da zasedeta skupno kako mesto v vzhodni Aziji ozi oma na obrežju Kitajske. Na Dunaju pa so bili za to, da se Avstro* Ogerska vzhodnoazijskih zmešnjav ne ndeleži, ker so upali, da dobi naša država mej tem odškodnino na B.lkanu; toda v poslednjem času so se menda na Dunaju že malo premislili, ker se posvetovanja a Italijo nadaljujejo. Dopisi. „Kar ste videli, to je vse; več tudi sam ne J vem . . . Zlaj tra a že skoro mesec dnij . . . Na kresni večer smo sedeli vsi veseli pri mizi; Ana je igrala in pela . . . Kar odpre nekdo vrata — morda je trkal, pa ga nismo slišali —, in v tistem hipu je bila Ana pri njem . . . Kaj vem, vraga, — govorila sta kakor zaročenca in se poljubila . . Ona se je obrnila k meni in rekla s tako čudnim, nenavadnim glasom, da sem seje naravnost prestrašil: .Strijček, ptosim te, nikar se ne ženiraj ! Glej, to je moj zaročenec!' — No, in zlaj povejte gospod Dob, kaj sem hotel? . . . Ali naj bi jo bil zmerjal? Fej, tega se ne pripravim, saj me poznate . . . Ali naj bi mu pokazal vrata? ... To mi še na misel ni prišlo! In naposled niti ne vem, kako naj bi se take stvari lotil . . . Skratka, gospod Dob, jaz sem v tem tako slab, kakor dete . . Toda sam dobro čutim, da nekaj bi se moralo vsekakor storiti. Ani se ne upam reči besedice, ko bi tudi hotel. Povem Vam na svojo sramoto, da se je naravnost bojim . . . Domu ne pišem; jaz bi je ne mogel tožiti očetu ali jo nazaj domov pošiljati . . . smilila bi se mi . . . Ah, ah, lepo jo varujem, res lepo; in čemu so mi jo poslali? Da bi jo otoli . . . Ah, ah, to je grozno ! . . .* Postajni načelnik se mi je zadel smiliti. Ali kljub temu se mi je zdel smešen v svoji otroški slabosti in obupani resignaciji. Iz druge sobe se je slišal zdaj pa zdaj vesel, razkošen smeh; potem je zopet za nekaj časa vse pot'hnilo, dokler ni znova zazvenelo glasno, srečno govorjenje . . . Gospodar ni ve lel, kaj bi počel. ,ln glejte, gospod Dob, tako je zdaj vsak teden, časih celo po dvakrat; in jaz . . . jaz moram bi'i tako mehak ... fej! vrag me vzemi! . . .• Pohlevni mož se jo razjezil morda prvikrat v svojem življenju, ali tisti hip ga je že zopet minilo .Nikakor si ne vem pomoči. Kamor se bočem obrniti, povsod so zapreke: vsak korak bi moral biti preveč odločen, preveč brutalen. — In tega, — ne! Tega ne morem." Popolnoma je bil obupan. Solnce je stalo še visoko na nebu, ko sem se poslovil. Načelnik me je spremil to pot samo do stopnic in še dotlej molče, kar je kazalo pri njem izvanredno duševno stanje. (Konec prih.) ■a Celovca, 6. januvarja. (Zabavni ve* čer „Slovenskoga kluba.") Dne 5. t. m« se je pokazalo kako žel|no vzdihujejo celovški Slovenci po v sakate ri najmanjši zabavi. Saj pa tudi pri nas ni niti jedoeg* društva ki bi nam ponujalo kaj razvedrila. Vse, kar imamo je naš „Slo«. venski klub", ki pa ni društvo, ker n raa ne predsednika in tudi ne blagajnika, ampak le nekaka družba. Ta .Slovenski klub" torej, ki druži in abirr* celovške Slovence, napravil je 5. t. m. zabaven večer v veliki dvorani hotela „Sandwirtar. Ka'.or se. je v razgovoru povda'jalo, ta večer nikakor ni bil javen, vender se je zbralo jako veliko odličnega občinstva mej drugimi tndi deputacija .Slovenskoga kluba" iz Beljaka in nekaj gostov iz Kožne dolina in iz Prevalj. Razpored zabavnemu večeru