cd Razvijanje dobre tehnike opazovanja
in dokumentiranja otrokovega 0 razvoja in napredka
^ Mojca Lužnik
^ Vrtec TržicC
^^ Nataša Durjava
Vrtec TržiCc
Pri iskanju novih možnosti za kakovostno delo z otroki smo v Vrtcu Tržiic poglobili opazovanje in dokumentiranje otrokovega napredka. Poznavanje otrokovega razvoja je eden kljuCnih elementov, ki nam omogoCa dobro pripravo na pedagoško delo. Želeli smo si preseCi naCin, ki temelji na razvojnih mejnikih, in se usmeriti v razvojno-procesno naCrtovanje pedagoškega dela. Vsak strokovni delavec ima že razvite doloCene strategije opazovanja in spremljanja otrokovega razvoja. Ob poglobljenem delu na tem podroCju se sreCujemo z novimi, jih preizkušamo, nadgrajujemo že obstoječe in hkrati poglabljamo znanje razvojne psihologije predšolskega otroka. Delo sloni na prebiranju ustrezne literature, na timskem sodelovanju in medsebojni pomoli. VzgojiteljiCe usmerjamo v smiselno uporabo gradiva, pridobljenega pri opazovanju, saj to omogoča tudi sovpogled otroka v lasten napredek, načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela, refleksijo o lastnem delu in sodelovanje s starši.
KljuCne besede: opazovanje, beleženje, refleksija, otrok, napredek
Pomen opazovanja otrokovega razvoja in napredka
ProuCevanje otrokovega razvoja se lahko zaplete zaradi dejstva, da se spremembe in stalniCe pojavljajo na razliCnih podroCjih, strokovnjaki loCijo telesni, spoznavni in psihosoCialni razvoj, ta pod-roCja pa so med seboj zelo povezana (Papalia 2003, 9). Nujno je, da jih strokovni delavCi dobro poznamo, da znamo prepoznati od-rašCanje otrok, ki so nam zaupani v varstvo.
V sodobnih konCeptih predšolske vzgoje je otrok izhodišCe vzgojnega dela (BatistiC ZoreC 2002, 1), kar pomeni, da vzgojitelj pri naCrtovanju svojega dela izhaja iz otrokovih razvojnih znaCil-nosti in njegovih potreb. Za takšno naCrtovanje pedagoškega dela mora vzgojitelj otroke v svoji skupini dobro poznati. K upoštevanju otroka kot posameznika, ki ga ne primerjamo z drugimi, ampak z njim samim, nas obvezujejo tudi naCela, zapisana v Kurikulu za
VODENJE 2I2015: 73-88
vrtce (Bahovec, Bregar-GolobiC in Kranjc 1999, 11-17). V opisu na-Cela razvojno-procesnega pristopa beremo: »cilj ucenja v predšolski dobi je sam proces ucenja, katerega cilji niso pravilni in nepravilni odgovori, temvec spodbujanje otrokovih lastnih (simbolnih, fantazijskih in domišljijskih) strategij dojemanja, izražanja, razmišljanja itn., ki so zanj znacilna v posameznem razvojnem obdobju« (Bahovec, Bregar-Golobic in Kranjc 1999, 16). Spoznavanje ravni otrokovega razvoja, napredka in sprememb v razvoju temelji na opazovanju in beleženju tistega, kar vzgojitelj in pomocnik vzgojitelja opazita (Stritar in Sentocnik 2006, 10). Z opazovanjem, beleženjem, spremljanjem in razmišljanjem o otroku spoznavamo in razumemo njegov razvoj ter se izognemo normativnim opisom najpogostejšega pojavljanja dolocenih oblik vedenja, ki so vezane na doloceno starost (Marjanovic Umek 2001, 30).
V clanku predstavljamo primer iz prakse strokovnega dela na podrocju opazovanja otrokovega razvoja. Pri našem delu je še kako aktualno nacrtovanje dela, posledicno pa je pomembno opazovanje otrok: nemogoce je dobro nacrtovati, ce otrok prej ne opazujemo.
Zakaj dejavnost opazovanja otrok v našem vrtcu
V Vrtcu Tržic smo si želeli raziskati nove možnosti za kakovostno delo z otroki. Odlocili smo se za poglobljeno delo na podrocju opazovanja otrok ter spremljanja in beleženja njihovega napredka.
Razmišljali smo, kako bi to dejavnost opredelili v nalogah letnega nacrta. Odlocili smo se za poimenovanje v okviru dela projekta z naslovom Poglej me. Projekt je bil interen - poimenovali smo ga na ravni vrtca.
Med rednimi letnimi hospitacijami sta ravnateljica in pomoc-nica ravnateljice ugotovili, da smo bili v preteklem šolskem letu strokovni delavci pri opazovanju in zbiranju podatkov na zelo raz-licnih ravneh, uporabljali smo razlicne pristope in instrumente. V nekaterih skupinah so bili zapisi o otrocih skromni, pomanjkljivi, veckrat so bile uporabljene sodbe. Nasprotno pa v nekaterih drugih skupinah pripravljajo otroške listovnike, v katerih zbirajo razlicne zapise in dokazila o otrokovem napredku. Listovnike skupaj z otroki uporabljamo vecplastno. Ob njih otrok spremlja svoj napredek in gradi identiteto. Ob njih oziroma z njimi vodimo pogovore s starši. Otrokov listovnik vzgojitelju omogoca boljše razumevanje otrokovega razvoja ter lažjo in kakovostnejšo pripravo na pedagoško delo z otroki in na sodelovanje s starši (Grace in Sho-
res 1998, 13). Želeli si smo, da bi v našem vrtcu vse strokovne delavce spodbudili k razmišljanju o otrokovem razvoju, k boljšemu poznavanju razvojne psihologije ter oblikovanju zapisov o opažanjih, ki nam bodo v pomoC pri našem delu. Pred zaCetkom šolskega leta smo jih zato seznanili s prednostnim podroCjem dela in s projektom, v okviru katerega smo naCrtovali poveCanje kakovosti na podroCju opazovanja in dokumentiranja otrokovega razvoja.
