76. številka.
Ljubljana, vtorek 6. aprila.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
!-*2£JTk m VMJmSl ^"ojtHJke m .....   ^ u m i H*tj »»i r«*«^  z* avstn>-oyer»kb uezeie m Mto .olo 16 gold., za pol leta 8 gu.u.
k« četrt leta 4 gold. — Za LJubljaneI brW poganja na dom za celo leto 13 fOld.^ za četrt letu 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljanji na dum m rađana 10 kraje, za meaec, 30 kr. za četrt i,na. — Za taje dežele za cel.  loto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah tu ta dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt !tta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiri-otopne petit-vrste 6 kr., če «e oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tibka Dopisi naj se jzvoie Iraukirati. — Rokopisi   e ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši'»Hotel Evropa" Opravništvo, na kat ro na) se blagovni",- t«>M"l»" n«rofo<Ti>     »b »p-nciie, 11 a.     I    dn^nisn-a,lVne reči. jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi*.
Hrvati in Magjari.
Iz Zagreba 1. aprila. [Izv. dop.] Naša vlada je začela politične in sodne nradnike VBled novega ustrojstva deželne nprave nainienavati. Do sedaj so imenovani veliki žnpaui in podžupani. Službene „N.i-rodne Novine" ne morejo dosta prehvaliti srečne roke banove izboru novega uradniškega osebja. „Obzoru" pa nečejo novi uradniki, zlasti veliki župani ne prav dopadati. Res je, da nobeden njih nij odločne politične barve. Valjda so bile Mažuianičn pri izbi ru tudi roke vsaj ni pol zavezane, tako, da naši novi veliki župani brez dvojbe prestavljajo sad kompromisa uiej banom m ogersko vlado. Sicer bodemo pa z njimi celo zadovoljni, če bodo samo pošteno in vestno z deželo upravljali. — Od kar je na Ogerskem Tiszova vlada v življenje stopila, zapazuje se pri nas neko vznemirjenje duhov. Razlog tega vznemirjenja leži v bojazni, da Tisza ne bi morebiti okolo hrvatskega vpra Sanja zopet vrtati začel. Ta bojazen nij brez temelja. Tisza je baje rekel, da je visoka državna politika vse, nagodba pa nič. Če so tedaj nada nagodba z državno politiko ne bode dala v sklad privesti, bo se tudi preko nje gazil«.. Drugo, kar našo bojazen opravičuje, je Ti-szovo energično spoštovanje proti ogerskim ne-niagjai>kim narodnostim. Naj oponentnejši mej njimi so Srbi, in proti tem je Tisza pred vsem drugim roko vzdignil. Kakor je Bitto Slovake na zid pritisnil, ravno tako hoče Tisza Srbe ukrotiti. Bitto je Slova kom gimnazije zaprl, Tiaza pa hoče Srbom upravo s premoženjem „ srbske matice" odvzeti, ter upravo državnim organom izročiti. Kakor TiBza denes Srbom zobe kaže, umi.
i u tri tudi na nas zarežati. Tretje, kar našo bojazen opravičuje je ned«>zvoljenje železnice od Ogulina do Zemlina, katera bi se imela iz prodajnine krajinskih gozdov delati. Oger-ska vlada je rekla, da v delanje te želez niske proge tako dolgo privolila ne bode, dokler ne bo železnica iz Had m Pešte d« Zemlina na levem donavskem obrežji dogotovljena, kar pa morebiti še v desetih letih ur bode. — Vse nekako na to kaže, da se bode stara borba mej Hrvati in Magjari na novo razburila.
Cesarjevo potovanje v Dalmacijo, zauima jako n*ša politične kroge. Kaj ne bi, sai |e Dalmacija celoviti del naše državne skupino. Cesar se bojimo, je to, da Dalmatinci ne bodo združenja s Hrvatsko in Slavonijo kot prvo svojo željo nasproti Nj. veličanstvu naglaševali. Ideja združenja je pač Še vse premilo v Dalmaciji ukoreninjena. Pri n»s se denes glede dalmatinskega vprašanja ta-le kombinacija raz naša: Dvorski krogi uijso — tako se govori — za vtelovljenje Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo, in sicer ne zavoljo na*, nego zavoljo „magjar ortizaga", ki bi po tem združenji premočen postal. To je tudi — če ie namreč ta verzija resnična — grenki sad uaše toliko hvaljene „unije". Z Dalmacijo ne bode — tako se nadalje konjekturuje — Bosna zedinila, ter iz tega teritorija avstrijska sekundogenitura ustvarila, kar je nedavno tudi uže „Augsburgerica" navestila. Bosniško vprašanje ima se namreč pri nas uže kot rešeno, in sicer v omenjenem smislu. Bosna ne bi tedaj niti srbska niti hrvatska postala, nego avstrijska. Bodemo videli, — će doživimo.
Politični razgled.
Notraniije dež«*!«*
V L.jnbliam 5. aprila. CW«r»r/«et? prihod v Trst, o katerem tudi naši denašnji dopisi govorč, je glavni predmet novinarskega dogovora. Vsi večji listi tudi povedo, da se je cesarju predstavila deputacija slovenskega društva »Edinost". Čudimo se le malo poročilu stare „Presse," ki naglasa, da je predsednik tega slovenskega diuŠtva cesarja nemško ogovoril, ('emu, ko je vendar znano, da ces*r hrvatski izvrstno govori in slovensko dobro razumć. Včeraj je bil cesar v Gorici. Glej telegram na drugem mestu.
