VREME RA^N^NJKI M.Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 Zasegli tri kilograme marihuane stran 11 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana o o o Murska Sobota, 4. december1997, leto XLIX, št. 49, cena 190 SIT V petek bo delno jasno, v soboto oblačno s padavinami, v glavnem bo snežilo, v nedeljo se bo vreme izboljšalo. O a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ vegova 13, m. sobota, tel:32 735, ŽE 7 LET TRADICIJE! SIEMENS NIXDORF CERTIFIED PARTNER Utrinek dobrote stran 8 RAČUNALNIKI SIEMENS NIXDORF ŽE OD 163.900 SITU Zauneker Foto: Jure Zauneker Reportažni zapis z nogometne tekme Mura : Potrošnik stran 19 Ministrstvo za okolje in prostor pozablja na pomen in vlogo nevladnih okoljevarstvenih organizacij, ki se lahko pohvalijo z večjo povezanostjo s civilno družbo stran 5 S 1. decembrom je tudi Avstrija postala polnopravna članica skupnosti držav Shengenskega sporazuma. V prihodnjih mesecih i bo postopoma odpravila mejne kontrole na mejah ' z drugimi podpisnicami, za Slovenijo pa to konkretno pomeni, daje postala »južna« meja z Evropsko zvezo. Slovenski notranji minister Mirko Bandelj je sicer povedal, da »smo schengenske meje prestavili na mejo s Hrvaško in Madžarsko in s tem pridobili večje zaupanje Avstrije ‘h Italije ... naš informacijski sistem pa je tako posodobljen, da ga bo mogoče že jutri priključiti na schengenskega.« Prav zaradi priključitve na enotni 'formacijski sistem je bilo v ponedeljek kar nekaj hude krvi zaradi čakanja, saj so avstrijski mejni organi vsak potni list preverili prek omrežja. Najhuje je bilo menda v Gederovcih (na posnetku). Časi se spreminjajo, navade ne; se spomnite, kako smo se hudovali, ko so daši sosedje na vzhodu »pretiravali« s preverjanjem potnih listov, rekli smo, da vsak potni list preslikajo. No, ja. Zdaj tega ne počnejo več na mejah z Madžarsko ali Češko, ampak na mejah z zahodnoevropskimi državami, bbp Vse poti vodijo v n ti n ek, 5. decembra, ob 11.00 ** vabljeni na otvoritev Že nekaj časa ni slišati jadikovanja delovno intenzivnih panog, ki so se definirale in se definirajo kot nosilci izvoza. Očitno jim sedanje razmere gospodarjenja vsaj za silo ustrezajo, da lahko normalno dihajo. Pa tudi vlada je v tem trenutku z napovedanimi varčevalnimi ukrepi pritisnila na povsem druge psihološke vzvode, da jih bo vsaj pomirila, če že ne zadovoljila. Na demagoški in dejanski ravni je vlada pritisnila na srednji sloj, ki je po svoji i^Tig K’ Big g* $ najsodobnejše in največje ^opostrežne trgovine v Pomurju samopostrežna trgovina ŠOPING funkciji kljub vsemu nosilec napredka neke družbe. Ob tem se sicer takoj zastavi.vprašanje učinkovitosti državne birokracije, ki je tudi ni mogoče meriti z enakim vatlom, saj je njena vrednost predvsem odvisna od tega, v katerem družbenem podsistemu delujejo. Zato tudi kriterij varčevanja pri »državnih uradnikih« in uporabe privarčevanega denarja za razvoj ne vzdrži nobenega resnejšega razmisleka, kaj šele analize. Če se povrnem k srednjemu sloju, je ta pod udarom, ker je pač najlažje obvladljiv in ga je najlažje kontrolirati na dohodkovni ravni. Pripadniki tega sloja imajo namreč najmanjši manevrski prostor za »fuš« mimo neposredne ali posredne kontrole države. Težko si je zamisliti, da bo kak raziskovalec na inštitutu za opravljeno raziskavo za neko podjetje, opravljeno npr. zunaj delovnega časa, lahko dobil plačilo pod mizo, ampak ga bo dobil kot honorar. Vzporedno z ukrepi Je tu še radikalno zmanjšanje proračunskih sredstev ministrstvu za znanost in tehnologijo, ki posredno tudi po- trjuje »razvojno« usmeritev vlade. Žal ukrepi na obeh ravneh samo postavljajo piko na i v dosedanji zgodbi. Namreč od druge polovice 1 osemdesetih, ko se je industrija znašla v re- 4. december, čet., 5. december, pet., 6. december, sob., 7. december, ned., 8. december, pon., 9. december, tor., I 10. december, sreda, Barbara Liza Miklavž Ambrož Marika Valerija Smiljan Ako je na Barbarino mraz, trajal bo ves zimski čas. ■■■■■■■■■■■■■a Lunine mene: sonce bo 6. decem-i bra vzšlo ob 7. uri in 29 minut, zašlo | pa ob 1 6. uri in 1 7 minut, dan bo i š dolg 8 ur in 48 minut. V nedeljo, 7. g * decembra, bo viden prvi krajec lune. I snejši krizi, je začel usihati tudi njen razvojni naboj, saj so na industrijski ravni najprej propadli razvojni oddelki, ki jih danes na podjetniški ravni ni ostalo skoraj nič. Ob tem propadu pa je sedaj država posredno še pritisnila na inštitucionalno znanost in razvoj na vseh pod-sistemskih ravneh. Res je sicer, da če npr. neko podjetje sprejme odločitev o prodaji kakega izdelka, lahko v pol ali največ enem letu ugotovi, ali je bila odločitev ekonomsko uspe šna. Če pa se v našem primeru država odloči za posege v izobraževanje in financiranje razvoja bodisi na inštitucionalni ali podjetniški ravni, pa ni mogoče dobiti hitrih povratnih informacij. Do njih pridemo šele po nekaj letih ali desetletju, kajti tudi pri izobrazbi in posredno s tem pri znanosti in razvoju je potrebno upoštevati produkcijski čas novih kadrov, ki traja najmanj pet let. Zato zasluži apel raziskovalcev, ki so opozorili na kleščenje sredstev za znanost in razvoj s plačanim oglasom, vso podporo in zahteva aktiviranje vseh sredstev, da se kratkovidni državni ukrepi ustavijo. In še nekaj, raziskovalci se borijo za svoj kos pogače in posredno tudi za kakovostnejši kos pogače (dolgoročno) vseh državljanov tudi z apeli, ki jih plačajo iz svojih oskubljenih žepov, medtem ko si oblastni oligarhi (politiki) na državni ali občinski ravni brez sramu ali spremembe barve na svojem obrazu izplačujejo plače krepko čez predpisane normative in se požvižgajo na sklepe o vračilu denarja. Če bi to storil kak »navaden« smrtnik, bi ga že imeli na razpelu kriminala. Politiki pa so očitno kriminala odvezani, saj so posvečena kasta. 2 IŽktualno okoli nas vestnik, 4. december 1997 Pogovor z Ivanom Tibautom, v. d, direktoija murskosoboške enote ZZZS Za bolnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je inštitucija, katere delovanje je centralizirano ter z natančno določenimi (pravnimi) okviri - Prestopiti jih skorajda ni mogoče, pa če bi v tej ali oni regijski območni enoti ali javni zdravstveni ustanovi to še tako želeli Spremembe se zgodijo le, če čisto tam pod plafonom partnerji rečejo: pa naj bodo, in to takšne. Kaj potem sploh ostane ljudem, ki morajo delovati nekoliko nižje, na ravni regije? Nič drugega - ali vsaj to: znotraj okvirjev najti najboljše, pa četudi temu kdo reče skrivnostna formula. Dobro je, da bodo zaradi tega nekatere bolnike, obolele za rakom iz naše regije, še naprej lahko zdravili v murskosoboški bolnišnici. Pripravljenost prisluhniti V dnevnem časopisju smo lahko prebrali, da bo vaša zdravstvena zavarovalnica, po najdeni »skrivnostni formuli«, kakor je pisalo, vendar mogla murskosoboški bolnišnici plačati zdravljenje bolnikov, obolelih za rakom, s citostatiki. O problemu smo že pisali tudi v našem tedniku, in sicer, da je direktor murskosoboške bolnišnice, ki je v milijonskih izgubah, napovedal, da bodo, če ne bo denarja za ta zdravila, težko bolne pač pošiljali na onkološki inštitut. O kakšni formuli je torej govora? Ne gre za nobeno »skrivno stno formulo«, ampak za dodatek k pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev, ki je murskosoboški bolnišnici prinesel dodatnih 77,5 milijona tolarjev. Dodatek je bil podpisan po seji sveta bolnišnice, na kateri je bila ena od točk dnevnega reda tudi predstavitev vsebine dodatka in odločanje o podpisu. Vsebina dodatka prinaša dodatna sredstva za izobraževanje zaposlenih, za izvajanje programa mamografije, tire-oloških preiskav in posegov (preiskav zaradi bolezni ščitnice) ter gastro-enteroloških endoskopskih preiskav pa tudi dodatna sredstva za material, ki se zaračunava ločeno, in za izvajanje dežurne službe. Znotraj teh in priznanih stroškov je tudi finančno pokritje nakupov hormonskih citostatikov in globulina. ki sta potrebna pri zdravljenju bolnikov, obolelih za rakom. Naj bo formula strivnostna ali ne, pomembno je, da ste imeli posluh za težko bolne pa tudi njihove svojce. Potemtakem le ne gre za to, da Zavod za zdravstveno zavarovanje, predvsem območna enota, ne more hiti zaveznik bolnikom, svojim zavarovancem, ker posluje v strogo določenih okvirih delovanja? Normalno je, da si naši ljudje oziroma zavarovanci želijo več pravic, kot dopuščajo pravila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poskušamo jim pojasniti, do kod segajo njihove pravice, na drugi strani pa se zavzemamo za njihovo čim boljše izpolnjevanje, izvajanje pravic. V Zavodu imamo organizirano službo za nadzor nad izvajanjem zdravstvenih storitev pri zasebnikih in javnih Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarjj), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. zdravstvenih zavodih. Vem, da so za naše zavarovance velik problem predvsem dolge čakalne dobe. Skušali smo jih proučiti in eden od možnih razlogov, zakaj so vrste pri zdravnikih tako dolge, je tudi slaba izraba delovnega časa zdravnika. V pogodbi z zdravniki izvajalci je določen urnik, koliko časa je zdravnik dolžan biti na volju bolniku. Večina se res drži pogodbenih obveznosti, so pa tudi nekateri, ki ravnajo drugače. Pri takšnih skušamo z nadzori doseči, da se držijo svoje obveznosti. Lahko pa se tudi zgodi, da zdravnik zadržuje dostop bolnikov do zdravljenja na naš račun in prednostno privablja paciente v svojo samoplačniško ambulanto. Zavarovancu enako dobro, pa naj bo iz Murske Sobote ali Ljubljane Zavod za zdravstveno zavarovanje vendarle deluje kot inštitucija s strogo centraliziranim delovanjem, katere togost je mogoče blažiti le znotraj dovoljenih okvirjev. Ti pa so postavljeni na vaši centrali v Ljubljani, izhajajoč iz dogovorov med partnerji. Koliko si boste v Ljubljani prizadevali spreminjati okvire, ne bom rekla v prid naši regiji in našim ljudem, ampak za pravičnejšo delitev skupnih sredstev za enakovredno zdravstveno varstvo vseh zavarovancev? V smernicah za leto 1998 načrtujemo, da bo ostal obseg programa v globalu približno na enaki ravni obsega dogovorjenega v letu 1997. Temeljni cilj, ki smo si ga v Zavodu zastavili za prihodnje leto, je standardizacija bolnišnic. To je priprava ustreznih podlag za izenačevanje preskrbljenosti prebivalstva s programi specialistične bolnišnice in ambulantne dejavnosti pa tudi poenotenje cen oziroma vrednosti primerljivih programov. Na ta način se bodo izenačile možnosti zavarovanih oseb pri uveljavljanju pravic do zdravstvenih storitev v bolnišnici in ambulantni dejavnosti pa tudi pravičnejše uredilo financiranje bolnišnic. V smernicah za prihodnje leto predlagamo tudi standardizacijo na področju zdraviliškega zdravljenja. Uresničitev te usmeritve bo našim zavarovancem omogoči la enak obseg storitev pri enakih indikacijah zdraviliškega zdravljenja in ustreznejše plačevanje zdraviliških storitev. Vemo, da ste bili v svojem obdobju delovanja vršilca dolžnosti direktorja murskosoboške območne enote z vodilnimi nekaterih zdravstvenih zavodov naše regije že večkrat na pogovoru pri direktorju ZZZS Francu Koširju. Prikazali ste določene nepravičnosti pri financiranju našega javnega zdravstva. O katerih problemih ste govorili v Ljubljani in katere boste še načeli? S predstavniki murskosoboške bolnišnice smo bili pri gospodu Francu Koširju že dvakrat. V juniju na temo podcenjenih materialnih stroškov in možnosti pridobitve dodatnih sredstev. Sprejeli smo dogovor, ki sta ga obe strani tudi uresničili. Drugič smo se srečali v novembru, ko so bili že znani rezultati devetmesečnega poslovanja naše bolnišnice. Tokrat predstavniki bolnišnice niso bili najbolj zadovoljni z ugotovitvami in dogovori. Mislim, da morajo najti znotraj bolnišničnega poslovanja tudi sami rezerve, ki bodo pripomogle k racionalnejšemu poslovanju. Določena odprta vprašanja so imeli tudi predstavniki zdravilišča Radenska iz Radenec. Njihov problem bo rešljiv s kategorizacijo in standardizacijo zdravilišč, ki ju bomo izvajali v prihodnjem letu. Zaupanja vredna zelena izkaznica prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja Vodstva nekaterih komercialnih zavarovalnic, ki imajo uvedeno dodatno zdravstveno zavarovanje, napovedujejo, da se ZZZS v prihodnje ne bo mogel več ukvaijati s področjem dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kakšne spremembe so predvidene pri tej obliki zavarovanja in kaj bo to pomenilo za zavarovance, ki imajo dodatno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu? Res je, da se že dlje časa pripravlja sprememba zakonodaje na področju zavarovalništva, ven- dar smo mi na to pripravljeni. Znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje imamo ustanovljeno samostojno področno enoto prostovoljnega zavarovanja, ki vse naloge s področja prostovoljnih zavarovanj opravlja ločeno od obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato ne držijo trditve, da se Zavod v prihodnje ne bi mogel ukvarjati s prostovoljnim zavarovanjem in tudi za zavarovance ob sprejemu nove zakonodaje in morebitni ustanovitvi nove vzajemne družbe ne vidim nobene spremembe oziroma bojazni. Nasprotno, Zavod se je v pe Študentske demonstracije Na univerzi v Regensburgu so se kot na prvi univerzi na Bavarskem začeli študentski protesti, ki sicer po državi trajajo že več tednov, uperjeni pa so proti načrtovanemu krčenju študijskih programov in nezadovoljivim razmeram za študij. Študentje so pripravili tudi “marš na Bonn”, vendar razen nič kaj jasnih obljub niso dobili nič od bonskih politikov, ki pa so se seveda rade volje sestali s študentskimi predstavniki, le Helmut Kohl je bil zadržan, čeprav je obljubil, da si bo študentske probleme vzel k srcu. Agenti FBI So poklicali predsednika Clintona in Goreja na pogovor (beri intervju), ki naj bi pomagal generalnemu tožilcu Janetu Rusoju pri odločanju o ustanovitvi neodvisne komisije, ki bi preiskala dogajanje med volilno kampanjo leta 1996. Zvezni svetovalci so Clintona zaslišali kar na domu v Beli hiši, medtem ko so Goreja obiskali na ameriškem pomorskem observatoriju, kjer je tudi njegovo bivališče. Gore je priznal, da je ob pomoči telefona zbiral donatorje in prosil za denarno pomoč različne organizacije, posameznike ... Enako naj bi počel tudi predsednik Clinton. Go-rejev odvetnik Jim Neal je izpraševanje FBI ocenil kot zelo profesionalno. Agenti so postavili tista vprašanja, na katera so hoteli dobiti odgovore. Podpredsednik je odgovoril na vsako postavljeno vprašanje. Clintonov odvetnik David E Kendall je napisal tri odstavke dolgo poročilo o »intervjuju«. Tema je bila telefonsko zbiranje donatorjev v času 1994-1996. Kot sta oba, Clinton in Gore, obljubila že pred začetkom izpraševanja, popolnoma sodelujeta v tej preiskavi in se prostovoljno strinjata s časom intervjujev, ki ga določa FBI. Kendall je še dodal, da ničesar ne skrivajo, vse podrobnosti telefoniranja so znane. Intervju sta opravila dva agenta FBI in dva osebna branilca/odvetnika. Nobeden od izprašanih ni bil pod prisego, kajti FBI tega ni zahtevala. Neki svetovalec, ki je želel ostati anonimen, je dejal, da za predsednika niso zahtevali posebnega obravnavanja: »Obravnavajte ju kot bi kogarkoli drugega.« Za FBI naj bi bilo to navadno izpraševanje. Tudi med vprašanji za predsednika in podpredsednika niso delali razlik. Dajanje napačnih podatkov bi pomenilo resni prestopek za oba, tudi če nista bila pod prisego. Svetovalci pa niso hoteli izdati, koliko časa je izpraševanje trajalo. Intervju je bil v času, ko Clinton pripravlja celo vrsto javnih nastopov v upanju, da bo lahko pomagal do konca letošnjega leta zmanjšati 15 milijonov Pismo iz Bostona Clinton in Gore pod drobnogledom FBI tih letih svojega delovanja izkazal kot zaupanja vreden partner tako pri zavarovancih kot izvajalcih zdravstvenih storitev. Zavodu je v tern času zaupalo prek 1,2 milijona zavarovancev, ki lahko z zeleno izkaznico dodatnega zavarovanja brez težav uveljavljajo zavarovanje pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev, tako pri splošnem zdravniku, zobozdravniku, specialistu, v bolnišnici, zdravilišču in lekarni. Na pomurskem območju se je do danes odločilo za podaljšanje novih petletnih pogodb že več kot 92 odstotkov vseh dosedanjih skupinskih skleniteljev pogodb, to so podjetja, ter individualnih zavarovancev. Pri ZZZS se pripravljate na uvajanje zdravstvene kartice. Poizkusni ali pilotski projekt se je Prednosti kartice. zdravstvenega zavarovanja so: - za delodajalca popolna odprava postopkov izdajanja in potrjevanja zdravstvenih izkaznic, torej manj administrativnega dela, - za zavrovance neodvisnost in samostojnost ažuriranja administrativnih podatkov, - zdravniki in drugo zdravstveno osebje: manj papirnatega dela, - osebje zavarovalnice: večja natančnost in ažurnost poda' tkov. dolga Demokratičnega nacionalnega komiNia' Glavni preiskovalec Reno se bo do 2. decembru odločil, ali bo zahteval neodvisnega svetovalca, k1 bo raziskal možne ilegalne klice iz Bele hiše. Gore je priznal 46 klicev. Clinton je izjavil, da S ne spominja nobenih klicev, da pa jih ne izkjuM1' Ta problem nadzora državnih uslužbencev f obudil Pendletonov akt iz konca 19. stoletja, ki Pre poveduje izrabo položaja za zbiranje donatorjev- . Republikanci se ob resnosti preiskave samo dovoljno muzajo. »Končno se je začelo premikat1’ so dodali. Mnogi drugi menijo, da preiskave ne P^ menijo še nič strašnega, čeprav je v ameriški javn°' sti že slutiti afero. Joseph di Genova, nekdanji neodvisni svetovale ’ kije preiskoval člane Busheve administracije. f ’ daje to primer, ki so ga začeli, a ga bodo tu kmalu končali. Izbruhnil pa je tudi pravi vihar obtožb, ki r menijo Clintonovo administracijo, ker je doP1'^ t la, da na vojaškem pokopališču v mestu ArlinS . pokopavajo neustrezne ljudi. Med takimi izjem11, je tudi multimilijonar, poslovnež iz San Diega Larry Lawrence, kije umrl lansko leto kot cm' riški ambasador v Švici. Lawrence, kije det kratom-podaril milijone, je bil ranjen kot mar1 med drugo svetovno vojno. Kljub temu Pa vseh pravilih ni uvrščal med tiste, ki bi »p-pokopani na tem pokopališču. Lawrenceje Af kopan na pokopališču ameriških veteranov v gtonu januarja 1996. Ta dogodek je ustvaril še eno potencialno go za Clintona, ki mu očitajo odsotnost v oboroženih sil in ki razmišlja o vojaškem P°s vanju v Iraku. Ta »absurd«, kot ga je poimenovala prea ca za tisk v Beli hiši, je bil glavna tema kon tivnih pogovorov na radiu širom po Amerik1- Če imate kakšna vprašanja, mi jih lank ročite na: Glenn _DunlapŽlotus.com gONJA FE^^ is ra... že začel. Predvidoma kdaj naj bi zdravstveno kartico dobili tudi zavarovanci naše regije? Projekt kartice zdravstvenega zavarovanja predstavlja velik razvojni premik v sodobnem sistemu zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Klasično zdravstveno izkaznico in številne z njo povezane administrativne postopke bo mogoče nadomestiti s sodobnim računalniško berljivim dokumentom, s kartico zdravstvenega zavarovanja. Gre za elektronsko orodje za medsebojno izmenjavo podatkov med zavarovanci, zdravniki, zdravstvenimi domovi, lekarnami, bolnišnicami in našo zdravstveno zavarovalnico. V začetku novembra letos pa so stekle priprave za uvedbo kartice v prvi regiji, v Posavju. Pilotski projekt naj bi bil končan avgusta 1998. Septembra bi potem potekalo usklajevanje, mednarodni javni razpis ter postopna uvedba kartice na celotnem območju Slovenije, tudi v Pomurju. MAJDA HORVAT s s b ll k t: I st S( 0( d; vi dr izi lai ta (ni bi Za Havel poziva vlado k odstop Češki predsednik Vaclav^ je pozval celotno vlado, naj s svojim šefom, premieram " . vom Klausom, čimprej odstop1' Vzrok: afera o zatajitvi PnC vkov, ki jih je za Klausovo stfal' na švicarsko banko nakazal P djetnik, v zameno za to pa naj P' bil možnost odkupa neke elektra se ve. od države. V soboto pon001 Klausova vlada tudi odstopila vestnik, 4. december 1997 Hktualno doma Državna svetnica I Od kod Odarjevi osem glasov Nelojalni Peterletovi in vprašljivi Podobnikovi elektorji Samo tri dni po Kovačevem padcu na predsedniških volitvah (za tiste, I H ste pozabili: pristal je na predzadnjem mestu z manj kot tremi odstotki Slasov) je njegova stranka na volitvah za lokalne predstavnike v državnem svetu v osmi volilni enoti slavila z natanko petdesetimi odstotki glasov (°sem jih je dobila ljutomerska predsednica LDS-a Darja Odar, ki je ob ministrovi ženi Katarini Ovci Smrkolj tako postala edina ženska v DS; e“«ga pa si je prislužil tudi lenarški Drnovškov kandidat Milan Gumzar). Zmaga ne bi bila nič presenetlji-Vega, če bi imel LDS vsaj toliko svojih elektorjev, toda ti so bili samo trije. Daleč najmočnejši so o® eskadjevski elektorji, saj so ime-''kar 7 svojih — in enega samega kandidata: Jožefa Kocuvana. Toda J8je dobil samo pet glasov — se mu ^izneveril ormoški ali lenarški stjankarski sodrug? Strankarska di-svjplina v SKD-jevih vrstah ostaja Očitno še vedno v procesu konsoli-7cije, ki ji pa očitno v času vlada-Jne sedanjega (in bivšega) predsednika ne bo konca. , Glede na Podobnikove 'volilne na predsedniških volitvah bi ahko verjeli, da so njegovi stran-kntski člani poslušni veji Podobnik ne glede na frakcijo, ki je naspro-Ovnla vstopu v vlado), vsaj ko gre *avolitve. Čemu potlej SLS-jevski kandidat iz Ormoža Miran Zidarič ni dobil nobenega glasu? Sta SLS-jevca podprla Steržaja (ki je imel ob pomladnem nastopu za DS podporo SLS) ali pa celo predstavnico vladne partnerice? No. Steržaju je uspelo zbrati štiri glasove. Seveda seje vseh pet kandidatov predstavilo elektorjem: od življenjepisa do programskih zadev in zaobljub — tako je npr. Odarjeva obljubila: »Če bom izvoljena, se bom potrudila, da bom interese tega okolja prenašala naprej«. Da bo LDS podprl ravno njo, je bilo jasno po nastopu Milana Gumzarja (LDS), ki je zbranim elektorjem povedal, da je tako že vse vnaprej odločeno, da pa je pred tako usodnim trenutkom odločitve, kot ravno na enak datum pred dvajsetimi leti, ko seje poročil. Nafta Lendava Sanacijskega programa še ni Za ponedeljek, 8. decembra, je sklicana skupščina deležnikov družbe Nafta Lendava, na kateri bodo obravnavali Poročila