Projekt Poglej me smo zasnovali na opravljeni evalvaCiji strokovnega dela v vrtCu. Vanj so vkljuCeni vsi vzgojitelji in pomoCniki vzgojiteljev; sreCujejo se v delovnih skupinah, ki jih vodijo strokovni delavCi z izkušnjami pri oblikovanju listovnikov, in nekateri sodelavCi, ki so se pred zaCetkom projekta odloCiliza dodatno izobraževanje ter za to, da bodo pomagali drugim. Namen našega projekta je bil razvijati dobre tehnike opazovanja otrok in zapisovanja opažanj. V poletnem Casu sta ravnateljiCa in vodja projekta pripravili smerniCe za opazovanje in oblikovanje zapisov, ki naj bi bile strokovnim delavCem v pomoC. S projektom smo jim hoteli ponuditi možnost, da se nauCijo vzeti si Cas za opazovanje, pomoC-nike vzgojiteljev pa vkljuCiti v ta pomembni segment strokovnega dela ter jim omogoCiti še tesnejše strokovno sodelovanje z vzgojitelji. Izbiro naCina medsebojnega sodelovanja in partiCipaCije smo prepustili posameznim timom, saj so razliCno sodelovalno naravnani, Ceprav ClaniCi oz. Clana tima povezuje skupna odgovornost (Polak 2007, 7).
Organizacija dela
Dogovorili smo se, da bomo v letne delovne naCrte zapisali okvirni naCrt opazovanja otrok. Tako smo na zaCetku šolskega leta zaCeli razmišljati o uresniCevanju Cilja projekta. Za vsakega otroka smo pripravili mapo, v katero vlagamo zapise in druga dokazila o razvoju ter napredku.
Vodja projekta je bila vzgojiteljiCa z veCletno prakso, intenzivno pa je sodelovala z ravnateljiCo vrtCa. Še pred zaCetkom novega šolskega leta sta se pogovorili o ugotovitvah v zvezi z razliCnimi zapisi v skupinah, o nalogah in Ciljih ter o tem, kako strokovne delavCe vkljuCiti v delo pri novem projektu. V vsaki od treh enot VrtCa Tr-žiC sta se oblikovali po dve delovni skupini. Eno je vodil pomoCnik vzgojitelja, drugo vzgojitelj. K še bolj poglobljenemu vkljuCeva-nju v strokovno delo, razmišljanju in spoznavanju otrokovega razvoja ter k razmišljanju o tem, kako otroku pomagati k napredku
in hkrati okrepiti sodelovanje v strokovnem tandemu, smo hoteli spodbuditi tudi pomocnike vzgojiteljev.
Delovne skupine so se enkrat meseCno sreCale na delovnih sreCanjih, ki so potekala med poCitkom otrok, kar pomeni, da strokovni delavci s projektom niso bili obremenjeni popoldan. V okviru projekta smo prebirali strokovno literaturo, ki se je navezovala na delo v projektu. Na sreCanjih smo jo predstavili drugim sodelavcem. Že na zaCetku poglobljenega opazovanja otrok so nekateri strokovni delavci ugotovili, da potrebujejo veC znanja s pod-roCja otrokovega razvoja. Predstavitve strokovne literature so zelo dobro sprejeli, vsaki je sledila strokovna diskusija. Del sreCanj pa je bil namenjen dejavnostim, ki so nas usmerjale v razvijanje tehnik opazovanja in beleženja opažanj, ter izmenjavi dobre prakse na tem podroCju.
Vodje vseh delovnih skupin smo se prav tako sreCali enkrat meseCno, da se je delo v celotnem vrtcu povezalo v celoto. Na sreCanjih smo se pogovorili o tem, kako poteka delo v posameznih skupinah, kje smo in kako bi ga bilo smiselno nadaljevati.
