Leto II. (IX.), štev. 283 Maribor, četrtek 13. decembra 1928 »/VIRA« Izhaja razua nadalje in praznikov vaak dan ob 16. uri Raiva pri petinam Mc. zn. v Ljubljani it tl.<00 V»tU m«—fcia. pfjtaiaa v «p*wH ali po poiti 10 Din, dostavi}«) u 4«« p* »2 Dbi Telefon: Urad«. 440 Uprav® 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati PO uirifk OgUea »pr«t«nw tod! ogtaMl ecMelok .Jutra« ir Ljabtjtftf, PnitnaM tdioa it.4 Cika Ljuba Poleg dr. Korošca igra najžalost-nejšo vlogo v režimu 20. junija Ljuba Davidovič, šef demokratske stranke Dr. Korošec igra svojo žalostno vlogo sam iz lastnega nagiba, ker še ni bil nikdar na političnem torišču, kjer so glavni adut načela. On je predstav nik politične stranke, ki piše prošnje ter pobira za razne usluge plačilo, ka-koršno se ji da. Koroščevi agitatorji hodijo po slovenskih vaseh z »blago vestjo«, da je bolje biti z onimi, k: streljajo, kot pa z onimi, ki imajo vso pravico, a mesto da dobijo, — kar predpisujejo vsi pisani in nepisani za koni — še izgubljajo svoje prvake kot žrtve organiziranih krvavih zločinov. SLS politična šola ima kot glavne predmete: moledovanje, lizunstvo, vse kar spada pod označbo skrajnega oportunizma. Za glavnega nasprotnika radikalov, ie živela vedno svoje samostojno politično življenje kot narod in država. Ljuba Davidovič igra že dolgo veliko vlogo med svojimi rojaki. Ker so Sr-bijanci navajeni na sistem dveh poli-tično-straiikarskih garnitur, je bilo naravno in potrebno, da je postal vo dja radikalom" nasprotne garniture- Za-glavnega zastopnika radikalov, ki so se utopili v korupciji, je bil čika Ljuba že davno kot nalašč. Laskavo ime »dobričina« je primerno in upravičeno za njegovo osebo. Dobričina je, samo da je to dobričina, ki po usodnem slučaju vedno pade v slabe roke. Iti takih rok je v demokratski stranki več kot preveč. V Pašičevi dobi je Davidovič deloma sam, deloma po svojih ljudeh večkrat povdaril razliko med seboj in med »belo bre-do« — med seboj, ki iz politike ni črpal velikega premoženja ter je v vojni izgubil tudi edinega sina in med »Bajo«, ki ima poleg velikega bogastva tudi sina, kateremu je bila »vojna sestra.« In pri tem se je za hrbtom častitega čike Ljube stegovalo vse polilo ravno tako pohlepnih in veriž-niških rok, kakor so roke Rade Pa-šiča in drugih, ki so se skrivali za »brado«. Kolik krik je bil, ko se je Pribičevič ločil od Davidoviča! Na vso moč se je govorilo o izdajstvu in o zahrbtnosti. Sedaj je pa vse jasno. Že tedaj sta bila — danes toliko znana — dva svetova. Svet oligarhije in svet odpora proti njej. Pribičevič je to najboljše občutil in ker položaj še ni bil zrel, kakor jc danes, je sam ne glede na vse strellce od vseh strani usmeril korake v smer, ki je ustvarila sedanji največji narodni pokret v Jugoslaviji. Pribičevič je prvi spoznal, da je Da-vidovičeva stranka brez vsakih načel in idealov, ki bi služili narodu in državi. Davidovičeva stranka se z ra-rikali samo puli za oblastniška mesta in za izkorlščevalne priložnosti — in to je vse. ' Če bi se otresel korupcljonistov, bi bil Ljuba Davidovič lahko postal vodja velikega narodnega pokreta za pravico in svobodo. Pokojni Radič in Pribičevič sta mu ponujala vodstvo. Cika Ljuba je izgovoril mnogo lepih besed, končno se je pa zopet podvrgel slabim vplivom. Davidovičeva vloga je tragična in tragično je tudi z onimi, ki še ne vedo, koliko se lahko polaga na njegove besede in nje-sova dejanja* Velika im&m ManSa STRAŠEN PORAZ BIVŠIH REŽIMOV CEV PRI VČERAJŠNJIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH V RUMUNIJI. BUKAREŠT, 12. dec. Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Ru-muniji je izvojevala vlada vodje narodne kmečke stranke Mama naravnost nepričakovano velike uspehe. Vse ostale stranke so bile popolnoma poražene in nekatere v novem parlamentu sploh ne bodo imele nobenih zastopnikov. Volitev so se udeležile sledeče stran ke: 1. Narodna kmečka stranka, ki je sklenila volilne dogovore z nemško manjšino, cionisti na Sedmograškem in Bukovini ter z Ukrajinci. Vse te skupine so oddale glasove za skupno listo. 2. Liberalna stranka bivšega ministrskega predsednika Bratiana, ki je bila zvezana z Židi v stari Rumuni-ji. 3. Blok generala Averesca, obstoječ iz narodne ljudske stranke ter narodnih demokratov pod vodstvom prof. Jorge. 4. Madžarska lista. 5- Delovni blok, ki predstavlja ekstremno skupino komunistov. 6. Krščansko-na-cijonalna liga, ki je antisemitska. Vrh tega je bilo zastopanih še 10 raznih manjših strank, ki pa spioh niso prišle v poštev. Po rezultatih, ki jih je prejelo notranje ministrstvo danes ob 6. zjutraj, je dobila vlada okrog 85 odstotkov vseh oddanih glasov. Razen vladnih skupin bodo zastopani v novem parlamentu samo še Bratianovi liberalci in Averescov blok, dočitn niti ena od ostalih skupin ni dosegla niti količnika. Liberalci bodo dobili največ 12 mandatov, čeprav so imeli v prejšnji zbornici ogromno večino. Računa se, da bo dobila vlada od 376 mandatov okrog 330. Čeprav je Kraljeua krsna slaua BEOGRAD, 13. decembra. Davi ni bilo nobenih važnejših političnih dogodkov. Ministri so bili ves dopoldne na dvoru, kjer so prisostvovali kraljevi krsni slavi. V narodni skupščini so se vršile razne konference in posvetovanja, nanašajoča sc na bodoče delo narodne skupščine. Sele za popoldne je pričakovati več važnejših konferenc, na katerih bodo voditelji četvorne koalicije razpravljali o političnem položaju. bil Maniu prepričan, da bo imel v novi zbornici sigurno večino, vendar na tako ogromen uspeh niti sam ni bil pripravljen. Volitve so se končale v vsej državi v najlepšem redu in miru. Notranje ministrstvo do danes ni prejelo niti ene pritožbe radi kakih nasilstev pri volitvah. Po vsej Rumunijj vlada med narodom radi velike zmage Mania silno navdušenje. BUKAREŠT, 13- decembra. Notranji minister Vajda je izjavil novinarjem o uspehu narodne kmečke stranke pri volitvah: »Nenavadno velika zmaga je najboljši dokaz, kako popularna je sedanja vlada med narodom. To pa si je Maniu priboril s tem, da je spravil zpl-nne zopet do veljave in da je ustvaril v upravi, kjer je vladal do-sedaj velik nered, zopet' red in disciplino. Liberalna stranka je napenjala svojčas vse sile, da bi diskreditirala opozicijo v inozemstvu in je razširja-Ja o njej najbolj tendencijozne vesti. Toda pri volitvah je narodna kmečka stranka dokazala, da ima dovolj sposobnih ljudi, da vlada. Discipliniranosti stranke se je posrečilo rešiti drža-V0J?rpd