o poslovanju v tem in predhodnem letu ter spregovorili o pogojih za delo v prihodnjem letu. Podana naj bi bila tudi informacija o delu in aktivnostih za sprejem Zakona o sanaciji Nafte, vendar na skupščini še ne bodo odločali o sanacijskem Programu. Kot smo izvedeli v Nafti, v državnem zboru zahtevani sanacijski program še ni pripravljen, ne da ga sami ne bi Znali pripraviti, ampak ker je nadzorni svet družbe na eni svojih sej razpravljal v smislu, da naj pri njegovi pripravi zaradi objektivnosti sodeluje zunanja strokovna inštitucija. Ime te pa še ni Znano. MH Ne glede na lobiranja, kijih je bilo očitno ogromno (nekateri elektorji naj bi kar vsej peterici obljubili svoj glas), so elektrorji - sedem eskadjevih, trije eldeesovi, dva eselesova, dva zelena, dva združene liste, en desusov in en demokrat — za državno svetnico izvolili Lju-tomerčanko, ki je v tovarni Mura vodja socialne službe in delavska direktorica, seveda pa tudi predsednica ljutomerskega občinskega sveta. A. P. Seznam izvoljenih državnih svetnikov — predstavnikov lokalnih interesov volilna sedež svetnik/svetnica enota l Ljubljana Milan Zver 2 Kamnik Katarina 0. Smrkolj 3 Maribor August Majerič 4 Slov. Bistrica Milan Ozimič 5 Celje Alojz Oset 6 Velenje Vladimir Korun 7 Ptuj Alojzij Kaučič 8 Ljutomer Darja Odar 9 Kranj Brnako Grims io Jesenice Jože Resman H Murska Sobota Bojan Korošec 12 Nova Gorica Franc Batagelj 13 Tolmin Jurij Kuštrin 14 Novo mesto Tone Horvat 15 Metlika Branko Matkovič 16 Sežana Karlo Kastelic 17 Logatec Alojz Suhadolc 18 Koper Darko Kavre 19 Slovenj Gradec Janez Praper 20 Brežice Bojan Petan Pomursko društvo za kakovost med najuspešnejšimi v Sloveniji Z obvladovanjem sprememb do tržišča S certifikatom kakovosti se ponaša 19 pomurskih podjetij, ki zaposlujejo kar 45 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarskih družbah Po dveh zelo odmevnih konferencah je pripravilo Pomursko društvo za kakovost danes v Murski Soboti še tretjo konferenco, ki bi jo lahko poimenovali kar simpozij, saj so za cel dan pripravili celo vrsto referatov na temo kakovosti. Jakijeva dvorana Zavarovalnice Triglav je bila skorajda pretesna za mnoge, ki se v slovenskih podjetjih ukvarjajo s kakovostjo poslovanja in uvajanjem le-te v proizvodne procese, v goste pa so povabili tudi mag. Jožka Čuka, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ki je tudi predsednik Slovenskega združenja za kakovost. Prav zaradi odmevnosti prejšnjih konferenc so pripravi letošnje organizatorji posvetili še toliko več skrbi, za moto pa so izbrali obvladovanje sprememb, s čimer so želeli opozoriti na nujnost nenehnih sprememb, saj bodo podjetja le tako lahko ostala na vedno zahtevnejšem tržišču. Pomursko društvo za kakovost se uvršča med najuspešnejša sloven-. ska društva, zato tudi ne preseneča, da so v zadnjih petih letih za kakovost v pomurskih podjetjih veliko naredili. Z ustanovitvijo društva so želeli povečati kakovost, povezati strokovnjake, ki delujejo na tem področju, in hkrati podjetjem tudi ponuditi pomoč pri uvajanju kakovosti v sistem poslovanja. Rezultati seveda niso izostali in s certifikatom kakovosti se zdaj lahko pohvali že 19 podjetij z 9.400 zaposlenimi, ki predstavljajo 45 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarskih družbah. Med nosilci certifikatov kakovosti so štiri velika, šest srednjih in devet malih podjetij, za pridobitev certifikata pa si prizadevajo tudi v drugih podjetjih. S tako dobrimi rezultati na tem področju se ne morejo pohvaliti nikjer drugje v Sloveniji in tudi za to je potrebno pripisati zaslugo Pomurskemu društvu za kakovost, ki ga vodi Štefan Ošlaj iz soboške Mure, ki si je prva v Pomurju pridobila certifikat kakovosti serije ISO 9000. Štefan Ošlaj je za uspešno delo na tem področju pred kratkim dobil tudi priznanje Slovenskega združenja za kakovost, priznanja pomurskega društva pa so tokrat podelili štirim posameznikom in dvema organizacijama. LUDVIK KOVAČ Skupščina o družbi Radenska Sistemi »Cilji sanacijskega programa v družbi Radenska Sistemi se ne uresničujejo,« je izjavil generalni direktor Radenske Alojz Behek. Na zadnji seji nadzornega sveta Radenske so zato o tem razpravljali, skupščina družbe Radenska Sistemi pa bo sprejela odločilni sklep, «... po katerem bomo v družbi nadaljevali proizvodnjo, vendar v obsegu, ki ga bomo obvladovali«, je v telefonskem pogovoru izjavil Alojz Behek. Na vprašanje, kakšen predlog s tem v zvezi je pripravila uprava oziroma kaj je tisto, kar bodo še obvladovali, je sogovornik odvrnil, da v tem trenutku (v torek zgodaj popoldne) kaj več ne more povedati. MH Panonka v stečaju? Dogajanja v Panonki že lep čas opozarjajo na neurejene razmere v tej največji slovenski kmetijski zadrugi, poznavalci razmer pa ne dvomijo, da se bo na koncu vse skupaj izteklo v škodo kmetov in kmetijstva na tem območju ...... Prizadeti bodo predvsem tisti, ki so za razmere v tem zadružnem sistemu, ki je že nekaj let v resni krizi, najmanj krivi, in sicer predvsem manjši kmetje, ki so v večini in ki v sedanjih zaostrenih razmerah in čedalje večji konkurenčnosti, ki je ta trgu, ne bodo mogli preživeti. Zadruga je bila nekoč organizator proizvodnje pri kmetih, v zadnjem času pa to funkcijo izgublja, saj kmetje že imajo toliko prakse, da znajo pridelovati sami, težave pa nastopajo pri prodaji. In prav pri prodaji bi zdaj morala biti zadruga tista, ki bi reševala probleme kmetov na svojem območju. O vseh dogajanjih v zadružnem sistemu Panonka smo v preteklosti že veliko pisali, zato znanih dejstev ne kaže ponavljati, je pa jasno, da je do krize in sedanjega stanja privedla prevelika zadolženost. Ker prave volje za reševanje tega vprašanja ni bilo, so se razmere seveda še naprej zaostrovale. V zadnjem času jim je uspelo zadolženost precej znižati, četudi na račun prodaje svoje lastnine in lastninskih deležev v predelovalni industriji, zdaj pa so se zadeve ustavile. Še ne tako dolgo nazaj je imel ta zadružni poslovni sistem 1,8 milijarde tolarjev kreditov, ki so jih uspeli zmanjšati na manj kot 600 milijonov, za naprej pa se nikakor ne morejo dogovoriti. Prav to pa je verjetno razlog, da je nekaterim upnikom prekipelo in ne nameravajo več čakati. Čeprav ustanovitelji novih kmetijskih zadrug trdijo, da so le-te pravne naslednice Panonke, to ne drži in je upravljanje z njenim premoženjem protipravno, to še toliko bolj, ker se v novih zadrugah nikakor ne morejo dogovoriti za prevzem obveznosti Kmetijske zadruge Panonka in nekatere zato tudi ne poravnavajo zapadlih obveznosti. In to je bil tudi eden od razlogov, da so se v Pomurski banki odločili, da sodišču predlagajo uvedbo stečajnega postopka v tej kmetijski zadrugi. Od dogajanja v teh dneh bo torej jasno, kakšna bo usoda Panonke. Dolžnik se namreč po zakonu lahko v 15 dneh pritoži zoper predlog za stečaj, dokončno odločitev pa nato sprejme sodišče. Se bodo torej odgovorni v kmetijski zadrugi končno vendarle streznili ali pa bo morala zadruga končati na tako klavrn način? Odgovor bomo verjetno dobili že kaj kmalu. L. KOVAČ Simpozij Dajnko in njegov čas V Črešnjevcih pri Gornji radgoni se je v soboto končal simpozij Dajnko in njegov čas, ki so ga organizirali Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, slavistično društvo Maribor ter Občina Gornja Radgona. Eden od namenov simpozija je bil tudi ta, da se poudari zgodovinski pomen Petra Dajnka v slovenskem prostoru. Dajnko je bil namreč tisti, ki je v 19. stoletju med Slovence vnesel štajersko knjižno normo ter je z nekajletno zamudo uresničil to, kar se je že dogajalo v osredni Sloveniji. Tridnevnega simpozija so se udeležili številni znani slavisti in strokovnjaki. ki so razpravljali o pomenu tega slavista, in drugi strokovnjaki, ki so ovrednotili pomen njegovega dela ter njegovo delo umestili v takratni čas in prostor. Predavali so Bernard Rajh, Vasilij Melik, Breda Pogorelec, Vinko Škafar, Jože Rajhman, Martina Orožen, Zinka Zorko, Mirko Križman, Francka Premik, Irena Orel, Majda Merše, Marko Jesenšek, Irena Stramljč Breznik. Andreja Legan Ravnikar, France Novak, Antonija Bernard, Viktor Vrbnjak. Lucijan Bratuž, Majda Potrata, Milena Hajnšek Holz, Anton Novak, Mihaela Kolet-nik, Marija Stanonik, Jožica Čeh, Darko Friš, Anton Ožinger in Ivan Rihtarič. ANNRR ^eljek so se srečali poslovni partnerji Podjetja za informiranje z obeh bregov Mure. Na sprejemu so '"'li Goričkim klantošem in Ljutomerskemu oktetu. Foto: N. J. PETROL PETROL, D. D., TOE MARIBOR, Enota Murska Sobota NAJUGODNEJŠA SEZONSKA PONUDBA KURILNEGA OLJA Ugodna ponudba kurilnega olja po nesezonskih cenah! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA - pri nakupu nad 1OOO litrov 45,80 sit/l, brezplačen prevoz - pri nakupu nad 2000 litrov 45,30 sit/l, brezplačen prevoz OBROČNO PLAČILO S ČEKI PRI PREVZEMU NAD 1000 litrov - plačilo v 3 obrokih s čeki 46,60 sit/l, brezplačen prevoz - plačilo v 5 obrokih s čeki 47/60 sit/l, brezplačen prevoz OBROČNO PLAČILO S ČEKI PRI PREVZEMU MED 700 IN 1000 LITROV - plačilo v treh obrokih s čeki 47,60 sit/l, polovični stroški prevoza Za naročilo kurilnega olja pokličite: SKLADIŠČE Murska Sobota, Obrtna ul. 42 Telefon: 069 37 560, 37 561 4 vestnik, 4. december 1997 SKB-jev bolnik v rokah Perutnine? Agromerkur V Agromerkurju je SKB edini upnik, ki poskuša najti rešitev s pomočjo Perutnine Predstavnik SKB-ja Dalibor Gider pravi, da so Agromerkur opozarjali, da je v zmeraj slabšem položaju zaradi cele vrste razlogov. Vztrajali so pri dezinvestiranju, z izkupičkom pa bi odplačali del posojil in si izboljšali finančni položaj. Poudarjali naj bi trg, predvsem zaradi močne konkurence štirih, in iskali notranje rezerve v smislu zniževanja stroškov, in šele ko bi prišli na zeleno vejo, so predlagali tehnološko posodobitev. Odločilen je bil pozitiven odnos lastnikov do reševanja problemov, toda vodstvo tu ni uspelo, zato je prišlo do zamenjave. Takrat je prišlo do razpotja: ali stečaj ali iskanje strateškega partnerja in oživitev podjetja. Ob stečaju bi se pojavil kupec, čeprav je banka največji upnik in stoodstotni hipotekami lastnik, vendar podjetja ne bo prevzela zaradi specifičnosti objektov. Dali so jim ponudbo za urejanje gospodarjenja prek novega stratešekga partnerja. V Perutnini so naleteli na posluh tudi zaradi tega, ker v Sloveniji štirje perutninarji ne bodo preživeli. Na ravni vodstva podjetja so zahtevali odgovor lastnikov in zaposlenih, čeprav bi bil za Perutnino stečaj morda cenejši. Rešitev so našli skupaj. Za rejce je zagotovljenega dovolj dela ali celo več, lastniki pa ne bodo izgubili kapitala. Zaposlitev naj bi ohranilo 120 ljudi, odprto pa je vprašanje poslovnih funkcij, kajti tam, kjer je Perutnina močnejša, želi nastopati ona. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Perutnini so povedali, da se resno dogovarjajo z Agromerkurjem in njegovim upnikom in upajo, da najdejo skupni jezik okrog nekaterih tehnoloških in finančnih vprašanj. To pomeni, da Perutnina ni zainteresirana za nakup celotnega Agromerkurja ampak predvsem za vzrejo in klanje puranov. Na finančnem področju pa je odprto vprašanje pokritja obveznosti do največjega upnika SKB, saj po oceni Perutnine znašajo obveznosti Agromerkurja do SKB več kot je hipotekarna vrednost premoženja Agromerkurja. J. VOTEK Vladni varčevalni ukrepi Enim več, drugim manj V soboški Muri so izračunali, da bodo na račun spremembe zakona o davku na izplačane plače v prihodnjem letu privarčevali le 21 milijonov tolarjev Če na prihodkovni in odhodkovni strani ne bi prišlo do nekaterih bistvenih sprememb, potem bi se državni proračun v letu 1998 znašel v primanjkljaju, ki bi presegel 4 odstotke bruto domačega proizvoda, to pa nikakor ni sprejemljivo. Doslej se je v glavnem dogajalo, da je država proračunski primanjkljaj uravanavala s povečevanjem prihodkov in manj z omejevanjem porabe, to pa je imelo seveda neugodne posledice. Vsaka nova obremenitev namreč dodatno zavira razvoj gospodarstva, saj se sle- dnejmu zmanjšujejo sredstva za nova vlaganja, brez gospodarske rasti pa se tudi proračunski prihodki ne povečujejo. In tako se vse vrti v začara- nem krogu. V slovenski vladi so se oblikovanja proračuna za leto 1998 tokrat lotili nekoliko drugače, saj so posegli tako na prihodkovno kot tudi na odhodkovno stran. Predlagane usmeritve ekonomske politike na področju javnih financ in ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa so naleteli v javnosti na različne, odmeve-, spodbudno ob vsem pa je, da je država končno začela varčevati tudi pri sebi. Če bodo načrtovane varčevalne ukrepe uspeli oživiti, bodo na odhodkovni strani privarčevali 70 mi- lijard tolarjev, z nekaterimi drugačnimi davčnimi instrumenti pa bodo na prihodkovni strani pridobili 30 milijard tolagev, tako da bi skupni varčevalni učinek dosegel 100 milijard tolarjev in proračunski primanjkljaj ne bi presegel še dovoljenih okvirjev. Davčnih posegov, ki bi ustrezali vsem, seveda ni, saj so eni v privilegiranem in drugi v podrejenem položaju. Tokrat se želimo ustaviti pri predlaganih ukrepih, ki naj bi delovali predvsem pozitivno, vendar je po temeljitejši ana- lizi mogoče sklepati, da so takšni učinki zgolj navidezni in v bistvu ne pripomorejo dosti k hitrejši gospodarski rasti. Pri tem imamo v mislih predvsem spremembo zakona o davku na izplačane plače, po katerem naj se dvigne spodnja meja obdavčitve izplačanih plač za en razred in bodo neobdavčene plače pod 130.000 tolarjev bruto. V vladi pravijo, da želijo s to spremembo vsaj delno razbremeniti stroške dela v gospodarstvu, predvsem v delovno intenzivnih proizvodnjah, kjer izplačujejo najnižje plače. Zanimalo nas je, kako bo ta ukrep vplival na poslovanje v največjem pomurskem podjetju, v soboški Muri, ki se glede na naravo proizvodnje uvršča med delovno intenzivne panoge. Tu so že napravili prve izračune, vendar kaj bistvenega ne bodo privarčevali, saj bi na ta račun vse leto prihranili le 21 milijonov tolarjev. Če ob tem zapišemo še podatek, da morajo v Muri mesečno za plače zagotoviti kar 7,5 milijona mark, potem je ta učinek res minimalen. Nekoliko več bi morda predstavljala investicijska olajšava pri dobičku, ki naj bi se s sedanjih 20 povečala na 40 odstotkov, vendar mora podjetje najprej seveda ustvariti dobiček. Kakor koli že obračamo napovedovane vladne ukrepe, dejstvo je, da ti tako ali drugače prizadenejo, in to bolj negativno, kar navsezadnje potrjuje podatek, da bodo na prihodkovni strani v proračun prinesli dodatnih 30 milijard tolarjev. Kot priznavajo tudi v vladi, gre pretežno le za prerazporeditev davčnih obveznosti med zavezanci, saj kaj drugega v tem trenutku tudi ni mogoče pričakovati. LUDVIK KOVAČ Cestarski dnevi '97 v Mariboru Mizarstvo Ljutomer Zaposleni so se odločili za delo Evropski koridor tudi po regionalnih in magistralnih cestah Več kot 550 strokovnjakov s področja prometne politike, projektiranja in gradnja cest je v torek in sredo sodelovalo na tradicionalnih cestarskih dnevih Prokurist v podjetju Mizarstvo Ljutomer Mitko Ivanovski je zaposlenim, ki so stavkali zaradi neizplačanih plač in drugih dodatkov, sporočil, da če ne bodo prišli na delo, bo po petem dnevu stavke začel pripravljati predlog za stečaj podjetja. Podjetje je imelo namreč določene obveznosti do nemškega naročnika, ki je za sklenjeni posel nakazal tudi določena predplačila. Zaposleni so tako četrti dan stavko prekinili in se vrnili na delo, ne da bi prejeli septembrsko plačo, ki so jo sicer postavljali kot pogoj za začetek dela. Plačo za september so prejeli v ponedeljek, tako kot vse leto tudi to v višini devetdesetih odstotkov in brez dodatkov. Sindikalni zastopnik zaposlenih je povedal, da se zaradi bolniške odsotnosti direktorja o izpolnjevanju stavkovnih zahtev dogovarjajo s prokuristom; obe strani pa poskušata izpolnjevati svoje obveznosti. Do skupščine naj bi bilo tudi dogovorjeno, v kakšni obliki in v kakšnem roku bodo poravnane vse obveznosti delodajalca do zaposlenih. V podjetju delajo z devetdesetimi odstotki zmogljivosti, lastniki pa se pripravljajo na skupščino, sklicano za enajsti december. Takrat naj bi bilo tudi že več znanega, ali bo načrtovana dokapitalizacija družbe s strani družbe za upravljanje S Hram res tudi izpeljana. MH Politiki odhajajo, strokovnjaki ostajajo. Tudi na cestarskih dnevih v minulih šestih letih je na štiridesetih posvetovanjih, seminarjih in okroglih mizah sodelovalo več kot 7000 udeležencev, ki so poslušali obljube treh ministrov: Marjana Kranjca, Igorja Umka in sedaj Antona Bergauerja. V Mariboru na cestarskih dnevih 97 jih je bilo prijavljenih 560, torej je posvetovanje v organizaciji Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki na visoki kakovostni ravni, informativno in koristno. V torek so v družbi najbolj odgovornih z ministrstev, družb in direkcij obravnavali prometno politiko R Slovenije ter zasnovo nacionalnega programa magistralnih in regionalnih cest. V dopoldanskem delu torkovega srečanja je bilo najodmevnejše predavanje državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Dušana Blaga-njeta o Sloveniji v evropskem prometnem omrežju. Opozoril je na pomembno lego Slovenije na križišču dveh transevropskih koridorjev št. 10 in št. 5 med dvema konceptoma povezovanja, in sicer donavskim in ja-dransko-jonskim, na vse pomembnejše tržišče v srednji in vzhodni Evropi ter na novo uveljavljanje evropskih sredozemskih pristanišč. Poleg avtocestnega prometa pa je za prihodnost Slovenije kot tranzitne države pomembna tudi posodobitev že- lezniškega omrežja, pristanišča in letališča, kajti pomembni so uravnoteženost razvoja, možnost izbire in dostop do vseh vrst prometnih infrastruktur. Država Slovenija se bo v prihodnje za potrebe gradnje avtocest zadolževala v višini 150 do 170 milijonov dolarjev letno, kajti bencinski tolar in cestnina že dolgo nista več dovolj za pokritje vseh stroškov. Prav tako naj bi v prihodnje del teh sredstev namenili reševanju največjih problemov na mreži magistralnih in regionalnih cest. Takšno je bilo razmišljanje prometnega ministra Antona Bergauerja, čeprav smo v nadaljevanju slišali kar precej kritičnih besed o prezahtevnih lokalnih skuPn° stih, ki si želijo na račun8/ cest zgraditi razne neupravi880 obvoznice in opraviti druga d6'8' ki jih v preteklosti sama ms zmogla, npr. regulacije. IzJaV, ministra Antona Bergauerja0. vzpostavitvi ustrezne pretočn°s slovenske prometne hrbten10 od Pinc pri Lendavi do kopfsl: ga pristanišča začasno tud' P magistralnem in regionalna omrežju« lahko razumemo s P murskega zornega kota kak° napoved, da najvzhodnejša^ kraka avtoceste, za katerega s ni izdelana niti lokacijska do mentacija, kar nekaj časa še BERNARDA B. PEČEl< Uspela dokapitalizacija v Tovarni sladkorja Ormož Še naprej v večinski tuji lasti Dvajset let po začetku gradnje tovarne sladkorja v Ormožu je ta edina tovrstna slovenska tovarna potrebna temeljite tehnološke prenove, saj bo le tako lahko uresničila svoje poslovne cilje. V tovarni, ki je bila dograjena leta 1979 in je po enoletni poskusni proizvodnji že v letu 1980 začela z redno proizvodnjo, je bila večja naložba opravljena v letu 1993, ko so kupili opremo za rafmacijo surovega sladkorja iz sladkornega trsa. Z njo so se proizvodne zmogljivosti povečale s prvotnih 40.000 ton na 60.000 ton sladkorja, izboljšala pa se je tudi produktivnost obstoječe opreme in dela. Tovarna sladkorja v Ormožu je bila pred dvajsetimi leti zgrajena za predelavo 4.000 ton sladkorne pese dnevno, kar bi ob upoštevanju klimatskih razmer, ki omogočajo skladiščenje sladkorne pese do sredine decembra, zagotovilo predelavo 320.000 ton sladkorne pese letno, iz nje pa bi izdelali okoli 40.000 ton sladkorja. Dolgoročni strateški cilji tovarne so zdaj seveda nekoliko širši, izhajajo pa tudi iz slovenske kmetijske razvojne strategije, ki si je zastavila za cilj pridelavo sladkorne pese na 9 do 10 tisoč hektarjih, kar bi omogočilo pridelavo okoli 85 tisoč ton sladkorja in zadovoljilo samooskrbo Slovenije s tem živilom. Za dosega tega cilja bi bilo potrebno dnevne zmogljivosti tovarne s sedanjih 4.000 ton povečati na 7.500 ton, hkrati pa bo potrebno tudi povečati konkurenčno sposobnost podjetja in ga postaviti na evropsko raven. V tovarni sladkorja so pripravili investicijski program tehnološke prenove tovarne v letih 1997- 2000, z njegovo realizacijo pa bi podjetje lahko uresničilo zastavljene poslovne cilje. Predvidena vrednost naložbe znaša 27,3 milijona mark, od tega investicija v stalna sredstva 17,3 milijona mark, za trajna obratna sredstva pa bo potrebno zagotoviti 10 milijonov mark. Analiza je pokazala, da bo naložba v tehnološko prenovo tovarne in povečanje zmogljivosti ugodno vplivala na rezultate poslovanja in bo povečala tudi donosnost kapitala, seveda pa mora biti tržni red za sladkor takšen, da bo zagotovil ustrezne razmere za gospodarjenje v tovarni. Ker lastnih sredstev za uresničitev tega investicijskega programa v tovarni nimajo, je skupščina delničarjev v drugi polovici letošnjega junija na predlog uprave in nadzornega sveta sprejela sklep o dokapitalizaciji družbe z izdajo novih delnic. Z dokapitalizacijo bi tako zbrali 17,3 milijona mark, za preostalih 10 milijonov mark potrebnih sredstev pa bi najeli posojilo. 