Iz Mlenette se poroča, da je italijanski kraij prišel z ministrom Mmgbettij>m v nedeljo tja. Princ Hnmbert je bil uže prej v Benetkah. Avstrijski cesar bode sijajno spre-iet. On ima po programa denes ob 11. ari dop6ludne v Benetke priti.
Unski car pride 10. maja v Berlin m poide potem  čez tri dni v Ems v kopel.
frnncostci minister navka Wallon je bil 3. aprila navzočen v zboru učenega društva v Pariza in je govor govoril, v katerem na konci pravi: republika je protest proti revoluciji in vojaški prekuciji.
Francoski list „Journal des Debata" poroča, da jo grof Andrassv nasvetoval, naj vlado sestavijo kongres, ki bodo mej narodne razmere pnpeieve nasproti drsa-vam preiskal in določil. Zlasti Nemčiji (Ati-ilra-<-y bi Bismarku kostanj iz peči vlekel?) • e namreč zdi, da se papež sedaj preveč ltbko v tuje vladanje vtika. Težko, da bi bilo politično, papežu svobodo jemati, katero sedaj vsled garancijske postave uživa.
Iz flmliitlti poroča telegrnf, da je dosedaj vsega vkup 244 oficirjev izstopilo il karlistično armado in prestopilo v francosko mejo. — Če je to res, potem bi bilo kmalu konec španjski domači vojski.
M*i'usovski škofje so v Fuldi svoje zborovanje končali.   Papež jim je dal svoj
Mstek.
Fajmošter.
(Slika iz slovenskega naroda, spisal Medvedov.) (Konec.)
Blizu od tod ima kosce na travu ku. Bližajo se jim kar s palico pa tudi z nogo razbrskuje debele redove, ker tako toplo sveti uže soluce z jasnoga neba. V radost nad obetajočim, dobrim sušenjem izvleč-niaslec žganja iz žej>a in poda Gregu, svojemu staremu hlapcu, naj pije in ie drugima da. Njega ima kaj rad : vse jim prav dela, vse oskrbuje pri farovžu. S-ni. lan? je enkrat skoraj zameni se „jimu ta š -gavec. Otavajepo njegovem mnenji bila uže suha, pa skrbni fajmošter so zmirom gouoi še na mešanje, češ, da otava se su-u le na vilah. „N<> pa se naj suši le na vilah, cr hoče," dejal je Grega nekaj nevoljen, vsadil
vile v zemljo, popade) prut mrve in obelil jo med rogovilo. Fajmošter pa so km in dobrovoljno smehljali se pridnemu in zvestemu hlapcu in — otava je bila suha !
Prišedši zopet domov, pogledajo tudi v hlev, je-li ima živina dovol) klaje, dosti stelje in če uij kako živiuče morebiti ka| bolno. Vsa goved se ozr<\ ko fajmošter »topi v hlev, a hitro izpozuavši ga zopet dalje puli iz poluib jaslij. S*mo „sivka" se vidi nekaj lačna in pretrgana. Stopijo k ujej. Pogledajo: gobec je mi zel in rosnat, tudi koža jei rada gre od reber — uij Oolua, menijo, ter odrijejo sitnega vola „Lisca,u ki je povohal in z ostrim jezik« m i bliznil jih z>.daj po strgnu, ter zdaj sme lUje se jim, kaže uaprčeui smrček, da se mu vidijo beli zobje,
Obzrevši tako svoje gospodarstvo, svoje l|udi in živali, gredo k uiujaku in sedejo ua klopico, gledat pridne bučehce, ki breuče
okolo njih in jim sedajo tudi na žareči nos malo počivat, pa jih nobena ne piči, ker uh uže po tamni obleki in tab j kovom duhu poznajo in rade imajo. Tu sn^mejo tudi brevir s police, pa časi malo pobeio tiste molitve in psalme, latinske.
V tem pride poldne in kosilo. Obed tekue izvrstno in obilen želodec tudi precej zahteva, čeravno so jtdda dostikrat bolj kmetska, ker cenejša, in ker ima nisso nositi se od daleč. Po kosilu radi malo po-sIolć fajmošter, če so sami. Kadar pak imajo znane tovariše v gosteh, tačas je drugače! Kuharica pokaže, da, če hoče, tudi kaj zna. Jed za jedjo, kuhana m pečena govedina, kuretina, pogača in potica pri-roma na mizo in od tod v želodec. Potem vedno boljšega in boljšega in še najboljšega poliček ali pa dva, da lica goro in so glave težke. Pa še teče in teče mej živahnim in radostnim pomenjkovanjem in noslaujem iz
blagoslov in jih opominjal, naj bodo vstrajni. To kaže, da hoče corkev borbo z državo dalje voditi in ne p< pustiti, kakor so ngibali.
IVewnIkn ošahnost to prevzetnost sosednjim državam nasproti je vedno večja. Sedaj belgijski listi poročajo, da je Bismark začel belgijsko vlado zarad tega šolmoštro-vati, ker belgijski listi o Nemčiji resnico pišejo, t. j., nikakor jej ne dobrikajo. Vse je radovedno, kaj bode Belgija tema nasproti odgovorila.