anarhijo in uvesti zopet red. Lažnjive vesti liberalne stranke, kakor da bi bili le njeni člani zanesljiva opora kraljevine, je vlada Mania sama U.a^.0^.ovrgla. Volitve same na javno življenje niso imele niti najmanjšega vpliva, ker je bil sleherni človek v državi trdno prepričan, da bo izvoieva-la nova vlada pri volitvah popolno zmago. neizpremenjeno. Gnoj, ki se je nabral na desnem krilu pljuč, so včeraj odstranili operativnim potom, potrebnih pa bi bilo že več operacij. Zdravniki nimajo nobenega upanja, da bi rešili kralju življenje. General Uzun-fTiirkouič prosil za upokojiteu BEOGRAD, 13. decembra. Komandant savske divizije, general Uzun-Mirkovič, ki je bil v zvezi s 1. decemberskimi dogodki v Zagrebu premeščen v Skoplje, je prosil sedaj za upokojitev. Vojni minister general Hadžič dosedaj še ni ho-el ugoditi njegovi prošnji, vendar general Uzun-Mirkovič vztraja pri svojem stališču in zahteva takojšnjo upokojitev. Bolezen angleškega kralja LONDON, 13. decembra. Današnji zdravniški buletin o zdravstvenem stanje angleškega kralja naglaša, da je *cmpifra*ura s*c®r nekoliko padla, vendar je splošno stanje bolnika kljub temu Drugi obrok angleškega posojila BEOGRAD, 13. decembra. Uprava državnih monopolov je prejela danes preko^ Narodne banke drugo tranšo kratkoročnega angleškega posojila za odkup duhana v znesku 270.000 funtov. Požar i/ Sing Singu NEWYORK, 13. decembra. V znani tuka.isnji kaznilnici Sing-Sing je nastal požar, ki je napravil ogromno škodo. Pet kaznilniskih uradnikov je zgubilo pri reševalnih delih življenje in so zgoreli v plamenih. V kaznilnici je skupno 1.600 kaznencev, ki so bili ves čas popolnoma mirni m niso paznikov niti najmanj nadlegovali. * BUKAREŠTA, 13. decembra. V Ficsa-nili je uničil požar veliki mlin Tatovici. a. zna^a 100 milijonov lejev in je uničenih nad 200 vagonov pšenice. Mlin je bil največji v državi. Neštetokrat se je že pokazalo: do-}ro in pošteno je govoril, storil pa ni nič, ali drugi so delali slabo in nepošteno v njegovem imenu. Ne glede na to, koliko od tega sam vidi in občuti, je vse skupaj slabo in žalostno. Ljuba 1 avidovic se ne more udejstvovati v pravem narodnem Dokretu. Izterjevanje davkov. Pišejo nam: Oblastni poslanec Toma’ zin je objavil 7. t. m. v »Slovencu« dolg članek, v katerem se pritožuje, kako davčni uradi derejo kmeta pri izterjatvi zemljiškega in hišnega davka in da mu predpišejo več davkov, kakor jih določa naredba. Navaja tudi 8 slučajev, v katerih dokazuje hudobni namen dav-karskih uradnikov. Namen tega članka je prozoren. Vzbuditi hoče v kmetih sovraštvo napram državnim nameščencem, s čemur pa kmetu ‘ne bo čisto nič pornagano. Ako že hoče SLS s svojimi poslanci kmetu res pomagati, naj izpre-govore v narodni skupščini, pred finančnim ministrom ali pri finančni delegaciji. Klerikalni poslanci naj bi raje delali na to, da bi se davki res pravično razdelili ali vsaj olajšali kmetu, ki že komaj diha pod težo davčnih bremen. Že mesece in mesece sede v vladi in imajo celo ministrskega predsednika, za olajšanje davčnih bremen pa še niso storili ničesar. — Davkoplačevalci. — Vsern udeležencem proslave desetletnice dne 1. decembra v Mariboru, vsem društvom in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli, da se je desetletnica narodnega osvobojenia praznovala tako svečano in mogočno, izreka pripravljalni odbor iskreno zahvalo z naj-prisrčnejšim pozdravom. — Um se je omračil železničarjevi ženi 201etni Angeli Cene iz Studencev. Pozno v noči jo je rešilni oddelek odpeljal v bolnico. Težaven in nevaren promet je danes skozi Vetrinjsko ulico. Ker odvažajo kupe snega, stoji po ulici več vozov — eden ob desni, drugi ob levi strani. Med terni vozovi se morajo viti avtobusi in drugi vozovi kakor kače. Posebno težko je onim, ki vozijo po ulici navzgor, ker nimajo razgleda. — Sum umora. Josip Nerat, 20 letni delavec iz Sv. Petra pri Mariboru, ki so ga v nedeljo na kraju Melja našli kot utopljenca v Dravi, je najbrž žrtev zločina in ne nesrečnega slučaja, kakor se je sprva mislilo. Ob vodi so našli klobuk, ki pa ni njegov in tudi iz drugih okolščin se da sklepati, da se je Nerat z nekim človekom boril in da je bil vržen v vodo. Aretirali so sedaj nekega hlapca, ki je nekoč grozil, da bo Nerata ubil. — Opozorilo za nakupovalce radio-apara* tov. Proti tvrdki »Radioversandhaus E. Grab & C. Rottloff v Berlinu N. 4,Gar-tenstrasse 100« se je pritožilo več naročnikov, češ da ni točno izvršila naročenih dobav. Tvrdka je tudi v raznih časopisih ponudila brezplačno dobavo radio-aparatov v reklamne svrhe in je zahtevala od interesentov, ki so se prijavili na taka vabila, 200 Din za kritje stroškov. Po informacijah zagrebškega nemškega konzulata ni imenovana tvrdka vpisana v trgovskem registru in se interesenti pred sklepanjem kupčij s to tvrdko svarijo. — Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem, ki se je vršil drte 11. t. m. v Mariboru, je bilo prignanih 9 bikov, 4 konji, 105 volov, 31S krav in 5 telet, skupno 441 komadov. Prodanih je bilo 197 glav, od teli za izvoz v Avstrijo 36, v Italijo pa 46. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 7.50—8, pol-debeli 7—7.50, plemenski 6.25—6.75, biki za klanje 5—7, debele klavne krave 6.25—6.50, plemenske 5.50—6, krave za klobasarje 3—4.50, molzne 5.75—6, breje 5.75—6 Din. — Slepar na debel® ZANIMIVA POROTNA RAZPRAVA PROTI BIVŠEMU POLICISTU IN FI-NANCARJU JOSIPU PLEVNIKU, KI JE OBTOŽEN CELE VRSTE SLEPARIJ, PONEVERBE, KRIVEGA PRIČEVANJA i. t. d.! Mariborski iti Današnji dan je v porotni dvorani zopet zanimivejši. Saj ni čuda, ko gre za sama zvita sleparska dejanja moža, ki ie bil nekoč sam služabnik pravice, ki pa je kmalu potem, ko je odložil uniformo policista oziroma financarja, pozabil na kazenske predpise in pričel sam kandidirati za kriminal. Tako se je 38-letni Josip Plevnik znašal v preiskovalnem zaporu. Obtožnica proti Plevniku je tako obširna, da jo je moral javni obtožite!] v utemeljevanju obtožbe razdeliti na štiri dele. Prvi del razpravlja o bolj ali manj premetenih sleparijah, drugi o krivih pričevanjih, tretji o poneverbi in četrti o prestopkih zopet javne naprave in na-redbe, ki jih je obtožen Plevnik. Obtoženec je bil po odsluženju vojaščine nekaj časa pri policiji in financi. Pred nekaj ‘leti se je doma v Veračah, okraj Šmarje pri Jelšah, poročil — a kmaiu zapustil ženo in otroke ter se preselil v Maribor, kjer je prevzel od neke praške in neke zagrebške banke razprodajo obveznic