124.835 novih navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 10.000 tolarjev so ponudili 30-tim vnaprej znanim kup- Tovarna sladkorja v Ormožu je zdaj v večinski tuji lasti, saj je bila nizozemska multinacionalka Cooperative Cosun pred dokapitalizacijo njen 47,3-odstotni lastnik, 21,8 odstotka lastništva je pripadalo družbi Sucadria, katere ustanovitelj so italijanske tovarne sladkorja, splošnim kmetijskim zadrugam je pripadal 22,6-odstotni delež in preostalim delničarjem 8,3-odstotni delež. Tudi po dokapitalizaciji se lastniški deleži niso bistveno spremenili, saj je Cosun kupil 40,69 odstotka izdanih delnic, Sucadria 28,71 odstotka, preostalih 9 slovenskih delničarjev, ki so sodelovali v dokapitalizaciji, pa je kupilo skupaj le 30,6 odstotka izdanih delnic. cem, dosedanjim delničarjem, na poziv pa se je odzvalo in vplačalo deleže 11 delničarjev. Osnovni kapital družbe se je tako povečal s 4.971.630.000 tolarjev na 6.219.980.000 tolarjev, ker pa je bila prodajna cena delnic 12.611 tolarjev, se je na ta račun povečal celotni kapital kot tudi vplačani presežek kapitala za 325.944.185 tolarjev. Konec oktobra je nadzoni svet družbe ugotovil, da so vsi delničarji, ki so sodelovali v dokapitalizaciji, do roka vplačali svoje deleže, zato je dokapitalizacija uspela, okrožno sodišče na Ptuju pa je tudi že opravilo vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Ker je tovarna sladkorja v Ormožu že v večinski lasti tujcev, ki so tudi za dokapitalizacijo zagotovili največji del sredstev, so se v javnosti začela postavljati vprašanja o usodi tovarne, saj je znano, da je multinacionalka Cosun, ki ima v ormoški tovarni največji delež, v večinski lasti nizozemskih pridelovalcev sladkorne pese in je hkrati tudi lastnica štirih tovarn sladkorja na Nizozemskem, ki letno naredijo 700 tisoč ton sladkorja. Tako v upravi kot nadzornem svetu družbe zagotavljajo, da usoda tovarne in pridelava sladkorne pese v Sloveniji s tem ne bosta ogroženi, saj tuji vlagatelji pričakujejo predvsem donosnost vloženega kapitala. Sicer pa odgovorni priznavajo, da je tovarna morala preiti v večinsko tuje lastništvo, saj niti država niti drugi niso pokazali pripravljenosti, zagotoviti svoj vložek in tako ohraniti tovarno v domači lasti. LUDVIK KOVAČ Sekcija direktorjev za hrano in pijaC° Za kakovost in pestrost v gostinstvu V Moravskih Toplicah so se usposabljali kuharji in natakarji, ki so prejeli naziv »direktorji za hrano in pijačo« V četrtek in petek (27. in 28. novembra) je bil v Moravskih seminar sekcije direktorjev za hrano in pijačo, ki se ga je udeležilo klicnih kuharjev in natakarjev iz vse Slovenije, od tega sedem iz P0*"^ Seminar spada v program dopolnilnega izobraževanja Gospodarske Slovenije oziroma v njenem okviru delujočega Društva gostinskih ddav . seminar, ki se ga je udeleži^ kuharjev in natakarjev. PrVpf3li-so poslušali predavanje mag-ca Peterke z naslovom Ma..te[ja v turizmu in strokovnega "c Janeza Štruklja o nčrtovanj0 meznih menujev. Drug' 0 predaval prof. dr. korn o poulični prehrani v je. Vsak, kije uspešno k°n minar, je prejel naziv »d're hrano in pijačo«. Na kaj pomeni kuharjem in na jem ta »direktorski naziv«4 retar društva Alfred P°'a Z8 voril, da gre večini Pre(lvSjai d8’’ pridobitev dodatnega zna™^^ no pa tudi za »papir«, izhodišče za boljše nagraj0 ggr Sekcija direktorjev za hrano in pijačo ali Food & Beverage Mana-gers (F & BM) obstaja že dlje časa, saj je bila ustanovljena pred petimi leti v okviru Združenja za gostinstvo in turizem, delovala pa je podobno kot druge sekcije, npr. barmanov, kuharjev, hotelskih gospodinj ipd. Združenje se je junija 1996 problikovalo v Društvo gostinskih delavcev R Slovenije, v njenem okviru pa po svojih pravilnikih delujejo tudi vse omenjene sekcije. Sekcija F & BM je imela že nekaj odmevnih akcij, strokovnih ekskurzij in izobraževanj. Združuje 70 članov, vendar si morajo vse stroške pokriti sami in s pomočjo sponzorjev. V Moravskih Toplicah so pripravili že osmi vestnik, 4. december 1997 S konference območne organizacije svobodnih sindikatov Pogajanja nad shiranim kljusetom?! Ker je v statutu Zveze svobodnih sindikatov jasno zapisano, da slehernemu svojemu članu zagotavljajo brezplačno pravno pomoč, je nujen enoten pristop tako v posameznih sindikatih dejavnosti kot v podjetjih - Podatki namreč kažejo, da je število spornih zadev med delavci in delodajalci, ko se naposled znajdejo pred sodiščem, v zadnjih dveh letih približno enako Največ sporov je zaradi nerednega izplačevanja plač in regresa, odpra-Vnj® ob upokojitvi in tudi jubilejnih nagrad. Vedno več pa je tudi proble-lnov glede izplačevanja raznih dodatkov za težje delovne razmere. Marije delavci ne dobijo niti toliko, kot znaša zajamčena plača, s čimer se v Praksi kršijo pogodbe o delu, ponekod pa se pojavljajo celo dvojne plači-lle liste, kar seveda ni v prid zaposlenih delavcev. Ob dejstvu, da se je vedno več delavcev znašlo na robu preži-: Vetja, nenehno narašča število tožb pred sodišči. Poleg tega je v Podjetjih vedno več disciplinskih Postopkov, zato je še kako po-®embna dobra pravna pomoč, ki Jo zagotavljajo pomurski svobod-fi sindikati. Kot je navedel sekre-tar območne organizacije ZSSS Za Pomurje Janez Kovač, dobiva vedno več delavcev kar čez noč Ustaa obvestila o prekinitvi delovnega razmerja, pri čemer niso lzvzeti tudi delavci, ki so sprejeti Za nedoločen čas. Po zagotovilih sindikalnih funkcionarjev je prav-na zaščita pomurskih delavcev ! dokaj ugodna, saj je od približno I tisoč tožb kar 95 odstotkov reše-I Uih v njihovo korist. Po drugi strani pa je zaznati I Vse bolj agresiven pristop delo-I dajalcev do delavcev, saj niso re-Ldki primeri, ko vodilni v podjetju (Ponarejajo dokumente o resnič-, nih izplačilih. Nič čudnega, če se na sodiščih pojavljajo številni de-^ni zahtevki, ki nimajo dosti SkuPnega z delovnopravno zako-n°dajo. Tako delavci velikokrat dobijo vse zahtevane delovne °kumentacije od delodajalca, to ^et let poslovne enote Creditanstalt v Murski Soboti p pestro ponudbo do novih partnerjev Posojila Pomurcem namenijo več sredstev, £ot jih zberejo v poslovni enoti v Murski Soboti -združitvi bank Creditanstalt in Bank Austria 0 nova bančna skupina po bilančni vsoti na ^niem ali osmem mestu v Sloveniji j^ekdanja Interna banka ABC Pomurka pred petimi leti ni več °mjevala pogojev za samostojno poslovanje, zato so v tej finančni pt ®n°yi začeli iskati primernega partnerja, ki bi jih bil pripravljen sh v dobrem *n slabem. Njihova želja je bila, da bi dobili v Mur-k novo bančno ponudbo in med partnerji so se odločili za ZaLditanstalt Novo banko, ki je bila takrat najbolj odprta za njihove ®Ve. Sicer pa takšna odločitev ni bila naključna, saj je bil Credi-s0 z Dunaja že takrat 56-odstotni deležnik v Novi banki, zato bk1' Innenja5 da bo takšna povezava najboljša, saj bodo ob pomoči š^tenj svetovno znane banke lahko uvajali nov sistem bančnico .’ kakršnega v slovenskem bančništvu dotlej ni bilo. Peto obletni-0,/Juvanja poslovne enote Creditanstalt v Murski Soboti so zazna-1^^',,a priložnostni slovestnosti, na katero so povabili poslovne su Prireditev pa so s kulturnim programom popestrili beltin- J°lkloristi. ^ojitePrav so mno®' takratno pri-hki ev h Creditanstaltu Novi ba-?9p Puejeli z nezauPanJem- s0 Jeli j/ • ? v Murski Soboti spre-rencZZlv m se spoprijeli s konku-Uspehi pri tem niso izo- ^°šk *ln zaaj ?° Pet'h 'et'h v s0' < Plovni enoti z zadovolj-hjj. Ugotavljajo, daje bila od-P.rea Petimi leti pravilna. x.at* bi bifi še boljši, če se v 19g^°vi banki v letih 1993 in %jan,e bi srečevali s krizo vo-e ’ • sreči Pa te krize v sobo-^je01' sl (Foto:J.G ) tehnikami ter učnimi sre-d6|11 °benem pa so povabili k so-Sq °Vanju še starše. V 1. a-razredu pr, ^navali temo Živali se pri-Pj -V tajo na zimo, v L b-razredu učna vsebina delo z lu-l|Stp didaktične igre, oblikovni hllj. *’ glasbene uganke in spre-Pi/Va Pesmi z majhnimi inštru-1(^7 drugošolci so opisovali It^ače živali, reševali kviz, delali । Hj^tke, izdelovali lutke in do-[ e ter pripravili dramatizacijo daj. Od leta 1985 dopolnjujemo in razvijamo programe preprečevanja aidsa, zlasti v okviru zdravstva. Veliki napredki so doseženi na področju zdravljenja bolezni HIV. Z najnovejšimi zdravili in njihovimi pravilnimi kombinacijami ter uvedbo zgodnejšega začetka zdravljenja dosegamo lahko popolno zavrtje razmnoževanja virusa HIV in s tem napredovanje bolezni. Letos je tako na novo obolela le ena oseba za berila, druga pa je predstavila (tudi z izvajanjem eksperimentov) projekt Voda. Petošolci so imeli temi Pravljično gledališče in Plastično oblikovanje, šestošolci pa temi Funkcionalno opismenjevanje ob besedilnih vrstah. Uporaba računalnika pri geografiji in Računalniško konstruiranje škatle. Sedmošolci so obravnavali zgodbo o Hot Dogu & Cad Catu ozirama so opisovali poklice (v nemščini). Prva skupina osmošol- aidsom v Sloveniji, v letu 1996 pa 10 oseb. Laboratorijsko dokazovanje virusa HIV smo v tem letu prav tako posodobili in vpeljali nove, še zanesljivejše potrditvene teste, take kot jih uporabljajo najrazvitejše države sveta. Vseeno pa ostaja eden glavnih ciljev našega Nacionalnega programa preprečevanja in obvladovanja' aidsa preprečiti okuževanje ljudi z virusom HIV. To pomeni poučiti ljudi o varnem vedenju, zlasti na področju spolnosti: • živeti varno spolno življenje s stalnim neokuženim partnerjem, • odlašati s prvim spolnim odnosom, cev je imela temo Zgodovina matematike, druga Človekovi posegi v naravo, tretja pa je predstavila mladinsko delavnico kot eno izmed oblik pouka etika in družba. Seveda je bil takšen pouk za učence zelo zanimiv in koristen, poleg tega pa se jim ni bilo potrebno bati ocenjevanja. Zadovoljni pa so bili tudi starši, ki so imeli možnost videti in slišati (tudi sodelovati), kaj in kako delajo njihovi otroci v razredu. Kot nam je ob tej priložnosti povedal ravnatelj črenšovske osemletke Štefan Ftičar, je bila to le ena od oblik odpiranja šole staršem in njihovega sodelovanja pri pouku, kajti starše vključujejo tudi pri raznih šolskih projektih (knjiga, knjižnica, moja šola idr.), naravoslovnih dnevih ter še ob drugih priložnostih, organizirajo pa tudi skupne športne popoldneve za učence in starše. Strategija dela njihove šole pa je predvsem graditi poti do znanja, tako da ga bodo znali odkrivati tudi otroci sami. Med viri znanja postaja vse pomembnejši računalnik. Črenšovska šola je na tem področju storila že kar precej -med drugim so jo izbrali tudi za eno od osrednjih šol za računalniško opismenjevanje v Sloveniji -, še boljše rezultate pa si lahko obetajo z ureditvijo večje računalniške učilnice na podstrešju (okrog 60 kvadrtanih metrov), v kateri si zamišljajo 30 računalniških mest. Z gradbenimi deli so že začeli in računajo, da jih bodo uspeli končati (s finančno pomočjo sponzorjev in občinske blagajne) do novega šolskega leta. JOŽE GRAJ • zmanjšati število spolnih partnerjev, • pri spolnih odnosih z nekom, za katerega ne moremo vedeti, ali je okužen, uporabljati kondom. Ker aids še vedno ni ozdravlji va bolezen, kmalu prav tako ne moremo pričakovati cepiva proti njemu, večina ljudi izenačuje še neobolele HIV pozitivne, le okužene osebe, z obolelimi. Vse jih poriva v neki nov družbeni razred, nekakšno nižjo kasto, ki take ljudi prizadene in jim prinese družbeno smrt. Žal živimo v družbi, ki ji manjka strpnosti, ki je hitro pripravljena s prstom pokazati na posameznika bolnika ali okuženega z virusom HIV ter ga zaznamovati in izolirati. Pri takem ravnanju se večina ne vpraša, kako bi se sami počutili, če bi bil zaznamovan njihov partner, otrok ali oni sami. Zato živimo svoje varno življenje in ga pustimo živeti tudi vsem drugim. ZORICA LEVAČIČ - TURK, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota - je bolezen, ki preži tudi v tako majhni regiji, kot je naša, - je problem, pred katerim se da obvarovati, če smo poučeni. Ker se s ključnimi prenašalci te bolezni (seks, droga) srečujejo tudi mladi, si je skupina posameznikov z iniciatorjem Danilom Ivanušo naložila v okviru Društva ustvarjalne mladine Lendava nalogo, organizirati projekt osveščanja mladih. V sodelovanju z zdravstvenim domom in osnovno ter srednjo šolo in s stojnico pred Blagovnico so uspeli. OŠ Bakovci »sprejeta« tudi v projekt Zavoda za odprto družbo Spoznavajamo se... Sodelovanje z osemletkama iz Štrigove (Hrvaška) in Monoštra (Madžarska) Za OŠ Bakovci bi lahko rekli, da sodi med tiste vzgojno-izobraževalne ustanove pri nas, ki stalno nekaj »vrtajo« - skušajo storiti nekaj novega, drugačnega, odmevnega ... Prizadevajo si tudi, da bi se o njihovi šoli širil glas v širši javnosti, da bi imeli imidž šole, ki hoče in dela nekaj več. Učenci treh šol so med sabo prepletli niti iz klobčiča volne in izrazili željo po tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Zanimiv projekt Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Izostajanje gimnazijcev Učitelji se praviloma odzivajo tako, da takšnim dijakom postavljajo težja vprašanja in jih strožje ocenjujejo, čeprav izostajanje od pouka ni vedno »špricanje« Mojca Pušnik, soavtorica raziskave: »Ugotovili smo, daje izostajanje povezano z velikostjo šole, saj je na majhnih v povprečju manj izostankov kot na večjih.« Študija je temeljila na izhodišču, daje pomembno, koliko ur ali dnevov in zaradi česa je dijak izostal, ni pa pomembno, ali so bili ti izostanki dejansko opravičeni ali ne. Glede na določilo 16. člena pravilnika o šolskem redu si namreč ni težko priskrbeti opravičljivo opravičilo, ki ga lahko napišejo (sporočijo ustno) starši, ne da bi imel kdo pravico preverjati, ali je bilo res tako. V praksi je torej čez 90 odstotkov formalno opravičenih izostankov, saj večina staršev »ustreže« svojim otrokom tudi v primerih, ko so ti dejansko neupravičeno »špricali« pouk. V nasprotnem primeru bi tvegali, da bi otrokom izrekli določene vzgojne ukrepe (kazni), kar bi v nekaterih primerih lahko pomenilo tudi izključitev iz šole. Kdo pa bi to »privoščil« svojemu otroku? Dijaki imajo tako v glavnem zapisanih v dnevnikih samo po nekaj neopravičenih ur. ker so zamudili ali pa prej odšli domov. Študija je nadalje pokazala, da je najštevilčnejša skupina tistih dijakov in dijakinj, ki izostanejo od pouka od 4 do 15 dni. Takih je kar 60 odstotkov. Nad 16 dni pa jih manjka v šoli 14 odstotkov, kar predstavlja v tej raziskavi okrog 400 dijakov. To pa je tudi kar precej. Ugotovili so, daje izostajanje večje na večjih šolah in da si upajo več »špricati« dijaki višjih letnikov, med njimi pa si največkrat »privoščijo« izostanek zlasti učenci s slabšim učnim upehom. Taki dijaki in dijakinje običajno sploh ne hodijo radi v šolo, v njej se dolgočasijo, večino tistega, kar se je potrebno učiti, pa se jim zdi nekoristno ipd. Najpogostejši dejavniki Med vzroki za izostanje so na prvem mestu šolski dejavniki (niso vzdržali zadnje ure. ni se jim dalo iti v šolo, preveč so bili utrujeni idr.), sledijo jim zdravstveni dejavniki (slabo počutje, obisk pri zdravniku, bolezen) in tako imenovani obremenitveni vzroki (pomoč družinskim članom, nujno delo doma, družinski problemi, priprava na raziskovalno nalogo idr.). Rezultati so pokazali, da fantje pogosteje manjkajo zaradi obremenitvenih, dekleta pa zaradi zdravstvenih dejavnikov. Kako pa učitelji? Večini učiteljev seveda ni prav, ko ugotovijo oziroma domnevajo, da so dijaki manjkali pri njihovih urah zato, da bi se recimo izognili spraševanju ali pisanju testa za ocene, ali če so odšli domov, ker se jim ni dalo biti več v šoli. Če so to dijaki in dijaknje s slabšim učnim uspehom, jim postavljajo pri ustnem spraševanju običajno težja vprašanja in jih na splošno tudi strožje ocenjujejo, odličnjakom pa se skušajo »maščevati« tako, da jih pogosteje nenapovedano sprašujejo. Nekateri učitelji, predvsem na večjih šolah, pa ne dovolijo dijakom z neopravičenimi izostanki javljanja, da bi si popravili oceno, poleg pa niso pripravljeni dodatno razlagati učne snovi. Izostajanje še zlasti pa »špricanje« pouka se torej največkrat ne »splača«. JOŽE GRAJ Prav gotovo bi težko našli kakšnega učenca v srednji šoli, ki nikoli ne manjka pri pouku, pa najsi bo to zaradi objektivnih (npr. bolezen) ali subjektivnih razlogov (npr. bojazen zaradi pisanja testa). Izostajanje postaja na nekaterih šolah že problem, o katerem bi bilo dobro vedeti več in predvsem pripraviti določene ukrepe za njegovo zmanjšanje. Te naloge so se lotili na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, in sicer so najprej začeli proučevati vzroke ter posledice izostajanja gimnazijcev. Iz pomurske regije so vključili v ta projekt Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer, ugotovitve pa se nanašajo na 1868 dijakov v 14 slovenskih gimnazijah. Opravičilo zaradi bojazni pred kaznijo Tako so se prvi v Pomurju vključili v mrežo ekošol v Sloveniji, v tem šolskem letu pa jim je uspelo »priti« tudi v projekt Spoznavajmo se, da se bomo lažje razumeli, ki ga je razpisal Zavod za odprto družbo Slovenije s sedežem v Ljubljani. V svoji prijavi so se zavezali, da se bodo spoznavali z učenci in učitelji osnovnih šol v Štrigovi na Hrvaškem in Monoštru (Szentgotthardu) na Madžarskem. V ta namen so pripravili pred kratkim prvo (skupno) prijateljsko in delovno srečanje. Iz gostujočih šol so prišli po trije učenci ter dva pedagoška delavca, njihovi gostitelji pa so bili štirje učenci bakovske osemletke skupaj z dvema dijakinjama srednje ekonomske šole, ravnatelj in šolska pedagoginja Ingrid Fiala, ki je bila neposredno odgovorna za izvedbo tega projekta. Zasnovali so ga kot učne delavnice, in sicer so učenci v skupinah izdelovali plakate na teme: Naši predlogi za sodelovanje, Sodelovanje z našimi sosedi in V prihodnje bomo razvijali dobre sosedske odnose. Ob koncu so se zbrali v večnamenskem prostoru in poročali oziroma predstavili svoje delo. Pri tem so si pomagali s klobčičem volne in prepletli niti od enega do drugega, s čimer so tudi simbolično nakazali medsebojno sodelovanje. J. G. 8 intervju vestnik, 4. december 1997 Pogovor z Emilijo Kavaš Utrinek dobrote Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter Zbornica zdravstvene nege Slovenije sta Emiliji Kavaš, višji medicinski sestri in predsednici društva medicinskioh sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, podelili priznanje zlati znak Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, ki jo je predlagalo za to visoko priznanje, je svoj predlog utemeljilo z besedami: s svojim nesebičnim, humanim, strokovnim in potrpežljivim delom je dala nepozabni pečat razvoju negovalne profesije in vlogi sestrinstva ter Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Pomurju. Zdravstvena nega je vidni del zdravstvenega varstva Priznanje, zlati znak Zbornice zdravstvene nege za leto ’97, ki ste ga prejeli, ni le priznanje za vase humano in strokovno delo v zdravstveni negi, ampak ga je mogoče razumeti tudi kot potrditev prave smeri vaših prizadevanj za drugačno mesto medicinskih sester v zdravstvenem timu in potem v naši družbi nasploh. Kakšno naj to bo? Ob prejetem zlatem znaku mi je prijetno pri srcu, saj si česa takega v življenju nisem obetala. Res pa je, da sem za sestrinstvo in za vrednote zdravstvene nege delala s srcem. Status medicinske sestre v timu medicinskega dela in zdravstvenega varstva niti ni tako slab, ampak določene stvari je potrebno še dopolniti, dograditi. Mislim, da je to zelo pomembno, da se sestre in zdravstvene tehniki počutijo kot enakovredni sodelavci zdravstvenega tima. V letih nazaj je bilo sestrinstvo v veliko bolj podrejenem položaju pa tudi organizirano ni bilo tako kot sedaj. S pomočjo vrhovnih inštitucij, Zbornice zdravstvene nege, Zveze društev medicinskih sester, raznih strokovnih inštitucij, strokovnega kolegija za področje nege, smo sestre in zdravstveni tehniki dosegli, vsaj mislim tako, zelo veliko. Zdravstvena nega je tako vidni del zdravstvenega varstva, saj smo, na nekaterih področjih manj, na drugih spet več, dosegli enakovredno delo v zdravstvenem timu. Delo medicinskih sester je podcenjeno Ljubljansko zborovanje medicinskih sester je tudi opozorilo na pomanjkljivosti pri vrednotenju dela zdravstvene nege v našem zdravstu. Delo medicinskih sester je torej podcenjeno. Zborovanje v Ljubljani je opozorilo na naše že dolgoletno prizadevanje, to pa je, da se medicinskim sestram njihovo delo ter neugodne delovne razmere priznajo in tudi ustrezno finančno ovrednotijo v posebni kolektivni pogodbi. Prvi so do te potrebe prišli zdravniki, katerih zahteve podpiramo in menimo, da je bila njihova pot pravilna, kajti v širokem polju zdravstvenega varstva se delo zdravnikov, medicinskih sester in drugih, ki delajo v zdravstvenem timu, izgubi. Mislim, da so posamezna delovna mesta tu tako specifična, da jih je potrebno pravilno ovrednotiti ter pri tem upoštevati delovpe razmere. Zato smo prišli tudi v sindikatu delavcev zdravstvene nege in Zbornice zdravstvene nege do spoznanja, da moramo na določene zahteve opozoriti z zborovanjem. To sta torej kolektivna pogodba, ki naj pravilno ovrednoti delo v zdravstveni negi, ter postavitev normativov in standardov v zdravstvu. To je tisto nujno, da potem lahko tudi s strani financerja javnega zdrav stva zahtevamo tisto, kar nam pripada. Izgube v zdravstvu, tudi v naši bolnišnici, so namreč v enem delu rezultat tega, da nimamo sprejetih standardov in normativov ter razmejitve del in nalog. Vemo, da se stroka razvija, medicina se razvija in opravljajo se vedno nove, zahtevnejše storitve, število zaposlenih pa ostaja nespremenjeno ali je celo zmanjšano. Zdravstveni minister dr. Marjan Jereb je obljubil pogajanja o kolektivni pogodbi za medicinske sestre in zdravstvene tehnike, ki naj bi se začela v decembru. Gle- je na to, da je v zraku zahtevano in napovedovano varčevanje v javni sferi, ali ni morda čas pogajanja o kolektivni pogodbi neugoden? Kakšna so vaša pričakovanja glede izida tega? Takrat, ko je premier Drnovšek objavil varčevalne ukrepe, sem premišljevala o tem, kako bo to vplivalo na naše zahteve, ki smo jih oddali ministru za zdravstvu gospodu Jerebu. Na zadnjem kongresu zdravstvene nege, ki je bil pred dvema tednoma v Ljubljani, je bilo govora tudi o tem. Naš minister dr. Marjan Jereb je obljubil, da so zahteve, ki smo jih dali, oddane vladi. Videli pa bomo, tam do štiriindvajsetega decembra, kako in kaj. Mislim, da bomo pri naših zahtevah vztrajali ter da bomo pri tem enotni, četudi morda kolektivna pogodba ne bo takšna, kot smo jo mi zapisali. Menimo pa, da je s pogajanji za kolektivno pogodbo nujno potrebno začeti, saj morajo biti raznovrstna in zahtevna dela na področju zdravstvene nege ter delovne razmere, nočno, triiz-mensko delo, primerno ovrednotene. Ali je sedanji trenutek pravi? Mislim, da smo mogoče , že tudi kaj zamudili, ampak določenih zadev pač ne moreš več odlagati, četudi bo težko. Zahtevati moramo, četudi v tem kriznem trenutku, tisto, kar nam pripada, saj ne zahtevamo tistega, kar je nemogoče. Pravzaprav pa je krizni trenutek v zdravstvu kar stalnica. Ko čutiš z drugim Eno je družbeno priznano in vrednoteno delo medicinske sestre, drugo pa je njeno delo v očeh bolnikov, njenih varovancev. Koliko je, po vašem mnenju, poklic medicinske sestre spoštovan in cenjen pri ljudeh? »Če spoštuješ samega sebe in ceniš svoj poklic, potem ga bodo znali spoštovati. in ceniti tudi drugi.