Dopisi.
Iz Notranjskega 4. aprila [Izv. dop.] Včerajšnja volitev deželnega poslanca v Postojni vršila se je precej tiho in mirno. Od 107 volilcev udeležilo se jih je volitve 62. Dosedaj je bila zima in poljsko delo nem >go5e, — zatorej je toplo solnce, ki je včeraj prigrevalo, izvabilo marsikaterega volilca na polje, na mesto na volišče. Od duhovnih gospodov volilcev še polovica nij prišla, ti gospodje imajo zmiraj svoje posebne uzroke, kateri jim branijo priti. Eden se pripravlja za pridigo, drugi mora mrliča pokopati, tretji je prestavljen itd. — nov dokaz, da volilci duhovskega stann najtežje volilčeve dolžnosti opravljajo.
Grasselijev protikandidat je bil Zelen. Ker ga nihče nij hotel priporočati, ponujal se je mož sam na način, kakor do sedaj pri nas Slovencih še nij bilo v navadi. Prišel je na vse zgodaj v Postojno, in tam do 11 ure dopoludne obdeloval vsacega volilca, katerega je vdobil, in kateri je bil potrpežljiv dovelj, da je poslušal njegovo neslano samohvalo in naštevanje njegovih zaslug. Njegova predrznost je bila tolika, daje poskušal volilce, kateri so hoteli enoglasno voliti g. Grasellija še zadnji trenotek za se pridobiti. Njegov trud nij bil čisto zastonj, — priboril si je cele štiri glasove. To vse je storil g. Zelen iz „rodnljubja". Mi, ki sodimo o rodoljubji ne glede na klerikalnost ali liberalnost do-tičnega, mislili smo do včerajšnjega dne bolje o g. Zelenn, da-si so možje, ki ga bolje poznajo, trdili, da je njegovo rodoljnbje le ščit drugih namer. Po včerajšnjem njegovem vse drugo nego rodoljubnem obnašanji, bili smo pa vsi ene misli: Zelen nij vreden nobenega javnega zaupanja več.
Volilci gosp. Zelena so: Juri Dovgan iz Volč, Jakob Magajna, Janez Dekleva iz Sp. Viem in Valentin Sluga iz Dolenje vasi. Ti
debelih  tobakir   noter do debelega popolu dce.   O, nikar ne misli, — fajmošter imajo in hi tudi privoščijo ! In kdo bi jim zavidal, kdo jim zameril?
O navadnih popolndnevih fajmošter zopet pohajajo po gruntu. Kade pipo tobaka, ali tudi pregledajo v „Danici", kdo je to ali ono boljšo „faro" dobil, in kaj novega na svetu je v „Vaterlandu." Včasi si tudi od učitelja „novoerskega" ali od premožnejšega posestnika izposodijo „Slovenski Narod," radi ga bero, a vendar malo poza-bavljajo na „mladoslovence". Sicer pa ne čislajo knjig zlo, ker učeni so davno uže za svoj stan in tisto budanje v papirji jim zdi se sem ter tam čas potrata in mučenje očij. Iz doma odido le malokrat obiskat kacega dobrega prijatelja ob godu; rajŠe pa gred6 po sejmih, bodi si, da kak rep na prodaj ženo, bodi si, da kupujejo katerega. Vselej pak obiščejo žitni in živinski trg, in sploh poizved6 kupe za vsako reč. Prilično kupijo
možje so si zaslužili spominek, in nekdo je zložil njim na čast ta-le evangelij : Jurij je rodil Jakoba, Jakob je rodil Janeza, Janez )e rodil Valentina, vsi štirje so hoteli roditi Zelena, a nijso mogli.
Našemu novemu deželnemu poslanca priporočamo resno delavnost, da bo opravičil zaupanje , katero stavljamo vanj, in osramotil svoje nasprotnike, kateri pravijo, da je dela zmožen, a nece rad delati.
Iz ri-slia 2. aprila. [Izvirni dopis.] Denes okolo devete ure se je pripeljal cesar v Trst. Kolodvor je bil, akoravno je eden najgrših cele Avstrije, jako okusno z vsa kovrstnimi zeliščami in venci, z zastavami in banderi bogato okinčan. Sprejem od višjih osob vojaških in civilnih je bil jako sijajen, od strani ljudstva miren. Cesar se je peljal v palačo namestnikovo. Tam je po sporedu dajal avdijence. Tudi Blovensko politično društvo „Edinost" je šlo in oddalo adreso cesarju.