vojne škode in tobačnih srečk. Pri tem svojem poslu je prišel širom Slovenije. ZglaŠeval se je pri starih, neukih od prometa oddaljeno živečih ljudi in izrabljal njihovo nevednost in preveliko zaupljivost. Obljubljal jim je najrazličnejše, popolnoma nemogoče stvari, ki jih ni niti mogel, še manj pa nameraval priskrbeti. Tu je obetal, da jim bo pripomogel k vrnitvi vojnega posojila, tam k izplačilu velike pokojnine za padlega sina itd. itd. Povsod pa so mu morali potegnjeni reveeki naprej plačevati po par sto dinarjev »za kole-ke«. Ker je možu tekel jezik kot namazan in mu je vse križem kražem verjelo, se je vrgel Plevnik še na drugo polje. Pričel je zalezovati neizkušena dekleta, jim zagotavljati ljubezen ter obetati zakon, češ da je še samski. Tudi tu je izvabil mladenkam velike denarne zneske. Tako je n. pr. Plevnik spoznal v Ljubljani neko Ano Matko ter ji izvabil čedno vsotico 10.000 Din. Dejal ji je, da jo bo poročil in da smatra ta denar ie kot^ posojilo... Istotam se je seznanil z Elzo Šalamon ter ji pod pretvezo, da jo poroči, izvabil 500 Din. Glede sleparij s srečkami in obveznicami je navedenih v obtožnici sedem slučajev: v Slemenu, Rimskih Toplicah, Gabernem, Stanišah, Štefanji gori itd. Seveda mu je tudi to poslovanje vrglo nekaj tisočakov čistega. Glede krivega pričevanja in poneverbe je bilo pa takole: Plevnik je imel pri razpečavanju obveznic tudi svoje nastav ljence, ki so mu pošiljali izkupičke prodanih papirjev. Tako mu je poslala lanskega avgusta njegova potnica Prau-stova skupno 4.255 Din, kateri znesek bi bil moral odposlati Plevnik banki v Zagreb. Mož pa je obdržal denar zase, Praustova je prišla lani v kriminal radi neke goljufije. V procesu proti njej je bil dvakrat zaslišan kot priča Plevnik. Da ne bi prišlo na dan, da je tudi on udeležen na tej goljufiji Praustove, je obakrat izpovedal pred sodiščem neresnico. Praustovo je letošnja pomladanska porota v Ljubljani zašila na eno leto težke ječe, Plevnik pa je ostal za enkrat Še prost... Razen teh treh vrst hudodelstva je obtožen Plevnik še tudi prestopka, ker se je izdajal na raznih stanovanjih v Mariboru za samca in pod tujim imenom Današnji porotni senat je sestavljen, tako-Ie: predsednik podpredsednik okr. sodišča dr. Pichler, voianta dss Zemljič In dss dr. Fombak. Zapisnikar pravni praktikant dr. Mlinar. Plevnika je zagovarjal odvetnik dr. Koderman; obtožbo je zastopal namestnik državnega pravd-nika g. Sever. Zasliševanje Plevnika je trajalo do 'desetih dopoldne. Nekatera očitna dejanja Plevnik odkrito prizna, druga — zlasti oni prejeti denar od deklet — pa smatra kot posojila,' ki jih doslej ni mogel vrniti. Senat je predložil porotnikom sedem vprašanj z mnogimi podvprašanji. V polurnem posvetovanju so porotniki vsa vprašanje soglasno potrdili vsled česar je bil obsojen Plevnik na 6 let težke ječe. Detomor u Dornojincih Antonija Kovačeva, 2lletna hči posestnika iz Domanjincev, okraj Murska Sobota, je obtožena hudodelstva detomora in hudodelstva obrekovanja. — Koncem oktobra t. 1. se je raznesla v domači občini govorica, da je obdolžen-ka odpravila svoj telesni plod. 2e prej so splošno govorili, da je v blagoslovljenem stanju, česar pa ona ni hotela priznati nikomur. Preiskava je dognala naslednje: V noči 22. oktobra je Kovačeva porodila dete ženskega spola in ga zagrebla v pepel pod kuhinjsko krušno pečjo. Obtoženka prizna dejanje trdeč da ga je izvršila pri zavesti, ker se je spomnila pisma svojega fanta, ki ji je zagrozil, da ne bo skrbel za otroka. Dozdevni zakonski oče pa odločno zavrača, da bi ji bil kaj takega pisal, še manj pa da bi ji bil kedaj rekel, naj spravi otroka s sveta, kakor je to izpovedala obtoženka orožnikom in na okrajnem sodišču v Murski Soboti. Rezultat priobčimo jutri. Poneuerba pri k/rdfci Ornik K včerajšnjemu poročilu o porotni razpravi proti Marici WeiB, bivši trgovski potnici znane solidne mariborske tvrdke Ornik, dostavljamo naknadno še sledeče: Da se števiike o oškodovanju tvrdke Ornik niso ujemale z onimi, katere je navedel g. Ornik pri preiskavi, je popolnoma umljivo, a ko se upošteva dejstvo, da so bile od začetka preiskave — pred tremi meseci — naknadno ugotovljene še marsikatere razlike. Mnogo strank je namreč šele pozneje obvestilo tvrdko o zneskih, ki so jih izplačali gospej WeiB, a jih ni izročila. Kar se tiče poslovnih knjig tvrdke, so iste v največjem redu, o čeinur se bodo lahko prepričali tudi sodni izvedenci. mariborsko glečaiisče REPERTOAR: četrtek, 13. decembra ob 20. »Švejk«, ab. A. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Petek, 14. decembra ob 16. uri »Hlapci«. Dijaška predstava. Sobota, 15. decembra ob 20. uri »Hlapci«. Delavska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 16. decembra ob 15. uri »Jesenski manever«. Znižane cene. Kuponi. ^ — Ob 20. uri »Adieu Mimi«. Kuponi. Torek, 18. decembra ob 20. uri »Dover-Calais« ab. B. Premijera. »Dover - Calais«. Na zanimivem kraju, pri zanifhivih ljudeh se dogajajo zanimive in čudne reči. Ko se dvigne zastor vidimo razkošno parno jahto »Ulix« ki plove s pojno paro na odprto morje. Na to jahto, kojc lastnik je »ijudožre« Sandercroft, ki že 20 let ni stopil na kopno in ne pušča na krov nobenega »civilista«, zlasti ne žurnalistov in žensk se z zvijačo prikrade mlada bojevita Gladya O’ Halloran, reporterka londonskih in njujorških časopisov. In prične se boj med starokopitnim Sandercroftom in mlado bojevito novinarko, boj med staro in novo generacijo... V lapidar-n:h dramatičnih prizorih zmaguje ženska nad moškimi. Zastareli, okorni nazori se rušijo pred bojevito revolucionarko. Na posled podleže vsa posadka — ženski ki končno izjavi, da bodo bodočo revolucijo dvignile^ ženske. — Delo, za katero je gledališče nabavilo nove dekoracije in kostume, zasluži vso pozornost občinstva. V glavnih vlogah nastopita gdč. Starčeva in g. Skrbinšek. Režira g. Kovič, Dijaška predstava. Kot prvo dijaško predstavo v tej sezoni vprizori Narodno gledališče v petek, 14. t. m. ob 3. pop. v proslavo lOletnice smrti njegovo dramo »Hlapci«. Pred predstavo govori o Cankarju g. prof. Dr. Maks Kovačič. Patek 14. Valifca kavarna Svengali Velika kavarna Petak 14. Haue obrtne prauice u fDari-boru Meseca novembra so bile izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: Pelan Marta, strojno pletenje in vezenje, Slomškov trg 6; Cilenšek Ludvik, branjarija, Belnavska cesta (Baraka); Besednik Adela, trgovina z gumijevimi in drugimi predmeti, Vetrinjska