je bil raznovrsten, zanimiv in srečno izbran, obsezal je nagovor, petje, igranje na glasovirju, deklamacijo, instrumentalen solo, laško opero, komičen prizor in h koncu ples. V nagovoru omenjal je starost* »Slovenskega kluba", kakov namen ima ta zabavni večer in naj služi udeležencem kot nekakšna božićnica, ob kateri gore stotera srca, plamteča v ljubezni za slovensko domovino. Petje posebnega five-Urpspeva je bilo kaj krasno in priča, da so vsi členi čveterospeva se morali skrbno vad ti, da so mogli kaj takega prednažati. Vsaka posamezna pevska točka morala se je vsled občne želje ponoviti, posebno pa je ugajal čveterospev .Pri zibeli", k .-terega težki in fini kompoziciji ter tako eksaktnemu prednašanju so poslušalci niso mogli dovolj naČu-d t». Tudi sviranje na glasovirju je bilo vzgledno. Deklamacija bila je prav izborna in času primerna ter jo napravila na zbrano občinstvo dober utis. Instrumentalni solo s čveteroročnim spremljevanjem na glasovirju bil je predmet glasnemu smehu. Najboljša točka celega razporeda pa je bil<* — po vsej pravici rečeno — .laška opera". Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Vse je ploskalo tema dvema .umetnikoma". Pred plesom se je predstavljala igra »Čarovnik", katera pa se je le v toliko obnesla, da jo na koncu čarovnik zvabil s svojo čarovno palico najprej dva gosta v neki krčmi, katera je opojil, da sta začela plesati, potem pa tudi vse ostalo mlado in staro. Zadnja točka vzporeda, ples, ja najbolj veselila mladino. Plesalo se je do ranega jutra. H sklapa sjo ss ie jedenkrat vsi prav lepo, pozdravljali • mnogoterimi napitnicami, govori in |»tjem. Prepevali smo čisto domače naroda« slovenska pesmice in v dvorani so kar grmeli in odmevali glasovi tolikih grl, na obrata vseh pa si lahko bral, da ee čutijo nekako domače, srečne, sadovoljne mej domačimi slovenskimi rojaki in ro jakinjami. Čula pa se je le jedna beseda, naj bi so taki sabavni večeri čest ok rat p i rej ali, saj vzbujajo in razširjajo narodno saveat v Slovencih, ki ao ostali se zvesti domovini slovenski. Predsodki, da ni mogoče napraviti pri nas kaj boljšega, ker nam sposobnih moči j primanjkuje, so jalovi, ker ravno včerajšnji zabavni večer je pokazal, kaj se da storiti in uprizoriti s lastnimi močmi in braz posebnih stroškov. Naj bi nas „Slovenski klub" torej res kaj kmalu vzradostil z jednako zabavo! [*.. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 januvarja. — (Čsgavo glasilo smo?) To vprašanje razburja nekatere nepoklicane glave, ki ho do nedaj nad list, vedno v nič devale, zasmrnovale in teptale. Sedaj nam pa ravno ti gospo Ije javno pri-snajo, da ima naš liat velik vpliv. In vprašanje, je li „Slovenski Narod" glaailo narodne stranke ali ne je toli važno, da so spisali o njem bombastični članek, ki polni skoraj celo stran zadnje številke „Slovenskoga lieta" I Kakor rečeno, gospodje si nepoklicano in nepotrebno belijo glavo o tem, čegavo glasilo da smo. Oficijalno glasilo narodne stranke nismo, saj tudi .Slovenec" ni tako glasilo katoliške stranke. Kadar pa potrebuje narodna stranka svojega glasila, ima ga v našem listu, ki ji je od nekdaj vestno in udano služil. Tako brez dvojbe tudi v bodoče, ker je naš list jedini, na kojega se more in sme narodna stranka z zanesljivostjo zanesti. Tako