Za denes (petek) zvečer nameravali so slovenski okoličani in tržaški Slovenci napraviti velikansko serenado z baklami. Toda ker smo Slovenci podloga tujčevi peti, nij bilo nam dovoljeno svojemu vladarja izkazati udanost in zvestobo, iz tega uzroka, ker bi se bil baje laški „nemir" vzbudil ! Kakor, da bi namestništvo ne imelo varuhov miru? Žalostno je za nas tržaške Slovence, da na lastni zemlji moramo tajca igrati, kakor da bi bili le naselbina. Baklada bi bila gotovo sijajna, ako se pomisli, da bi bilo na tisoč okoličanov udeležilo se, zraven pa močan in izšolan pevski zbor, kateri bi bil dve slovenski pesni zapel. — Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da je delal mestni magistrat jako zoper vnako udeleženje pri slavnnstih ali proti podpisovanju kake adrese. V okolici so laški „kapovili" onih vasij, kjer so v soseščini z gradom „Miramar" dobili ukaz, da se ne udeleže odkritja Maksimilja-novega spominka. Tak je tržaški magistrat, to je udanost; to so reprezentanti zvestega mesta Trsta. Hlinejo udanost do Avstrije, ali v srcu je le Italija njih ideal. Pa vlada je nas Slovence vendar tem Lahom izročila, da gospodujejo nad nami!
Osvečava, katera se ravno vrši, impozantna je in velika; na morji so vse ladije v lučicah in balonih raznih barv ; umetni ognji   na  več   krajih,   zlasti lep  vtis dela
tudi kako ponev, kak srp, pa tudi smolnika in vse, kar baš treba pri gospodarstvu. Sami znajo še najceneje kupiti vsako orodje.
Tako je fajmošter poleg dušnega pastirja svojim ovčicam tudi odličen izgled dobrega gospodarja. Njegova živina je najbolj debela, njegova polja najrodovitnejša, hlapci in dekle radi v farovži služijo, ker so žganci zabeljeni. Pa on z ljudmi prosi za ljubo solnce, prosi za pohleven dež, čuti ž njimi, upa in se boji, moli za njih dušni, pa skrbi tudi za telesni blagor njihov : kakor dober oče svojim otrokom 1
Za vse to farmani radi imajo in visoko čislajo svojega gospoda. Ob nedeljah, ko je še največ Časa za kratkočasni razmenek, prihajajo oče cehmošter, župan, boter mo-litvar k njemu pogovarjat se o vremenu, o letini, kaj bodo delali prihodnji teden, in take reči, pa tudi vprašat za dober svčt in
Ipomoč zoper razne bolezni. Fajmošter so namreč tudi nekoliko „padarja". Kes se sicer
električni ogenj, katerega napravija nek umetnik iz Berolin*, nalašč semkaj pozvan. Ule od jutra so vse ladije v prazničnoj obleki ; vso v zastavah vihra in mesto in ljudstvo je v prazničnem odela. Vreme jako lepo in gorko, kar se nij bilo nadejati, ker snio imeli od predpusta sem vedno mrzlo vreme z burjo.
Iz Tratil 3. aprila. [Izv. dop.] Današnji dan je bil prav krasen. Lepo vreme je dosta k slavnosti pripomoglo. Sinočna raznvečava je bila najlepša, kar jih je Trst imel. Pred residentno palačo je bil v prvo letos velikansk ognjemet umetno in okusno napravljen. Na glavnem trgu sta se odlikovala dva velikanska šopka z barvanimi stekli, zraven katerih je štirna v krasnem ognji iz rok kamenitnih podob v baklah puhtel plin. Nad uradom avstrijskega L!oyda je bila umetna velikanska zvezda v tisučerih InČicah. Na morji so bile vse ladije z luči-<• i mi in balončki okrašlene. Posebno so se odlikovali Lloydovi parniki, na katerih so goreli bengalični ognji. Daleč na morji, na nekem parniku pa je sijalo električno solnce, katero je v dolgem žarku Bvetilo po morji, iz lepe pristave na višini v mesto.
Ljudstva je bilo na tisoče po ulicah, in le teško se je naprej koračilo. Okolo po-lunoČi je svečava pojenjala, le pri dolgem jezu nove luke je še v drugi polovici noči gorelo brezštevilno luSIc. Denes zjutraj jo ogledoval cesar vojake, bolnico in novo luko. Na potu k novi luki podala sta mu dva železniška delavca dvo pismi, prvi, ko jo šel, in drugi, ko je kočija v hudem diru bila. Cesar je pismi vzel in v sukno vtaknil.
Ko je cesar ogledal po suhem in na ladiji luko, peljal se je zopet na stanovanje. Kasneje peljal se je k Rlovesnemu odkritju Maksimiljauovega spominka. Ob 12. uri naznanijo kanoni iz grada to slovesnost celemu mestu. Po lepem govoru g. Porente, predsednika komiteta, padejo zagrinjala in pokaže se umetni spominek onega viteza, kateri je brezštevilne dobrote Trstu in okolici delil, kateri je temelj pomorskemu brodovju Avstrije položil, kateri je hotel po svoje osrečiti v novem svetu razdejan navod Mehikancev, a ga jo osoda grozovito prijela in dal je za mehikanski poskus svoje življenje.