ul. 20; Kresnik Karol, trgovina z mešanim blagom, Frankopanova ul. 42; Trošt Janko, posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin, Vrazova ul. 3; Penko Franjo, čevljar, Dvorakova ul. 4; Žlender Franc, trgovina z mešanim blagom, Koroška c. 47; Kralj Natalija, trgovina s papirjem in drobnarijo, Tržaška c. 3; Slik Franc, trgovina z mobilijami, Krekova ul. 6; Slik Franc, tapetmk, Krekova ul. 6; Vodopivec Emil, informacijska pisarna v svrho dajanja pojasnil o kreditnih razmerah firm, Aleksandrova c. 32; Spitzer Marija, frizerka, Frankopa-Jnova ul. 42; Pinteir Anton, trgovska agentura in komisija, Sodna ul. 23; Horvat Otmar, trgovina z železnino Ktalia Petra trg (pok. zavod); Neudauer Alojzij, trgovina z lesom na debelo, pod imenom »Jugoles«, jugoslovanska lesna industrija, Cankarjeva 1; Polajžer Ludvik, izvošček, Mlinska ul. 17; Novak Feliks, branjarija, Frankopanova 55; Kompara Marijo, strugar, Tržaška c. 8; Kukovič Josip, trgovska agentura in komisija,. Aleksandrova 18; Drevenšek Anton, sedlar in tapetnik, Tržaška c. 8; Novak Jurij, čevljar, Jezdarska ul. 8; Girstmayer Franc, trgovina s parfume-rijskimi izdelki, kozmetičnimi predmeti, papirjem itd., Stolna ul. 6. — Izbrisane pa so bile meseca novembra sledeče obrtne pravice: Penko Ivan, trgovina z mešanim blagom, Gosposka 46; Besednik Adela, trgovina z gumijevimi in drugimi predmeti, Vetrinjska ul. 20; Penko Ivan, trgovina z delikatesami, Krekova ul. 7; Amer Franc, mesar, Glavni trg; Pišlerič Franc, branjarija, baraka na križišču Einspielerjeve ul. in Meljske ceste; Pollak Emerik, ključavničar, Melj ska cesta 12; Glogovšek Frančiška, pralnica, Prečna 5; Roy Katarina, prodaja jajc itd., Glavni trg. Pevski zbor Glasbene Matice se pripravlja na proslavo desetletnico svojega obstoja. Veliko je število onih, ki So tekom teh desetih let sodelovali kot člani Matičinega zbora in se iz tega ali onega vzroka absentirali iz njegovih vrst. Ob tej priliki vabimo vse prejšnje člane, rutinirane pevce, da zopet vstopijo v naše društvo. Tudi novi člani, dobri pevci in pevke, so nam prisrčno dobrodošli. Redne vaje so: moški zbor vsak torek, ženski v sredo, mešani pav petek ob 20. uri. Odbor. — Vodnikovo knjige. »Ljudska knjižnica« v iVIariboru izroči na podlagi potrdila vsem, ki so plačali članarino v knjižnici ali pri g. A. Dole-zalu, ob uradnih urah knjige Vodnikove družbe, ki so že prispele v Maribor. — Predavanje o Mount Everestu. Zimskošportni odsek SPD je zasigural predavanje angleškega kapitana Finchla o ekspediciji na Mount Everest v letu 1924 za dne 8. januarja 1929. Predavanje se bo vršilo v veliki Unionski dvorani ter prosimo razna društva in korporacije, da se pri svojih prireditvah na to predavanje ozirajo. — Zhnskoturistlčno predavanje g. A. MAhna. Predavanje, ki ga je priredil zimskošportni odsek SPD minuli petek, je u-spelo v vsakem oziru kar najboljše. Pre dava teli je s pomočjo številnih krasnih slcioptičnih slik predočil poslušalcem vso krasoto, ki jo skrivajo v žitni velikani Alp, seznanil jih je pa tudi z vsemi ne-prilikami in nevarnostmi, ki prete njihovim obiskovalcem v zimi. Pot. ki jo je predavatelj prehodi! na smučeh v družbi še dveh spremljevalcev od dunajskega Snežnika do Montblanka je biltL dolga 2600 km ter je trajala 146 dni/ kar •udi najboljši domači zimski športniki smatrajo kot nekaj izrednega in za naše razmere skoro neizvedljivo. Prav v velikem številu navzoče občinstvo je izvajanjem predavatelja sledilo z veliko pozornostjo ter ga nagradilo z burnim o-dobravam-un in ploskanjem. — Proslava 60fetnice skladatelja Oskarja Deva se bo vršila v soboto, 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v obliki prijateljskega večera. Pričetek ob 20. uri. Ker se vabila ne bodo razpošiljala, vabi pripravljalni odbor tem potom vse njegove prijatelje in znance ter vsa kulturna društva, k čim številnejši udeležbi te prireditve. — Mi in naši »Neme«. To je naslov 32 strani obsegajoče bro-šurice, ki jo je pravkar izdala Narodna odbrana v Mariboru in jo namenila pred vsem slovenski mladini in našemu preprostemu .zlasti kmetiškemu ljudstvu, Krvavo potrebna je bila ta brošura, saj podaja v kratkem obrisu preteklost in sedanjost vsega lažinemškega vprašanja v naših krajih. Zadnji Čas je, da se pokaže naši javnosti — oni, ki ne vidi, in oni, ki noče videti, dejanskega položaja — zakaj nam je še vedno treba stati ob braniku naših narodnih interesov zoper nemško pustolovstvo in nemške hujskače. Prepričani smo, da se bo za to bro-šurico zanimalo zlasti dijaštvo, ki naj jo posamezno kot tudi preko svojih organizacij in krožkov ob sodelovanju podeželskih narodnih društev v čim večjem Številu razširi med slovensko ljudstvo mariborske oblasti! Naj ne bo Slovenca, ne mladega ne starega, ki ne bi čital tega zvezka, ki se dobi po 4 Din kakor v vseh drugih slovenskih knjigarnah tako tudi pri Tiskovni zadrugi na Aleksandrovi cesti 13. — Otvoritev brzojava in telefona Zreče. Dne 6. decembra je bila pri pošti Zreče (okraj Konjice) otvorjena brzojavna in telefonska služba. Dodatek k telefonskemu imeniku direkcije Ljubljana. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je izdala »Dodatek k telefonskemu imeniku«, ki vsebuje vse izpremembe (nove postaje, centrale, relacije in odstranjene postaje), ki so nastale do okt 1.1. Dodatek se prodaja po 3 Din pri javnih telefonskih govorilnicah vseh večjih pošt v Sloveniji in Medjimurju. Kjer se ne prodaja, se lahko naroči s posredovanjem pošte dotičnega kraja pri kaki drugi sosedni pošti, ali pa naravnost pri ekonomatu direkcije v Ljubljani. — Na progi Pragersko - Kotoriba - Nagy. kanizsa vozi pričenši s 16. decembrom trikrat na teden in sicer vsako nedeljo, sredo in petek do vključno 7. aprila 1929 brzi vlak št. 202-1105 in počenši s 19. de. ceinbrom trikrat na teden in sicer vsak pondeljek, sredo in soboto do vključno 10. aprila 1929 brzi vlak štev. 1106-203. Oba vlaka imata na Pragerskem zvezo že na postoječa dnevno redno vozeča dunajska brza vlaka št. 505-606 odnosno 605-506 proti Ljubljani, Trstu in Benetkam do Nice na Francoskem in obratno. Ravnotako je v Nagykanizsa direkt na zveza do odnosno od Budimpešte. -l°Zni xr,cc* je s*ccteČi; V smeri Budimpešta - Nica: Budimpešta odhod ob 7.35; I ragersko odhod ob 14.49; Ljubljana g], kol. odh. ob 17.27; Trst odhod ob 21.50; Nica prihod ob 18.23. V smeri Nica-Budimpešta: Nica odhod ob 7.40; Trst odh. ob 7.30; Ljubljana gl. kol. odhod 12.08; Pragersko