« Mislim, da smo medicinske sestre in zdravstveni tehniki za to soodgovorni, torej, če znamo z bolniki vzpostaviti pravilen odnos, razumevanje ter da dobro strokovno delamo, potem nas in naše delo znajo ceniti tudi drugi oziroma vidijo, da delamo dobro in s srcem. Pomembno pa je, da to, da so drugi s tvojim delom zadovoljni, začutiš tudi sam. Iz svojih izkušenj lahko po-mem, čeprav sedaj več ne delam v zdravstvu, da sem pri svojem delu z bolniki zmeraj dobila povrnjeno vso energijo in trud, mogoče samo s prijaznim pogledom, nasmehom, morda z besedico hvala. Ali pa je bilo samo tisto občutenje zadovoljstva. Slabih izkušenj v svojem dolgoletnem delu z bolniki nikoli nisem imela. Zato je dosti odvisno od nas samih. kako znamo vzpostaviti stik s človekom. V poklicu medicinske sestre je torej nekaj več. Ni le opravljeno delo, ni veščina, ampak je tudi odnos in pomoč bolnemu človeku. N poklicu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika je pomembno, daje strokovno usposobljen. Vendar je poleg strokovnega znanja in stalnega izobraževanja pomembna tudi njegova oseb nost. Osebnostna rastje dostikrat odvisna od značaja, tega, kar dobiš v svoji družini, in tudi od načina šolanja. Zelo pomembno je, da znamo v času šolanja ob strokovnih predmetih prihodnjim zdravstvenim delavcem podati tudi vrednote, ki so tako pomembne za ta poklic. Slišala sem že tudi, da imajo po svetu za poklice, v katerih je potrebno delati z ljudmi, testiranje kandidatov, ali imajo čut do ljudi. Kajti pri delu z ljudmi je pomemben odnos do njih ter vrednote, kot so spoštovanje, ljubezen, vživljanje v drugega. Če tega čuta ni, potem je delo rutina, pa naj bo še tako strokovno in dobro, pacientu nekaj manjka. Ali ni to že tisto preveč. To pričakovanje od človeka, ki se je določil za poklic, da se mora ob tem še razdajati za druge? Od nikogar ne moreš terjati, da tako dela, vendar če ga na to delo pripravljaš tako, mu na delovnem mestu izrečeš pohvalo in ga spodbujaš s pozitivnim odnosom in razpoloženjem, potem je to ob delu medicinske sestre samoumevno. Sama pri sebi sem večkrat dejala, če so v zdravstveni negi takšni, ki poklic opravljajo samo osem ur, potem je poklic v krizi. Če pa ga delaš s čutom do ljudi, potem je to prava pot. »... kajti še tako razvita medicina, še tako pomembna znanstvena spoznanja nam ne bodo mogla nadomestiti tistih vrednot, ki jih potrebuje vsak človek.« Če smo bili kdaj bolni, potem dobro vemo, kaj je tisto, kaj smo ob strokovnem delu zdravstvenega osebja še potrebovali. Saj že stari pregovor pravi, daje dobra volja tri četrt zdravja. Še premalo se zavedamo, kako lahko z našim pozitivnim odnosom do bolnika v njemu spodbudimo tisto samo-zdravilno moč. Tudi to je del zdravljenja. Lahko mu voljo do ozdravitve zatremo ali pa ga spodbudimo in mu damo voljo; saj se splača boriti. Umivanje bolnika je dotik, nežnost, božanje Sami ste sprejemali mlade medicinske sestre in jih uvajali v delo Z bolnimi. Na kaj ste jih opozarjali, kako ste jim budili to čutenje za drugega? Pomemben je pristop do njih. Dati jim je potrebno čutiti, da jim želiš pomagati in da si bil tudi sam mlad in vsega nisi vedel. Pomembno je, kako jim podajaš tisto, kar je pomembno v odnosu do bolnika. Mladi pogosto pridejo s prepričanjem, kako nepomembna je osnovna zdravstvena nega, umivanje, kopanje bolnika in nošenje nočnih posod. Ob tem sem jim vedno rekla: Ne jemljite tega tako. Sami pri sebi premislite, kako pomembno je, če se vi pred nekom morate razgaliti, sleči, saj s tem nekomu pokažete svoje najbolj intimne dele telesa. In če ob takih trenutkih znaš vzpostaviti pravilen odnos in pridobiti zaupanje bolnika, je to nekaj najbolj pomembnega. Pomembno je, da se med bolnikom in zdravstvenim delavcem vzpostavi odnos sprejemanja, pa četudi je to storjeno brez besed. Dotik, božanje, nežnost, to je tisto, kar ljudje potrebujemo. Bolniki potrebujejo tudi to, da v bolniško sobo stopimo nasmejani in s pozdravom, da znamo vprašati, kako ste pa danes. Spomnim se dogodka, ko sem dajala injekcije, pa mi je bolnik rekel: Te vaše injekcije pa nič ne bolijo. Odgovorila sem mu, da pač bolijo kot vse injekcije. Zavrnil me je, da ni tako. Potem sem začela premišljevati. K bolniku sem pristopila, se usedla ob njem in ga pobožala po roki, malo poteptala in dala injekcijo, vmes pa se z njim pogovarjala. Seveda bolnik ni samo čakal tiste bolečine in jo je ob pogovoru komaj zaznal. To mojo izkušnjo so potem potrdile tudi nekatere moje kolegice. Odnos je torej tisti, ki blaži in' ki lajša tudi bolečino. Ob vsem, kar ste povedali, morajo bolniki še vedno večkrat doživeti, da med pregledom v zdravniško ordinacijo vstopijo nepovabljeni. S takim ravnanjem ali rutinskim delom medicinske sestre in drugi zaposleni v zdravstvu pozabljajo na zasebnost bolnika. Morda bi bilo prav, da bi se na te stvari opozarjalo ali zapisalo v knjigo pripomb. Če se na to ne opozarja, takšno ravnanje pride v rutino. Intimnost pacienta se mora čim bolj upoštevati. V zdravstvu moramo še veliko narediti, da bo pacient bolj zavarovan. Ne gre samo za intimnost golega telesa, ampak sploh njegovega duha in najglobljih čustev. Varovano mora biti tudi vse tisto, kar se s pacientom dogaja za bolnišničnimi zidovi, k čemur nas zavezuje kodeks etike našega dela. Moti me, da se o katerem pacientu in njegovem zdravstvenem stanju razpravlja naprimer na avtobusu ali pa to celo pride v časopise. Naj bo bolezen psihična ali fizična, težka ali ne, to je vendar stvar bolnika. »O spoštovanju bolnika kot osebnosti se moramo še veliko naučiti.« Strokovno in s srcem Kakšen naj bi torej bil, po vašem mnenju, lik medicinske sestre? Medicinska sestra mora biti strokovno usposobljena, za kar si veliko prizadevamo. Izobraževanje mora biti omogočeno do magisterija in doktorata, saj stroka lahko raste le tako. Vendar poleg te dobre strokovne izobrazbe naj ima zdravstveni delavec čut in vrednote, ki so tako pomembne, da lahko svoje delo opravljaš s srcem, da daš poleg te strokovnosti še del sebe. Imeti človeka rad takšnega, kot je, v njegovi drugačnosti, je tisto, kar je nujno potrebno pri poklicu medicinske sestre. Sprejeti je potrebno bolnika z njegovimi drugačnimi pogledi in občutljivostmi. Delavec v zdravstveni negi pa mora biti tudi trdna osebnost, ki zna sebe graditi ter si vračati darovano energijo. Že mlade sem na predavanjih zdravstvene vzgoje učila, da morajo imeti najprej radi sami sebe, takšne kot so, z napakami vred. »... saj če sprejmeš samega sebe, potem lažje tudi druge.« Ob tako zahtevnem poklicu, kot je delo medicinske sestre, pa si je potrebno najti tudi hobije ali nekaj za sprostitev in polnjenje lastnih virov moči. To je za mnoge družina, saj če imaš umirjeno družinsko življenje, ti je to lahko vir za tvoje delo. Potem pa so še razne oblike sprostitve, rekreacija, telovadba. Sestre imamo tudi svoj zbor, saj v petju najdemo sprostitev in zadovoljstvo. Kljub napornemu triizmenskemu delu nas na vajah manjka zelo malo. Sploh se zelo rade družimo. Tudi naši seminarji, ki jih organizira društvo, potem srečanja, učne delavnice, so zelo dobro obiskani, rade pa se nam pridružijo tudi upokojene sestre. V Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja nas je včlanjenih šeststo petdeset medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Če mu ne moreš narediti dobro, mu slabega tudi ne Življenje nas samih je pogosto tisto, iz katerega se največ naučimo. Življenski dogodki ali prelomnice nas velikokrat pripeljejo do tega, da začnemo misliti ne samo nase, ampak tudi na druge ga. Postanemo pozornejši in bolj čuteči. Se je podobno zgodilo tudi vam? Nekaj sem dobila od svoje mame, ki nas je zmeraj vzgajala v duhu, če drugemu ne moreš narediti dobo, mu slabega tudi ne. Ona je tista, ki meje vzgajala za pomoč ljudem v stiski, tudi s svojim zgledom, saj je bila vedno pripravljena pomagati. Tudi sama sem zgodaj izkusila bolezen in potem spet doživela bolezen, zaradi katere sem bila dve leti odtrgana od dela in potem nekaj let delala le polovični delovni čas. Takrat šem spoznala, kaj je bogastvo zdravja in sem veliko delala na tem. da sem danes hvalabogu to, kar sem. Tista bolezen, ki mi je grozila, se ni uresničila. Mogoče sem jo premagala s tem, da sem znala najti smisel življenja tudi v majhnih, drobnih stvareh. Mislim, da mi je osebna izkušnja dala tisto, da razumem ljudi, ki so drugačni, ki so pomoči potrebni, in skušam tisto, kar sem si takrat obljubila, izpolnjevati. Rekla sem si, ua če bom le mogla, bom pomagala drugim. Pri ljudeh, v svojih sodelavcih zmeraj iščem tisto dobro. Zelo rada berem, predvsem tiste vsebine, ki me vodijo v pozl’ livno mišljenje. Nekatere knjtge tudi rada priporočim svojn11 kolegicam. »Še nekaj je, kar se mi zelo pomembno. To, ljudje drug drugemu znal”0 odpuščati.« ■ ki Verjamem, da nam ljudi6, nam naredijo slabo, tega a6 5, re iz hudobije, ampak iz neVe. nosti ali morda pomanjkljh05.' In če si v življenju prizade^' da ljudem, ki te mogoče P^ denejo ali ti naredijo nekaj bega, odpustiš, je to najbolj? zdravilo. Karitas polni in bogati ® C rili Svoje delo za človeka ste ra&" z delom v Karitas. Končuj^ teden, posvečen delu in orgot,a ciji Karitas, letos s slokaltl!. Mladi na razpotju. Kako stisko mladih? To moje delo na podro^ Karitas je prispevalo k temu, sem danes dosti bolj zdrav^ kot sem bila takrat, ko sem čela delati v tej humanitarni ganizaciji. To je tista druga P membna stvar v mojem ž|V nju, poleg mojega poklica .e družine, ki jo zelo cenim in .e moje največje veselje. Kari tisto, kjer želim in z vese J delam, saj mislim, da smo < ki imamo določene sposo sti, darove, zmožnosti, P°K s0 ni, da pomagamo ljudem, drugačni in v stiski. -tas Letošnji moto tedna K« Mladi na razpotju nas n varja, da več premišljuJe , stiskah mladih in delu z nj saj so najbolj občutljiva P°^j cija in jo imamo vsi tako Vendar pa dostikrat tega n y vemo ali ne znamo izraz tem hitrem tempu življenj' do njih premalo pozorm^^^, kratkim sem z veseljem P la spis dekleta in se na zamislila. Sporoča nam. ramo mlade vzeti taksn so, saj če jih bomo tak radi, potem smo na do Sprejeti jim moramo ta . jp žini kot lokalni skupn sploh v naši družbi. . c po- Še nekaj je, kar se m1 membno, da mladim zatf6bn0 čeprav so na razpotju. jim je zaupati in jim da au zen, da bodo ob razp padcih znali vstati. majda«^ vestnik, 4. december 1997 Vzemite jo v roke Tanin Kam umestiti Vincetičevo najnovejšo zbirko pesmi Tanin? - Slovenska kulturniška srenja je tokrat enotna: Prav v vrh slovenske poezije V skorajda intimnem krogu sorške galerije (beri: stalnih obis-tovalcev kulturnih dogodkov) sta na ogled postavljena avtor in njegovo delo: Milan Vincetič in Tanin. Kot se za literarne večere ^Podobi: moderator pogovora *ranci Just, recitator Marjan Mau-pc’ saksofonist Simon Lupšina. Pokrovitelj večera: Prekmurska Naložba. Za trenutek se človeku zazdi, . Se je vrnil v preteklost, v tiste Case. ko je glasno branje poezije !avezovalo. Zakaj torej sodelovati M najbolj intimnem branju posa-^eznika, branju poezije? Kdo gle-akoga? Kdo posluša? Kulturni “ogodek kot ritual. Če si nekateri Ustavljamo, da živimo v infor-Ocijski dobi, potem bi si seveda ^oli ob knjigi zgoščenko z naj-]°ljšo pesniško zbirko tega leta. .?Tanin na omrežnem spletu. In P®rarni večer z Milanom Vince- na Internetu ... kdogodku . ^stanimo pri vprašanjih, ki jih yavtorju postavljal Franci Just. eno Tauref je Tanin označil za ^irko, v kateri je pesnik razvil i^jo tipično pesniško obliko in f J'0! stil do estetske zrelosti. Seve-■Me Vincetič zavrnil povezo- *anJe zrelosti svoje poezije s svo- Potovanje Najbrž radira se jesen nad finskim krompi-riščem in tenko zakosmiči sren čez lužnate perice ki zabredejo pod led slokega jesetra ki jim švrka med noge in muzlja čez nedra da se sliši iz vode le vilinske vzdihe ki zatratijo jesen za finsko krompirišče Milan Vincetič, Tanin jimi prirodnimi leti, rekoč, naj se z zrelostjo ukvarjajo psihologi. Tako je pometel tudi s tistim delom literarne zgodovine in kritike, ki je v avtorjevih letih poskušala najti ključ za vse, kar je in : kar ni napisal. Govori se Toda — kaj lahko o ustvarjalnem aktu pove publiki avtor? Mar njegova pripoved o »motivu«, ki mu sledi »konzumiranje v glavi« in nazadnje porojevanje Razstava Urbanistično-arhitektume delavnice Lendava ’97 Povezava gradu, cerkve, novega kulturnega doma in sinagoge ^tudentje Fakultete za arhitekturo so v Galeriji-muzeju Lendava Odstavili svoje predloge ukrepov za rešitev problemov, ki so mesto j ^menili v prebivalcem neprijetno in neprijazno življenjsko okolje he^^^tično-arhitekturna delavnica Lendava je bila zasnovana po-ture "ključno, in sicer med strokovno ekskurzijo študentov arhitek-tejo ”° Pomurju. Lendava je vzbudila zanimanje študentov, saj jo ta-°tgan?res ekstremni prometni problemi in neživljenjskost mestnega šajo "IZnia- Odločili so se, da se vrnejo in skupaj z domačini posku-b, p Lendavi vse tisto, kar ji je bilo politično in drugače odvzeta, n Je Potekala v Lendavi in njeni okolici enotedenska delavni-4^ *ateri so študentje iskali informacije o širšem prostoru, me-•n,Ctu’ 'nfrastrukturi, naravnih virih, arhitekturi, kulturnih vizijah in željah domačinov. Sledila je druga faza, ko so ^dj. ?radivo proučili in pripravili posamezne variante predlogov oT 'endave• Ti predlogi so bili predstavljeni v sredo, 26. novem-i ’ 18. uri v Galeriji Muzeja Lendava na lendavskem gradu. dC| 1 bo lendavska arhitekturna S|fcn*Ca kot prva doživela ure-^UpC,tev v Praksi? Po besedah Ca J°^eta Kocona se bo to Sl ’ JanuarJa naJ b> raz' J natečaj za urbanistični na-t}]).ZVedbo in predstavitev dose-lnitJega Projekta študentov Fa-Sir6 Za arhitekturo so omo- 1 Ministrstvo za okolje in W°r’ ^čina Lendava, ŠOU h, Jana, Galerija-muzej Lenda-S^dbenik Lendava in Variš %SVa- ^ot mentorji so sode-%tpOc-dr. Igor asi-^lj pr Marolt in as.st. Jasna ^li k Plovec, konzultanti pa so dr. Borut Juvanec, mag. S^Tvar in Igor Toš. Poleg ^čC’na študenta arhitekture ^ecka so sodelovali še U7 °olič, Jurij Kocuvan, Vita Maja Evelyn Kragelj. VJvuralt, Žiga Logonder, Sg? Mušič, Alenka Močnik, %?zJt°škar, Laura Stegnar in l(bj| S°lar. Osnovno izhodišče Ureditev primarnega ce-Ortlrežja (prometna uredi-h^^^novi aplikacij veljavnih dokumentov in želja %žc'nov - če se bo prihodnje £ ares začela graditi obvozni- ca za tovorni promet, bo mesto rešeno največjega bremena. Skupine so delovale ločeno, samostojno, dela pa so plod avtorske kreativnosti. Nastalo je več predlogov ureditve in oživitve mestnega jedra, poudarek je na novo vzpostavljeni prečni osi na Partizansko cesto, na združitvi doslej fizično in mentalno ločenih mestnih jeder: lendavski grad - cerkev sv. Katarine, trg ob cerkvi, Partizanska cesta, nov kulturni dom in nov trg pred domom in sinagogo. S predpostavko, da bo mesto rešeno tovornega prometa, so v interni prometni ureditvi ožjega mestnega jedra ponudili enakopravnost vsem prometnim udeležencem - pešcem, kolesarjem in uporabnikom motornih vozil. Delavnica vrača mestu in njegovim prebivalcem pozabljene pojme, kot so trg, ulica, javne površine, sejemski prostor pa tudi domačnost, mir in varnost, uvaja režim spoštovanja obstoječe arhitekturne in druge kulturne dediščine, postavlja smernice in pravila posegov v to dediščino. Stari urbanistični načrt je iz leta 1978; Goran Dominko s pesmi, za poslušalca (npr. brez tovrstnih izkušenj) zazveni kot zgodba o »čud(ež)nih ljudeh«? Kaj ima avtor opraviti s svojim produktom po tistem, ko je ta narejen? Kaj povzročijo v avtorju številne razlage njegovih pesmi npr. v šolskih učbenikih? Čudenje? Deja vu Resda Vincetič jemlje snov iz starogrških mitov pa iz svetega pisma (od koder prihajajo podobe v neverujočega skozi rešeto) in drugih starih skrinj - toda mar ni ravno odnos do Druge(ga) tisto, kar Vincetiča vedno oddalji od postmodernizma? Sicer pa, kot pravi avtor: naj se s tem ukvarjajo literarni zgodovinarji. Izvori Nič ni, kar bi že ne bilo zapisano, se je glasil napis v staroegipčanski grobnici. Vsak avtor ima Jesih, ki v sonetno formo vnaša novo vsebino. Ime (T)anin? Ne. Tanin. Avtor pojasnjuje. Z njim se je srečal kot otrok, ko je »čreslal« sode - s tisto grenko snovjo, ki lahko pokvari vino, brez njega pa vino ne more biti to, kar je. Tanin kot prispodoba rjavine, jeseni, skozi katero je avtor videl te pesmi. Sedem Zaporedje sedmih ciklov, sedem pesmi — »sedem kot simbol ravnotežja«. Stalna oblika pesmi: dvanajst trikitičnih verzov. In čemu ne prosta forma? Vincetič pravi: »potrebna je disciplina, precizna forma kot način oblikovanja kaotične stvarnosti«. In hkrati: stroga forma kot »odpor proti informacijski naglici, ki nam v enem času poseje toliko informacij, da A. P. se ne znajdemo«. foto: N. J. svoje avtorje, pa naj bo to pri Vincetiču Strniša (z odnosom med malim človekom in zvezdami, ki jih ni - je samo sij) ali Kovič s svojo blodnjo v samoti ali svojo diplomsko nalogo in vse uradne inštitucije so jim bili v veliko pomoč. V predlagani prometni ureditvi so predlagali še eno obvoznico (poleg obvoznice za tovorni promet) na skrajnem južnem robu mesta, cesta bi bila tudi južni zazidalni rob. Mestno obvoznico bi morali narediti tudi za Pince, vendar je odločitev za pravilno smer odvisna od tega, ali bo v Pincah mejni prehod le za osebna ali tudi za tovorna vozila. Obvoznica je večja ločnica kot reka ali potok, zato je potrebno pred gradnjo vse pravilno predvideti. Prav tako so se ukvarjali z ureditvijo železniškega prometa in kolesarskih poti. Grad-ce-rkev-kulturni dom je prečna os na glavno os mesta, ki je značilna panonska ulica, imenovana Partizanska. Med notranjo obvozno cesto (južno od mesta) in potokom (ki je danes brez vode) bi bil park. Najbolj zanimivi sta vsekakor povezava med gradom in spodnjo ploščadjo prek lesenih stopnic na pilotih ter povezava med grajskim poslopjem in cerkvenim parkom. V zelenem parku ob cerkvi ne bo več parkirišča, okrog njega se bo pa peljalo v rahlem zavoju. Rešitev za tujek - blagovnico - je njena po-zelenitev z bršljanom. Cestišče se bo zožilo in uredilo nekako obvezno vijuganje, s tem se bo upočasnila vožnja. S kulturnim domom se bo moral oživiti tudi južni trg; pri slaščičarni bi morala biti še kakšna kavarna, terasa. Manjkajo tudi urejeni vodnjaki, spomeniki in marsikaj, kar spada v živo in prijetno mestno okolje. BERNARDA B. PEČEK Oba procesa, madžarizacija in gradnja duhovnih mostov čez Muro, sta trčila proti koncu stoletja, pri čemer je val madža-rizacije, podprt z različnimi vzvodi posvetne oblasti in omejevalnimi sredstvi na meji. , grozil preplaviti ne le navezovanje preko Mure, ampak tudi naravne narodnoobstojne težnje prekmurske slovenske skupnosti. Duhovniki, zbrani okrog dr. Franca Ivanocyja, nesojenega sombotelskega škofa, med katerimi je bil tudi Baša, so se zavedli resnosti položaja in ocenili, da se lahko raznarodovalnim pritiskom uspešno zoperstavi le tista skupnost, ki se jasno zaveda same sebe in svoje edinstvenosti. Pravilno so tudi ocenili, da tega samozavedanja ne bo mogoče doseči s šolo, ki tako ni bila narodnostno naravnana in prijazna, tudi ne samo z vzgojo doma in v cerkvi, ampak za to potrebujejo še dodatno silo, ki je že takrat kazala svoj pomen - medije, takrat seveda še predvsem časopisje. Tako je nastalo katoliško versko časopisje v prekmurščini: od 1904 naprej mesečnik Nevtepeno poprijela devica Marija zmožna gospa vogrska (Marijin list) in koledar Najsvetejšega srca Jezušovoga veliki kalendar za liid-stvo (Kalendar srca Jezušovoga), od 1913 naprej še tednik Novine. VELIKI Z Dovojasjom Ssomtotslszke vieoanya airkvans obliartl 1. LETNI TECSAj. ŠT v ° O* \ 5 VSZA PRAVICA ZADRZSAn/K o® C««« «0 61«««. (30 kr.) Na jzvetlo din od siombotafsike cerkvene etamparlje. SZOMBOTEL CERKVENA STAMPAR1JA. Naslovnica prve številke KSJ O širši vlogi tega časopisja v slovenski publicistiki mnenja niso enotna, prej bi lahko rekli, da se diametralno razlikujejo. Njihovo diametralnost pri- Z'L Gb o C- 11 U Gl I Žičk Izšla Mohorjeva zbirka 1997 Pet zanimivih knjig Knjižno društvo Mohorjeva družba, ki deluje že 145 let, je nedavno predstavila redno zbirko 1997, v kateri je pet knjig -V bogato ilustriranem Mohorjevem koledarju najde bralec spomine na izročilo, razmišljanja o sodobnosti in poglede naprej V okviru Slovenskih večernic je izšla povest izpod peresa Jože Lovrenčič in opisuje svobodoljuben spopad z osvajalskimi Rimljani v času nastanka Ogleja. Lahko bi rekli, da gre za epsko izpisano Prešernovo spoznanje, da je «... manj strašna noč v črne zemlje krili, kot so pod svitlim soncem sužni dnovi!« Knjigo je ilustrirala Melita Vovk. Knjižno delo Kristusove legende (Selma Lagerlof; ilustrirala Maja B. Jančič) vsebuje deset pripovedi slovite švedske pisateljice o časih in ljudeh pred dva tisoč leti, ki se navznoter niso kaj bistveno razlikovali od nas in naših sodobnikov. Četrta knjiga letošnje redne zbirke te najstarejše slovenske založbe ima naslov O Bogu in znanosti. Napisala stajo David Wilkinson in Rob Frost. Gre za živahna, z mnogimi citati in življenjskimi primerami podprta razmišljanja, vprašanja in odgovore ob zapletih, ki nastajajo med soočenjem razuma in znanosti z intuicijo, hrepenenjem ter verovanjem. Pismo naslednji generaciji Tatjane Angerer je kratka knjiga spoznanj in jedrnatih nasvetov, kako praktično živeti in kar najbolj ohranjati življenjsko okolje, ki ni dano le nam, ampak naj bo tudi prihajajočim rodovom. FRANČEK ŠTEFANEC PREROKOVADJE z vedeževalko. POKLIČITE 090 4215 Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo^ Panonski lil ih?