Vasi Prosek in Kontovelj bili ste zastopani   pri tem odkritji  v mnogem Številu
nijso učili visoko učenega zdravljenja, pa kaj tudi treba tega, zdaj, ko je „homeopatija" tudi v modi. V Bkrbi za vsakdanjo blagost svojih ovčic so kupili take bukve in homeo-patične kroglice, ki so za vsako človeško in živinsko bolezen, ker „če nič ne koristijo, nič ne škodujejo", baje. Za dva ali tri krajcarje zdravijo kurjo Blepoto, polomljene ude in vseh sedem in sedemdeset jetik. Za to, in ker imajo kot bogoslužni človek takoj za konjederko še največ zaupanja pri svojih furmanih, dobivajo tudi vedno dovolj zdravil-stvene prakse, in hvala bogu! včasi celo srečne, ker kar so samo ob sebi ozdravi, vpiše se na račun homeopatije. Zmedežev ttimen, na primer, je bil zlatenČin. Noben dohtar, noben padar nij mu pomagal, — ker tudi vprašal nij nobenega! Fajmošter pa mu dajo dvanajst belih in celo sladkih kroglic po tri na dan. Ali on, prepričan, da, če ne „vora", mu tudi ta drobnjav pomagati no more, poje  in zavžije kar spotoma
obojega spola v narodnoj obleki. Položile so te dve vasi v hvaležen spomin dvakratna venca na spominek in sicer dekleta a slovenskim napisom: nv spomin vedne hvaležnosti za prejete dobrote, dekleta iz Prošeka in Kontovlja". Drugi slovenski venec, katerega so položili kmetje iz istih vasi, ima napis: ,,v spomin uzornega spoštovanja in vedne hvaležnosti za prejete dobrote. Pro-Beško Konto veljaki kmetje". Razume se samo ob sebi, da to Lahom nij bilo po volji, ali vendar zabraniti nijso mogli, ker je bil tudi spoštovani gospod Nabergoj   v komitetu.
Ni. veliCanstvo cesar je dalje ogledal vse tri ladjedelnice z vsem svojim spremstvom. Ob 0. nri bil je velik obed v cesarjevem stanovanji, h katerem je bil povabljen tndi odbor Miksimilijanovega spomiuka.
Jutri zjutraj odrine cesar s posebnim dvornim vlakom ob 7. uri v Gorico, kjer ga bodo gotovo bolj sijajno sprejeli, kot v Trstu L.ihi.
Kresovi po vseh hribih okolice so aiuoč jasno dokazovali, da slovenski okoličani cenijo svojega vladarja, in da mu, ako zapoje bojna trobenta, priskočijo braniti slovanske bregove Adrije proti vsacemu tujcu.
Iz Tratil 3. aprila [Izv. dop.*| Sreča mi je ugodna, da sem mogel v Trst in sem presvitlega cesarja videl po 9 uri zjutraj, ko se je peljal od kolodvora do namestniskega poslopja, in videl ga tudi popoludne, ko se je vozil mej veliko množico ljudstva. Od strani italijanskega in poitalijan-čenaga t r ž a š k e g a 1 j u d s t v a je bil sprejem jako hladen, eviva-klici so bili redki in borni in slišati le od mladežo. Krepki so bili slovenski živio in hI a v a-klici. A ne le hladnost, nego tudi nelojalen čin se mora tržaškim Italijanom očitati, ker oni so meje dostojnosti daleč zgrešili. Ko popoludne proti 5 uri zapusti tovarno nekega bogatega Grka, katero je zaradi njene znamcuitosti V mašinskej tehniki ogledal, vsede se na voz in vrne po neke j postranskej majhenej ulici po nRivi" proti domu. — Množice je bilo mnogo navzočne, kričalo pouliško pobalinstvo nevivau, a „distingnirano" občinstvo je le zijalo, in demonstrativno pokrivala na glavi obdržalo. Voz cesarjev, kateri se je s srednjo hitrostjo gibal, obsula je pri tej pri-
*) Ta dopis nij od nagega navadnega dopisnika.
Uredn.
vse ob enem in — pomagalo mu je, pravi. — Za kar pa farmani posebno še z nekakim svetim strahom govore in občijo se svojim dušnim pastirjem, to je to, da na skrivnem tako vedo, da gospod fajmošter tudi še kaj več znajo in morejo, kakor samo maše vati in grehe odvezovati. Kar so oni na Kozjem vrbu, je samo enkrat še le jim toča pobila, ali še tačas so gospod fajmošter ravno malo dremali po kosilu ; in ko je onega leta gorel in pogorel Završnik, in so fajmošter prihiteli tjekaj, je plamen poplapolal še tam po plotu euraalo, potem pa je konec bilo ognja in hiše ZavrŠnikove!
PrisUvek. Bog jim daj dobro — Kozje-vrški t t ni' 'št i ■ r so umrli! In čudno, trikrat Čudno — nij oporoke, nij denarja, nij nič! Kuharica sama pravi, da, ko bi ne bila vedno štedila in štedila, bila bi zdaj bera Čica — tako pa lehko Kovačevega Janeza vzame za moža.
ložnosti kopica pouličnih pobalinov, brojil sem jih najmanj 50, na desni in leve j strani so se držali za voz, plezali eden na druzega in nelepo kričali. Svojim očem nijsem hotel verjeti, da se kaj tacega zgoditi more, in še manj, da se kaj tacega trpeti more. Na daleč okrog nijsem zapazil nijenega policijskega organa, kateri bi mladi proletarijat k dostojnosti pozval. Presvitli cesar in gospodje nadvojvodi in drugo spremstvo ne bodo ugodnega vtisa na obraženje in domoljubje laških Tržačanov soboj vzeli.
Popoludne vozili so se trije ministri. Auersperg, Stremaver in de Pretiš v čolnu po morji.   Kaj so ngibali ?