je bilo, tako bode — naj je že to tema ali onemu Danijelu všeč, — ali ne ! — (Repertoir slovenskega gledališča) •Jutri, v torek, se bode na korist vrlemu basistu gosp. Fedyczkowskemu pela v tretjič opera ,H a 1 k a". Upati je, da se občinstvo izkaže gosp. beneficjantu hvaležno. „Halka" se je 1. januvarja v proslavo štiridesetletnice prve predstave uprizorila v Varšavi z velikim sijajem. Ta slavnostna predstava je bila 458. predstava „Halke". O uspehih prvih dveh predstav na našem odra so poročali vsi poljski listi, zlasti „Slowo Polskie", v katerem listu je dr. Franciszek Krczek obširno popisal slov. gledališke razmere ter prvo predstavo „Halke" in na vedel sodbe slovenskih listov o njej. — (Slovensko gledalisoo) Tudi sinoči je napolnil veseli .Brat Martin" slovensko gledališče. Preprosto, neraz vajeno občinstvo se je prav izborno zabavalo, kajti ploskanja in smehu ni bilo konca. Igralo pa se nikakor ni pohvalno. Mnogi igralci zopet niso znali svojih ulog, tako da je nastal vsak hip tesnoben odmor, katerega so skušali nekateri zakriti z nemimi gestikulacijanii. Prepozno nastopanje posameznikov se je ponavljalo v vsakem dejanju. A tudi še drugo veliko napako moramo grajati. Slovenščina, ki so jo govorili sinoči slovenski igralci, ne sodi na oder, nego tja za vodo mej branjevke. Nem čizmo v, dijalektičnih pot var in celo jargonskih izrazov bi mogli našteti celo vrsto. Naj bi se kaj tacega ne pripetilo nikoli več! Odlikovali pa so se po svojem igranju gosta, gospa Polak-Bohinčeva, g. Podgrajski, ki sta tudi zapela nekaj kupletov, gosp. Inemann, gdč. Slavce va in g. Danilo. — (Glasbena Matica v Ljubljani) priredi v sredo, dne 12. januvarja 1898 ob 8 uri zvečer v Sokolovi dvorani .Narodnega doma" drugi redni koncert pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Josipa Čer in a Pri koncertu sodelujejo: gospodični Hira De v (sopran), Ana Lap aj ne (mezzosopran); gospodje Ivan Pribil (tenor), Janko Likar (bariton), Julij Ju nek (cello) ; pevski zbor »Glasbene Matice"; orkester .Glasbene Matice" in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, atv. 27. Vzpored: Ludwig van Beethoven: Simfonija atv. 3, Es-dur (Kroica) op. 55. za veliki orkester. 1 Allegro con brio. 2. Marcia funebre (Adagio assai). 3. Scherzo (Allegro vivace). 4. Finale (Allegro molto). Omil'e Saint-Saena: Koncert za celo z orkestrom op. 33. Cello: g. Julij Junek. Karel Bendl: Sveti večer, narodna povest v dveh delili za soli, osme-roglasen mešan zbor in veliki orkester. (Tekst je pobiti pri blagajni.) Cene prostorom izven naročbe : Sedež I. do III. vrste a 2 gld.; IV. do VIL a 1 gld. ©0 kr.; od VIII. vrste naprej in na galeriji a 1 gld. — Stojišča a 50 kr., dijaške in garnizijske vstopnice a 30 kr. Vstopnice so dobivajo v trgovini g. J. J^zarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajnici. — (.Glasbena Matiea«) Zs danes sb polude veti ari v „Narodnem domu" odrejena skušnja vršila se bo ob 8. uri v dvorani .Glasbene Matice*. — (Narodna čitalnica.) Beseda in prvi mali ples v letošnji predpustni sezoni, kojega je priredila v soboto narodna čitalnica, sponesel se js i sred no dobro. Posebno lep uspeh je imela beseda, ki je sestala iz pevskih točk, katere so izvajali pevci čita! ničarj i in trgovsko pevsko društvo .Merkur". Besedo