Med šolskim letom so potekale tudi naCrtovane medsebojne ho-spitacije, na katerih so se vodje skupin sreCali s tandemom. Ta sre-Canja so bila namenjena pomoCi, svetovanju in izmenjavi izkušenj. Pred obiskom v skupini si je vsak strokovni delavec lahko pripravil vprašanja, premislil o tem, kje ima težave pri opazovanju in beleženju. Na medsebojnih hospitacijah smo se o teh težavah pogovorili in poiskali skupno rešitev. Težave, ki so jih delavci navajali, so bile v zaCetku šolskega leta povezane predvsem z iskanjem ustrezne strategije opazovanja in zapisovanja. Nekateri so bili obremenjeni s sledenjem smernicam. Dogovorili smo se, naj preizkusijo razliCne metode opazovanja, s katerimi bodo pridobili podatke o otroku in skupini (MarjanoviC Umek 2009, 65). Izmenjali smo si dobre izkušnje, poudarili tisto, kar je bilo pri delu strokovnega delavca dobro. V veCini zapisov so se na zaCetku pojavljale sodbe. Zato smo na delovnih sreCanjih pregledali veC zapisov, jih primerjali, iskali sodbe, se pogovarjali o uporabnosti zapisa pri sledenju otrokovega napredka. Pogovorili smo se o namenu smernic, saj morajo biti delavcem v pomoC, ne pa nekaj, kar omejuje njihovo iskanje novih možnosti za delo. V drugi polovici šolskega leta so strokovni delavci svoje strategije opazovanja in zapisovanja veCi-noma že razvili, težave so se pojavljale le še pri iskanju Casa za opazovanje otrok. Ugotovili smo, da je bolje naCrtovati dejavnosti, v sklopu katerih je potekalo opazovanje, kot naCrtovati le Cas opazovanja (doloCen dan v tednu ali doloCen Cas v dnevu). Pomembno
je bilo tudi sodelovanje v tandemu. Medtem ko se je eden od strokovnih delavcev posvečal opazovanju, je drugi otrokom zagotavljal pomoc, ki so jo potrebovali.
Delo v projektu je bilo povezano tudi z drugimi strokovnimi aktivi, ki delujejo v našem vrtcu. V starostnih aktivih in pri uvajanju samoevalvacije smo načrtovali Izvedbo akciogramov in socio-gramov, s katerimi smo ugotavljali klimo v oddelkih, vkljucenost otrok v dejavnosti in njihov napredek na socialnem ter custve-nem podrocju. Z analizo sociogramov smo pridobili pomembne podatke o otroku: o njegovem odnosu do ožjega in širšega okolja, sodelovanju, odnosu do vrstnikov, o njegovi vlogi, pripadnosti, sprejetosti, aktivnosti, priljubljenosti. Akciogrami so bili strokovnim delavcem v pomoc pri ucenju sistematicnega, kriticnega in selektivnega opazovanja (Adamic in Štefanc 2004, 8-10).
ZaCCetne težave
Na prvem delovnem srecanju so sodelujoci delavci izpostavili vec dilem in vprašanj, na katera so dobili odgovore.
V ospredju je bilo vprašanje glede dodatnih obremenitev, ki jih prinaša projekt. Vecina strokovnih delavcev je bila prepricana, da jih bo poglobljeno delo na podrocju opazovanja dodatno obremenilo in da bo to povzrocilo pomanjkanje casa za druge obveznosti. V odgovoru smo navedli dejstvo, da bi morali, ce hocemo delo nacrtovati razvojno-procesno, vsi vzgojitelji zapise opazovanj že imeti. Spomocjo projekta smo si prizadevali ozavestiti opazovanje in povecati kakovost zapisov. To pomeni, da smo zapisovanje le nadaljevali, poudarek pa smo namenili obliki zapisov.
Naslednji pomislek, ki se je pojavljal v vecini skupin, je bil, da bo opazovanje otroke prikrajšalo za vzgojiteljevo delo z njimi. CCas, ki ga bodo vzgojitelji namenili opazovanju, bi bilo bolje izkoristiti za neposredno delo z otroki. Ker opazovanje zahteva veliko koncentracijo, smo delavcem v smernicah priporocili, naj traja krajši cas. Opazovanjenaj bi trajalo desetminut, lahko tudipetnajst (oziroma po presoji opazovalca), nikakor pa ne vse dopoldne. V oddelku sta praviloma dve osebi, ki cas posvecata otrokom, in medtem ko ena opazuje, lahko druga otrokom zagotavlja vso potrebno pomoc.
Strokovni delavci so prosili, naj jim pojasnimo, kako zapisovati, ker je to za nekatere šibko podrocje. V pomoc so dobili smernice, ki smo jih pripravili na podlagi našega predhodnega dela v zvezi z opazovanjem otrok (opravljene hospitacije ravnateljice, pomoc-
nice ravnateljice ter smernice za delo svetovalne službe vrtca). Te smernice so bile »okvirne«, namenoma ne dokoncne, in so dopu-šcale preoblikovanje v skladu z odlocitvijo posameznih strokovnih delavcev. Posebej smo poudarili, da lahko strokovni delavci glede na namen projekta pri zapisih poišcejo tiste tehnike beleženja oziroma dokumentiranja, ki jim ustrezajo.
Vse strokovne delavce smo seznanili z vsebino projekta, ki je prednostno podrocje našega vrtca v tem šolskem letu. Srecanja, namenjena projektu, potekajo med delovnim casom in se jih zato udeležijo vsi strokovni delavci.
Pojavila se je dilema, kdaj naj bi tandem razpravljal o opazovanju. Opazovanje izvajata oba strokovna delavca v skupini, kar pomeni, da lahko prihaja do razlicnih interpretacij otrokovega odzivanja na doloceno situacijo. Smiselno je, da se o teh razhajanjih pogovorimo in najdemo vzrok za razlicna mnenja. Predlagali smo, da bi strokovni delavci za to izkoristili cas med pocitkom otrok.
V eni od enot se je pojavil pomislek glede prebiranja strokovne literature. Tako kot vsaka znanost se tudi pedagogika razvija in strokovni delavci moramo temu razvoju slediti. Študij literature podpira naše strokovno delo in nam je v pomoc pri poglabljanju znanja. Priporocena osnovna literatura sta bili knjigi Otrokov svet (Papalia 2003) in Razvojna psihologija (Marjanovic Umek 2009).