Slovenska zmaga v Ljubljani.
Po šestletne) nedelavnosti smo vendar prisilili narodnjake v Ljubljani zopet k dolu — in zmagali smo v prvem boji. V pon« deljek 5. aprila so bile volitve v mestni zbor ljubljanski in izmej 5 kandidatov so voljeni štirje narodni namreč: gg. dr. Karel lileiweis (s 132 glasovi), Goršič (131), Potočnik (128), Vaso Petričic (127). Peti voljenih je gospod Doberlet (128 glasov), kateri je bil sicer postavljen od nam nasprotne nemškutarske stranke, pa je le prodrl, ker ga česti in spoštuje vse mesto, kajti on nij politikar, nij odločen nemškutar, ampak mu je le bolj za gasilno društvo, mestno godbo in druge humanitarne zavode. On je mož, ki bi ga bila tudi narodna stranka lehko volila in bi bil torej dobil vseh 252 oddanih glasov. — Peti, od narodne strani postavljeni kandidat, mizar g. Regali je dobil 126 glasov, torej mu je manjkalo le dveh glasov do zmage. Gospod Regali je za volilno agitacijo, ki je bila od obeh strani jako živa, tako mnogo storil, da zasluži vse javno priznanje in zahvalo.   Več o vsem tem drugič.
Častitim svojim p. n. volilcem!
Za sijajni dokaz zaupanja, s katerim »te me počastili 8. dan t. m. v Postojni, se Vam iskreno zahvaljujem, ter zagotovi juni. da mi bode vedna skrb, da se vrednega skažem tega Vašega zaupanja.
Če kako posebno zadevo po meni pred si. deželni zbor spraviti želite, prosim, da mi jo na ravnost naznanite.
Z rodoljubnim spoštovanjem se Vam klanja Vaš poslanec
Peter Grasselli.
V L;ubljani 5. dan aprila 1875.
Telegram   Slovenskemu Narodu".
Jx Gorice 4. aprila.   Slovenska deputacija je izročila njegovemu Veličanstvu cesarju kantato, ki so jo imeli peti vsi slo venski  pevci na fJorišIcem,   (ki   pa Lahom za ljubo menda nijso smeli peti. Ur.)
Domače stvari.
— (Dnevni red) I. seje deželnega zb( \ x kranjskega 6. aprila leta 1875 dopo-ludne ob 11. uri je: 1. Otvorenje deželnega zbora po deželnem glavarju. 2. Obljuba novo vstopivšega gosp. deželnega poslanca. 3. Volitev dveh ravnateljev. 4. Volitev dveh verilikatorjev. 5. Naznanila zborničnega pred-
sedstva. G. Nasvet deželnega odbora o voli-
tvi odsekov.
— (Iz Logatca) se nam piše 2. apr.: Denes zjutraj ob 6 uri 10 min. se je »u skozi proti Trstu peljal cesar. Na tukajšnjem kolodvoru so era čakali višji rudarski uradniki iz Idrije, kakor tudi okrajni glavar in nekoliko uradnikov iz Planine. Cesar ie z voza stopil in z uradniki, katere mu je višji rudarski svetnik predstavljal, t. vsacim nekoliko besedil* pregovoril kakor tudi z okr. glavarjem Ogrincem ter se potem zopet naprej odpeljal. Pač obžalovanja vredno je bilo, da na tukajšniem kolodvoru niti male vejice beršlina okinčauia nij bilo.
— (Iz Rajhenburga)  se nam piše:
V četrtek dne 8. t. m. ima okrajno S^vn'ca-Kozje Brežiško nčitelisko društvo v Rajhen-bargu svoj redni shod.
— (Ljubosumnost.)   Piše se nam:
V trern G. na slov. Štajerskem se ie sledeči snnešni, a resnični prigod^k zgodil : Dekle Urška iz P. je zvedel ••, da bo baje njen Hribček Urško iz G. snubil. To io je tako žalilo, kajti ljubezen do fanta jej je pred tremi leti otroka podarila — te se je ona zarotila maščevat' se nid Urško, svoio so-Ijnbnico. Pošto jej ie poslala, da se je bode cvetne nedelje dan na cerkvenem pragu lotila. A ker ae jej je to preoč'tnn zdelo, zbrala si je nrvi dan t. m. jei svoje zobe pokazati. Urška iz G. ide pn navadi v mraku na studenec po vode. Na enkrat pribiti od zndiij dekle iz P., ter jo prijazno vpraša, je li ve kje je Adamova hiša. Urška jej se šk fom na glavi — nič hudega ne sluteča, pokaže hišo — a ona jo v tem trenotku za lepe kite zgrabi, na tla vrže *er jei, akopram se je branila — kričati nij smela, ker ji je z zadušenjem pretila — kite do tal porezala, jei glavo ali z nožem ali h škarjami Soikala in eno kito za spomin hrabrega dejanja snbnj vzela. — Tega dejanja nij hotel tisti večer nihče verjeti, ker j^ bilo prvega aprila.
— (Ob strelj en) je bil na Pšati blizu Linbljane nek hlapec, ko je branil svojo gospodinjo pred njenim lastnim možem, ki jo je ustreliti hotel. Ker je miril, ustrelil je gospodar njega v zgornie Bteguo, da mu je krogla glavno žilo prebila, in nevarno bolan v deželnej bolnici leži.