otvor d je g. K r s n i k , ki je s svojim lepim liriškgo takih uspe' ov, kar bode njen Ogled v kr >gih, ki so ji prilazni, močno povzdignilo in ji pri Jobilo mnogo novih prjafelje . — (Občni zbor .Slavca" ) Pn včerajšnjem številno obis kanem obćn*- m zbora pevskega društva .Slavec" bi'i so v odbor volieni naslednji gg.: Ivan Družil, pred«edn kom, Leopold Wrz;«k. podpredsednikom, Anton Malic, tajnikom, Ivan FM, blagajnikom, Fran B^rtl, Dragotin Gotzl, Jakob Lnmhar, Janko Sachs, Eiuard Stuchlv, odborniki, Jo-i. Dod č, Josip Berzeg, revizorja. Duš g.t prvega predsednika Slavcev^ga gospoda Antona Jeločnika v L'tijij pa je občni zbor z velikim navdušujem volil društvenim častnim členom. — (Poročil se je danes c. kr. sodni pristav v Ribnici gospod Anton Mejač z gospo lično Marijo Roegerjevo iz Ljublj ine. — V Lokavou se je poročil g. Josip Vidmar, posestnk m trgovec z gdč. Albertmo U r b a n č i č , učiteljico v Lokavcu. — V Gradcu se je poročil g. Gustav Preora, uradnik zavarovalne družbe dunajske, z gdč. Olgo H r a a o v p c. — Castitamo I — (Električna razsvetljava.) Razni zlikovci in razpos^jenci prižigajo in ngaaojejo po dnevi in po noči električne svetilke. Včeraj ju neki taki razposajenec spustil obločmro v Trubarjevih uli cah na tla in pri tem pa ravnal tako nerodno, da mu je obločnica padla na glavo in ga pobila. Mestna policija je že več takih zlikovcev prijela in kazno vala, pokvare teh javnih naprav pa bode naznanila državnemu pravdmštvu. Nadejati se je, da se bodejo te razposajenosti v bodoče opnst le. — (Na semenj) dne 8. janu arj a je bilo prignanih 776 konj in volov, ;>>7 krav in 81 telet, skupaj 1214 glav. Najboljša je bi a kupčija z voli za rejo, ker je prišel jeden židovski Nemec in jih je precej nakupil; kupčija z drugo živino je bila srednja. ----- — (Osobna vest) Višji okrajni komisar g. Viktor Parma, odlični slovenski skladatelj, je is Logatca premeščen v Kamnik. — (Umrl) je v Idriji zasebnik gosp. Pavel Gruden, znan in občečislan rodoljub, v starosti €6 let. Bodi mu zemljica lahka? — (Še jedenkrat občinska volitev v Ro žeku.) Naš poročevalec s Kor škega nam piše: Poročal sem Vam zadnjo s edo na kratko nekoliko tudi o občinskih volitvah v Rožeku, in da so ondi Slovenci zmagali. V petek ste zopet priobčili notico, v kateri omenjate, da Slovenci niso zmagali in so si Is ohranili pet odbornikov, katere so pa že prej imeli. To zadnje Vaše poročilo je popolnoma resnično. Brzojavka, katero je priobčil dne 31. decembra m. 1. „Slovenski Narod'* in .Slovenec", ni bila istinita, in od tod izvira vsa zmešnjava. Po volitvah v Rožeku se je bliskoma raznesla govorica, da so zmagali Slovenci, in na novega Ista dan govorilo se js to eelo v Ce» loven, kamor js tudi d osel brzojav o zmagi Slo* vencev. Dotičnik, ki js razposlal brzojavka, se js najbrž slabo izrazil v svoji brzojavki in tako zakrivil to zmoto. — (Slovanski shod na Dunaja.) Piše se nam s Dunaja: Deželni zbor dolenjeavstrijski sklenil js na predlog dr. Koliska, da ss mora na vseh javnih ljudskih in meščanskih i šolah na Dolenjem Avstrijskem poučevati samo v nemškem jeziku. Proti temu nasilstvu zoper Slovane prirede dolenjeavstrijski Slovani v nedeljo doe 16. t. m. ob 9. uri dopoludne v Gschvvandnerjevi dvorani v XVII. okr. (H-rnals, Hauptstrasse