Hkrati so strokovni delavci opazovanje ocenili kot smiselno, strinjali so se s tem, da je spremljanje mocnih in šibkih otrokovih podrocij pomembno, pa tudi z nacinom posredovanja vsebine strokovne literature na delovnih srecanjih.
Potek dela
Prva dva meseca smo namenili opazovanju. Strokovni delavci so veckrat navedli pomislek, da bodo težko našli cas za opazovanje, hkrati se jim je dozdevalo, da bodo v tem casu neaktivni, kot da ne bi delali. Prav zato smo jim zagotovili dovolj casa, da premislijo, kako bodo opazovali, koga bodo opazovali, kaj potrebujejo, kako se pocutijo med opazovanjem ipd. Ob koncu opazovalnega obdobja so vzgojitelji razmišljali o svojem delu. V refleksijah so navedli, da:
•	se je vecina med opazovanjem pocutila dobro;
•	najveckrat opazujejo spontano;
•	vzgojitelji, ki že zapisujejo, so ugotavljali, da iz zapisov lahko sklepajo, na katerem podrocju je otrok bolj dejaven, koga
manjkrat opazujejo; na podlagi teh ugotovitev lahko načrtujejo določeno opazovanje;
•	ugotavljajo, da so pozorni predvsem na socialno področje -na odnose;
•	veC opazijo, kadar zapisujejo, kot takrat, kadar ne;
•	so pozorni na to, da opazujejo vsa podroCja;
•	potrebujejo zapise za pripravo na pogovorne ure;
•	so bili zapisi že v preteklosti obširni in so zajemali vsa podroCja otrokovega razvoja;
•	so nekateri imeli težave, ker so otroci želeli njihovo pozornost ravno v Casu opazovanja;
•	znajo oblikovati anekdotske zapise, ne znajo pa slediti otrokovemu razvoju in delati zapisov v zvezi s tem;
•	nekateri strokovni delavci poglobljeno opazujejo doloCene otroke tri dni pred pogovornimi urami.
Že po prvih sreCanjih se je pokazala razlika v delovanju vzgojiteljev in pomoCnikov vzgojiteljev. Vzgojitelji so se s sodelovanjem v projektu nekako sprijaznili, pomoCniki pa so bili aktivni v diskusijah, tako po predstavitvah literature kot v iskanju novih poti pri spremljanju otrokovega razvoja. Razmišljali so, kako organizirati Cas opazovanja, kako oblikovati uporaben zapis, želeli so si dodatne primere zapisov. Vendar pa so imeli manj izkušenj z refleksijo.
Po izvedbi prvih medsebojnih hospitaCij so tudi vzgojitelji izrazili željo, da bi si izmenjali dobre izkušnje in da si skupaj ogledali razliCne tehnike zapisov. Strokovni delavCi so povedali, da jim je bila povratna informaCija, ki so jo dobili ob izmenjavi na medsebojnih hospitaCijah, zelo dobrodošla. Dogovorili smo se, da bo vsak vzgojitelj predstavil zapis, ki mu je bil pri sledenju otrokovega razvoja najbolj v pomoC. Zapisi so bili zelo razliCni. Nekateri so si pomagali s fotografijami, ki so bile osnova za zapis. Drugi so povzeli obliko zapisa iz smerniC, dodali podroCje opazovanja, ob konCu zapisali smerniCe za delo, kratek komentar o doseženem napredku ali drugih spremembah. Shranili so tudi kopije likovnih izdelkov, ki dokazujejo otrokov razvoj na likovnem podroCju, rešitev doloCenega likovnega problema. Ogledali smo si videopo-snetke, na katerih je dokumentiran napredek dekliCe v zaznavanju in prepoznavanju oblik ter razvoj njenih motoriCnih spretnosti. Pomembno je, da so vsi zapisi, ne glede na obliko, opremljeni z datumom, kar nam omogoCa Casovno sledenje spremembam v otrokovem razvoju. Predstavitvam zapisov so sledile diskusije, v
katerih so vzgojitelji sami zaCeli razmišljati o ustreznosti zapisa, o njegovi uporabnosti in izrazili prve pobude za to, da bi se seznanili z instrumenti, ki nam omogoCajo spremljanje napredka otrok.
Pred zakljucckom projekta in naccrti
Iz prispelih poroCil delovnih skupin je razbrati nekatere skupne ugotovitve, ki nakazujejo, da so strokovni delavci kljub zaCetnemu odporu delo v projektu sprejeli in so jim nekateri elementi našega dela v pomoC. Vodja ene od delovnih skupin je v refleksiji zapisala, da »smo najprej gradili neko pozitivno naravnanost do dela - do obveznosti, ki nam jih narekuje projekt Poglej me«.
Predstavitve strokovne literature so strokovni delavCi zelo lepo sprejeli. Vsi so se nanje dobro pripravili. V vseh skupinah so se razvile diskusije in v vseh so oCenili, da lahko predstavljeno uporabimo v praksi. Prebiranje strokovne literature bi bilo zato smiselno nadaljevati, lahko tudi v drugih strokovnih aktivih.