odh. ob 14.58; Budimpešta prih. 21.55. Ob zgoraj določenih dnevih vozijo navedeni vlaki spalni voz Budimpešta - Nica, direktni votniški voz I. in II. razreda Budimpešta - Ventimiglia in direktni potniški voz HI. razreda in jedilni voz Budimpešta - Pragersko. _______ Vozni red teh vlakov je razviden iz »Razglasa«, ki je izvešen pri potniških blagajnah. — Zabavni večer. Zimsko športni odsek ISSK Maribora priredi v soboto 15. t. 111. zabavni večer s plesom v dvorani Zadružno gospodarske banke, na kar opozarjamo vse prijatelje športa. — 2383 Pri obolenji! želodca in črevesj pomanjkanju teka, neurejene stolice bolečinah v telesu in pri vseli žcloc slabostih pomaga že pol čaše nar Franc-Jožefove vode k temeljitemu ščenju. Mnogi bolniki zatrjujejo ii bolnicah se je izkazalo, kako koristr blagodejna je Franc-Jožefova voda. Dobi se v vseh lekarnah /rečna v nesreči PRETRESLJITI DOŽIVLJAJI DVEH POLJSKIH EMIGRANTOV V PARIZU. Pariško policijsko nravstveno sodišče Je razprawlja!o te dni o tragediji ljubosumnosti, ki je imela strašne posledice. t)va človeka sta po nesrečnem slučaju izgubila vid in sicer eden deloma, drugi pa popolnoma. Pasivni udeleženec te drame je izgubil eno oko, aktivni pa obe. Ta tužni dogodek se je odigral med poljskimi naseljenci. Pred leti se je priselil iz Galicije v Pariz neki Melers. V mestu na Seini je našel prijateljico iz svojih mladih let, Rozo Pliner. V tujini sta takoj zopet obnovila prijateljstvo, ki je postalo še prisrčnejše kakor nekdaj. Roza je postala Melersova ljubica. Štiri leta sta živela v neskaljeni sreči, dokler ni počilo. Nekega večera je namreč odšla Roza z njegovim tovarišem Stegma-nom, ki se je istotako doselil iz Poljske, v kino. Od tega trenutka je postal Melers silno ljubosumen. Njegovo razburjenje pa se je še povečalo, ko je opazil, da ima Reza njegovega tekmeca tudi rada. In ko je lepega večera zvedel, da sta odšla zopet v kino, je zdirjal ves razkačen domov, vzel svoj samokres in pohitel pred kino, da počaka Rozo in Stegmana. Tragedija je bila neizbežna. Čim se je parček pojavil iz kina, je oddal Melers strel na svojega tekmeca, nato pa pognal še scbikrogljo v glavo. Stegman je izgubil levo oko, Melers pa obe. Ker pa konflikt ni končal s smrtnim izidom, Melers ni px;išel pred porotnike, temveč pred policijsko nravstveno sodišče. Epilog te drame je bil zelo žalosten in,pretresljiv. Obtoženec je nudil strašen pogled, nič manj obžalovanja vredna pa ni bila tudi njegova žrtev. Zanimivo je bilo zasliševanje gdč. Plinerjeve, radi katere je prišlo do tako krvavega obračana med obema poljskima emigrantoma. Opisala je svojega ljubavnika Me-lersa kot dobro in nežno bitje, ki je po njenem mnenju mogel izvršiti dejanje le v podzavesti. Naravnost presenetil pa je s svojimi izpovedbami Stegman, ki se je izogibal vsake besede, ki bi mogla Melersu še povečati njegovo gorje. Prosil je celo sodnike, da naj bodo proti njegovemu nasprotniku čim milejši in blažji. Branitelji obtoženca zato niso imeli težko stališče. In res je sodišče obsodilo Melersa, upoštevajoč izredne olajševalne okolnosti, samo na 13 mesecev zapora in še to samo pogojno. Ko je Melers zvedel za razsodbo, je pokleknil in se zahvalil tako sodniku kakor tudi svojemu nasprotniku. Nato je objel Rozo Pliner in svojega tovariša v nesreči ter podprt na eni strani od Roze, na drugi pa od Stegmana, zapustil dvorano. Razvoj razprave, še bolj pa poravnava med obema bivšima tekmecema, ki sta postala nesrečna za vse življenje, je napravila ne samo na navzoče občinstvo, temveč tudi na sodnike same najgloblji utis. Cjubauna tragečija u filpah BERLIN, 12. dec. V Predarlskih sipah se je odigrala zagonetna drama, ki vzbuja veliko zanimanje kriminalnih oblasti. Visokošolca Viljem BaB in Joahim Schmidt iz Berlina, dva izredno nadarjena dijaka, ki sta študirala s pomočjo ustanov nemškega naroda na univerzi v Tiibingenu, sta se tamkaj seznanila s studentinjo Lucijo Gramlich, istotako silno inteligentnim dekletom. Vsi trije so bili člani protialkoholnega iu protinikotinskega društva. Poleti so napravili skupen peš-izlet v Predarlske alpe in potoma prenočevali v skupnem šotoru. Končno 'so se ustavili v kraju Partennen pri 'Feldkirch.i. Tu je medicinec BaC, ki ,sc je tekom potovanja platonično zaljubil v Gratnlichovo, nenadoma opazil, da je ona svoje srce že poklonila Schmidtu. To ga je duševno popolnoma strlo. Ločil se je od obeh in je od tedaj za vedno izginil. Gramlichova jse je kmalu po tem dogodku izselila v Pariz, kjer študira sedaj na Sorl^nni, Schmidt pa se je vrnil k starišooi v Berlin, kjer je šele čez mesec dni obvestil BaBove stariše o tragični ljubezni njihovega sina. Berlinske kriminal ne oblasti so prepričane, da gre v tem primeru za skrivnosten umor in upajo, da bo dogodek kmalu pojasnjen. Najmodernejšo bolnico na Leškolouaškem so otvorili pred kratkim v Kraljevem gradcu. Zgradil jo je okraj enakega ime-pa, ki je eden najkulturnejših in gospodarsko naj/ačih v češkoslovaški republiki. Graditi so začeli že 1. 1926. Kompletna bolnica je stala 20 milijonov Kč. fZavod obsega površino 10 ha. Bolnica Q© zgrajena po paviljonskem sistemu, [obsega 5 teniških paviljonov, en uprav ;ni in en gospodarski paviljon ter več manjših poslopij. Celotna zgradba z vrtovi, sadovnjaki itd. vzbuja utis zdravilišča. V poslopjih so tudi stanovanja za osobje, samske zdravnike, velika zdravniška knjižnica itd. Paviljon s kirur-fškim, ginekološkim in rontgenološkim ^oddelkom ima 120 bolniških postelj, 4 operacijske dvorane in druge najmodernejše pripomočke. Paviljon za očesni, ušesni, nosni in vratni oddelek je sploh najmodernejši zadevni zavod na Češkoslovaškem. Obsega 90 postelj. Paviljon za notranje bolezni (120 postelj) ima poseben oddelek za dcco z igrišči, višinskim solnccm itd. Infekcijski paviljon (90 postelj) je popolnoma ločen od osta-«WuUisvoje uosebne dovoze. V gospodarskem paviljonu je jedilnica za 800 oseb, kuhinja z najmodernejšimi stroji, hladilnico in ledenico, pralnico itd., v prvem nadstropju pa je dvorana za predavanja, v katero gre najmanj 300 oseb. V vseh prostorih so telefoni in naprave za svetlobne znake, vodovodi za mrzlo in toplo vodo, plinska napeljava, male čajne kuhinje itd. Ne zameri se ženskam! Kandidirati za politično službo, a ne biti po volji ženskim volilcem, to je za ameriške pojme v sedanjih časih zelo nevarna igra. Teodor Burton iz Clevelanda je imel toliko poguma in nagli sklep v takem slučaju pomeni polovico