/oz/cI 24 PORTRETlffiTaRTRO^ IVAN BAŠA spodabljata Vanek Šiftar in Ivan Škafar ter njuna polemika v reviji Dialogi iz leta 1970. Vanek Šiftarje menil, daje to časopisje odigralo raznarodovalno vlogo, gleda Udsglvc no s stališča vseslovenskih nacionalnih tendenc, ki so jih posredno vnašale mohorjevke in druge slovenske knjige ter nekaj časopisja. Nasprotno je Ivan Škafar v odgovoru dokazoval, da zaradi Marijinega lista in Kalendarja srca Jezušovoga število mohorja-nov ni bistveno upadlo in da so snovalci katoliškega časopisja še zmeraj bili tudi poverjeniki osrednjeslovenskih knjig, in tako temu časopisju pripisal pozitv-ni narodnostni predznak. Za pojasnitev tega vprašanja je treba ob zgoraj opisanih upoštevati še nekaj okoliščin. Pri oceni o potrebnosti verskega časopisja v prekmurščini so njegovi snovalci verjetno izhajali iz spoznanja, daje za približno 100.000 prebivalcev Slovenske krajine nekaj sto mohorjevk in drugih knjig ter nekaj časopisja premalo za ohranitev in dvig narodnostne (samo)zavesti. Ta predpostavljena ocena je toliko verjetnejša spričo dejstva, da je takrat zaradi poostrenih kontrol na meji z Muro bil dotok slovenske pisane in govorjene besede močno oviran. Res pa je seveda tudi, da je odločitev o verskem časopisju v prekmurščini sovpadla s prikritim raznarodovalnim konceptom madžarske cerkvene oblasti. Le-ta je namreč, v nasprotju s posvetno, ki je nasprotovala sleherni publicistiki, bodisi v prekmurščini bodisi v knjižni slovenščini, izhajala iz predpostavke, da bodo ljudje v vsakem primeru prebirali versko časopisje, zato je bolje, če je to časopisje v “starem slovenskem jeziku”, kakor pa mohorjevke, ki da oko prekmurskih bralcev obračajo proč, tja, od koder prihajajo. Snovalci tega časopisja so - če se izrazim s prispodobo iz sodobnega življenja - zapeljali skozi zeleno luč, ki se jim je bila prižgala, vendar, tako priča vsebina stoterih številk, niso vozili po poti, ki so jo predvideli madžarski načrtovalci, kakor tudi mnogokrat niso upoštevali prometne signalizacije: z marsikaterim člankom so prekoračili predvideno hitrost, z uvedbo gajice prevozili stop-znak. včasih prehitevali po desni itn., itn. Tako je ob pridržku, da je šlo za versko-vzgojno časopisje, ki je pokrivalo le del t.i. javnega interesa, in da je bila po svojem značaju to drugačna publicistična linija od leta 1879 končane Agustičeve, je vendarle mogoče zaključiti, da je to časopisje s svojimi posvetnimi besedili (zgodovinopisni spisi, gospodarski in poučni članki, prevedeno in izvirno leposlovje, ljudsko slovstvo) dvigovalo izobrazbeno in splošno kulturno raven bralstva pa tudi njegovo narodnostno samozavest. Če je njegov nacionalno-povezovalni prispevek v smislu direktnih in jasnih političnih opredelitev res omejen, pa je narodno-stnoohranjevalni pomen zelo velik. (Nadaljevanje prihodnjič) 10 vestnik, 4. december 1997 Seminar društva varnostnih inženiijev in tehnikov Za večjo varnost pri delu Večina napovedanih predavateljev morala odpovedati udeležbo Jakijeva dvorana v prostorih Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je bila skoraj premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti enodnevnega seminarja na temo varstva pri delu in požarne varnosti, ki so ga skupno organizirali soboški varnostni inženirji in tehniki s svojimi velenjskimi kolegi. Posvet je bil namenjen direktorjem podjetij, strokovnim delavcem za področje varstva pri delu in požarne varnosti, doktorjem medicine dela, prometa in športa ter tistim vodilnim in vodstvenim kadrom, ki se pri svojem delu posredno ukvarjajo s problemi varstva pri delu, požarno varnostjo, zdravstvenim varstvom, delovnim pravom in kadrovsko-socialnim področjem. Predsednik soboškega društva varnostnih inženirjev in tehnikov Anton Rančigaj je povedal, daje pozitivno presenečen nad udeležbo na seminarju. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1986, sedež ima na Cankarjevi 75 in sedaj šteje 58 članov, ki so po Rančigajevih besedah »eni bolj, eni manj, aktivni«. Osnovni namen je združevanje stroke v okviru društva, izmenjevanje mnenj in izkušenj, vsemu skupaj pa dodati tudi pridih družabnosti. »Zaradi nastopa na tržišču je naša velika želja, da bi imeli sredstva za preživetje. Kmalu se bo društvo preimenovalo in bo dobilo neko transparentno ime, prek katerega bo jasno videno, da so v njem zaželjeni vsi, ki želijo delati na področju varstva pri delu,« je dejal predsednik Rančigaj. Toda na seminarju v Murski Soboti ni potekalo vse po predvidenem planu, saj je večina predavateljev zaradi službenih obveznosti v tujini ali bolezni morala odpovedati udeležbo. Tako je predavanje na temo Metode in nosilci zagotavljanja celovitega zdravstvenega varstva zaposlenih v spremenjenih razmerah po ukinitvi obratnih ambulant, ki bi ga morala imeti specialistka medicine, dela in športa dr. Tatjana Gazvoda, vodil njen poklicni kolega dr. Stanislav Pušnik iz Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem. Manjkal je tudi magister Milan Srna, diplomirani inženir strojništva z Ministrstva za delo pri Uradu za varnost in zdravje Republike Slovenije s svojim predavanjem na temo Obveznosti in odgovornosti direktorjev podjetij za zagotavljanje varstva pri delu zaposlenih ter posledice nevarnih delovnih razmer, od napovedanih pa se je vendarle pojavil diplomirani psiholog Milan Horvat s temo Strokovni pristopi, načini in metode motiviranja direktorjev, vodilnih in vodstvenih kadrov ter strokovnih delavcev za varstvo pri delu za zagotavljanje varnih delovnih razmer v podjetju. Podoben seminar, kot je bil soboški, bo spomladi v Velenju, tematika pa bo varstvo okolja. TOMO KOLES Posvet o prometnih vozliščih Slovenija mora izkoristiti tovorni promet Zanimivo posvetovanje Prostorsko in prometno planiranje mednarodnih prometnih vozlišč v Republiki Sloveniji »Ko smo 1990. leta organizirali posvet na temo Atocesta od Kopra do Lendave, so nas vsi zaničevali in govorili, da smo nori. Toda mi smo te takrat vedeli, da bo ta smer kmalu nadvse pomembna. Planer mora biti obdarjen tudi z vizionarstvom ... tako sedaj trdimo, da je prva faza gradnje infrastrukture za Slovenijo končana, torej gradnja avtocest in železnic, zdaj se začne druga faza, ko bomo od tega tovora, ki potuje čez Slovenijo, imeli tudi kakšne koristi,« nam je v kra- tkem razgovoru povedal prof. dr. Martin Lipičnik, eden organizatorjev zanimivega in za prihodnjo prometno politiko pomembnega mednarodnega posveta z naslovom Prostorsko in prometno planiranje mednarodnih prometnih vozlišč v Republiki Sloveniji. Poleg g. Lipičnika s Fakultete za gradbeništvo (študijski program promet) iz Maribora so programski svet sestavljali mag. Dušan Blaganje (državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor) in prof. dr. Livij Jakomin s Fakultete za pomorstvo in promet v Piranu; soorganizatorji posveta pa so bili Fakulteta za gradbeništvo, Ministrstvo za okolje in prostor -Urad za prostorsko planiranje in Ministrstvo za promet in zveze.V prvem dopoldanskem delu sredine- vozlišč Republike Slovenije za razvoj države, v nadaljevanju pa so tuji strokovnjaki iz Gradca, Belgije, Madžarske, Trsta in Zagreba utemeljevali vlogo in pomen prostorskega in prometnega planiranja. Popoldne so delo nadaljevali v obliki delavnic na temo Slove- nija - načrtovanje prometnih vozlišč in koridorjev v povezavi z regionalnim razvojem. Konkretno so predstavili prihodnji razvoj treh največjih slovenskih vozlišč, Kopra, Ljubljane in Maribora. Eno od večjih vozlišč je predvideno tudi v Murski Soboti, še posebno ko bo zgrajena železniška in avtocestna povezava z Madžarsko (pri kateri bi morali po mnenju pro- I i 1 ga posvetovanja (26. novembra) so strokovnjaki iz prostorskega in prometnega ministrstva govorili o vlogi in pomenu prostorskega in prometnega planiranja prometnih metnih strokovnjakov Pomurci agresivneje vztrajati in jo zahtevati). Namen posveta je bil, kakor nam je povedal g. Lipičnik, Prometna vozlišča so predvidena tu1 novih spremembah in dopolnitvah Pr^ storskih sestavin dolgoročnega plaIia Slovenije. utrditi idejo o Sloveniji kot državi, prek katere potekajo ne le pomembni prometni koridorji, ampak kjer so tudi pomembna prometna vozlišča. Pomembno je ves ta tovorni promet izkoristiti sebi v prid. »Človek ima nešteto razlogov, da potuje, tovor pa ima samo enega: da poveča svojo vrednost. Slovenija mora to šele ugotoviti!« Pomembneje končati začeto infrastrukturno povezovanje, torej pripeljati avtocesto do Madžarske, kajti tovorni promet v smeri Zahod-Vzhod in obratno se ne bo zmanjšal, kvečjemu se bo še povečeval. Pri tem bi morala biti močnejša in enotnejša celotna severovzhodna Slovenija, kajti od te prometne P°veZaLa odvisna tudi usoda maribofS s( prometnega vozlišča. Ta j. bo pomembna predvsemPfl tičnem lobiranju, kjer s® J Primorcev vse glasnejši tua renjci in Dolenjci. BERNARDA B. PEČEN 8 t il ti P n o P fa Vi Pi V( V s Pr ®i V( far 6., rol Al »sl ril *Zr šh bo) Lj n «ez na: »e j njos i»a št Iju I Uiti Intervju z mag, Gojkom Koprivcem, predsednikom uprave zavarovalne družbe Adriatic Adriatic utrjuje svoj položav v Prekmurju u. or Za Z Zavarovalništvo kot panoga je vse pomembnejša in vse pogostejša tema - Tako je zaradi najrazličnejših razlogov Predvsem pa zato, ker se je sistem socialnega zavarovanja, ki temelji na pogodbenem dogovoru, da ena generacija zagotavlja socialno varnost drugi, znašel v krizi. Breme socialnega varstva se z države vse bolj prenaša na posameznika, na družino. O tem, o prav zdaj izredno pomembni temi, dodatnem zdravstvenem zavarovanju za doplačila zdravstvenih storitev in spremembi zakonodaje na tem področju pa tudi o lastninjenju zavaroval^ nic, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Adriatica, mag. Gojkom Koprivcem. G. Koprivec, znano je, da je Adriatic edina komercialna zavarovalnica, ki je leta 1993 uvedla prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila in ustvarila konkurenco državnemu zavodu na tem področju. Ali je Adriatic pri tem uspešen? Gojko Koprivec: »Vsekakor, o tem ni nobenega dvoma. Z vstopom Adriatica na področje zdravstvenega zavarovanja se je ustvarila dejanska konkurenca na tem področju. Še več, upamo si trditi, da je tudi po naši zaslugi premija zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki jo plačujejo zavarovanci, bistveno nižja, kot bi bila sicer. Ta trenutek uporablja Adriaticovo zdravstveno kartico prek 170.000 zavarovancev, to je okrog 13 odstotkov vseh zavarovancev v Sloveniji. Poleg tega ima Adriatic podpisanih več kot 960 pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev, ki jim vsem tudi redno poravnavamo škode za svoje zavarovance v skladu s pogodbami. Pomembno pa je tudi, da nam zaupa Zdravniška zbornica Slovenije, s katero smo podpisali krovno pogodbo o zavarovanju poklicne odgovornosti, združuje pa 6000 zdravnikov.« V prihodnje bo skrbniška vloga nvi unc nn/lnknn knt v mnogih evropskih državah, še veliko manjša, kot je trenutno, premik pa se seveda pozna tudi na zdravstvenem področju. Gojko Koprivec: »Res je. Ker ste omenili skrbniško vlogo države, ne moremo mimo napovedanih sprememb pokojninskega sistema, ko bomo morali v Sloveniji za finančno varnost v starosti poskrbeti predvsem sami z dodatnimi življenjskimi zavarovanji in dodatnimi pokojninskimi oziroma rentnimi programi, ki jih v Adriaticu že ponujamo. Tudi na področju zdravstvenega varstva se obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pomembno krči, vse večji del obveznosti pa prehaja v prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Kakorkoli se bodo zadeve razvijale v prihodnje, smo nanje pripravljeni, ker imamo v Adriaticu zdaj že petletne izkušnje na tem področju. Navsezadnje kaže tudi dejstvo, da tesno sodelujemo s Svetovno banko in strokovnjaki iz programa Phare, dolgoročno usmeritev in namen Adriatica, da se visoko specializira za osebna in zlasti zdravstvena zavarovanja.« Kje so torej prednosti zdravstvenega zavarovanja v Adriaticu? Gojko Koprivec: »Zelo enostavna Rad bi noudaril, da v Adriati cu racionaliziramo poslovanje: Zaradi tega, in ker je večina naših zavarovancev aktivno zaposlena populacija, lahko ponudimo niž- Mag. GOJKO KOPRIVEC, predsednik uprave zavarovalne družbe Adriatic, d. d. jo ceno za enako ali še kakovostnejšo storitev. Pa ne samo to, ker smo univerzalna zavarovalnica, vsem našim zdravstvenim zavarovancem ponujamo tudi popuste pri drugih zavarovanjih, 11 % pri kasko zavarovanju avtomobila, 5 % pri stanovanjskem in 10 % pri požarnem zavarovanju. Če te premije seštejemo, ugotovimo, da z zavarovanjem pri Adriaticu lahko prihranimo praktično vso letno premijo zdravstvenga zavarovanja. Če pa na zadevo pogle damo širše, bi rad povedal, daje predvideno, da naj bi se že 1. 1. 1998 ustanovila vzajemna zdravstvena zavarovalnica in da se pravzaprav ZZZS v prihodnosti ne bo mogel več ukvarjati s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ki bo izločeno iz njegovih pristojnosti. Vzajemna zavarovalnica bo poslovala po popolnoma drugačnih principih kot posluje zavod zdaj in v njej bodo morali zavarovanci prevzeti prav vse rizike in obveznosti, ki izhajajo iz tega področja.« No, na drugi strani ostaja Adriatic kot specializirana zdravstvena zavarovalnica ... Gojko Koprivec: »Tako je. Izkušnje, ki smo jih pridobili na področju zdravstvenih zavarovanj, in sedanja boljša izhodiščna pozicija, ko imamo ugodnejši škodni rezultat od konkurence, če povem v zavarovalniškem žargonu, nam omogočajo, da lahko vnaprej napovemo ugodnejšo ce no zdravstvenih zavarovanj tudi v naslednjem zavarovalnem obdobju. Ob tem pa bomo, kot doslej, dosledno izpolnjevali obveznosti do svojih zavarovancev.« Že dalj časa spremljamo polemiko glede lastninjenja zavarovalnic, ki že predolgo traja, kaj vi menite o tem? Gojko Koprivec: »Res je: Zavarovalništvo čaka še en trd oreh in vsi v zavarovalništvu si želimo, da bi bilo lastninjenje izpeljano kar se da hitro in pravično. Pri pomnil bi. da se dosedanji monopolist na zavarovalnem trgu tudi na področju lastninjenja obnaša do preostalih srednje velikih zavarovalnic neprimerno, kot da ne ve, da lahko na zavarovalnem področju konkurira samo s produktom, s kakovostjo storitve, prednostmi in ceno. V Adriaticu, v Tilii ter Zavarovalnici Maribor glede lastninjenja podpiramo mnenje finančnega strokovnjaka na tem področju prof. dr. Ivana Ribnikarja, ki meni, da t. i. delitvena bilanca premoženja Zavarovalne skupnosti Triglav iz leta 1991 ni pravična ter da bi moral biti na omenjene zavarovalnice prenesen del poslovnega sklada za osnovna sredstva. To konkretno za Adriatic pomeni, da bi nanj prenesli dve milijardi tolarjev sredstev rezervacij, tri milijarde pa na preostali dve zavarovalnici. Za naše zavarovance bi to pomenilo še dodatno povečano varnost naložb.« Kakšna pa je bila dosedanja re-gulativa države na tem področju? Gojko Koprivec: »Država je do zdaj na zavarovalniškem področju dejansko podpirala monopol, Saj je pretežni del svojega premoženja, državne uprave in javnih podjetij prepuščala osrednji zavarovalnici. Taka usmeritev seveda ni prispevala k razvoju konkurence. Še več, tudi za razvoj regij je zelo neugodno, če se glavnina premije zliva iz regij v center, med drugim tudi iz Prekmurja v Ljubljano, vrača pa se ne ali v mnogo manjšem obsegu ...« Po mojem mnenju ste se zdajle dotaknili izredno aktualne teme. Kaj bi bilo po vašem mnenju torej potrebno ukreniti? Gojko Koprivec: »Kratek bom. Če bi država pravilno razporedi la zavarovanje svojega ženja, bi v Adriaticu, ki ta *re^a. tek obvladuje desetino trga za ■ rovalnih storitev v Sloveniji- P dobili kar 2 milijardi dod^ premije letno. Le s prej opba' rešitvijo lastninjenja in ustrPne prerazporeditvijo zavarova premije bomo lahko ustrež učvrstili zavarovalniški sekt or se pripravili na vstop v EvroP zvezo.« Končamo lahko torej Z b&^j mi, da se Adriatic utrjujf1..^ prizadeva za še trdnejšo poz,c\ slovenskem prostoru, obenen'^ se z različno novo ponudbo P gaja potrebam svojih za^jt cev. Ena takih novosti je’1 ne motim, tudi vaš brezplacn lef°n? Gojko Koprivec: »Da, v, p ku leta smo uvedli brezpla®®^ lefonsko številko 080/11 J informacije o vseh osebnihz p rovanjih, torej o zdravstva^ katerih sva spregovorila 11 jir četku, o življenjskih, skih in štipendijskih rentnih zavarovanj. linijo smo uvedli predvse ker je med ljudmi vse ve manja za ta zavarovanja-z pa jim omogočiti kar ^Adria1 dostop do informacij- Z yOe telefonom smo poleg nostavili sklepanje saj lahko ob pomoči te s zavarovanci preprosto 11 tudj obisk zastopnika na Še nekaj bi rad P0.^ Hv priložnosti. Dovolite svojem imenu pa tudi v ote^ direktorja Adriaticov® Murski Soboti, Vinka -zahvalim vsem, ki so ^ ji*’ že izkazali zaupanje zavarovanci v PrekmuU ’ hi D Moi v "fin P Alj P^i 'hŠI "H« Jlje s hi s X % s ^Tronika 11 vestnik, 4. december 1997 Zgodilo se je Stanjevci: V nesreči Več poškodovanih V nedeljo ob 17.20 se je Robert K-Peljal z osebnim avtom po regio-"^ni cesti iz smeri Gornji Petrovci ?roti Mačkovcem. Zunaj Stanjevec J’ dohitel traktor, ki ga je upravljal Vladimir B.. in ga (traktor) začel Prehitevati, čeprav seje z nasprot-ne smeri približeval osebni avto, ki Kje vozil Štefan Ž. Avta sta silovi-0čelno trčila. Vozilo Roberta K. '"njega samega je odbilo celo v rektor, a je k sreči dobil le lažje P°skodbe, prav tako njegov sopot-®k Jožef Z. H ude poškodbe pa je utrPel (nič kriv, saj je vozil pravilno P° svoji desni strani vozišča) Šte-an Z. Težje se je ranila tudi njego-1 sopotnica Marija Ž., lažje pa so-P°tnik Dejan Ž. Gmotna škoda na °z^h znaša 600.000 tolarjev. Mej: $ steklenico po Štefanu JO. novembra v večernih urah je i ^lo najprej do besednega spora ! Alojzem B. in Štefanom B. iz j etžeja. Po krajšem prepiru je Šte-i j” B. dvakrat brcnil v nogo Alojza ■nato pa ga je skušal še udariti z Ai ° P°tem Pa Je pobudo prevzel PJZ B-, ki je pograbil prazno pi-? 0 steklenico in z njo močno uda-1 Po glavi Štefana B. in mu po-I Zr°čil hudo poškodbo, zato so po-I, odovanca kar hitro odpeljali v I °lnico v Rakičan. Ljutomer: I v kava bar I 7 noči s 25. na 26. november je | "Znanec vlomil v kava bar Mico ! "avtobusni postaji v Ljutomeru, J Je s silo zlomil vložek cilindrič-e ključavnice na vratih. Iz notra-JOsti kava bara je odnesel cigarete jr alkoholne pijače, vse v vrednosti f2 60.000 tolarjev, in izginil. Ljutomer: ^skus vloma v kiosk i Isto noč je nekdo posušal vlo-v časopisno - tobačni kiosk, Fr uspešna akcija Qrkanov Zn notran je zadeve Zasegli tri kilograme Marihuane seje dogajalo pri ^nem prehodu? sUe*avc> Uprave kriminalistične Murska Sobota so med tav na terenu prišli do podatkov, De Zadnjem času nekdo na parkir-»bli -Ptestoru za kavarno Kompasa mejnega prehoda v Gornji Boni - preprodaja mamila. Pr |)r Odzadnjo sredo, 26. novem-(riail . °8 19-ure> koso se krimi-id51' in policisti odločili za ; so bili uspešni: prijeli so I &t| eneŽa Z- K- iz Gornje Rad-Ptie’ druga dva, ki sta sodelovala H Podaji oziroma prevzemu pa sta uspela pobegniti. U1 so tudi mamilo, in sicer na ^0 st°r'tve kaznivega dejanja. Ulj Pa je v posesti enega od osu-Vh' V večji papirnati vreči je šeDj?amreč 3.065 gramov posuli^ n vršičkov marihuane, vred-ttuj Org 9.000 mark, kajti na li|0^ (tihotapskem) trgu stane (hO?111. marihuane od 2.500 do u kilogramov, odvisno od ^1 j e 'n povpraševanja. Ker je Vdevanje vse večje, je v Primerna cena. tistaj Pa se je zgodilo s fantoma, 'teiflJo uspela popihati? Takoj je \ a akcija za njuno prijetje. V .doma v Črncih na Apaš-B. K. so izsledili še isti °krog 21. ure v Radencih, : Pa nekoliko pozneje. %?er osumljene bodo podali 'V^mu državnemu tožilstvu ' Poboti kazenske ovadbe %r ?or*tve kaznivega dejanja av‘čene proizvodnje in pro-W mamili po 196. členu Ka-e8a zakonika R Slovenije. Š. S. prav tako na avtobusni postaji v Ljutomeru. Kdo ve, ali je bila zadeva pretrd oreh ali pa je vlomi-Ička kdo pregnal, dejstvo je, da je ostalo zgolj pri poskusu, zato je nastala le manjša škoda na objektu. Neznanec, kije predzadnjo sredo vlomil v kletne prostore hotela Jeruzalem v Ljutomeru, je prav tako odšel praznih rok. Bunčani: Novopečeni ribič? V prejšnjem tednu pa je vlomilec obiskal tudi Bunčane pri Kri- ževcih. Ustavil se je pri leseni baraki pri ribniku Bojana B., čez čas pa kar vlomil vanjo in pobral razne predmete in ribiške pripomočke v skupni vrednosti 60.000 tolarjev. Ribe v ribniku pa je pustil plavati. Žihlava: Zgorel renault 19 V četrtek, 27. novembra, okrog 0.15 je izbruhnil požar na poslopju 10 krat 5 metrov, katerega lastnica je Majda P. z Žih-lave. Škode je za dobra dva milijona, saj ni (z)gorelo le poslopje, ampak tudi osebni avto Renault 19, ki je bil parkiran v objektu. Vzrok požara še ni znan. Murska Sobota: Ponaredek na Petrolu Ponarejeni desettisočaki slovenskih tolarjev še vedno krožijo po Pomurju, kar napeljuje na mi-'sel, daje neki (pomurski?) barvni fotokopirni stroj polno zaposlen. Glejte: skoraj ne mine dan, da ne bi v kaki trgovini, gostilni... odkrili ponaredkov. Zelo previdni pa bodite na bližnjem Miklošo-vem senjil Zazdaj naj samo sporočimo, daje neki Drago K. 30. novembra v jutranjem času poskušal plačati »tankanje« z 10.000 tolarskim bankovcem, a je prodajalec ugotovil, da je ničvreden barvni papir. Potem je prišla poli- cija. s. s. fes________■______________ Čigaje je fiček? V Žihlavi, ki spada v občino Sveti Jurij ob Ščavnici, je prejšnji teden zgorel v »hišnem« požaru renault 19. Tole, kar vidite na fotografiji, pa je zgoreli fiček. Prostor, na katerem je končal svoje življenje, spada v ljutomersko občino, na drugi strani ceste, kjer stoji Vestnikov clio, pa je že območje svetojurijske občine. Že lep čas je aktualno vprašanje: kdo bo odstranil fička? Lastnik najbrž ne, sicer bi to že storil. »Bojim« se, da bodo morali zavihati rokave možje s sosednje Stare Gore, saj pločevinast zgorel skelet le preveč kazi podobo turističnega kraja. Clia pa seveda zdaj ni več tam. - Foto: Š. S. Radenci: cene za mrtve Po dveh mesecih, odkar so v Radencih blagoslovili oziroma predali namenu novo župnijsko pokopališče in mrliško vežo, tamkaj še ni bilo pogreba (pokopa). Gradbeni odbor za zgraditev pokopališča pa je skupaj s Krajevno skupnostjo Radenci medtem pripravil začasni predlog cen pokopaliških storitev. Tako naj bi znašala enoletna najemnina za enojni grob 3.500, za družinski grob 5.000 in za žarni grob 2.500 tolarjev. Za zakup družinskega groba za 10 let je predvidena cena 85.000 (enojnega groba 60.000), za 20 let pa 170.000 (za enojni grob 120.000) tolarjev. Te in še nekatere druge cene bodo veljale začasno, in sicer do podpisa koncesijske pogodbe z izvajalcem javne službe. J. G. Novinarje tudi tožijo Branko je (za zdaj) čist Senat okrožnega sodišča v Murski Soboti naj bi prezrl tretji odstavek 169. člena Kazenskega zakonika. Pred letom dni je senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti obsodil novinarja Večera Branka Žunca iz Murske Sobote na pogojno kazen dva meseca in 15 dni zapora. Spoznal ga je za krivega kaznivih dejanj žaljive obdoložitve in razžalitve, ker daje »po televiziji in s tiskom o drugem trdil in raznašal nekaj, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu, s tem daje na Kanalu 10 Murska Sobota naslovil oddajo Kriminal dosje, pri čemer je pod uvodno sliko prikazal tri kriminalce, v oddaji Zakaj je umrla 18-letna Liljana pa je s celovito oddajo oz. 