Vsi strokovni delavCi menijo, da je opazovanje pomemben element našega dela. VeCina se jih strinja, da je ob opazovanju smiselno tudi zabeležiti tisto, kar opazimo. Najpogosteje je uspelo spontano opazovanje. Strokovni delavCi hkrati ugotavljajo, da so zapisi spontanega opazovanja osnova za naCrtno opazovanje. Po pregledu zapisov spontanega opazovanja hitro ugotovimo, katero podroCje moramo še opazovati, kateri otrok ima na doloCenem podroCju težave, katere izzive moramo otrokom še ponuditi ipd. Vzgojitelji so bili bolj pozorni na odzivanje otrok na okoliCo, njihove dejavnosti in soCialne odnose. Pridobili so boljši pregled nad opazovanimi in neopazovanimi otroki. V skupini je vedno nekaj otrok, ki jih manjkrat opazujemo. To so otroCi, ki se ne izpostavljajo, so vedno v ozadju. CCe vse otroke opazujemo načrtovano, smo pozorni tudi na tiste, ki se nam siCer »skrijejo«.
Izoblikovalo se je nekaj konkretnih ugotovitev in predlogov. Ugotovili smo, daje samostojnost otrok pri opazovanju pomembna. Samostojen otrok ne potrebuje nenehne pomoCi strokovnega delavCa, tako da si lahko ta vzame Cas za nemoteno naCrtno ali spontano opazovanje. Ne samo da je otrok samostojen pri oblaCenju, hranjenju, umivanju, ampak naj bo tudi pri izbiri igre, vkljuCe-vanju v igralno skupino, pri dogovarjanju z drugimi otroki. CCe skupini omogoCimo, da doseže doloCeno raven samostojnosti - ko je mogoCe razpravljati in se pogovarjati - je mogoCe najti Cas tudi za opazovanje.
Na zadnjih sreCanjih smo se pogovarjali o uporabi opazovalne
liste. Pogovor smo sklenili z ugotovitvijo, da moramo vsako opazovalno listo prilagoditi izbrani situaCiji in da nikakor ne moremo uporabiti enake opazovalne liste za razliCne situaCije in razliCne otroke.
Nekateri pri opazovanjih redno uporabljajo akCiograme, ker jim ponujajo veC informaCij o otroCih in skupini kot opazovanje posameznih otrok. Smiselno bi bilo, da to možnost opazovanja obdržimo in razvijamo svoje spretnosti pri izdelavi akCiograma ter poglobimo znanje o tem, kako si z njim lahko pomagamo pri razvijanju soCialnega in Custvenega razvoja otrok v skupini.
VeCina strokovnih delavCev je v Casu, ko je potekal projekt, razvila doloCeno strategijo dokumentiranja razvoja otrok, za katero ugotavljajo, da jim je v pomoC pri njihovem delu. Preizkusili so veC možnosti, izbrali novo, nekateri pa so se vrnili k tisti, ki so jo uporabljali pred zaCetkom projekta, kar pomeni, da si svoja opažanja zapisujejo v zvezek. Med novejše možnosti se je umestila uporaba fotografij in videoposnetkov, ki omogoCajo veCkraten pregled nekega dogodka.
Pomembna je tudi ugotovitev ene od strokovnih delavk, ki pravi, da se je z opazovanjem o otrokovem razvoju nauCila veC kot iz literature, ki se velikokrat omeji na najpogostejše pojavne oblike vedenja v doloCeni starosti.
Strokovni delavCi ugotavljajo, da se je sodelovanje med vzgojiteljem in pomoCnikom vzgojitelja poglobilo. Opazovanje in pogovor o otroCih sta jih povezala v tesnejše strokovno sodelovanje, kar jima je omogoCilo boljše spoznavanje otrokovih potreb, znaCilno-sti in interesov.
PomoCniki vzgojiteljev so menili, da jim je delo v projektu omogoCilo razvoj strokovnih kompetenC. Izmenjava mnenj v tandemu je vodila k boljšemu dialogu in medsebojnemu zaupanju, pomoC-niki vzgojiteljev so postali bolj samozavestni.
Zelo malo je delavCev, ki še vedno trdijo, da siCer opazujejo otroke, vendar jim zapisov ni treba oblikovati oziroma jih ne delajo zase, ker si vse o otroCih zapomnijo. Nekateri Celo menijo, da jim zapisovanje še vedno pomeni obremenitev in zanj porabijo veliko Casa. V prihodnje bodo še vedno lahko iskali lastne strategije opazovanja in beleženja. NihCe od strokovnih delavCev pa ni omenil, da so bili otroCi med opazovanjem prikrajšani za njihovo pozornost in delo.
V nekaj skupinah se je že oblikovala potreba po poglobljeni refleksiji dela, vsekakor pa bomo pred konCem projekta opravili refleksijo v vseh skupinah.
VkljuCCevanje staršev v opazovanje in spremljanje sprememb v otrokovem razvoju
Vse starše smo ob zaCetku šolskega leta na prvem roditeljskem sestanku seznanili s potekom naCrtovanega in poglobljenega strokovnega dela z otroki. VeCinoma so izrazili zadovoljstvo ob tem, da bomo otrokov razvoj spremljali poglobljeno. Pozneje se je pokazalo, da je bila komunikaCija strokovnih delavCev s starši bolj jasna, bolj poglobljena, tudi zaradi podrobnejšega poznavanja otrok ter izdelanih zapisov o njih.