št. 41) javen shod, na kateri pride mnogo poslancev in zastopniki dolenje-avstrijskih čeških občin. Prireditelji vabijo na shod* vse Slovane, živeče na Dolenjem Avstrijskem. Telofonična in brzojavna poročila. Dunaj 10. januvarja. Pred drž. sodiščem se je vnela danes jako živahna razprava povodom obravnave o pritožbi zoper napravo sa-močeških uličnih nap sov v nekem mestu na Češkem. Občino je zastopal dr. Herold, pritožnike dr. Kop p in dr. Pfersche. Herold je naglašal, da so se slovanska mesta odločila* za napravo jednojezičnih napisov le, da odbijejo kln s klinom.- Skliceval se je zlasti na Trst in na Brno, kjer so samonemški oziroma sam« italijanski napisi vzlic temu, da prebirata v teh mestih jako znatni slovanski manjini. Dunaj 10 januvarja. Vseuftiliški profesor dr. Ivan T o m a s c h e k , kateri je bil leta 1848. zastopnik Jihlave v prvem drž. zboru, je v starosti 75 let umrl. Praga 10. januvarja. Na današnjo sejo dež zbora so prišli vsi nemški poslanci in tudi „sveta oseba" K. H Wolfova. Nekaj radovednežev je pač hodilo za Wolfim, a storil mu ni nihče nič zalega. Po ugovora dež. maršala kneza Lobkovica je zahteval besedo Iro, a dež. maršal mu je ni dal. Grof Buquoi je predlagal, naj se voli poseben odsek, ksteri naj dožene, kako urediti jezikovni) vprašanje. Schlesinger je pred I lagal, naj se razveljavijo jezikovne naredbe. I Nemci nameravajo tudi nasvetovati glasovanje po kurijah. Klub čeških poslancev izda jutri okl c, v katertm se izreče za spravo mej Čehi jn Nemci. Praga 10. januvarja. Posebna izdaja uradnega lista javlja, da je danes ob 6. uri zjutraj stopi'a iz veljave nagla sodba. Vojaške patrulja hodile bodo še nadalje po mestu Praga 10. januvarja. Shod nemških poslancev v Litomčricah, katerega se je ude.ežilo 62 poslancev, je ssleml soglasno, n«ij nemški ! poslenci vstopijo v dež zbor. Vstop pa ni brezpogojen, kajti shod je sklenil, da morajo nemški poslanci zopet izstopiti, „ako se prepričajo, da vlad* in Čehi njihovih zahtev zadosti ne uvazujejo.u Praga 10. januvarja. Schonerer je včeraj priredil v Libensteinu kmetski shod, kateri pa so socijalni demokratje razgnali. Brno 10. januvarja. Po dolgih pogajanjih se je doseglo zjedinje čeških liberalnih, klerikaln h in konservativnih dež. poslancev. Klerikalci so bili vzprejeti s pogojem, da se brezpogojno podvržejo klubovim statutom. Načelnikom je bil izvoljen posl. TuČek. Predlog, naj se sklene posebna adrtsa, se je odkazal odseku 18 členov. Podan je bil tudi predlog, naj se slovesno praznuje obletnica odprave tlake. Line 10. januvarja. Na deželnozborski galeriji zbrani nacijonalci so danes, ko je dr. Ebenboch vstopil v dvorano, vpnzorili velik škandal, kličoč „Pfui" in razne psovke. Eoen-hoch, kateremu so njegovi somišljeniki priredili lepo ovacijo, je galeriji zaklicali Če gospodje misi te, da se Van bojim, se jako motite." Nacijonalci so predlagali, naj se razveljavijo jezikovne naredbe, Ebenhoch pa je stavil predlog glede razširjenja kompetence dež. zbora. Gradec 10. januvarja. Proti v.sokošol-cem, kateri so podpisali znano pismo na vojnega zapovednika Succovatvja, se je začela disciplinarna preiskava. Rektorja vseučilišča in tehnike sta Succovatvja pismeno prosila, naj ne zameri. Narodno-gospodarske stvari. Zakaj ni ra^unakih zaključkov nekaterih posojilnic na dan? (Dalje.) Poglejmo si sedaj ta račun, ki je v kronah in vinarjih sestavljen, menda ker se v svoji poniznosti nočejo z goldinarji in krajcarji bahati. Denarni promet i»«intki. \rnpna posojila........... 