— (Ponarejevalec bankovcev ujet.) Oni dan smo pravili o nečem ponarejevalcu bankovcev, katerega so prijeli v Celji in poslali ljubljanskoj sodniji. Te dni so zopet enega teh pt;čkov vjeli v Soki na Štajerskem pri posestniku Andr. Iskraču, ki je hotel kmeta pridobiti, da bi mu menjaval in prodajal bankovce, stotake, ter jih trosil mej ljudi. Toda Iskrač se končno vendar prestraši, da je takov posel zelo nevaren, ponarejevalcu bankovcev, ki se jnienuje Fr. Smid, in je iz Poličan doma, pokaže duri, ter ob enem nazuani to sodniji, ki ga je h tro zasačila. Tu se je pokazalo, da je omenjeni ftniid sedel uže prej več let v zaporu zaradi enacega zločina.
— (Velika tatvina na pošti.) V noči 2G. marca so bili na poštnej filijalki na beljuškem kolodvoru ukradene tri denarne vrečice v znesku 3525 gld. 94 kr., ki so bile namenjene za Celovec in Maribor. V enej vrečici, adresovana na okr. sodnijo v Uožcku, je bilo 35 gld. — V drugej je pak bilo mnogo pisem z večjimi in manjšimi de-
namirili zneski, eno pismo celo 8 70 gl. 53 kr. in sicer od druge kompanije 47. polka pešcev v Beljaku, odposlano 47. polkn v Celovec. Tretja vrečica „M. Polj Nr. 2." je bila pa za tatove še najbolj zaniaiva, bilo je namreč v njej 3000 gl., p.tineujoni nekemu Deutschu v Varaždinu, in še mnogo drczili denarnih pisem. — Ako se pomisli način, kraj, nočna doba in prekaujeuost, s katero se je tatvina izvršila, sklepa se, da je tal dobro poznal razmere pri pošti.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
ReTalesciere k Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčenih i Otrocih bres medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetnih; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, ncpre-bavljenje, zaprtje, prehlnjenje, utapanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtogluvjo, silenje krvi v plavo Šumenje v ušesih, slabosti in blcvanje pri nosečiti, otožuost, diabct, trganje, skuj sanje, blcdičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. VVurzerja, g. P. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelitelna, Dr. Bhorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Urč, grofinjo Castle ■tuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih OGob, ho razpošiljava na posebno zahte vanje zastonj. Kratki izkaz iz 8(1.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in ohistnih boleznih, a t. d. pri kamnjn, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo nc samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
VVinchestcr, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna KevaleBcičre jo ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledć vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelstuina.
Bero lin, 6. maja 1858.
Ponavljaje izrekam gledč Revalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ange lstein, tajni sanit svetovalec. Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vašo Revalescičre du Barry po polnama zdrav.
Viljem H ur kart, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra. Učinki Revalescičre du Barrv so izvrstni.
Fer d. Clausbergor, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416.   Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v -Berliner K lin i m c h e VVocheuschri ftu od 8. aprila 1872 to le: „ Nikdar ne zabiin, da je ozdra-
vila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hnjSalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila ■uJBo bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje »zdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in Inpohondriji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojask. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji (hišnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriula Tesnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-na\ ljenji, uespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tcčneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
V plehaatih pniicah po pol funta 1 gold. 50 ki iont. 8 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun jv 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 06 gold, RevaloBCiere-Riscuiton v pušieab a 2 gold. 50 k, .» 4 gold. 50 kr. — Revaleseiere-Chocolatčo v prahi a v ploščicah aa 12 tU 1 gold. 50 kr., 24 tU 2 golo 0 kr., 48 ta» 4 gold. 50 kr., v prahu ia 120 ta 0 gold., na 288 tat 20 gold., — ta 576 tas 36 gola Prodaje 1 Barrv du Barry & CJomp. na l*u->bjl, Wu3!£lHebgaaae št. 8,  v LJubljani Ek •Jihr, v kradel bratje Oboranziuev r, v lat .•.-Kitu Dioehtl & Frank, v Oelavel P. Biro • acher, v I.oncl Ludvig Mullor, v M »ribo n. rt   Morič. v Neranu J. H   s« ock ha u« ov /itKrebu v iekarnici usmiljenih sester, v C'er-novivak pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu,  lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-meyr, v Tenieftvaru pri Jos. v. Papu, mestuemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai dluu pri lekarju dr. A. 11 al ter ju, aakor v vsoi >a-uuh pri  dooiih leaarjih m  »puoorijskili trgovcih udi razpoSilja dunajjka hiia, na      krajo po pošuiil ukazmcah ali povzetjih.
Duuajaaa i)-j5 aprila.
; Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 20 kr Enotni drž. dolg v srebru        .75   „   60 „
1860 dri. posojilo.....112   „   60 ,
Akcijo narodno banke 957   „   — „
Kreditne akcije    ....     241   ,75 a
London........lil   „    5 „
Napol.......... 8    „   86 */• «
C. k. cekini.......5   „   22'/, „
Srebro ... ... 103    . 40
St. 2053.
Natečaj.