'njenim načinom vodenja in obravnavanja, posebej pa v naslednjih zapisih izražal žaljive obdolžitve na račun Pomurskega zdravstvenega zavoda Murska Sobota oziroma njegovih delavcev, pri čemer je gledalce pozival k sodelovanju v oddaji...« Kolega Branko Žunec se je prek odvetnika Viktorja Osima iz Maribora pritožil na Višje sodišče v Mariboru. To je pred kratkim izdalo sklep, da se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje. Ugotovilo je namreč, daje »sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka v smislu 11 točke prvega odstavka 371. člena ZKP ...« - »Iz opisa dejanja pod I) prvostopne sodbe, kije nekritičen povzetek zasebne tožbe, ni mogoče razbrati, kaj od pod obtožbo zajetega je obtoženec trdil in kaj raznašal... Pojmov trditi ali raznašati nekaj namreč ni mogoče enačiti.« Višje sodišče tudi opozarja na tretji odstavek 169. člena kazenskega zakonika, po katerem se ne kaznuje, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica..., če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja. Iz vidika te določbe prvostopno sodišče obtožbe ni preizkusilo, pa zato v tej smeri tudi ni navedlo nobenih razlogov. »Ko bo sodišče prve stopnje nakazane kršitve odpravilo, bo o stvari znova odločilo, pri tem pa bo moralo tudi kritično premotri-ti izvajanje pritožbe obtoženče-vega zagovornika,« je še zapisano v sklepu iz Maribora. Branko je (za zdaj) čist oz. nič kriv. š. s. Andreanum v Mariboru Prispevek k Slomškovi dediščini Kaj je zapisal škof? 22, junija letos je apostolski nuncij v Sloveniji dr. Edmond Farhat blagoslovil škofijsko ustanovo v Mariboru - Andreanum. 1. oktobra so se začela predavanja na mariborski enoti teološke fakultete Ljubljana že v Andreanumovih predavalnicah. Ob godu zavetnika mariborske škofije sv. Andreja (od tod tudi ime ustanove Andreanum) in začetku prvega akademskega leta, ko so študij preselili v nove prostore, so v četrtek, 27. novembra, pripravili slavnostno akademijo. Prav na ta dan pa je Rimskokatoliška župnija Maribor (uradno ime) izdala publikacijo z naslovom Andreanum - nov prispevek k Slomškovi dediščini. Škof dr. Franc Krambergerje v uvodu med drugim zapisal: VIVAT, CRESCAT, FLORREAT! -NAJ ŽIVI, RASTE, CVETE ob obilju Božjega blagoslova in Slomškove prošnje! V publikaciji so članki še štirih drugih avtorjev - Mirko Krašovec, dipl, teolog, škofijski ekonom in vodja projekta zgraditve Andreanuma: Andreanum včeraj, danes, jutri', Ljubo Mišič, dipl, inženir arhitekture, sicer avtor idejnega projekta objekta Andreanum: Andreanum z urbanističnega in arhitekturnega zornega kota; Braco Zavrnik, samostojni novinar in publicist: Andreanum kot teološko, biblično, humano, pastoralno in cerkvenosodno središče; Jože Krašovec, akademik, dipl, teolog, redni profesor bibličnih ved stare zaveze: Slovenska eksegeza v globalizaciji svetovne eksegeze. V publikaciji so še izjave profesorja dr. Vinka Potočnika, ki je prodekan Teološke fakultete; dr. Ivanke Tadi-na, kije vodja škofijske teološke knjižnice; sestre (redovnice) Bogoljube Štefko, ki je vodja doma duhovnikov; msgr. Viljema Pangerla, ki je stolni kanonik pa tudi vodja škofijske pastoralne službe, in profesorja dr. Stanka Ojnika, ki je predsednik škofijskega cerkvenega sodišča. Dasiravno je minilo od otvoritve in blagoslovitve Andreanuma šest mesecev, pa prav vse dejavnosti, ki so načrtovane za ta škofijski zavod, še niso zaživele v novih prostorih. Tako na primer (zaradi pomanjkanja denarja) še niso uspeli opremiti teološke knjižnice. Ta bo sicer »postala središče srečavanj različnih kultur iz preteklosti in sedanjosti, ob ustvarjalnem in znanstvenem delu pa tudi prihodnosti. S tem ko bo varovala, posojala in razširjala knjige, bo knjižnica vršila dejavnost, ki je evangeliza-cijskemu poslanstvu Cerkve ne samo zelo blizu, temveč je eno z njim.« Tako je zapisala vodja dr. Tadinova. Dobro je storiti - dobro Mladi na razpotju Razpotje ni tragika, ampak nekaj samoumnevnega Po geslom Mladi na razpotju je potekal letošnji teden Karitas. Da, razpotje (kraj, prostor, stanje, kjer se pot razcepi v več več poti, smeri...) je to, kar bega mlade ljudi. Razpotje pa naj ne bi bila tragika, ampak nekaj, s čimer se sreča (morda tudi spopade) sleherni človek. Dobro je, ko stopi na pravo pot. tudi »čezmernim« materialnim dobrinam, »da« pa duševnim in duhovnim vrednotam. Nastopajoči so nas prepričali, daje naša mladina zdrava, voljna učenja in Mladi iz 12 pomurskih župnij so izvedli v nedeljo v Črenšovcih večurni kulturni program in tako pokazali svojo ustvarjalnost na duhovnem področju. Nikakor nimajo prav tisti, ki tako radi povedo kaj slabega o S din. — rOtO. o. Katera pot je prava? Tako so se spraševali tudi mladi iz župnij Črenšovci, Ljutomer, Bogojina, Kobilje, Beltinci, Murska Sobota, Lendava, Sveti Jurij ob Ščavnici, Odranci, Hotiza, Velika Polana in Turnišče, ki so sodelovali v igrah, petju in muziciranju, predvsem pa s svojim razmišjanjem na osrednji pomurski slovesnosti ob koncu tedna Karitas, ki je bila v nedeljo popoldne v telovadnici OŠ Črenšovci. Prireditev, ki jo je ' organizirala črenšovska župnijska Karitas na čelu z Marijo Horvat iz Žižkov, je privabila množico ljudi. Med njimi je bil škof Jože Smej, ki je zbrano občestvo tudi nagovoril. Mladi so ogledalo odraslih in na dramatičen način sporočajo, da je z družbo, v kateri živijo, nekaj narobe. Na to so opozorili tudi na prireditvi v Črenšovcih, ko je skupina mladink in mladincev prišla na oder s transparenti STISKE, NESREČE, ALKOHOL, REVŠČINA, SOVRAŠTVO, DROGE ... in potem odločno rekla NE! »Ne« pa je veljal dela, vzgojena za primerne medčloveške odnose ... Mladi pa naj doživijo, da jih imamo radi tudi odrasli. Prisluhnimo in približajmo se jim v njihovih potrebah in stiskah ter ne dovolimo, da bi bili sami, osamljeni. Bodimo živa Karitas in mladim prvi ponudimo roko! Mladi na razpotju so nam na simboličen način (z vsebino programa) ponudili roko. Odrasli jim pomagajmo, da bodo šli po pravi poti. Katera je prava pot? Š. SOBOČAN 12 >^port vestnik, 4. december 1997 Prva državna nogometna liga Nogometni komentar Mura : Potrošnik 5 : 2 Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 4.000. Sodnik: Vidali (Kubed). Strelci: 0 : 1 Kotnik (1-11 m), 0 : 2 Kečan (38), 1: 2 Ilič (44 - 11 m), 2 : 2 D. Baranja (57), 3 : 2 Škaper (62), 4 : 2 Škaper (83), 5 : 2 Gutalj (88). Mura: Černjavič, Lukič, Ošlaj, Alihodžič, Dominko, A. Baranja, D. Baranja (Ristič), Škaper, Vogrinčič (Mesarič), Ilič, Gutalj. Potrošnik: Kuzma, Bajič, Dvoršak, Godina, Kečan (Mirtič), Kotnik, Zver, Markovič (Tratnjek), Črnko, Franko (Cetina), Zemljič. 1. SNL Rezultati - 18. krog Mura: Potrošnik 5 : 2 Publikum : Gorica 1 : 1 Maribor: Vevče 5: 1 Primorje : Rudar 2: 1 Olimpija: Korotar I 3 : 1 Mura 1812 3 3 36:20 39 Primorje 1810 2 6 35:17 32 Maribor 1810 1 7 28:16 31 Publikum 18 8 5 5 35:27 29 Gorica 18 8 4 6 27:18 28 Olimpija 18 7 7 4 30:27 28 Rudar 18 6 4 8 21:19 22 Korotan 18 5 5 8 16:26 20 Potrošnik 18 4 212 19:40 14 Vevče 18 2 313 14:41 9 Nogomet V Lendavi prva Topole a Veterani Nafte so v Lendavi organizirali mednarodni turnir v malem nogometu. Med štirimi moštvi je zmagala Topolca iz Madžarske pred prvo ekipo OZN, drugo ekipo OZN in Nafto iz Lendave. Povratno srečanje bo na Madžarskem. (F. H.) Mali nogomet Asfaltna liga MS Martinišče Kanal 1312 13 9 1 2 0 2 66:14 41:23 37 29 Lipovci 13 8 4 1 64:27 28 Odranci 13 7 3 3 57:28 24 Beltinci 13 7 2 4 52:32 23 Park 13 7 1 5 56:40 22 Panonska 13 6 1 6 39:32 19 Kerenčičeva 13 6 0 7 36:46 18 Klub mladih 13 4 3 6 35:34 15 NK 13 13 4 2 7 36:52 14 Slovan 13 3 2 8 18:57 11 Rakičan 13 1 4 8 24:39 7 Renkovci 13 2 1 10 24:59 7 Mladost 13 2 011 17:82 6 Na regijskem prvenstvu os-____ novnih šol v malem nogometu, ki je bilo v Murski Soboti, so sodelovale štiri ekipe. Zmagala je OŠ III Murska Sobota, kije premagala Grad z 2 : 1, Puconce s 3 : 0 in igrala neodločeno z Gornjimi Petrovci ter zasedla prvo mesto s 7 točkami pred OŠ Grad, 4, OŠ G. Petrovci, 4, in OŠ Puconci, 1 točka. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili ekipi soboške tretje osnovne šole in osnovne šole Grad. Promocija jesenskega prvaka Mure Številni ljubitelji nogometa, zlasti privrženci soboške Mure, ki so se v slabem vremenu v tolikšnem številu zbrali na prekmurskem prvoligaškem derbiju v,Fazaneriji, so tokrat gotovo prišli na svoj račun. Kako tudi, ne, saj so lahko pozdravili nogometaše Mure kot nove jesenske prvake, o čemer pred prvenstvom niso niti sanjali, na tak uspeh pa so čakali šest let. Naključje je hotelo, da sta se za konec letošnje sezone srečala prav prekmurska rivala Mura in Potrošnik, kar je dalo srečanju še poseben čar in razpoloženje. Nogometaši Mure so si naslov jesenskega prvaka zagotovili že prej, tako daje imela tekma bolj prestižni značaj, čeprav bi bile točke dobrodošle obema ekipama: Muri, da obdrži razliko petih točk za spomladanski del prvenstva, Po trošniku pa, da se približa Korotanu. Tako kot vsi dosedanji derbiji med Muro in Potrošnikom, je bil tudi nedeljski zelo razburljiv. Beltinčani, ki že sedem kol niso zmagali, so presenetili z zelo požrtvovalno igro, zlasti pa z vodstvom 2 : 0, česar verjetno nihče ni pričakoval. Gostitelji pa so uspeli minuto pred odmorom iz enajstmetrovke znižati vodstvo gostov. Do preobra ta na tekmi je prišlo v začetku drugega polčasa, ko je sodnik dosodil drugo enajstmetrovko za Muro, ki je Ilič sicer ni realiziral, izključen pa je bil igralec Potrošnika Zemljič, in to se je seveda pri igri Bel-tinčanov zelo poznalo. Številčno premoč so Sobočani znali izkoristiti in so prepričljivo zmagali. Njihova zmaga pa bi bila lahko še prepričljivejša, če bi bila Škaper in Gutalj natančnejša pri streljanju proti vratom. Dve minuti pred koncem pa je sodnik izključil še Zvera, drugega igralca Potrošnika. Zmaga Mure je zaslužena in ji ni kaj očitati. Beltinčani so imeli pripombe le na sojenje Vidalija iz Kubeda, ki ni dosledno upošteval pravil igre in ni imel enakega kriterija pri dodeljevanju kartonov. Na tekmi pa je bilo zanimivo prisluhniti tudi nekaterim gledalcem, ki so menili, da so bili Beltinčani tokrat zelo učinkovi ti, saj so dosegli vseh sedem zadetkov. V mislih so imeli seveda, da so Ilič, D. Baranja, Škaper in Gu-talj svojčas igrali za Potrošnik. To je bila dvanajsta zaporedna zmago Mure, ki dokazuje, da so Sobočani letos v zelo dobri formi, in so pol" sem zasluženo osvojili naslov jesen' skega prvaka, še zlasti pa je pr membno, da so ta uspeh dosegli"-domačim strokovnim vodstvom i" pomlajenim moštvom. Za ta uspe" so gledalci po nedeljski tekmi no^ ga jesenskega prvaka nagradil velikim aplavzom in zadovoljnih puščali Fazanerijo. Muri čestitarj10 tudi mi. Feri Mau^' Modelarstvo Sašo Sinic državni prvak Modelarska sekcija pri soboškem aeroklubu, ki jo vodi Milan Vertot, organizacijski vodja je Franc Gomboc, mentor in hkrati tekmovalec pa Jože Titan, vključuje 18 zelo aktivnih tekmovalcev, ki so se izkazali na domačih in tujih tekmovanjih. Letos so sodelovali na osmih domačih in petih tujih tekmovanjih, od tega na treh tekmovanjih svetovnega pokala. Tekmujejo v dveh razredih - s prostoletečimi modeli s premerom kril 2,40 metra (Fl-A) in s prostoletečni modeli s premerom kril 1,50 metra (Fl-H). Ob iztekajočem se koledarskem letu so v modelarski sekciji strnili letošnje rezultate, ki so zavidanja vredni. Najuspešnejši tekmovalec je bil Sašo Sinic, ki je v kategoriji prostoletečih modelov s premerom kril 2,40 metra na državnem prvenstvu med mladinci zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Bojan Gjerek je bil v isti kategoriji tretji, Dejan Gomboc peti, Tomž Lepoša pa sedmi. Si-', nic, Gjerek in Gomboc so člani državne-mladinske reprezenatn-ce. V članski konkurenci je bil najuspešnejši Jože Titan, kije zasedel tretje mesto, Sašo Sinic je bil četrti (oba sta člana državne reprezenatnce), Bojan Gjerek je bil šesti, Dejan Gomboc pa osmi. • V razredu prostoletečih modelov s premerom kril 1.50 metra je bil najuspešnejši Denis Nemeš, kije zasedel drugo mesto. Danijel Fujs je bil tretji, Boštjan Bagari četrti, Ronie Horvat peti, Rok Horvat osmi, Sergej Šadl enajsti, Tomaž Lepoša dvanajsti in Andrej Cigut štirinajsti. Za konec letošnje sezone pa so pripravili društveno tekmovanje. Pri prostoletečih modelih s premerom kril 2,40 metra je zmagal Sašo Sinic in tako potrdil, da naslov državnega prvaka ni bil naključen. Sledijo: Jože Titan, Dejan Gomboc, Bojan Gjerek in Mitja Nemeš. Med tekmovalci prostoletečih modelov s premerom kril 1,50 metra pa je zmagal Tilen Červek pred Danijelom Fujsom, Norbertom Oltvanjijem, Matevžem Kuzmičem in Denisom Ne-mešem. Čeprav se pri svojem delu srečujejo z nekaterimi težavami, zlasti finančnimi in prostorskimi, so tudi za prihodnje leto sprejeli zahteven program. Pri njegovi realizaciji poleg drugih dejavnikov pričakujejo tudi pomoč staršev, ki so že doslej veliko pomagali pri delovanju modelarske sekcije. Načrtujejo, da se bodo udeležili vseh tekmovanj za državno prvenstvo in svetovni pokal. Udeležili se bodo tudi mladinskega svetovnega prvenstva v Romuniji. Za prihodnje leto so tudi napovedali organizacijo enega od tekmovanj za svetovni pokal in treh tekmovanj za državno prvenstvo. Sicer pa je osnovna usmeritev dela v modelarski sekciji soboškega aerokluba vzgoja mladih modelarjev. Feri Maučec Prva medobčinska nogometna liga Renkovci zasluženo jesenski prvak Jesenski del prvenstva so sklenili v reorganizirani Prvi medobčinski 1.MNL Lendava 1997/98 1 2 3 4 5 6 7 8 nogometni ligi Lendava, kjer sodeluje samo osem moštev, ki izpolnjujejo pogoje, kot so jih v tretji državni nogometni ligi. Naslov jesenskega prvaka so osvojili nogo- 1. Renkovci 2:2 4:0 1:3 0:2 3:0. 3:1 5:0 5:1 7:1 0:0 4:2 3:4 5:1 3:2 2. Panonija 2:2 0:4 2:2 4:1 1:0 5:2 1:0 1:1 0:0 1:0 3:3 3:2 0:5 3:1 metaši Renkovec s prednostjo treh točk pred drugouvrščeno Panonijo iz Gaberja. Renkovci so slabo štar-tali, saj so v prvem kolu doma izgubili s Polano in so se na prvo mesto prebili šele po šestem kolu prvenstva in ga obdržali do konca. Naslov jesenskega prvaka so si Renko- 3. Polana 3:1 2:0 2:2 1:4 0:1 0:0 2:2 0:0 2:0 3:1 3:2 1:4 2:0 1:1 4. Bistrica 0:3 1:3 0:1 2:5 1:0 0:0 2:2 1:1 2:3 1:0 3:0 2:2 3:1 1:1 5. Nedelica 0:5 1:5 0:1 1:1 2:2 0:0 2:2 1:1 1:3 4:1 2:1 3:2 0:1 1:0 vci zagotovili že v predzadnejm kolu. Resnejša konkurenta za prvo mesto so imeli v Panoniji iz Gabe-rja in Polani, medtem ko so igrala 6. Hotiza 1:7 0:0 0:0 0:1 0:2 1:3 3:2 0:1 3:1 1:4 3:2 3:4 3:1 2:1 7. Dobrovnik 2:4 4:3 3:3 2:3 2:3 4:1 0:3 2:2 1:2 2:3 2:3 4:3 1:0 2:6 Pikado 8. Kobilje 1:5 2:3 5:0 1:3 0:2 1:1 1:3 1:1 1:0 0:1 1:3 1:2 0:1 6:2 A-skupina MS Yoly 3 3 0 0 25:5 9 Cafe Royal 3 3 0 0 24:6 9 Bakovci 3 3 3 0 21:9 9 Franky bar 3 2 0 1 16:14 6 Kanu Krog 3 1 0 2 8:22 3 Hribček 3 0 0 3 10:20 0 Benčec 3 0 0 3 8:22 0 Satahovci 3 0 0 3 8:22 0 B-skupina MS Špilak 3 3 0 0 22:8 9 Cigut 3 3 0 0 22:8 9 Asfalt 3 2 1 0 21:9 7 Zmaj 3 2 0 1 16:14 6 Picolo 3 1 1 1 13:17 4 Putra 3 1 0 2 15:15 3 Rajbar 3 1 0 2 14:16 3 Unprofor 3 1 0 2 12:18 3 BD Mura 3 0 0 3 10:20 0 Sebastjan 3 0 0 3 5:25 0 Nogometaši Renkovec - jesenski prvaki v 1. MNL Lendava. Stojijo od leve: Cigiit (predsednik), ।ra ^žiC’ Bojnec, L Balažič, J. Zadravec, Nežic, Duh, Lebar, Režonja, B. Kocet, Markoja (trener); čepijo’ D- ju|niov Horvat, Gabor, I. Zadravec, R. Bojnec, Kerman, Vinčec, V. Kocet (pom. trenerja). Fotografija: N- , Ho« L Suč (Panonija), Horvat, Klujber (Polana), Tratnje vci) po 2 zadetka. druga moštva slabše. Največje razočaranje jesenskega dela prvenstva pa sta moštvi Dobrovnika in Kobilja, ki sta pristali na zadnjih Strelstvo - liga treh dežel Zmagala Markoja in Turnišče dno zračno puško. Med Jje, petih držav (Avstrije, Ma j $o Rusije, Slovenije in sodelovali tekmovalci SD Kovača iz Turnišča. . । Zlasti seje izkazal koja, ki je v predtekm°va del 586 krogov in bil na2ser mestu, v finalu pa ie . ^d^ 686,1 kroga in zased6 mesto. Božidar Drašk^Lj del 577 krogov in za«8• mesto, Danijel Režonja P Začelo se je tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško v ligi treh dežel. Sodeluje 14 ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V prvem krogu, ki je bil v Murski Soboti, so bili najuspešnejši strelci SD Štefana Kovača iz Turnišča, saj so s 1744 krogi zasedli prvo mesto pred SD Kolomana Flisarja s Tišine, 1738, SD Ljutomer, 1738, SD Zelenbor, 1702, in SD Radgona, 1701 krog. Med posamezniki je zmagal Robi Markoja (Turnišče) s 588 krogi pred dveh mestih. Poleg osvojitve naslova jesenskega prvaka so bili nogometaši Renkovec tudi najbolj disciplinirano moštvo s 57 kazenskimi Manuelo Rudolf, 587, Rajkom Robnikom (oba Ljutomer), 584, Dragom Pertocijem (Tišina), . 584, in Milanom Svetcem (Radgona), 581 krogov. Drugo kolo bo na sporedu čez dva tedna v Bad Gleichenbergu v Avstriji. (AF) Markoja peti v Zagrebu V Zagrebu je bilo mednarodno tekmovanje v streljanju s standar- točkami. Sledijo: Nedelica 94 nonija 104, Hotiza, Bistrica i” bilje po 107, Polana 114 in&i vnik 132 kazenskih točk. strelec v Prvi medobčinski’1^ metni ligi Lendava po jese delu prvenstva je bil igralec U’ vec Bojan Kocet, ki je dos^lp, zadetkov. Sledijo: Pi berčnik 1 brovnik) 11, Lebar (Renko''clL. Rituper (Kobilje), Žižek (N’% ca), Horvat (Panonija), 0 (Polana) in Balažič (Renkov8" nj. 6, D. Kocet, Kustec (Bistrica’’ _ tlop (Hotiza), Karoly, Prend nonija), Zadravec (Renkovci)P . I. Kocet (Kobilje), Sobočan j lica), Sakač (Panonija), Lack (Polana), S. Bojnec (Renkov81' , 4, Bukovec, Jelen, Kovač (D° |(. nik), Cipot, Farkaš, Oletoč na), Ferencek (Kobilje) P° j cj, banefe, Vučko (Bistrica), CaL■ Varga (Dobrovnik), Antolin. > (Hotiza), Lebar, Prša (Nede 1 568 krogi 38. (JM) vestnik, 4. december 1997 *^port _Namizni tenis Sprejem za dobitnika bronaste medalje Dramatičen pomurski derbi V nadaljevanju prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi sta bili odigrani sedmo kostno kolo. V sedmem kolu sta ^ila na sporedu dva derbija, v °beh sta ostali pomurski ekipi Naznih rok. Radgončani so na tihem upali, da bodo doma ugnali ekipo Krke iz Novega mesta, ven-Mo prepričljivo izgubili. Nepričakovano sta izgubila Benko s Ribarjem in Benkovič z Rate-'iem, Kovač pa tudi ni uspel prežgati najboljšega igralca gostov Konica. Igralci Moravskih Toplic pobote so gostovali v Preserju in Rubili z minimalno razliko. Od-®čala sta poraza Nekhvedoviča z Wejem in Ungerja s Petrovičem. Poraz pa je bil neizbežen tudi v dvojicah. Radgona : Krka 2 : 5 (Kovač : Ratelj 21 : 8, 21 : 16, Rihtarič : Komac 13:21, 10 : 21, Benko : Hribar 18 : 21, 19 : 21, Kovač -Benko : Komac - Hribar 20 : 22, 17 : 21, Kovač : Komac 21 : 16, 19 : 21, 18 : 21, Benkovič : Ratelj 20 : 22, 18:21, Rihtarič : Hribar 21 : 18, 21 : 17); Preserje : Moravske Toplice Sobota 4 : 3 (Wei: Nekhmedovič 21:18, 17:21,21 : 18, Petelin : Horvat 16 : 21, 7 : 21, Petrovčič : Unger 16 : 21, 21 : 10, 21 : 16, Pterovič-Wei: Nek-hmedovič-Unger 27 : 25, 21 : 18, Wei : Horvat 21 : 10, 21 : 8, Petrovčič : Nekhmedovič 18 : 21, 22:20, 17:21, Petelin : Unger 9 : 21, 17:21). V osmem kolu je bil v Murski Soboti na sporedu pomurski derbi med Moravskimi Toplicami Soboto in Radgono. V zelo razburljivem in dramatičnem srečanju, polnem preobratov, so z malo športne sreče zmagali Sobočani. Tako zanimivega in negotovega srečanja v prvi ligi v Murski Soboti še ni bilo, saj se je vseh sedem dvobojev končalo s tremi seti, kar je verjetno edini primer v ligi. Sobočani so z zmagami Nek-hmedoviča, Horvata ter dvojice jurski derbi med Moravskimi Toplicami Soboto in Radgono je bil tokrat izredno razburljiv. °*ografija: J. Zauneker Unger -Nekhmedovič povedli s 3 : 1 (odločilna je bila verjetno zmaga dvojic), vendar se Radgončani niso predali ter po gladkih zmagah Kovača nad Nekh-medovičem in Benka nad Horvatom rezultat izenačili na 3 : 3. Tako je odločalo zadnje srečanje, v katerem je Unger po dramatični igri premagal Rihtariča, čeprav je imel slednji že lepo prednost. V zadnjem kolu igra Radgona doma z Olimpijo, Sobota pa gostuje pri Krki v Novem mestu. Moravske Toplice Sobota : Radgona 4 : 3 (Nekhvedovič : Benko 21 : 17, 17 : 21, 21 : 15, Unger : Kovač 21 : 23, 21 : 19, 17 : 21, Horvat: Rihtarič’21 : 10, 7 : 21, 21 : 5, Unger-Nekhmedo-vič : Kovač - Benko 23 : 21, 19 : 21, 21 : 15, Nekhmedovič : Kovač 21 : 16, 8 : 21, 11 : 21, Horvat : Benko 21 : 19, 19 : 21, 21 : 15, Unger : Rihtarič 14 : 21, 21 : 18, 21 : 19). Zavec odličen tretji Na prvem državnem namiznoteniškem turnirju TOP 12 za kadete, ki je bil v Murski Soboti, je nastopilo vseh štiriindvajset igralcev, ki jih je povabil državni kapetan Edvard Vecko. Med njimi so bili tudi štirje igralci Moravskih Toplic Sobote in dosegli solidne uvrstitve. Odličen je bila Jure Zavec, ki je v polfinalu izgubil z zmagovalcem turnirja državnim reprezentantom Maličem z 1: 2, za tretje mesto pa je premagal Verča (Križe) z 2 : 1 in tako dosegel svoj največji uspeh v tej konkurenci. Ocepek je zasedel dvanajsto mesto. V drugi skupini je Gorčan zasedel solidno četrto mesto, Ropoša pa je bil osmi. PKL - moški Rezultati - 2. kolo Claudia shop : Radgona 58 : 64 Creativ : Maiarte II 101 : 62 Mah Sebeborci: Sobota 54:72 Sobota 2 2 0 141:96 4 Radgona 2 2 O 159:135 4 Creativ 2 1 1 167:139 3 Claudia shop 2 1 1 135:130 3 Sebeborci 2 0 2 131:167 2 Miarte II 2 0 2 104:170 2 K. G. Odbojka _________________________ jutomerčanke zmagale v Novem mestu enajstem krogu prvenstva v lj .