zmage. Burton, ki je bil dosedaj član parlamenta, je star 76 let in je bil vedno samec. Namesto, da bi se v miru veselil svoje moške prostosti, pa je bil Burton toliko nepreviden, da je ob 75. letnici svojega rojstva izjavil novinarjem, da bi ostal vedno samec, pa četudi bi moral iznova začeti življenje. Še nikdar, je pripomnil, se ni človek oženil po svobodni volji. Usoda spravi vsakega v to usodno zvezo. Ako človek pogleda, kaj vse morajo možje kupovati svojim ženam, potem se mora zamisliti in minilo ga bo tudi veselje do ženitve. Kot samec se more vrh tega človek intenzivneje posvetiti vsakemu delu, lasten dom pa si lahko ustvari tudi brez žene. Kmalu po tej izjavi je nastopil Burton kot kandidat za volitve v senat. Komaj pa je prišlo njegovo ime v liste, že so pričele ženske strašno propagando proti njemu, ga proglasile kot nasprotnika zakonske zveze in pozivale vse ženske, naj glasujejo proti njemu. Lahko si je predstavljati, kao težavno borbo je moral jzvoie-Ijati, kako težavno borbo je moral izvoje tudi zmagi. Kljub vsej opoziciji žensk je bil izvoljen za senatorja. Umetna lepota je kaznlua Neki francoski list opozarja Francozinje, ki se bavijo z lovom za možmi na zakon iz leta 1770, ki je še vedno veljaven, čeprav se je nanj že skoraj pozabilo. Zakon pravi: »Vsaka ženska oseba, ki nagovori in pripravi moškega podanika Njegovega Veličanstva za zakon na podlagi umetnih sredstev: šminke, pudra, umetnih zob, ponarejenih las, s čevlji z visokimi petami, krinolino ali podloženimi boki, mora biti kaznovana radi sleparije in je ločitev neizogibna.* Edini ugovor v tem slučaju je ugotovitev, da preslepljeni soprog ni podanik kralja Ludovika, ki je svoje državljane zavaroval proti iznajdljivosti žena s tako modrim paragrafom. Ljubljanski uelesejm Adapcjiska dela. Ljubljanski velesejem je v teku svojega devetletnega u-stvarjania dokazal, da je postal trajna in neobhodno potrebna ustanova. Zato se je uprava velesejma odločila, da adap tira razstavne zgradbe in pisarniške pro store. Predvsem betonira vse funda-mente razstavnih paviljonov tako, da zemeljska vlaga ne bo več mogla razjedati lesa. Popraviti namerava strehe in prezidati pisarniško poslopje, da bo kot solidna zgradba uporabljiva tudi v zimskem času, ko se vrše pripravljalna dela za prireditve prihodnje leto. Za te a-daptacije si je izbrala sedanjo mirno dobo in tako se dela na sejmišču s polno paro. S to adaptacijo se bodo sedanje provizorične zgradbe preuredile v trajnejše, za daljšo dobo let. Termini prihodnjeletnih prireditev. — Uprava ljubljanskih velesejmov je na svoji zadnji seji sklenila, da se bo vršil prihodnjeletni IX. mednarodni vzorčni velesejem od 30. maja do 9. junija. Mednarodnemu velesejmu namerava priključiti špecijelno razstavo avtomobilov in razstavo izdelkov domače obrti in narodnih vezenin Slovenije. IV. jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni« pa se bo vršila v širokem obsegu od 31. avgusta do 9. septembra. Ta zelo priljubljena razstavna prireditev bo prihodnje leto obsegala zopet naše kmetijstvo, vendar bo razstava prirejena v novih smernicah. Obsegala pa bo tudi veliko gozdarsko in šumarsko razstavo, lovsko razstavo, obsežno razstavo društva Zoo, vrtnarsko razstavo in umetniško razstavo. V okvirju obeh prireditev pa namerava velesejmska uprava prirediti še druge zanimive razstave. Strah europskih bank poč ključem Sleparile in goljufije s kreditnimi pismi so na dnevnem redu. Našel pa se je mojster, ki je z nenavadno sposobnostjo in drznostjo prekosil vse dosedanje sleparje svojega kova. Za velike zneske je oplenil vrsto evropskih bank s ponarejenimi kreditnimi feismi. Posel mu je uspeval na ta način, da je na neznaten znesek izstavljeno kreditno pismo falzi-ficiral stem, da je povečal vpisano vsoto za težke tisočake. Nemško banko v Frankfurtu je osleparil za 26.000 mark. Drzno pa je plenil v Holandski. Banke v Utrehtu je oguliufal za 5.300, v Amsterdamu za 8000, 11.000 in 10.000 dolarjev, v Rotterdamu pa za 17.000 dolarjev. Srečo je poizkusil tudi v Carigradu. Ko je bil v Parizu aretiran, je imel pri sebi 180.000 frankov. Preiskava, ki jo vodi francoska policija, je ugotovila, da je mednarodni špekulant Romun, vendar je bil toliko spreten, da oblasti še vedno niso na jasnem, katero je njegovo pravo ime. Zaenkrat se domneva, da je Dupotit de la Tour. □uoboj z brituami V Clermont-Ferzantu na Francoskem je stanoval pri mladi delavski zakonski dvojici neki 27ietni delavec kot podnajemnik, ki je mladi ženi energično in z uspehom dvoril. Nekoč je zasačil mož oba in flagianti. Nato sta se oba moška dogovorila, da izvršita takoj in sicer v navzočnosti mlade žene dvoboj z britvami. lo se je tudi zgodilo. Ko ie končno policija vdrla v stanovanje, je našla vse tri v mlaki krvi. Bili so težko ranjeni in so morali vse prepeljati v bolnico. Za tienar dobiš lahko vse, prav inarodni pogovor. 1 oda^ to nikakor ne odgovarja resnici. Kupiš lahko jedila, ne pa apetit, zdravilo ne pa zdravje, mehke blazine ne pa spanje, učenost ne pa humor. Za denar dobiš dalje znance, ne pa prijateljstvo: služabnike ne pa zvestobo; zadovoljne dneve ne pa obenem tudi domači mir. Obilico vseh teh stvari dobiš lahko za denar, le jedro ne. Za jedro ni denarja. ; V lekarni. f — Comu pa ste pripeljali s seboj tale voziček? Da lahko odpeljem železo, ki miga je zapisal zdravnik. Smuški tečaji. Zimskošportni odsek SPD priredi v času od 25. XII. do 2. I. smuške tečaje za začetnike in one smučarje, ki so že nekoliko napredovali. Tečaj za začetnike se bo vršil pri »Mariborski koči«, ter ga bo vodil g. dr. Stane Kmet. Nadaljevalni tečaj za one, ki so že nekoliko izvežbani v smučanju, pa se bo ob istem času vršil na Klopnem vrhu pod vodstvom g. Tavčerja. Pristojbine za tečaje so določene za člane odseka Din 25, za nečlane 50 Din. Kmetski fantje in dekleta ter dijaki ne plačajo nikake pristojbine. Istotako je oproščen vsakršne pristojbine, kdor se udeleži tečaja le za en dan. Celokupna oskrba (hrana in pre nočišče) je preračunana na ca 50 Din dnevno! Prijave za udeležbo tečajev sprejema ter daje vsa podrobna pojasnila g. Franc Majer trgovec, Maribor, Gla vni trg 9. Smučarjem začetnikom. V nedeljo dne 16. in pondeljek dne 17. decembra bo pri »Mariborski koči« vaditelj zimskošportnega odseka SPD na razpolago vsem začetnikom, katere bo praktično seznanjal s temeljnimi pojmi' smučanja. ISSK Maribor — nogometni odsek. Opozarjam' članstvo vseh moštev, da se vrši vsak torek in petek obvezna telovadba od 8.