Pri deželni sadje- in vinorejski šoli na Slapu se bode oddala z začetkom septembra I. 1875 slnžba |»o.*m«larfa (piiilarju) z
letnim plačilom 80 gold. s prostim stauova-o; c m in s pravico, v šolski delavnici na svoj račun pečar i se z obrtnijo posodarije, kolikor služba to dopušča.
N .teč..ki za to službo naj pošljejo dotične prošjje in dokaze o popolni izurjenosti tu dosedanjem; opravljanji sodaiakega dela, o starosti, o zakonskem ali samskem stanu, o moraličnem življenji in o zmožnosti slovenskega jezika (105—l) do 20. maja
deželnemu odhoru kranjskemu v Ljubljani.
Na dvarazredni narodni šoli v Ulovi Cerltvi pri Cel ji se razpisuje podučitelj-ska služba se alužnino 480 gold. in prostim stanovanjem.
Prositclji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika, imajo svoje dokument rane pročuje po poti predstavljene šolske gospodske najdalje do 30. aprila t. 1. vposlati krajuemn šolskemu svetu v Novi Cerkvi pošta Vojnik.
Okrajni šolski svet Celje,
dne 28. marca 1875. (1C0—3) PrvoBednik : Htm s.
Brivec Mijo Nežič
naznanja občinstvu in p. n. gospodi svojim kundoui, da se je od Šenklavža preselil proč k rotovžu, kjer ima sedaj brivuico v liiai štev. 3, in se toplo priporoča.     (107_1)
V o. k. avstrijskih deželah od visocega ministerstva za notranje 7.«deve povoljena
orlova linija (Adler-Linie).
\<'iiislto traiiMatlaiiticiio parul>ro<liio društvo.
Direktna poštna parobrodna vožnja mej
Hamburgom in Newyorkom
J na krasnih in brzih postnih parobrodih ali parnikih I. razreda, pčzc 3(500 ton in 3000 konjsko moči. 4 Cicllcrt Hm aprila.       llerder 89« aprila.        W iclautl G. maja.
tLeaMiug IS. aprila.   |   Klopatock       5SO. aprila.   |   Uoethe IS« maju.
in dalje vsaki četrtek. 2 Vsaka osoba plača: I. kajuta -iOf> tolarjev, II. kajuta ilOO toarjov, mej-paluba t*0 tolarjov. j Natančnejo se izvč pri iuozcuiHkili ageutili društva in
♦ g"la.-vxiex». ret-v-sia/teljstv-a. v lluint>iu"f£ii9 St. Annen-Platz 1,
X Dopisi in telegrami naj so adresujejo: „Adler-Linie — Hamburg." (4—8)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
t ■ it«1114» liiiznuiillo.
6. aprila 1875.
RazpiHaue službe: Na c. kr vst učiliščnej knjigarni na Dunaji dvo začasne amanuenzia službe i letno plačo »J00 gld., in pridavkom 400 gld., do 18, aprila pri c. kr. dežoineui nauieatiiištvu na Dunaji. — V vrhniškem soškem okraji služba prvega učitelja, z letno plači. 650 gld. in postranskimi dohodki. Prošnjo v šestih tednih okr. šolsKemu svetu za ljub. okolici«.
Tujci.
4. a p r i I a:
Kw°Pi" CJrof iz Kauuo. — Schmit^er iz Warnsdorfa. — Dobnalek V\cts iz Siska.
Pri Nloun: Subic iz Poljan. — Gugliolmo iz Trsta. — Konstantinu iz Dunaja. — Berg iz Gradca. — Kuaveo iz Dunaja. — Ape i/. Planine. — Spadon iz Trsta. — Puc z Planine. — Deutsch il Zagreba. — Pibrovoc iz Krope. — Paeo h Ponoviča.
Pri Malici: Thanger iz Dunaj«. — Goslet iz TroboveH, — Košek iz Dunaja — Pregel iz Gradca. — Kingler iz Dunaja. — Kes er iz Trbovelj, — BOB U Nov. mesta. — Lui iz Kočevja. — Stiono iz Teresiopelna. — L»wv iz Dunaja. — Stein iz Pakraca. — Blrman iz Lvuva. — L6wingor iz Dunaja. — Truska iz Loža. J
. v ..P.ri *ai"o«-elj Jesenko iz Kanižo. — Schmutz iz Celovca. ~ Glo-boemk iz Razdrtega.
iz Ru8kogabttVar'il£e,U dvOPU :   GrobJanžic iz Notranjskega. — Sla\viansky
Izdajatelj in urednik Josip Jurčič.
Razglas.
Podpisano ravnateljstvo f9prve občne zavarovalne banke Slovenije*4 v JJnbljani ne p. časti p. AN n. občinstvu naznaniti, da je gosp.   TI »tijct&l   TB B v- /\
zavarovanj proti „ognju" in zc „življenje*1 v blngor ua-s..IIM1 narodu po moći podpirati bligi volilo.
Pri tej priliki tudi živo priporočamo g. Alltll°«kJil •I<Kl44>> kot našega f.otuvalucga zaHtopmka.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1875.
Ravnateljstvo
„prve občne zavarovalne banke Slovenije".
Lastnina in titsk „Narodne tmkurne*.
r
026