^ni moški odbojkarski I. A-p . J® Gradis v Mariboru pre-uICj,vo premagal Pomgrad iz Me Sobote s 3:0 (15:4, 15 : 2). Mariborčani so za jpag0 potrebovali le dobro uro Mu^J3^0 oddolžili za poraz v pil Soboti. Pomgrad je nasto-rez poškodovanih Bačviča in (p Mša. Pomgrad: Berdon, To-Č Kerec, Horvat, Marič, Tinev, Mšek, Fujs. enajstem krogu prvenstva v lig M ženski odbojkarski L A-hicpMipa Ljutomera Zavaroval-■ ^aribor prijetno presenetila, Je v Novem mestu premagala domačo ekipo s 3 : 1 (10 : 15, 15 : 12, 15 : 10, 15 : 13). V tekmi, ki je trajala dve uri, sta bili najboljši Stankovičeva in Štumperjeva. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Stankovič, Šoštarič, Jureš, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Štumperova, Vrečko. Tekma med Infondom Brankom in Soboto je bila preložena. V enajstem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Ljutomer gostoval v Kočevju in nepričakovano izgubil s predzadnjo ekipo Kočevja s 3 : 2 (17 : 16, 15:9,8: 15,6: 15, 15: 10). Ljutomer: Primec, Babič, Dobo-šič, Rajnar, Šumer, Šmauc, Pirher, Onišak, Savič, Zidar, Horvat. V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lige je ekipa Beltinec premagala Celje s 3 : 0 (15:5, 15:6, 15:3). Beltinci: Mi. Janža, Novak, Gumilar, Balažič, Gider, Gobec, Horvat, Če-nar, Lukač in Ma. Janža. V tekmovanju tretje državne ženske odbojkarske lige je ekipa Puco-nec premagala Braslovče s 3 : 0 (15 : 9, 15 : 11. 15 : 7). Puconci: Vlaj, Flisar, Mencigar, Kamničar, Kikec, Zorkonič, Sečko, Mihalič, Gomboc, Šeruga, Bagari. Ekipa Črne pa je premagala Sonimex Radenci s 3 : 0 (15 : 9, 15:3, 15 :7). [Atletika Sonja Roman državna prvakinja a državnem prvenstvu v kro-Sj 1 je bilo v Slovenski Bistrici, izdelovali tudi člani AK Po-bOpJe iz Murske Sobote. Naj-Hed njimi se je odrezala ^Oman’ saJ ie v te^u na t ” 111 med starejšimi mladin-V1 Zasedla prvo mesto in na-I državne prvakinje. S tem rezultatom se je Romanova uvrstila v državno reprezentanco, ki bo 7. decembra sodelovala na evropskem prvenstvu v krosu v Lizbonu na Portugalskem. Med člani na 8.000 m je Geza Grabar zasedel šesto mesto, Damir Zinko pa je bil šesti med mlajšimi člani. Na atletskem mitingu za mlajše kategorije je Damir Časek sprejem za dobitnika bronaste medalje na evropskem mladinskem in članskem prvenstvu v Franciji v moštveni vožnji 3 x C-1 v spustu na divjih vodah Mirana Bokana in Boruta Horvata, člana Kajak kanu kluba Mura iz Kroga. Sprejema so se udeležili tudi nekateri člani kluba. Ob tej priložnosti je avtor Feri Maučec tudi predstavil knjižico Kajakaši in kanuisti na valovih Mure. Fotografija: J. Zauneker | kolesarstvo Dogovor med klubi o sodelovanju j&dminton____________| •ha Horvat državni prvak mesto. V mešanih dvojicah sta bila D. Novak - Bukovec tretja, J. Novak - Koncut pa peta. (V. Vi ^ndavi je bilo državno pr-za kadete in kadetinje v ntonu' Sodelovalo je 18 l)t(1n°valcev in 12 tekmovalk, i) d ^itni so bili tudi Lendavčani '1Cj?Segli lep uspeh. Najuspe-hjj/ j6 bil Miha Horvat, saj je zasedel prvo mesto in državni prvak. med pionirji v teku na 2.000 m zasedel drugo mesto, Gregor Du-gar je bil enajsti, med mlajšimi mladinci v teku na 4.000 m pa je bil Samo Pelci četrti. Na^dventnem teku v Barnba-chu v Avstriji so sodelovali člani TS Radenske. V teku na 2,5 km je med deklicami do 11 let zmagala Martina Mauko, med deklicami do 13 let pa je bila Nina Jakopec tretja. V osrednjem teku na 5 km je Zdravko Mauko med veterani zasedel peto mesto, Marjan Jakopec pa je bil peti pri st. članih. M. U. —1 Odbojka - 1. A moški 9 1 28:5 18 9 2 29:16 18 8 3 25:11 16 6 4 22:12 12 5 6 17:24 10 3 8 11:26 6 2 9 11:28 4 110 9:30 2 1. A ženske 0 0 30:5 20 9 2 30:8 18 6 4 20:17 12 5 6 19:20 10 5 6 19:21 10 5 6 18:21 10 3 8 14:29 6 011 4:33 0 1. B moški 1 0 33:2 22 8 3 26:11 16 6 5 22:19 12 5 6 19:22 10 5 6 18:22 10 4 7 14:25 8 3 8 14:26 6 2 9 10:29 4 3. liga moški 6 0 18:2 12 6 0 18:3 12 4 2 13:9 8 3 3 11:13 6 3 4 11:14 6 23 8:9 4 0 6 6:18 0 0 6 1:18 0 3. liga ženske 7 1 22:4 14 7 1 21:6 14 7 1 22:8 14 5 3 17:10 10 5 4 15:17 10 4 5 16:15 ‘8 4 4 13:13 8 2 6 12:20 4 2 6 9:21 4 2 6 9:21 4 0 8 3:24 0 Fužinar 10 Pomgrad 11 Salonit 11 Maribor 10 Olimpija 11 Krka 11 Kamnik 11 Šoštanj 11 Odbojka - Branik 101 Koper 11 Sobota 10 Ljutomer 11 N. mesto 11 Krim 11 Bled 1.1 ŠOU 11 Odbojka - Bled 11 Žužember 11 Ljutomer 11 Granit 11 T. Lubnik 11 Izola 11 Kočevje 11 Brezovica 11 Odbojka - Beltinci 6 Braslovče 6 Šoštanj II 6 Mežica 6 Lenart 7 Turbina 5 Savinja 6 Šemepeter II 6 Odbojka - Zg.Savinjska 8 Step sejmi 8 Prevalje II 8 Dravograd 8 Savinja 9 Puconci 9 Črna 8 Zreče 8 Braslovče 8 Boč 8 Radenci 8 Na pobudo Kolesarskega kluba Tropovci je bil na Tišini pogovor s kolesarskimi klubi severovzhodne Slovenije o sodelovanju na organizacijskem in strokovnem področju. Udeležili so se ga predstavniki kolesarskih klubov s Ptuja, od Lenarta, Branika, Rade-nec in Tropovec ter člana Kolesarske zveze Slovenije Branko Rokavec in Renej Glavnik, manjkali pa so predstavniki KK Prekmurje iz Beltinec , KK Veržej in ŠZ Moravske Toplice. Izvolili so koordinacijski odbor, ki bo usklajeval delo med klubi severovzhodne Slovenije, in za predsednika izvolili Štefana Titana iz Tropovec. Dogovorili so se za tvorno sodelovanje na organizacijskem in strokovnem področju. Sklenili so, da bodo organizirali občinska in regijsko tekmovanje osnovnih šol, najboljši pa bodo sodelovali na državnem prvenstvu. Gre predvsem za tekmovanja dečkov kategorij A, B in C. Vsak klub bo pripravit po eno, KK Ptuj pa pet dirk. Zahtevali so, da Kolesarska zveza Slovenije čimprej pripravi koledar tekmovanj za prihodnje leto in zniža stroške licenc, zlasti za nižje ka-tegrije. Prav tako so se dogovorili, da se bodo pogosteje sestajali in dogovorjali o vseh organizacijskih in strokovnih vprašanjih, hkrati pa skupno nastopali v stikih s Kolesarsko zvezo Slovenije. (FM) | Rokomet____________________________ Visoka zmaga Pomurke V sedmem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi so rokometaši Pomurke iz Bakovec v pomurskem derbiju v Murski Soboti prepričljivo premagali Razkrižje z 31: 13 (13 : 5). Strelci: Okreša 5, S. Husar 4, Javernik 4, D. Buzeti 4, Ritonja 4, Lukač 3, S. Buzeti 3, Sedonja 2 in J. Husar 2_za Pomurko ter M. Zanjkovič 4, Hedžet 3, Kosec 2, Ovsenjak 2, Škrlec in M. Zanjkovič po 1 za Razkrižje. Srečanje med Poletom in Ormožem, kije bilo v Murski Soboti, seje končalo neodločeno 26 : 26 (10 : 8). Strelci za Polet: Škraban 6, T. Merica 5, Sečko 5, Slamar 4, Šantavec 2, Ferbežar 2, Fefer in B. Merica po enega. Rokometaši Pyramide pa so premagali Krog s 23 : 20 (13 : 11). Strelci za Krog: A. Kolmanko 5, Meolic 4, Kovačič 4, L. Sapač 2, A. Sapač 2, Lukač 2 in Hegeduš 1. Šport od tod in tam G. G. Sekereš) Poraz Pomurja Skinyja v Ljubljani Košarka •ijhn'jel Novak je bil tretji, Jer-°Vak peti, Vladimir Petko-^Veti, Marko Ketler dvanaj-s!°n Pal sedemnajsti in Bo-% Si ^en osemnajsti. V dvoji-Zasedla Horvat - D. No-1^80, Šomen - Prošič peto, - Petkovič šesto in Pal -StHj.Qsmo mesto. Ma kadeti-V Simona Koncut zasedla k?.' nesto, Martina Bukovec \c?'a deveta. V dvojicah sta 1' Bukovec zasedli tretje V dvanajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je gostovala ekipa Pomurja Skinyja iz Murske Sobote v Ljubljani in izgubila tekmo z mlado ekipo Ježice s 73 : 54 (36 : 16). Najzaslužnejša za zmago Ljubljančank je mladinska reprezentantka Jocovičeva, ki je bila za Sobočanke neustavljiva. Pri ekipi Pomurja pa sta bili najboljši Svetinova in Jocičeva. Strelke za Pomurje Skiny: Jocič 18, Svetina 15, Horvat 9, Mate 6, Glišič 4, Huzjak 1, Gabor 1. V soboto igrajo Sobočanke v Mariboru z ekipo Maribora. Creativ v vodstvu V šestem krogu prvenstva v vzhodni skupini druge slovenske mladinske lige je ekipa Lenarta premagala ekipo Creativa Sobote z 79 : 62, vendar je ta obdržala vodstvo na lestvici. V osmem krogu prve slovenske košarkarske kadetske lige je Creativ Sobota premagal Celje s 73 : 71, kar je prva zmaga Sobočanov. Najboljši strelci pri Creativu: Hari 17, Gerenčer 15, Turki 15, Rauter 13. SKL - ženske Ježica Celje Maribor Odeja Ilirija Ježica ml. Sežana Pomurje 1111 12 9 1110 12 5 12 12 12 12 01027:500 22 4 3 3 3 1 7 8 9 9 210 914:688 21 754:668 21 759:809 17 764:788 16 673:871 15 721:986 15 607:909 14 Kegljanje - V okviru ob-—J mejnega sodelovanja je bilo v Lendavi tradicionalno kegljaško srečanje Nafte iz Lendave in Sombotela iz Madžarske. Zmagala je Nafta s 7 : 3 (6292 : 6258). Najboljša pri Nafti sta bila Peric, 894, in Horvat, 845 podrtih kegljev. (F. Bobovec) Namizni tenis - Začelo se —J je prvenstvo v prvi in drugi občinski namiznoteniški ligi Ljutomera. Rezultati - L liga: Agro/ Ma : Ljutomer 4 : 5, Servis Razlag : Sip Žibrat 5 : 0, Lo-Ko prosti. 2. liga: Sip Žibrat II: Agro/ Mekotnjak 5 : 2 in Lo-Ko II : Ten Stara Nova vas 5 : 2. (NŠ) Badminton - V Trebnjem ---- je bilo prvenstvo osnovnih šol v badmintonu. Sodelovali so tekmovalci in tekmovalke iz 43 osnovnih šol, med njimi tudi iz DOŠ Lendava. Pri ml. učenkah je bila najboljša Tjaša Pal, ki je zasedla peto mesto. Brigita Gju-rkač je bila osma, Tanja Češka pa deveta. Pri ml. učencih je Simon Kepele zasedel deveto, Igor Utro-ša pa sedemnajsto mesto. Med st. učenkami je Simona Koncut zasedla tretje, Tanja Radakovič pa deveto mesto. Pri st. učencih je Tomaž Skledar zasedel šesto, I Damir Toplak pa deveto mesto. I (V. Sekereš) Mali nogomet - V tekmo-____ vanju prve slovenske lige v malem nogometu je Angencija Luvin iz Maribora v Ljutomeru premagala Interier Meteorplast z 8 : 4 (Stojko, Slana, Hošpel, Novak). V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu so Železne Dveri premagale Oplotnico s 4 : 3 (Kamenšek 3, Vrbnjak). Carioke so premagala Mar-co Polo iz Murske Sobote s 6 : 3, Dab Team pa Agrotim z 10 : 2 (Stanjko 2). (NŠ). ' Šah - Član Radenske Pom--— grada iz Murske Sobote Miran Zupe je sodeloval na mednarodnem šahovskem turnirju v Poreču na Hrvaškem. Med 72 šahisti iz Slovenije in Hrvaške je zasedel četrto mesto. Šah - Na pomurskem tek-_ movanju v pospešenem šahu so odigrali šest kol. Vodi Boris Kovač s 5,5 točke pred Bogdanom Harijem, Danilom Harijem, Igorjem Kosom in Robijem Radosavljevičem, vsi imajo po 4,5 točke. ■M Šah - Šahista lendavske ____ Rokade Jože Gerenčer in Evgen Vida sodelujeta na odprtem prvenstvu Nagykanizse v šahu. Po treh odigranih krogih je Gerenčer z 2,5 točke v gornjem delu lestvice, Vida pa je z 1,5 točko na sredini lestvice. (F. Bobovec) 14 It naših krajev vestnik, 4. december 1997 Glasovanje v Kristancih, Šalincih in Grlavi Na območju krajevne skupnosti Kristanci, Šalinci in Grlava je 282 volilnih upravičencev, na nedeljskem referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka pa je glasovalo 222 volivcev, kar znaša 78,72 odstotka. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 133 ljudi, to je 59,90 odstotka, zato je referendum uspel. V prihodnjih petih letih bodo skušali zbrati 15.000.000 tolarjev za urejanje krajevnih i asfaltnih in makadamskih cest in pripadajoče infrastrukture: mosto-I ve, prepuste, bankine, jarke, signalizacijo; preplastitev krajevnih asfaltiranih cest; preplastitev občinske ceste in ureditev pripadajoče infrastrukture; gradnjo, ureditev in vzdrževanje javne razsvetljave; i gradnjo, urejanje in vzdrževanje vaških kapelic; graditev in vzdr-i ževanje javnih objektov in naprav ter infrastrukture in drugo. Posamezni vasi bo na voljo za naložbe toliko denarja, kolikor ga bo sama zbrala. J. Ž..O.B. H ZLATOPOROČENCA MARIČ - 9. novembra 1947. leta sta se poročila Franc Marič, tedaj star 24 let, iz Gradišča in Helena Ciglar, tedaj stara 25 let, s Petanjee. 8. novembra 1997. leta, torej dan prej pred »okroglo« obletnico, sta spet obiskala matični urad in cerkev na Tišini, da bi se zahvalila za srečen zakon in zaznamovala 50-letnico zakonskega stanu. Po teh dejanjih pa je bilo pravo gostiivanje, saj je prišlo čez 50 ljudi, ki so čestitali in prinesli darila. Maričeva, četudi sta zdaj stara 74 oziroma 75 let, se še kar dobro držita, kar je videti tudi na fotografiji. Tudi kako prijetno delo si še najdeta. Franc, ki je bil nekoč kovač, do upokojitve pa avtoličar na Agroservisu, je vrsto let lovec. Zdaj hodi manj na lovske obhode, brez divjadi pa le ne more, saj tu in tam kako nagači. Helena pa rada gospodinji in - moli. Maričevima sta se rodili dve hčerki: Marjeta in Vera. Ponosna sta na svoje štiri vnuke in tri pravnuke in veselita se skorajšnjega prihoda četrtega. - Š. S., foto: C. Juhnov Obisk pri vas doma: Andrej Vuk iz Terbegovec h ačar pri Svetem duhu tih vasi, kjer ob vsakem popisu 1991 sojih popisali 126. Značilnost kraja: razloženo naselje na slemenu in pobočju, ki se spušča v dolino potoka Turje in pritoka Pinkava. Na severu meji na Staro Goro, na jugozahodu na Gabre, na jugovzhodu na Drakovce, na zahodu na Grabšinec, na severozahodu pa na Sovjak. Terbego- vci se prvič omenjajo v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz let 1265-1267, ko je bilo v vasici 12. kmetij. Danes je v Terbe-govcih 49 domačij. Ena največjih je prav gotovo domačija Andreja Vuka in njegove družine (žena Danica, hčerka Tanja in mati Frančika). Kmetija obsega 16 hektarjev, od tega štiri hektarje gozda. Dobro je, ker je prišlo do denacionalizacije, saj so tako tudi Vukovim vrnili tri hektarje podržavljene zemlje. Na kmetiji imajo v enem tur- Cerkev Svetega duha na Stari Gori. Potem ko so prekrili cerkveno ladjo in prezbiterij, je napočil čas (prihodnje leto) še za novo bakreno streho cerkvenega stolpa. Temu bodo polepšali tudi pročelje. nusu okrog 120 bekonov, redijo 16 glav.goveda (krave, pitanci) in pridelujejo (poleg koruze seveda) sladkorno peso. Danica je bila sicer svojčas zaposlena v gornjeradgon-skem Elradu, zdaj pa je že lep čas doma, ker je šla firma v stečaj. Tega, da ji ni treba zgodaj zjutraj na delo v tovarno, je vesela šetletna hčerka Tanja, saj sta zdaj več skupaj. Res pa je tudi, da je nepogre- Mercator BOŽIČNO NOVOLETNA PONUDBA od 27.11. do 27.12.1997 49 POSEBEJ OZNAČENIH IZDELKOV Keksi Speculaas •4471 A -. -•..U—- . Manner medenjaki 399,00 50« S mešani ODLIČNO Čokoladni praline Jacquot 099,00 1000 g - nekaj deset metrov stran: v domu krajanov in gasilcev, ki so ga poimenovali po Vuku Starogor-skem. Pojasnim naj, da gre za Ivana Vuka, rojenega 1882. leta na Ženiku (umrlega 1939. leta), ki je bil pripovednik, publicist, prevajalec in soorganizator različnih knjižnih založb. Na rojstni hiši (ki pa je v klavrnem stanju) so mu 1959. leta odkrili spominsko ploščo. Mož je svojemu imenu in priimku dodal še »Starogor-ski«. Pa Andrej Vuk iz Terbegovec? Ni le dober kmetovalec, cerkveni ključar.... ampak kar 21 let poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Stara Gora. Leto ima 84 članov, ki so doma v Terbego-vcih, Grabšincih, Ko-kolanjščaku, Malih Moravcih, Galuša-ku, Gabercu, na Stari Gori, nekaj članov pa imajo tudi iz Že-nika in Žihlave. Društvo ima tri desetine: člansko, mladinsko in pionirsko. Letos so gasilci prevzeli gasilsko cisterno, tako da je društvo poslej, kar zadeva tehnično opremljenost, med najboljšimi v svetojurijski občini. »Še dihalne aparate moramo nabaviti,« je menil poveljnik Andrej. Zapisal sem, da so Terbegovci »razloženo naselje na slemenu in pobočju«. Tako stanje pa ima tudi določene posledice: glede na majhnost števila domačij,.ki so na treh bregovih (en zaselek so Kontarovci), je »preveč« cest, ki jih je treba, če hočemo, da so prevozne, nenehno utrjevati z gramozom, po možnosti pa modernizirati. Lani jim je uspelo asfaltirati dva kilometra ceste, ki pelje skozi Terbegovce. Zelo si želijo asfalt vsaj še na dvakilometrskem odseku proti Kutincem in dalje proti Sovjaku. Gre sicer za občinske ceste, vendar se občani zavedajo, da bodo toliko prej asfaltirane, koliko prej bodo tudi sami kaj več primaknili. In tako tudi delajo: so občani, ki so dali tudi do 100.000 tolarjev-Včasih pa je začasno že dovolj, ozke kolnike razširijo. To so naredil1 na cesti Stara Gora-Terbegovci-Kokolanjšček in navozili gramoz! Pa se vrnimo h ključarju pri Svetem duhu! Povedal je. da je eden od oltarjev posvečen sv. Luciji, ki S°' duje 13. decembra. Ker letos »Pabe* ta datum na soboto - konec tedna, ko ljudje niso v službah -, Pr^a’ kujejo tokrat rekorden obisk cerkvenega obreda in tradicionalnega nega sejma. Prav gotovo si bodo Ip' dje tedaj ogledali še muzej kmeW skega orodja, ki je v stari šolski Ig* dbi, vsekakor pa mlin na veter. Besedilo in foto:Š. SOBOČA^ Andrej Vuk je cerkveni ključar, vendar hrani ključ cerkve - mežnar. Nobenega ni bilo težko dobiti, in hčerkica Tanja sta se usedla na cerkveno klop in nastala je tale fotografija. šljiva babica Frančika, ki ima tudi nadvse rada svojo vnukinjo. Deklice pa imajo rade tudi svoje očke, kar kaže tudi vztrajanje, da bo šla z očetom in nezanim stricem (spodaj podpisanim) na Staro Goro - v cerkev Svetega duha, pri kateri je Andrej ključar. Andrej Vuk je torej ključar, vendar nima ključa. Tega ima mežnar, ki stanuje v nekdanjem starogor-skem šolskem poslopju. Andrej je bolj »gospodar cerkve«. Skrbi ne le za kurjavo, ampak predvsem, da sakralni objekt ne propade. Na prvem mestu je vzdrževanje. Lani so verniki in drugi dobrotniki pomagali z denarjem in nekaj tudi z delom pri prekrivanju strehe z opečno kritino - bobrovcem. Prihodnje leto je v načrtu prekritje cerkvenega stolpa z bakreno pločevino. Prizadevali si bodo polepšati še pročelje stolpa, v poznejših letih pa bodo obnovili še ostalo pročelje (fasado) in tudi notranjost (stenske slikarije). Orgle častitljive starosti se že dolgo ne oglašajo več, zato načrtujejo, da bi jih sčasoma dali obnoviti in da bi potem spet donela njihova melodija. Ljudje (tako domačini kot turisti) vse bolj »odkrivajo« to cerkev, kar kaže tudi obisk in pogostost obredov: nekaj desetletij nazaj šo imeli maše le prvo nedeljo v mesecu, lep čas pa vsako nedeljo ob 11. uri. V tej cerkvi je tudi vedno več poročnih obredov. Nekaterih tudi zato, ker je potem gostija »pri roki« ZLA IOPOROČENCA FRUMEN - Katice in Petra Frumna iz . „ ki sta pred kratkim praznovala 50-letnico skupnega življenja, sk0^ bi bilo treba predstavljati, ko pa ju kot gostinca pozna mnogo Hu®*'j minjajo se ju kot nasmejana, prijazna in vesela ter gostoljubna, gostom ponudila k pijači kruh, namazan z zaseko. Pa je prišel c sta odložila poklicno delo in živita mirno upokojensko življenje-' rem pa često obujata tudi spomine na čase, ko sta se kot zaljub -I pl-sprehajala po »grofičinem parku« ..., sadila kaktuse, palme, largonije, čebulnice in drugo, kar je potem krasilo njun dom- ^r-Ružica pa je seje odločila za svojo pot in živi v Mariboru. Vnuk'”l bara ju pokliče vsak dan. To ju zelo osreči. Katica je stara 70, ’1 73 let. Čeprav težko hodita, vsak dan obiščeta kapelico sv. Ant°na^ M’ pa tudi zavdihneta: »Oj, ti mladost, kako hitro si se postarala!« - vestnik, 4. december 1997 fc naših krajev Ata obisku v Ižakovcih Čedalje bolj izletniški kraj Z državljansko nepokorščino do ureditve Nemščaka y Ižakovcih je 220 gospodinjstev, v katerih živi 860 prebivalcev. V fasi seveda prevladujejo kmetije, vendar so na pohodu tudi druge dejavno-gradbeništvo, kamnoseštvo, keramičarstvo, avtoprevozništvo, Carstvo, kolarstvo, gostinstvo... , Moj sogovornik je bil predsed-"ik sveta KS Mirko Poredoš. Na 2ačetku kramljanja je povedal, da s°v sedmih letih zgradili novo Pokopališko vežico, temeljito ob-Jovili pokopališče, posodobili Kapelo, elektrificirali zvonjenje, ^Peljali ulično razsvetljavo in kabelsko televizijo, uredili avto-Usna postajališča oziroma čakal-j!ce, skupaj s KS Beltinci so zgra-® most čez potok Dobel, poskr-eli za zelenice, pomagali pa so ’adi pri ureditvi športno- rekrea-“iskega centra, kjer je nastalo 'Sfišče za odbojko. V Ižakovcih Jeluje zelo uspešno turistično društvo Biijraš, ki ima več sekcij, josebej naj omenim sekcijo za kulturo in etnokulturo, ki na biij-raških dnevih pripravlja ustrezen drugram. Pa ne samo takrat: tudi ■ez leto pripravi več srečanj s kultnimi delavci in predstavniki Puzejev ter drugimi, ki negujejo [Kitoma ohranjajo kulturno de-®čino. Glede na rezultate, ki so dosegli Ižakovčani v svojih Cističnih prizadevanjih, jih v sznih ocenjevanjih ne uvrščajo eč v razred »ostali«, ampak v ru-r'ko izletniški kraji. Upravičeno, Mti to obmursko vas obišče let-0 čez 5.000 ljudi. Brž ko bodo Stavili pravi plavajoči mlin na Uri, pa bo obiskovalcev še več tudi priložnosti, da domačini ’ društva) kaj več iztržijo. Tačas so v Ižakovcih polno Posleni pri nadzidavi vaško-ga-skega doma in prizidavi po-upja za otroški vrtec. Tega v M namreč še nimajo! Pridobili tU(ji gasi]ci, in sicer dve Isfalt na Ivanjskem Vrhu ■ ■— ..............—..—' ' Petek, 21. novembra, so na Ivanjskem Vrhu predali namenu kilometra dolgo cesto ela so stala 30.000.000 tolarjev. Denar so pri-; aji krajani (6.300.000 tolarjev), Ribiška družina nJa Radgona (300.000 tolarjev), preostalo pa j ^radgonska in lenarška občina Otvoritvene slo-°sti sta se udeležila tudi njuna predstavnika: n Občine Gornja Radgona Miha Vodenik in Sednik občinskega sveta Občine Lenart Milan । 2er- Oba sta v nagovorih pohvalila krajane in °vanje dveh sosednjih občin. Oba sta tudi pre-. a otvoritveni trak. Slavnostni govornik pa je bil predsednik sveta KS Spodnji Ivanjci Drago Mir. Izrazil je prepričanje, da bo asfaltirana cesta obdržala ljudi v domačem kraju, tiste, ki so ga zapustili, pa bo morda privabila nazaj. Cesta bo tudi omogočila razvoj kmečkega turizma in odprtje vinotočev, saj se vije po vinogradniškem območju. Učenci OŠ Cerkvenjak in Negova pa so izvedli krajši kulturni program. Po uradnem delu je bilo družabno srečanje na turistični kmetiji v Cogetincih. L. Kr., F. B. ‘‘tik na cesti na Ivaniskem Vrhu sta Porezala župan gornjeradgonske občine Miha Vodenik in pre-“Ocinskega sveta lenarške občine Milan Gumzar. - Foto: L. Kr. ČERNELAVCI - Osnutek zazidalnega načrta Černelavci 9v ■ Veščica, ki ga je izdelalo podjetje ARPS, bo mesec dni e2° razgrnjen na sedežu Krajevne skupnosti Černelavci. Po-e8a bo na ogled tudi v oddelku za infrastrukturo, okolje in . stor ter gospodarske javne službe mestne občine. M. J. garaži in gasilsko sobo; krajevna skupnost bo poslej prav tako bogatejša, saj bo imela v poslopju sejno sobo in večnamensko dvorano s 350 sedeži. Tudi kuhinja in garderoba bosta. Naložbo financira v glavnem krajevna skupnost, beltinska občina pa je zagotovila 30-odstotno soudeležbo. Predračunska vrednost (do tretje gradbene faze) je 15.000.000 tolarjev. Letos bo stavba torej še v tako imenovanem surovem stanju, v prihodnjem letu pa bodo skupaj s pomočjo občine in mini- Predsednik sveta KS Ižakovci Mirko Poredoš: »Če ne bo rešen problem gnojnice iz farme v Nemščaku, bo sledila državljanska nepokorščina.