5.580 74 Hranilno vb.po............ 97 KM»58 Prej. obresti] dolžnikov........ 9.0860) f*riatopnina............. Pristopnina in upravni stroSki...... 220 72 iMeži............... 47G - 107.487 05 Dana poaojila............ 82.552 35 Vzdignone hranilne vloge........22-410-88 Vzdigncne obresti......... Upravni stroški.......... Tnventar............. Tiskovine........., . . . Kasni.............. Neposredno pristojbine........ Razne popravo pri inventarju..... Gotovina konec leta 1890....... I409:i 7562 479 84 11002 5 — 13 20 20 — 1 629-21 Kl-«Mllt Konto zgnbe in dobička. 107 437 05 Debet. Prejete obresti Tri stoj bine . Pristopnina . Inventar . . 2.09«ai 226 72 938 — 428 84 8.501*89 Upravni stroAki...... Tiskovine......... Neposredno pristojbine. . . . Izplačane obresti...... Kapitalizovano obresti .... Tredplačane obresti za leto 1897 Odpis inventarja .... * Čisti dobiček....... 7562 11002 13 20 140 93 2.053 34 41668 51 -70PJ0 3.561 89 AUlIvu . Bilanca. PiiNtva. Inventar.............. 428 H4 Posojila.............. 76 971 61 Delež pri „Ljudski posojilnici"...... 4 — "Vrednost tiskovin.......... 33 10 Gotovina 31. deoembra leta 1890 ..... 1.629 31 7iM)60H2 Deleži............... 476 — Hranilne vlogo............ 71.419 70 Kapitalizovano obresti. ........ 2.06334 Fredplačane obresti.......... 41668 Posojilo „Ljudske posojilnice"...... 4.000' — Cisti dobiček........... 701 10 70.066 82 Le mimo grede omenimo, da je konto izgube in dobička narobe postavljen, ker spada izguba na levo stran. (Dalje prih.) tov. 40. Oižilno gledališči f Ljubljani. Dr. pr.osi. V torek. dn« 1 I. |»miv«r|a Na korist opernega pevca „Dramatičnega društva* Maresla Fsdyoskowakeg>a. Tret: It rat: Opera v itirih dejanjih, iz poljščine prevel Podravski. Vglas-bil Stanislav Moniuazko. Kapelnik g. U. Bemsek. Režiser g. J. Nolli. Blagajnica ae odpre ob 7. nri. Začetek točno ob '/,8, ari. Konec po 10. nri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pelpolka 3t. 27, Prihodnja predstava bo v četrtek, dne 13. januvarja 1898. Iz urar*vm #«s Trata Ob 13. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovee, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aaass, Solnograd; osa Klein-Reifling v Steyr. Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. sjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontah.I, Beljak, Celovec, Fransenafssts, Ljubno, Dnnaj; čet Selzthal v Solnograd ; tez Amstettsn na Dunaj, — Ob 11. ari 50 ni. dopoladaa osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sela-thal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoladne osojni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal r Solnograd. Leno Oastein, Zeli ob jezera, Inomost, B rečene, Čarih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line. B-jdejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Fraacove vsre, Karlove vare, Prago, Lip» sko, Dnnaj via Amstetten. — Proga v Novo vnemlo !■ v KoeovJ«. Ob 6. ari 15 m ?jntraj mešani vlak. —i Oh 12. ari :>5 m. popoladne mešani vlak. — Ob 6. ari 30 m. zvečer meftani vlak. — Prihod r I.