Prav tako je bilo navzoCe spoznanje, kako pomembno je posredovanje informaCij o otroku že v predšolskem obdobju. Posamezni starši so bili bolj dejavno vkljuCeni, tako da so strokovnim delavCem prinašali gradivo (fotografije svojih otrok, pomagali so pri zbiranju materiala za delo, predvsem za doloCene izbrane teme). V skupinah, v katerih so si lahko ogledali videoposnetke, ki so na-stalivvrtCu, so starši povedali, da opazijo tudikaj novega o svojem otroku. Zbrani videomaterial lahko na željo staršev izbrišemo, s Cimer sledimo naCelu spoštovanja zasebnosti in intimnosti, zapisanemu v Kurikulu za vrtce (BahoveC, Bregar-GolobiC in KranjC 1999, 12). Starši (v poroCilu o realizaCiji dela) navajajo, da je bil projekt Poglej me dobro izpeljan in da je strokovni kader pridobil ogromno znanja ter si izmenjal veliko izkušenj.
KljuCCne ugotovitve in implikacije za vodenje
Projekt še vedno poteka, vendar lahko že zapišemo nekaj dosežkov, ki so jih na sreCanjih izpostavili strokovni delavCi:
•	s pomoCjo strokovne literature so nadgradili strokovno znanje na razliCnih podroCjih predšolske vzgoje;
•	ozavestili so pomen opazovanja ter ugotovitev, da so zapisi v pomoC pri pogovornih urah, sprotnem naCrtovanju in opazovanju otrok;
•	veCina strokovnih delavCev je razvila strategijo doslednejšega opazovanja otrok in beleženja opažanj;
•	strokovni delavCi so odkrili nove metode in tehnike dela;
•	strokovni delavCi so zaCeli naCrtovati svoje delo na podlagi pridobljenih ugotovitev.
Z delom v projektu smo dosegli, da je v veCini skupin opazovanje in beleženje opažanj vkljuCeno v delo strokovnih delavCev; ti so ugotovili, da jim mape z zapisi ne olajšajo le priprav na pogovorne ure, ampak z njihovo pomoCjo prepoznavajo otrokova šibka
in mocna podrocja. Z uporabo zbranih zapisov si pomagajo tudi pri nacrtovanju dela v skupini in s posameznim otrokom.
Za strokovne delavce smo v zacetku šolskega leta pripravili smernice, ki naj bi jim bile v pomoc. Zacetki so bili težki in posamezniki so jih slabo sprejeli, ceš da jih dodatno obremenjujemo s pisanjem. Po zacetnih težavah pa se je motivacija strokovnih delavcev povecala, pojavili so se razlicni primeri dobrih strokovnih pristopov, veliko je bilo medsebojnih izmenjav izkušenj. Branje strokovne literature je povecalo zanimanje za poglabljanje prakse, predstavitve literature so strokovnim delavcem odprle nove vidike za obravnavo konkretnih primerov.
Strokovni delavci so zaceli vec razmišljati o opazovanju otrok ter jih sistematicno in nacrtno opazovati. Ocitno je bilo, da se med seboj pogosteje pogovarjajo tudi o strokovnih temah. V opazovanje otrok so se bolj kot v preteklosti dejavno in strokovno kom-petentno vkljucili pomocniki vzgojiteljev, kar jim je dalo doloceno samopotrditev, da delajo dobro in strokovno.
Opazili smo, da jim je uporaba posameznih tehnik odprla nove dimenzije pri opazovanju dinamike otrok, prav tako pa jim predstavljajo konkretno pomoc pri delu s posameznim otrokom.
Poudarjali smo, da morajo biti zapisi o opazovanju kakovostni iz vec razlogov (poznavanje otrokovega razvojnega obdobja, njegovega socialnega vkljucevanja v skupini, zaradi poglobljenih pogovorov s starši). Zaceli smo bolj sistematicno razvijati kriticnega prijatelja, saj smo vsakemu strokovnemu delavcu posredovali povratne informacije (prednosti in možnosti za dopolnitev obstojecih zapisov).
Opravljeno delo, osredotoceno na opazovanje otrokovega razvoja, je bilo usmerjeno:
•	k urjenju v poglabljanju tehnik za opazovanje otrok;
•	k bolj dejavnemu pristopu k otrokom in staršem;
•	k boljšemu pre/poznavanju individualnih razlik med otroki;
•	k naravnanosti k otroku;
•	k boljšemu prepoznavanju otrokovih potreb;
•	k učinkovitemu delu, usmerjenemu k realnim ciljem iz predšolske vzgoje;
•	k izboljšanju pisanja zapisov o otrocih;
•	vec pozornosti smo namenili usvajanju novih (branje strokovne literature) in mobiliziranju obstojecih znanj;
•	poglobilo se je celostno opazovanje in poznavanje otrok.
VeCina strokovnih delavcev se je dela lotila zavzeto, bili so raziskovalni, odkrivali so nove poti. Sodelavci so med seboj usmerjeno sodelovali, se v referenCnih skupinah spodbujali, pogosto so bili humorno in optimistiCno naravnani. Predvsem se nam zdi pomembno, da smo v projekt vkljuCili pomoCnike vzgojiteljev, ki so poglobljeno in intenzivno sodelovali.
Poglobljeno opazovanje otrok je pri strokovnih delavcih izboljšalo tudi vešCine komunikacije in posredovanje informacij o njihovem otroku staršem (Grace in Shores 1998, 20).
Od težkih zaCetkov, tudi posameznih obCasnih odporov, so zaposleni v vrtcu projekt dobro sprejeli. Strokovni delavci so izrazili željo, da bi zapisi v našem vrtcu v prihodnje postali rutinski in ne obveznost.