—10. zvečer v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Tour de France je največja kolesarska dirka sploh in se bo prihodnje leto vršila že 23tič. V času od 30. junija do 28. julija bodo konkurenti v 22 etapah prevozili 5206 km. Naj daljša etapa incri 365 km, najkrajša pa 133. Olimpijada 1936. Španci računajo, da se bo olimpijada, ki bo sledila^ olimpijadi v Los Angelesu, vršila na Španskem in so že pričeli s pripravami. Že prihodnje leto bo dograjen ogromen stadijon, ki bo največji in najmodernejši v Evropi. Stadijon bo dobila Barcelona, znano športno mesto, ki je dalo najboljše španske in tudi evropske nogometaše. Zanimiv drobiž. JNS je sprejel naslednji načelni sklep: Klub, ki ne želi, da mu ta ali oni savezni sodnik vodi prvenstvene tekme, sme zahtevati to pred pričetkom prvenstvene sezone; mora pa to zahtevo temeljito cbrazložiti. Pritožba proti sodniku se mora dostaviti preko sekcije zboru nogometnih sodnikov, ki v stvari končno odloči. Okoli 866.000 članov šteje nogometna zveza Nemčije; od teh goji 117.000 tudi lahko atletiko. Štiri posebne vlake so morali sestaviti v nedeljo v Miirzuschlagu, da so mogli odpeljtai vse zimske športnike Dunajčane domov. ■ . — ...__________________________ Kočnica inž. Božiča — sprejeta za mednarodni promet. Pred meseci se je mnogo pisalo o novem epohalnem izumu inženjerja zagreb Ške železniške direkcije Božiča. Po dolgih letih potrpežljivega dela je inž. Božič skonstruiral posebno kočnico za sigurnost železniškega prometa. Posk i-si, ki jih je v poletju vršila podkomisija mednarodne unije železnic na terenu pri železniških delavnicah v Zagrebu, ter na progah pri Karlovcu in Sušaku, so izredno dobro uspeli, in podkomisija je poslala o tem obširno poročilo komisiji v Parizu na končni pregled in sklepanje o tem, ali se kočnica sprejme v mednarodni promet. Člani komisije mednarodne unije železnic v Parizu so imeli nedavno konferenco, kateri so prisostvovali tudi zastopniki našega železniškega prometa z inž. Božičem na čelu. Komisija je elaborat temeljito proučila in soglasno sklenila, da se Božičeva kočnica sprejme v mednarodni železniški promet. Te dni je inž. Božič odpotoval v Beograd, da poroča generalni direkciji železnic o pariških sklepih. — Kakor čujemo, jeza novi izum v raznih državah že zelo veliko zanimanje in so dozdaj že Poljska, Rusija, Češko-Slovaška in Rumunija skle nile, da^ uvedejo Božičevo kočnico na svojih železnicah. Uspeh našega rojaka nas mora le veseliti! -• MM V E C E R V T K Wfi r-nmiMM'-——' ' '■—« ......mn ’' V Mariboru, cine 13. XTT. T535? Teple Thurston; Sovražnikova žena Prvi del. »Prišli ste, da vidite mojo veliko omaro, kakor smo se zadnjič šalili. Sedite vendar! Ta stol je za vas, za vsakega, ki se mu usmili v bolezni. Malo mrzlice imam, a sem želela kljub temu, da pridete in spoznate Stephena.« Pristavila je še, da je bila silno radovedna, če se je držal njenih navodil. »Mislim, da sem pokoren«, je odvrnil, »ali kaj ste mi sploh naročili? Kaj bi bil moral storiti? « »Nasprotno! Naročila sem Vam, da nekaj ne bi storili. Da ne bi pred ponovnim razgovorom sklepali o zadnjič stavljenem predlogu.« »Ali ste storili to le radi tega, da mi nakopljete neprijetnosti, izreči Vam »ne« v lice?« »Ne, ker si ne morem misliti, da bi Vam bilo neprijetno ali težko povedati komurkoli nekaj, kar ste sklenili.« Z lahnim premetenim nasmeškom je dejal: »Neprijetno bi mi bilo misliti, da se vedno trudite, najti na meni najboljšo stran.« S tem je ni spravil v zadrego. Odgovorila mu je, da vidi na drugih le to, kar jo osebno zanima. »Nočem Vam laskati z domnevo, da da imate gotovo tudi dobre strani preko mojega zanimanja. Kar govorite in razodenete o sebi, to vse. verjamem.« V njem so je vzbudil nagib, da bi ji več povedal o sebi, kot je kedaj povedal kaki ženski. Najrajši bi ji povedal, da je pripravljen, znaten del svojega življenja posvetiti njeni službi. Bil je že blizu, da ji pove, kako je doslej ideale smatral za nekaj takega, kot je topla pijača v mrazu in da se je s tem prepričanjem obdajal kakor s kakim oklepom, dokler — ni spoznal nje. MjS »ffart »I M IUUMIM ofi ftinttva; mki b«Md* 90 p, rniiek Dl« 8-— Končno mu je bilo pa le prav, da je potrkalo in da je prišla sobarica s čajem in takoj za njo Stephen. Jana je oba predstavila. Stephen je nalival čaj. Opazovala je oba moža — popolnoma nasprotna tipa. Tudi Stephen in Dra per sta se opazovala, a je Jana dobro vedela, da je prvi prepustil glavno delo drugemu. S tem se Stephen ni nikdar trudil. Bil je sploh le nekak slučaj, če je sploh slišal, kar se mu je reklo. Draper-ju se je pa videlo, kako mirno in pozorno motri moža pred seboj. Kakor da ga drži s kleščami er obrača na vse strani. »Pravzaprav je jako zanimivo,« je dejal po nekih uvodnih opombah o irskem uporu ,»da sva se Vaša soproga in jaz takorekoč znašla na skupnih tleh gotovo sentimentalnega zanimanja za Irsko, dočjm ste Vi, ki ste na Irskem rojeni, očividno v neki klasični oddaljenosti do tamošnjih dogodkov.« »Ali ni Irska tudi Vaša domovina,« je vprašal Stephen. »Jaz sem Amerikanec,« »To se pravi, da ste položili prisego kot ameriški državljan.« »To samo po sebi ne bi ničesar pomenilo, ali dežela sama veže in drži. Včasih traja eno samo generacijo, da jo ima človek v popolni lasti. Irska me zanima tako dosti ali tako malo, kakor moj stari oče, ki ga nikdar nisem videl. Torej za dobro stopnjo manj od očeta, katerega sem dobro poznal. Najbolj in najtrajnejše se pa zanimam za samega sebe.« Kakor da se govori o kakem naučnem vprašanju, tako je Stephen mirno odvrnil, da so tudi taka načela nekaj vredna. »Ali ste se že sestali z našim mladim Ircem Maddenom«, je vprašal. Vprašanje je bilo enostavno in razumljivo, a kljub temu se je Draper obotavljal z odgovorom. Najprej je mislil pogledati Jano, če mu bo z očmi dala kak znak. Potem si je pa to* premislil »' trjMhagf a* roMaranag* «)»*«)«: ««al>« baaada 90 p. •»jmtajtl 10—ak D* to*— N.tjlepšo Božično darilo je: obleka, perilo itd., katero dobite najceneje pri tvrdki J, Trpin, Maribor, Glavni trg 17. XX Bučno olje, sveže in prvovrstno ponudi J. Hoch-miiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7. 2365 Platino dobro ohranjen kupim. Naslov v upravi lista. 2375 Avtomehanik obrtnik gre na dom (tudi na deželo) popravljat avtomobile, motocikle in stabil-mo-torje. Delo izvršuje po tako nizki ceni. Pismene ponudbe pod »Avtomehanik« na upravo lista. 