|nt»l|ano. j. k. Proga Ib TrbUa. Ob 5. url 52 m. sjatraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Lipekega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Ausasea, Ljabna, Celo vos, Bebaka, Fran-zeoBfests. — Ob U. ari 2») m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, (le ne ve, Curiha, Bregeuca, Inomoata. Zella ob jezeru, Lend Gastsina, Ljabna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. ari 57 m. popoln-dne os(>bni vlak z Dunaja, Ljubna, Selsthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeate, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Duoaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca,. Pontabla. — Progo Is Novega uieaia In la Heeev|s. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. ari 32 m. popoladne mešani vlak. — Ob 8. ari 35 m. zvečer melanl vlak. — Odhod la I.(ubijane d. k. v Knuenlh. Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v l,|ubl|ano d. k. U Hsmuiks. Ob 6. uri 56 m. sjatraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. url 20 m. zvečer. (17—6j> Stenografa za slovensko in nemško pisavo (tudi dijaka). vzprejm«»na takoj. Dr. Valentin Krisper (66—n odvetnik v Ljubljani Služba za življenje. Spreten ilvl|rnahl in IJndaltl isvarovalat oradnlk, ki je zmožen obeh deželnih jezikov, se vz p rej me z jako ugodnimi pogoji za x67) generalnoga agenta. Prosilci, ki morejo položiti kavcijo, naj se oglasijo a podatki svojih referenc in svojega doiedanjega posla pod 9,W. E. a 15" pri Rudolfa 9lo«ac«|a no Dunaja. 200krat slajši, nego sladkor iz repe 100 tabllo aa gld. 150, aoo „ , oso, 00O , „ 800. Cakerim 350krat slajši, nego sladkor iz repe lOO tabllo za »Id. 2-50, aoo , . n o.-, »oo „ „ , o-. Pofiilja po po&tnem povzetji J. Vojtčoll, Nusle-Praga. IS7* Ako se posije denar n>iprej, se polije blago poštnine prosto, (1963-7) Urarskega pomočnika z dobrimi spričevali in večletno prakso vsprpjme takoj Plačilo 8e pismeno naznani. aJodfcO SoFjun (63—2) urar v Idriji. I c. /(r, sodni pristav Jrfarija Jrfefač rojena Jfogerjeva poročena. ■ špibnica ljubljana dne 10. januvarja t&9&. (70) Pravi trpotcev sok je jedino oni, kateri se p r i -r a v l j a v lekarni k Zrinjakemu, U. Brodjovin, Zagreb, .Ve 1ecenjeni gospod lekarnik! Poftljite mi le tri steklenico Valega izvrstno delujočega t i p o t č e v e g a h o k a ; potrebujem jih za moje poznane e. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kalija popolnoma ozdravel. Hvala Vami Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Ausi m. Na Dunaji, 2 0. marca 189 7.* Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka, t. j. al i k a bana Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici a točnim opisom je 75 k r. — Itazpolilja se vsaki dan s poŠto na vsa mesta, in sicer proti predplačilu ( p r i r a č u n a v Bi 20 k r. za «a-motek> ali pa po postnem povsetju. — Ceniki rasno- m o i e a 1 aii pa po jiubiu«™ r""">ju. ~ ~ - - * vrstnih domačih presknBenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna L_ n u n t e v o zastonj in posbuiue prosto, ljekarna k Zrinj-Bkemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjuki trg Btev. 2 0. (1360-16) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Moli i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".