Cilj, ki smo si ga zastavili na zaCetku, in sicer da bomo razvijali dobre tehnike opazovanja in zapisovanja ter da bomo usmerjeni k otrokom, se je z delom, kot smo ga zastavili, poglobil, zavest o tem, kako je opazovanje pomembno, se je še okrepila.
Novi pristopi k opazovanju in zapisovanju so nas spodbudili k iskanju novih možnosti opazovanja, in to na naCin, ki bi bil za posameznega strokovnega delavca ustreznejši.
Opažamo, da smo s poglobljenim opazovanjem spodbudili strokovno rast in kakovost našega dela pri opazovanju otrok. NaCr-tovanje se je poglobilo, pridobili smo obširne informacije o posameznem otroku. V prihodnje nam bo to v pomoC pri usmerjanju v nove izzive na tem podroCju, znanje pa bomo s pridom nadgrajevali. V ospredje naše vzgoje smo dejansko postavili otrokov razvoj in tako poglobili naCela razvojno-procesnega pristopa v vrtcu. Strokovni delavci so poglobili znanje o znaCilnostih otrok v posameznem razvojnem obdobju (Bahovec, Bregar-GolobiC in Kranjc 1999, 14).
Priloga: Smernice za opazovanje otrok in oblikovanje zapisov Opazovanje otrok
Oba strokovna delavca v skupini skupaj razmišljata in zapisujeta opažanja. Dopolnjujeta se pri vseh dejavnostih, ki so povezane z opazovanjem in zapisovanjem: pri opazovanju otrok, zbiranju informacij in dokazil o otrokovem napredku, reflektiranju, oblikovanju zapisov.
1.	Priporočljivo je, da si vsak vzgojitelj pripravi okvirni na^rt opazovanja, da to po^ne redno in si sproti zapisuje opaženo. Na^rt opazovanja priloži letnemu delovnemu naCrtu oddelka.
2.	Za posamezno opazovanje načrtujemo okolišCine opazovanja:
• kdaj bomo opazovali,
•	koliko ^asa,
•	koga bomo opazovali,
•	situacijo, kaj potrebujemo (svincnik, fotoaparat...).
3.	Opazujemo v pripravljenih situacijah, ki jih načrtujemo. Lahko opazujemo tudi nenacrtovano, ko se zgodi kaj nepredvidenega.
4.	Pred opazovanjem dolocimo, ali bomo opazovali:
•	enega otroka,
•	manjšo ali vecjo skupino otrok,
•	otroka med dejavnostjo na določenem področju kurikula,
•	otrokovo vključevanje in odzivanje v različnih obdobjih dneva (v casu jutranjega prihoda, pri igri...).
Informacije o otroku lahko pridobimo tudi od drugih v vrtcu (od sodelavcev, svetovalne delavke ...). Te informacije dopolnjujejo naše spremljanje otrokovega napredka. Nikakor pa ne sme priti do halo-efekta, torej do tega, da bi otroka ocenjevali ali opazovali na podlagi informacij drugih. Pozorni moramo biti na individualizacijo in diferenciacijo.
•	Opazovanje zahteva veliko koncentracijo. Opazujemo veckrat po petnajst minut.
•	Pazimo, da nismo prepogosto usmerjeni le na posamezno področje otrokovega razvoja.
•	Vsak strokovni delavec si lahko po lastni presoji pripravi instrument za opazovanje (npr. seznam za preverjanje). Tudi opažanja lahko zapisuje tako, kot mu najbolj ustreza.
•	Za ugotavljanje klime v skupini vsaj enkrat letno naredimo akciogram, lahko tudi sociogram.
Zapisovanje opažanj
Delo sloni na timskem sodelovanju. Oba strokovna delavca v skupini opazujeta in opažanja zapisujeta. Pretok informacij v tandemu je nenehen: ce so opažanja različna, poizkusimo ugotoviti, zakaj je tako. To nam je lahko v pomo^ pozneje, ko razmišljamo o tem, kako bi lahko delo z otroki nadgrajevali.
Upoštevamo nacelo enakih možnosti - vsak otrok ima svojo prozorno vložno mapo ali registrator. Vsak otrok ima torej svojo mapo, v katero vlagamo zapise in dokazila o njegovem napredku. Na prvi list zapišemo otrokovo ime in datum njegovega rojstva.
Zapisi so kronološko urejeni. Vsak zapis opremimo z datumom dogodka, okoliščinami, komentarjem vzgojitelja. Lahko zabeležimo tudi podrocje kurikula.
Izogibamo se sodbam (deklica je samostojna, klepetava ...). Otrokove lastnosti opišemo in razložimo. Zaradi avtenticnosti govor zapisujemo dobesedno.
Vrste zapisov: anekdotski zapis, sistematični zapis, intervju, fotografija, avdio- in videoposnetki. Pri sistematicnih zapisih in intervjujih zabeležimo datum, okolišcine, namen opazovanja, lahko tudi komentar.
Prevec fotografij lahko otrokovo mapo spremeni v fotoalbum. Uporabimo le tiste fotografije, ki nam o otroku nekaj sporočajo. Tudi fotografije opremimo z datumom in s komentarjem o okoliščinah, v katerih so nastale. Bolj priporočljivo je, da fotografije hranimo loceno od zapisov, zato dobro premislimo, kaj hočemo z njimi zabeležiti.