2373 Snežene čevlje, Galoše, Avto-pneumatiko itd. vulka-nizira po najnovejšem načinu gumi delavnica, Aleksandrova 35 v dvorišču, Franc Dolenc. 2376 Kolesarji pozori Sedaj prihaja čas ko pustite lahko za mali denar vaše kolo temeljito popraviti. Generalna reparatura, emajliranje, poniklanje, vse to se izvrši po ugodni ceni. Shramba koles in motorjev črez zimo za malenkosten denar. — Priznano najboljša in najcenejša mehanična delavnica je vedno le Justin Gustinčič, Maribor, Tattenba-chova ulica 14, nasproti Narodnega doma. Zadostuje dopisnica in po. Vaše kolo se bo takoj poslalo. 2370 Krime lsd«f«ni TRENCHCOATE Iz čiito volnentga, najllnejšeg* bliga, opremljen* « prvovrstno podlogo iz velblodove dlake, ki se da tudi odstraniti, kupite garantirano cenejše kakor pa na Dunaju inV Gradcu pri tvrdki I. ORNIK, Koroifca cesta 9. Nc rabite ne .površniki, ne. zimskega in ne delnega t plašča. ■ TRINCHCOAT NADOMEŠČA VSE! Spomnite se CMD! ter je nalašč gledal v stran, ko je odgovoril: »Predvčerajšnjem zvečer sem imel ž njim tu sestanek. Dolgo smo govorili. Pripovedni mi je, kaj se godi na Irskem.« Stephen je prikimal. Očividno ni bil presenečen. »To je mlad mož«, je menil, »ki ima pogum, da nastopi za svoje ideale. Če ne bo krogla predčasno končala njegove poti, bo prišel jako daleč. Pri vseh mladih ljudeh tam na Irskem je vprašanje samo to, kako dolgo bodo ostali pri življenju. Včasih si želim, da bi bil mlajši. Človek podari in žrtvuje lahko mnogo, dokler je še mlad. Situacija, kakorš-na je danes na Irskem, pozna samo dve važni zadevi: bojevite može in orožje. Predvsem pa orožje. In še predno ste prišli, sem dejal svoji ženi, da nisem mož dejanj. Ali hočeš še čaja, Jana? In vi, gospod Draper?« Oba sta zanikala. »Potem dovolita, da se vrnem k svojemu delu.« Vrata so se za njim zaprla in bila sta zopet sama. Molčala sta. Ona je dobro vedela, da bi jo bil rad vprašal, zakaj se je poročila s Stephenom. On je pa občutil, da mu njene oči pravijo: »Na svetu so stvari, ki jih ne more vsakdo razumeti.« Med molkom sta čutila oba, da je potrebna in da se tudi pripravlja važna odločitev. Jana se_ je nagnila nazaj, zaprla oči in kakor iz daljave je čula njegove besede: p »Pripravljen sem s svojo ladjo pripeljati puške, mrs. Carroll. Ali ne va- rajte se, to se zgodi pod emm samim pogojem.« Odprla je oči ter ga pogledala. »Pod katerim pogojem?« S krožnika pred seboj je vzel košček kruha ter vgrizel vanj. Njej je šinila v tem trenutku misel v glavi, da misli mož na nekaj težkega in da hoče samo radi tega imeti nekaj pod zobmi. Ko je še grizil svoj košček kruha, je vprašal: »Madden je nam nekaj pravil o hiši Ardogina, kaj ne?« »Kaj je s tem?« »Od mene se zahteva, da bi tam med mrakom in zoro izkrceval orožje. V vašem salonu zveni to tako enostavno, kakor če bi kdo govoril o prižiganju luči. Zdi se mi pa, da v praksi ne bo tako, zlasti ob hudem viharju od jugozapada.« »Saj boste vendar počakali na mirno noč. On je tudi s tem računal.« »Kako pa mislite motivirati, če se bo moja ladja vlačila okrog Irske obale ter čakala na mirno noč?« »Sedaj razumem! Vi mislite, da bi vse izgledalo sumljivo.« »Seveda. Prepričan sem, da bi si nakopal razne sitnosti na vrat. Kaj takega ne bi rad doživel, če bi prevzel to stvar.« »Razumem. Prepričana sem pa, da so pri strankinem vodstvu na vse to mislili in da nihče ne misli zahtevati od Vas, da bi svojo glavo vtaknili v zanjko.« »Cenjena gospa«, je odvrnil Draper. »Irec, ki sedi v veliki zadregi, bi vpregel tudi Boga vsemogočnega, da bi mu pomagal. Gospoda bi se presneto malo brigala, če bi jaz radi nje sam prišel v past.« Foto-aparat s stojalom, brezhiben za Din 550 na prodaj. — Vprašati v Gosposki ul. 50. vrata 6. — 2379 Zastopnike za tipizirane !n gotove naprave za čiščenje In odtekanje vode iz železnega betona, zgrajene po priznano uspešnem načinu, se takoj sprejme. Zahteva se intenzivna delavnost, marljivost in zanimanje, nudi se pa visoka provizija brez stroškovnih doklad ali fiksu-ma. Gradbeno tehnično naobraženi gospodje z zvezami z gradbeno oblastjo in gradbeno industrijo imajo prednost. Prijave z referencami pod M. R. 8672 na Rudolf Mosse, Miinchen. 2354 Mehanična delavnica za popravila gramofonov, šivalnih ln pisalnih strojev, otroških vozičkov ln koles. Lastni oddelek za emajliranje, poniklovanje. Priporoča se Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14, nasproti Narodnega doma. 2371 Popravilo snežnih čevljev In galog z najnovejšimi »Rudol« preparatml po nizki ceni sprejema Rudolf Monjac, Jurčičeva 9. 2367 Izurjena pisarniška moč išče primernega mesta. Dopise na u-pravo lista pod »Perfektna strojepiska«. 2378 Lepo solnčno sobo oddam 2 gospodičnam event. s hrano s 1. jan. Naslov pove uprava lista. 2377 Dijaki (dijakinje) 2-3 se sprejmejo na hrano in stanovanje v lepo solnčno sobo s 1. jan. Naslov pove uprava Usta. 2376 Iščem služkinjo Slovenko za vsa hišna dela, spretno, pošteno, ki zna kuhati in perilo likati. Nastor. službe s 1. januarjem 1929. Plača SOC Din. Naslov: F. Kohout, soproga zdrav nika, Ivaničgrad. 2381 Orehe fcroda J. Hochmiiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom Št. 7. (Južna stran Drave). 2366 Električne Instalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX. i Štampiljk SOKLIČ Zastopniki so llčsjol Grajski kino ISfo Grajski kino Me za pospravljanje kina. Nastop takoj. Prijave v Maj-strovi 19, predpoldne od 8. do 12. ure. 2361 k aparatu. Prijave v Maj-strovi 19, predpoldne od 8. do 12. ure. 2362 Najprimernejša BOŽIČNA DARILA Uvanredna prilika it Vam nudi, da kupite kot darilo garantirano 14* karatno zlato nalivno pero, J«"*"« kakovosti, katero Vam pošljem franko, ako pot-llete um 50-— naprej. Naveiti J* treba le ako želite peto a oatro, manj oitro, malo topo ali močno topo končnico, zrabite to Izvanredno ugodno priliko, ker vem, da boste Isto vsakomur priporočali. Pero je v ceni brez konkurence In Imam edini aamopiodajo ze celo Slovenijo. Zahtevajte lato tudi v domačih trgovinah. EKSPORT IN VELETROOVINA 2318 VILKO WEIXL, MARIBOR Zahtevajte povsod „Večernik“ Kupcem srečk »Državne razredne loterije" 1880 sporočam, da sem dobil srečke I. razreda 17. kola v veliki izbiri. Cene srečk: Cela 100 Din, dvojna cela 200 Din, polovična 50 Din, četrtinska pa 25 Din Kupujte srečke v najsrečnejši kolekturi Srečke naročite po dopisnici M. S. Serdaruklč, Beograd, KnJ. Ljubice 15 a, Telefon 49-6S b urednik: t* ran B r o i o . I č v Maribora. Tlaka Mariborska liskama