Primer anekdotskega zapisa:
Datum: 9. januar 2012 Področje: umetnost
Okolišccine: Prinesla sem male instrumente in jih predstavila otrokom. Jaka si je izbral činele in za^el ritmično udarjati. Izmenicno si jih je polagal na eno in drugo uho. Ponovno je udaril in poslušal. Na koncu si je obe cineli prislonil na ušesa in rekel: »Sendvic.«
Komentar: Pri opazovanju me je pritegnila otrokova zavzetost in njegova izvirna izjava na koncu. Ker so ga mali instrumenti tako pritegnili, ga bom še naprej spodbujala pri eksperimentiranju z njimi.
Primera sistematicnih zapisov: Navajanje na kahlico
Cilj: opazovati deklico pri navajanju na kahlico Datum: 3. marec 2012. Pri previjanju sem vprašala Evo, ali bi šla na kahlico. Deklica je prikimala, nato si je izbrala kahlico, ki sem jo oznanila. Deklica je sedla nanjo, cez nekaj minut je vstala. Kahlica je bila suha.
Datum: 4. marec 2012. Eva se je spet usedla na kahlico, vendar je ta ostala suha.
Datum: 5. in 6. marec 2012. Deklica je odklonila kahlico. Datum: 17. marec 2012. Eva se je na kahlici igrala z dojenčkom, da lula. Njena kahlica je ostala suha.
Datum: 11. april 2012. Eva si je sama poiskala kahlico, sedla nanjo in cez pet minut rekla: »Lulala.« Ko sva pogledali v kahlico, je bila v njej lužica. Obe sva se je razveselili.
Komentar: Bravo, Eva, danes si prvi^ v vrtcu lulala v kahlico.
Preizkušanje sluha Datum: 3. marec 2012
Cilj opazovanja: ugotoviti, ali Neža sliši smer in jakost zvoka Potek dogajanja: Z Nežo pripravim glasbene didaktične igre in jo vkljucim vanje.
Nežina reakcija pri igri Kje je zvonček: Neža je vsakokrat (trikrat) brez težav z zavezanimi očmi poiskala zvonček, ne glede na jakost zvoka.
Nežina reakcija pri igri Piščanček, čivkni: Neža je vsakokrat (štirikrat) prepoznala smer zvoka. Komentar: Neža je v obeh igrah
pokazala, da dobro sliši - zmore doloCiti smer zvoka, reagira tudi na tišje zvoke.
Pri zapisih smo objektivni. Izogibamo se posploševanju in interpretaCijam. Zapisi so osnovani na dejstvih in na našem strokovnem znanju o razvojni psihologiji.
Evalvacija in uporaba zapisov
Dvakrat do trikrat v letu pregledamo zapise o otroCih in opravimo evalvaCijo, v kateri oCenimo,
•	katera so otrokova moiCna in šibka podroCja;
•	katere otroke smo veiCkrat opazovali in zakaj, komu bomo v prihodnje namenili veiC pozornosti;
•	na katerih podroCjih smo opazovali doloiCene otroke, kje otrok potrebuje spodbudo, dodatno pomoC;
•	kakšen napredek je otrok dosegel.
Tako lahko pripravimo naiCrt opazovanja za posameznega otroka v okolišCCinah, ki jih še nismo zabeležili oziroma si o njih želimo izvedeti veCC.
Zapise uporabljamo:
•	pri otrokovem vpogledu v lasten razvoj in napredek;
•	pri delu z otrokom v vrtCu (spremljanje otrokovega razvoja, napredka in uiCenja);
•	pri naiCrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela, vplivanju na razvoj otrokovih kompetenC;
•	pri sodelovanju s starši.
Ob zapisih otrok razmišlja o svojih dosežkih in napredku, hkrati tudi vzgojitelj razmišlja o svojem delu. Z njimi si vzgojitelj pomaga pri izbiri ustreznih dejavnosti, postavljanju Ciljev za skupino in posameznega otroka, pri spremljanju napredka otrok, prepoznavanju ravni njihovega razvoja, potreb, interesov in želja.
Povzeto po Stritar in SentoiCnik (2006). Literatura
AdamiCC, M., in D. ŠtefanC. 2004. »DidaktiCno opazovanje in analiza
pouka: gradivo za hospitaCije.« Študijsko gradivo za interno uporabo, Filozofska fakulteta, Ljubljana. BahoveC, E. D., K. Bregar-GolobiC in S. KranjC. 1999. Kurikulumza vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Urad Republike Slovenije za šolstvo.
BatistiC ZoreC, M. 2002. »Opazovanje otrok in spremljanje otrokovega razvoja v vrtCu.« Študijsko gradivo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. GraCe, C., in F. E. Shores. 1998. The Portfolio Book:A Step-by-Step Guide
for Teachers. London: Gryphon House. MarjanoviCC Umek, L. 2001. Otrok v vrtcu, priročnik h Kurikulumu. Maribor: Obzorja.
Marjanovih Umek, L. 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Papalia, E. D. 2003. Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: EduCy.
Polak, A. 2007. Timsko delo: psihološke razsežnosti timskega dela v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Modrijan.
Stritar, U., in S. SentoCnik. 2006. Otrokov portfolio v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
■ Nataša Durjava je ravnateljiCa VrtCa Trži^. natasa.durjava@guest.arnes.si MojCa Lužnik je vzgojiteljiCa v VrtCu TržiC. mojca.luzniki@siol.net