« strstva za šolstvo in šport skušali nadaljevati z notranjimi deli. Stavba ima dve etaži (v vsaki je po 400 kvadratnih metrov površin), povsem nared pa naj bi bila v dveh letih. Ižakovski župan je v nadaljevanju omenil prizadevanja, da bi dobili kakovostnejšo pitno vodo. Želijo si tudi čimprejšnjo zgraditev kanalizacije, za katero občina že pripravlja dokumentacijo. Vedno aktualno vprašanje so ceste in tudi v S preureditvijo doma bodo v Ižakovcih pridobili: gasilci, krajevna skupnost in starši, saj bo v prizidku otroški vrtec. Tega zdaj v kraju še nimajo. tem kramljanju se jim ni bilo mogoče izogniti. Mirko Poredoš je povedal, da imajo kakih 15 kilometrov poljskih poti, ki jih je treba vzdrževati, tudi zato, ker je v vasi kar 150 traktorjev za katere lastniki plačujejo takso. Vedno znova in znova je omenjana prašičja farma v bližnjem Nemščaku, iz katere odteka gnojnica v Muro le kaka dva kilometra od Otoka ljubezni, onesnažuje pa seveda tudi podtalnico. »Če se kmalu ne bo premaknilo z mrtve točke, se bosta morali vodstvi KS Ižakovci in farme Nemščak še enkrat usesti za mizo in položiti karte na mizo glede .sanacije’. Če pa do dogovora ne bo prišlo, bo sledila državljanska nepokorščina,« je odločen ižakovski predsednik. J. ŽERDIN SEBEBORCI - Cestni odsek Sebeborci-Andrejci-Fokovci, kjer je vozišče že močno načeto, bo treba čimprej sanirati. Po zagotovilih moravskega župana naj bi se to zgodilo še pred zimo. M. J. SELO - Že pred leti je mo-____ ravskotopliška matična cerkvena občina odstopila vernikom v filiali Selo stare orgle, ki Iz beltinske občine Dogovor o pitni vodi se uresničuje Čeprav se še vedno išče najbolj sprejemljiva rešitev glede višine in načina plačevanja za priključitev na soboški mestni vodovod, so v beltinski občini po večmesečnih pogajanjih vendarle dobili zdravo pitno vodo. S podjetjem Komunala iz Murske Sobote so se namreč dogovorili o začasni dobavi vode, česar so še posebno veseli v Beltincih, Bratoncih, Lipi in Ižakovcih, kjer so v minulih letih pili oporečno vodo, prepolno nitratov. To je rezultat podpisa pogodbe o dobavi pitne vode iz soboškega vodovodnega omrežja med direktorjem Komunale Mirkom Šabjanom in županom beltinske občine Jožefom Kavašem, pri čemer so se komunalci obvezali tudi za redno vzdrževanje cevovoda. S tem so uresničene dolgoletne želje prebivalcev velikega dela beltinske občine, kjer v preteklosti niso imeli zadostnih zmogljivosti za priključitev na soboški mestni vodovod. Z dograditvijo primarnega cevovoda Murska Sobota-Beltinci pa so se odprle nove možnosti za čim kakovostnejšo oskrbo z zdravo pitno vodo. Zdaj so dane ustrezne tehnične možnosti za nemoteno oskrbo s to življenjsko pomembno tekočino. Sicer pa je z omenjeno pogodbo določeno, da bodo s pitno vodo oskrbovali naselja Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa in Lipovci. V ta namen je odobrena koncesija. Še prej pa bodo očitno morali vsi prizadeti soglašati s tistim delom pogodbe, ki pravi, da bodo »za nemoteno oskrbo z vodo v beltinski občini zastavili gradnjo primarnega vodovodnega omrežja, s čimer bi sklenili prstan, ki ga sestavljajo Murska Sobota, Rakičan, Beltinci, Dokležovje, Ižakovci, Bakovci in vodno črpališče v Krogu. Dobavitelj ne prevzema odgovornosti zaradi možne motene dobave vode ob konicah, ki je posledica nedokončane gradnje vodovodnega omrežja«. Pričakovati je, da bodo glede omenjenih pogodbenih določil kmalu našli skupni jezik, predvsem v zadovoljstvo ljudi, katerim je namenjena zdrava pitna voda. MILAN JERŠE MURSKA SOBOTA - Vrednost večnamenske dvorane pri prvi — osemletki v Murski Soboti, katere gradnja seje zelo zavlekla, seje povzpela že na 422 milijonov tolarjev. Večino denarja so zagotovili iz mestnega proračuna, od države pa pričakujejo 20-odstotni delež. M. J. “ MURSKA SOBOTA - Mestni svet je imenoval več članov v ___ razne svete zavodov in šolskih ustanov. Tako je bil za člana sveta Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole Murska Sobota imenovan Geza Farkaš, v svetu zavoda Center za socialno delo bo sedel Aleksander Šeruga, v zavodu Ljudska univerza pa Ludvik Nemec. M. J. so zapolnile prazen prostor na koru, obogatile cerkev in olepšale bogoslužje. Le-te je treba nujno popraviti, za kar bi morali odšteti okrog 15 tisoč DEM. Verniki so z zbiranjem prostovoljnih namenskih sredstev zagotovili del potrebnega denarja. Ker jim do dokončnega zneska primanjkuje ■ nekaj nad 1,5 milijona tolarjev, pričakujejo finančno pomoč svoje občine. M. J. Razstava ptic v Veliki Polani Šampionka papiga Agapornis Veliko obiskovalcev -Se je kdo navdušil za gojenje? Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec je imelo v Veliki Polani razstavo in ocenjevanje. Na ogled je bilo kar 252 ptic: kanarčkov, papig in eksotov. Ptice je pripeljalo 14 gojiteljev. Ptice sta ocenjevala sodnika Karel Gjergek in Slavko Pol-dauf. Med kanarčki je dobil šest prvih mest Ivan Maučec, tri prva mesta Damjan Meolic in po eno prvo mesto Erni Koudila, Štefan Virag in Franček Glavač. Med eksoti sta osvojila po dve prvi mesti Karel Horvat in Štefan Virag. Med papigami je bilo podeljenih deset prvih mest Karlu Horvatu, dve prvi mesti Zlati Horvat in eno prvo mesto Zdravku Ciganu. Šampion razstave je papiga Agapornis, last gojiteljice Zlate Horvat. Šampion med papigami je papiga Standard, last gojitelja Karla Horvata. Šampion med eksoti je gualdova Amadina, last gojitelja Štefana Viraga. Šampion med kanarčki je postavni in barvasti kanarček, last gojitelja Ivana Maučeca. Razstavo v Veliki Polani je v nedeljo, 9. novembra, obiskalo okrog 400 ljudi. V ponedeljek pa so si jo ogledali še učenci OŠ Velika Polana. Obiskovalci razstave so imeli strokovno vodstvo predsednika društva Slavček, dobili so precej navodil za varstvo ptic pozimi in recept za izdelovanje ptičjih pogač. M. M. 16 vestnik, 4. december 1997 ZDRAVILIŠČE RADENCI Se želite imeti kljub zimi in mrazu lepo? Obiščite TERME RADENCI, kjer traja večna pomlad. Kopali se boste v zunanjih, in notranjih termalnih bazenih in bazenih z navadno vodo, uživali v podvodnih masažah vseh vrst, se prepustili rokam izkušenega maserja, se odpravili v eno naših savn (turško, finsko ali infra) ali se ragibali v studiu za fitnes. Po prijetni sprostitvi v naših TERMAH boste dobrodošli v hotelskih restavracijah in kavarni SWING, kjer smo Vam pripravili ob prazničnih dobrotah še celo vrsto kakovostnih božično-novoletnih prireditev. Želimo Vam prijetno praznovanje! ZDRAVILIŠČE RADENCI, tel.: 069 65 331, faks: 069 66 604 NOVO V ZDRA VILIŠČU MORA VSKE TOPLICE: V zimskem času je manj možnosti za športno rekreacijo in sprostitev. Vse to vam omogoča naš novi program »AJDA AQUA RELAX«, ki povezuje sprostitev v termo-mineralni vodi in savni ter rekreacijo v studiu za fitnes. Po želji se lahko odločite še za ročno masažo in solarij. PRIDITE V GOSTE PESTRA PONUDBA, UGODNE CENE. Posebni popusti za upokojence! Restavracija ZVEZDA in PREKMURSKI HRAM - slovita po izvrstno pripravljenih jedeh prekmuč^ in mednarodne kuhinje. Vabijo vas v goste vsak dan, še posebno pa v bližajočih se prazničnih dneh. Informacije in rezervacije: Radenska Zvezda - Diana, Trg zmage 8, 9000 Murska Sobota telefon: (069) 14 200 Prekmurje - razgibana ravnina, ki na severu prehaja v gričevnato Goričko, mineralna in termalna kopališča ter zdravilišča, možnosti za lov in ribolov, slastne jedi ter žlahtna kapljica. Pokrajina dobrih ljudi. Hotel DIANA - pri- ljubljeno zatočišče poslovnežev, gostov in shajališče domačinov. Prijetna restavracija z zimsko-poletnim vrtom in pestro ponudbo jedi domače in mednarodne kuhinje, prvovrstna slaščičarna, kavarna s plesno glasbo, diskoklub in klubski prostori. Termalno-rekreacijski center z bazenom ( do 35 stopinj ), whirl-pool, otroški bazen, turška in finska savna, masaže, solarij, studio za fitnes in igrišče za squash. E VAŠA 1 SMUČARSKA Vse to vam je na voljo v kopališču HOTELA AJDA, zato postanite tudi vi član našega novega kluba! Informacije: ZDRA VILIŠČE MORA VSKE /IK TOPLICE, TELEFON: 12 27 70 ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCE j teKmJaks: (069) 22 130 in (069) 22 125 (int. 205) OTOVATI - SAMI ALI V DRUŽBI S PRIJATELJI PO EVROPI ALI ZUNAJ NJE! Ste že ugotovili, koliko vas bo stal prevoz? Ste ugotovili, koliko boste odšteli za prenočevanje? Če niste, smo pravi naslov za vas! Pri nas dobite podatke o velikem številu mladinskih prenočišč (YUTH HOSTELS) po vsem svetu. Cene so primerne za žepe dijakov in študentov pa tudi za družine z otroki. Nikar ne pozabite na IZKAZNICO POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE, ki vam bo odprla pot v največjo verigo prenočitvenih objektov na svetu, ali izkaznici ISIC in FIYTO, s katerima imate različne popuste pri ogledih in prevozih. ORGANIZIRAMO: izlete, potovanja, zimovanja, letovanja, ekskurzije, maturantske izlete, oglede koncertov in druge oblike aktivnega oddiha. IPREMA RfS POPOLNA? Za smučarijo potrebujete smuči, palice, smučarske čevlje, rokavice in primerno obleko. Pa je to res vse? Pravi smučar se bo prav gotovo opremil še s smučarskim zavarovanjem Zavarovalnice Triglav. Smučarsko zavarovanje vas varuje na poti do smučišč31 med smuko ter na povratku; zavarovani boste v prime111 nezgode, ki se pripeti vam, pa tudi, če boste sami nehote, povzročili škodo drugim. Zavarovalnica vam bo povrnil3 škodo zaradi ukradene smučarske opreme. Lahko se pripeti, da boste nenadoma morali prekiniti dopust ali P3 ga zaradi nezgode podaljšati: v obeh primerih vam bo Zavarovalnica Triglav povrnila škodo. Smučarsko zavarovanje lahko sklenete za izbrano število dni, smučarsko sezono ali celo leto. Smučarski dopust je čas za oddih in sprostitev: s smučarskim zavarovanjem Zavarovalnice Trigl3V ga boste lahko res brezskrbno uživali. SMUČARSKO ZAVAROVANJE N 0) < 0) Sl tl g S h ^stnik, 4. december 1997 17 TERME LENDAVA VAS VABIJO V SVOJE BAZENE, V STUDIO ZA FITNES, V NOVO SAVNO, SOLARIJ IN SEVEDA NA NOČNO KOPANJE TUDI NA PROSTEM, PO KOPANJU PA NA ROČNO, TAJSKO IN PODVODNO MASAŽO. KOPALIŠKE VSTOPNICE ŽE OD 350 TOLARJEV, POSEBNE UGODNOSTI ZA SINDIKATE, društva klube ... v prednovoletnem času PA POSEBNO UGODNA GOSTINSKA PONUDBA ZA ORGANIZIRANE SKUPINE. TEL.: 74 004 L" Ec Ia B vam ponuja LENDAVA, d.o.o., Mohorjeva 2 Potovanja, izlete, smučanje, novoletne programe Po ugodnih cenah. . . . ., - Posebej smo specializirani za pripravo, organizacijo in prodajo turističnih aranžmajev na Madžarskem po zelo ugodnih cenah Budimpešta - 2 dni -118 dem Blatno JEZERO - 2 dni - 1 27 DEM EGER - TOKAJ - KECSKEMET ■ HARKANY - 5 dni - 305 DEM Vinska cesta villany - 3 dni - 256 dem Pripravimo tudi programe po vaših željah! ^osebno ugodno smučanje na SLOVAŠKEM v TATRAH ■7POLP. -280 DEM najem APARTMAJA za 4 osebe za 7 dni - 403 DEM Presenečenje za upokojence! PLAČILO NA VEČ OBROKOV! teL/faks: (069) 75 518____ ponudba slovenskih smučarskih CENTROV V SEZONI 1997/98 smučarski ^Mter naslov mesto telefon faks število zaposlenih število honor. d. število vlečnic število sedežnic število gondol -ATCKANIN Dvog43 5230 BOVEC 065 86 009 065 86 081 23 20 3 3 1_ -jOTELCERKNO '‘■v MF Sedejev trg 8 5282 CERKNO 065 17420 065 75 207 70 40 4 3 0_ jlCGOLTE Ragegunda 19 c 3330 MOZIRJE 063831 111 063 831 201 10 40 4 2 1_ jJCKRVAVEC Bleiweisova c. 2 4000 KRANJ 064 222 579 064 221 829 35 65 4 7 1_ "^branik, -^VZPENJAČA” Pohorska ul. 60 2000 MARIBOR 062 631 850 062 631 840 16 100 19 2 1 jjČNlCE VOGEL Ukanc 6 4265 BOH.JEZERO 064 723466 064 723 780 32 0 4 4 1_ jTCKOPE Glavni trg 41 2380 SLO. GRADEC 0602 42 391 0602 41 668 6 30 7 0 0 JJNIORTURIZEM zreče Pot na Roglo 15 3214 ZREČE 063 768 1102 063 762 446 18 28 11 2 0 ^•JAVORNIK Č^NIVRH 106 Tržaška c. 2 1000 LJUBLJANA 06577241 061 125 2353 0 5 2 0 0 jlGKOBLA Cesta na ravne 40 4264 BOH. BISTRICA 064 721 414 064 721 414 7. 21 3 3 q_ -Ostari vrh Zapreval 3 4223 POLJANE 064 688 032 064688 136 0 15 4 1 0 -j^lKj-OKA- SC SORICA Podlubnik 1 c 4220 ŠKOFJA LOKA 064 622 461 064 622 374 7 5 3 0 o_ ŽIČNICE ške_ne). Skozi gozd, blatni do Šprica naokoli. Zabava se Učenja. Procesija se vije s pravim te|hpom. Ko je prišla Marija Romari-'a> so nam v Ljutomeru zaprli cesto, izstop do hiš strogo prepovedan, bobro. Pač jo je bilo potrebno v ®lrn nesti, če se že vozi po teh nesočih cestah. V obeh primerih -™tilci v trepetavem drhtenju. kastna loža prvič Prvi pogled na častno ložo: Murski val pa naša di-ektorica. Ob njih preostala novinarska srenja in glej a’ malo desno soboški župan, ki očitno kadi. Pa prej-nJ' soboški župan. Pa prejšnji poslanec. Pa gospod Vangeličanski šef... Napeto že pred začetkom tekme. Gooooooooooool Gremo, prvi obhod. Še niti se ne prebijeva do beltinskih navijačev, ko že v prvi minuti pade gol. Goooooo-ol! Skoči! Ena nula. C c c, kaj naj to pomeni? Naprej do Gringosov: »Sudija pederu«, nato skandiranje »Beltinske pičke....pušite kurac«, pa »Mura, Mura, Mura« Vsiplji vase Če lahko v cerkvi greš na obhajilo (se ve, samo spovedani), potem hočem na tekmi popkom. Malo dozo, pa zato večkrat. Pazi, zdaj bo gol. Ne, ne, nič se ne zezam. V ritmu Namesto z rožnimi venci šklepetajo, bobnijo, ropotajo, spodbujajo, čarajo, vlečejo navijači v divjaški ritual. Jah, v Afriki ne plešejo ob bobnih kar tako. Kaj bi bilo, če bi bobnali v cerkvi? Bi ženske in moški popadali v trans? Trenutek. Napeto. Zadrži dih. Ne, ne. Na miru bodi. Bo? Bo? Joj, pacarji. Pacar. Pa kje to stoji? Pa kakšen je to trener? Pa ... «■1 Najboljši Murini navijači Joj, velika zastava. Tridesetmetrska. Na povelje. Se razvije in zavije. Črno-bela, belo-črna. Gringosi. Najboljši navijači. Murini zagotovo. Gringosi — so sploh že pubertetniki? Beltinčani niso na svojem terenu. Za sekundo v častno ložo. Poglej, poglej. Umirjeni navijači. Kaj umirjeni, blokirani navijači: župani, poslanci, cerkveni dostojanstveniki. Brez krikov, brez hrupa. Ve se, kako se je potrebno vesti. No, župnik v cerkvi pa lahko medli ob pogledu na Marijo. Se ji predaja. Toda javne osebe so r. A. POTOČNIK, foto: N. JUHNOV in J. ZAUNEKER bile cool. Kako jim je moralo vreti v njihovi notranjosti, ko je Mura gubila ena proti dva? Kje se bodo izkričali? Doma? No, v javnosti že ne. Oh, dolgčas. No, pa pozneje le vidim, da vstanejo. Samo, ko je goooooooooo-ol. Tudi zaploskajo. Gremo dalje. Skočim ti za vrat Gledam na igrišče. Fantje rijejo po blatu. No, ta golman pa se očitno rad valja v blatu. Kaj? »Sudija, pederu« ... Dva dva, tri dva za Muro, štiri dva za Muroooooooooooooooooo-oo. Petarde letijo v zrak, v zrak letijo telesa navijačev. Gor, na ograjo. Skoči, skoči... Hopla, nazaj med beltinske navijače. »Poglej, kako se zdaj tu grebe, pri nas pa je hodil po igrišču kot maneken«.— »Ne, pri nas ga niso priznali«. — »Pa saj veš, daje delal samo zdraho«... »Za tristo do štiristo jurjev na mesec bi se tudi ti grebel, pa to je petdeset jurjov na tekmo«... odidejo, pred koncem. Pet dva, to je preveč za Beltinčane. Njihov boks se prazni. Kaj je hujšega za igralce kot predčasni odhod njihovih navijačev? V ritmu muzike »Marko skače«, gringosi skandirajo »Marki idu, Marki idu prouti drugoj ligi...« Ko ne zdržiš brez Najbolj poscane ograje? Na stadionu. Za vsakim oglom kak dedec šči. So se nažrli piva? Ali pa jim mehur nagaja ob navijanju? Joj, pa kako lepi psi. Policijski. Varnostnik, ki ne zdrži. Mora si prižgati cigareto, pa naj ga stane, kar hoče. Kar je preveč, je preveč. Kot pri kakšni predigi, ko kak duhoven takšne bedarije klati, da moraš med pridigo na svež zrak (cigareto). Živci, bi rekle ženske. Čuvaj sodnika ... Iz vhoda v kabine se na piano odpelje varnostni šotor. Da sodnik ne dobi kaj v glavo. Da ga kdo ne zgrabi, da ga kdo ne raztrešči. Da mu kdo ne poravna kosti. Kakorkoli, tudi Marijo Romarico sta stražila dva varnostnika pred vandali. Klanjajo se zmagovalci. Klanjajo se Murini gledalci. Čas za pet minut. Besni beltinski šefi. Stiskajo zobe. Kurtoazija: čestitke, čestike. Pa kdo je kriv, da imajo beltinški fantje manj kondicije kot Murini? Menda ja ne beltinska ravnica? Vsakemu njegovih pet minut — v soncu Murine zmage: trener, pa župan, pa ... Hopla, ko spregovori beltinski trener, zaženejo Murini navijači vik in krik. Pa da gaja ne bodo natepli? No, potrebno jih je pomiriti: »Še naprej bomo tu skupaj živeli, ne glede na rezultate...« To že, samo kako. Sicer pa, zima bo opravila svoje. Za Marijo Romarico, ki sojo pobožno častili, bo prišel Jezušček v jaslicah, za nogometaše pa pomladni pokal. 20 Odsevi mladosti vestnik, 4. december 1997 BILA SEM V GARDALANDU - Vedno sem si želela, da bi videla, kako je v kakšnem znanem zabaviščnem parku. Mama in oče sta mi obljubila, da bomo šli v Gardaland, če bom v šoli odlična. Tako je tudi bilo, zato sta mi željo uresničila. Ko smo vstopili v park, se mi je zdelo, kot da bi prišli v pravljični svet. Videli smo veliko veliko zanimivh stvari in bilo je res lepo. Pošiljam vam tudi fotografijo s predstave delfinov, na kateri sem še posebno uživala. MONIKA ŠEK, 7. b, OŠ Tišina Človek Človek, človek, človek... je zmešnjava, ker reda ne priznava. Človek je kača, ki po celem svetu leze, a pojma nima, kaj vpragozddu se skriva... Le v televizor zre in čipse žre. ALEN BRUNEC, 5. a Gornja Radgona *** Človek je kot morje, ki se oprijema skal. Človek je neskončen... On se zaljubi in včasih tudi ljubi. Človek je sreča, lahko pa je tudi nesreča. On je nihajoča nitka življenja. ALJA BEZNEC, 5. a OŠ Gornja Radgona Gledala sva se kot pes in mačka Zunaj je bil lep sončen dan, v kuhinji pa se je pripravljala »nevihta«. S sestro sva pisali domačo nalogo. Potrebovala sem ravnilo in kar naenkrat ugotovila, da ga ni. Pogledala sem med vse svoje reči, a ga nisem našla. Spomnila sem se, da gaje rabila tudi moja sestra, ker ni našla svojega ravnila. Dejala sem ji, naj mi ga vrne. Ona pa mi je odgovorila, da mi ga je dala Pevske vaje na Glažuti Pred kratkim smo bili na Glažuti. Tam smo imeli pevske vaje. Peli smo lepe pesmice. Včasih smo se zmotili, a smo morali vsako napako popraviti. Zvečer smo gledali diapozitive o lepotah Pohorja. Šli smo tudi na nočni pohod z baklami. Vodil nas je planinec. Obiskal nas je tudi lovec in nas poučil o drevesih in živalih Pohorja. Imeli smo prijazne in dobre kuharice, ki so skrbele, da nismo bili lačni. Z risbami in spisi smo okrasili stene jedilnice. Na Glažuti je najlepše. , VALENTINA KOŠTRIC, 3. b, OŠ Tišina takoj nazaj in naj še nekrat pogledam med svojimi potrebščinami. Ker bi rada hitro končala nalogo, sem jo prosila, ali mi posodi svoje ravnilo. Odgovorila mi je, da ga tudi sama pravkar potrebuje in da naj delam tisto nalogo, kjer ne bom potrebovala ravnila. Zdaj mi je bilo že zadosti. Gledali sva se kot pes in mačka. Užaljena sem se odločila, da bom vadila igranje na klavirju. Iz predala sem vzela note in - zagledala svoje ravnilo. Bilo mi je žal, da sem sestro po krivem obdolžila. Opravičila sem seji in »nevihte« je bilo konec. IVANA SEDONJA, 4. b OŠ III M. Sobota Moj prijatelj Grega Prijatelj moj, aha, to je Grega, ki se za vsako figo krega. Žogo drži, pred mano beži in že zadene koš, ponosen je kot Kukoč. Zdaj žoga je moja, Grega, nič več ni tvoja. Vržem na koš, joj, pa nič točk! Grega se veseli, mene pa srce boli. Skočim za žogo, vržem jo v koš, Grega povesi svoj nos. Zdaj je odmor, ne misli na motor. Povej, kdo je Rodman in kaj dela Michael Jordan? Kdo sem jaz in kdo si ti? Jaz sem Rodman, ti pa Jordan. Kmalu bo noč, pohitiva na vso moč, da spanec nam da novo moč. NINO JERGOVIČ, 3. a OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Kdor prijatelja odriva, sonce si zakriva Maja Halb, 3.a. DOPISNIŠKI KROŽEK, Kolin ne bo Dedek mi je pred tednom dni rekel, da bodo imeli v nedeljo koline. Tega sem se zelo razveselil, saj sem vedno rad pomagal pri delu. Potem pa je babica telefonirala in mi povedala, da kolin ne bo, ker nimata vode in da so jim pripeljali že razrezano meso. Bil sem razočaran. Ko smo se v nedeljo pripeljali tja, sem res videl veliko mesa. Babica k "■ • j (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knji- A 11 1741C T 41 r gama in papirnica DOBRA KNJIGA M. ZčUU. V L O IV • Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Nazadnje smo vas spraševali, kdo je najstarejši olimpionik na svetu in koliko let ima. Prejeli smo blizu 100 odgovorov in skoraj vsi ste »zadeli«. To je seveda Leon Štukelj, kije pred kratkim dopolnil 99 let! Naš nagrajenec pa je tokrat DENIS DO-MANJKO iz Ljutomera (Ulica 9. maja). Čestitamo! KUPON št. 1 3 - ALI VESTE? Ali veste, kaj je to skafander? Odgovore zbiramo najpozneje do 10. decembra na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Priložite (zalepite na dopisnico) tudi kupon, če želite sodelovati prLžrebanju za knjižno nagrado. Prijeten šolski dan Štirinajstega novembra je bilo na naši šoli res prijetno. Zakaj? Ker smo uživali v družbi pisatelja Vitana Mala. Omenjeni književnik je imeniten pisatelj mladinskih del, kot so Poletje v školjki, Sreča na vrvici. Na ranču veranda, Teci, teci, kuža moj, Vanda, Baronov mlajši brat, Mali veliki junak, Hitro, hitreje ... Sedaj smo ga spoznali tudi kot dobrega poznavalca filmske produkcije. Zelo nam je bilo všeč, da smo tako iz »prve roke« zvedeli, kako snemajo film, katerih trikov se poslužujejo, kako izbirajo igralce idr. Naš gostje ves čas poudarjal pomen celotne ekipe, saj je dober film rezultat Zdravilo za učenje Nekega dne, ko sem bila sama doma, sem zaslišala trkanje. Odprla sem vrata in notri je planil zelen marsovšček z očali. Vprašala sem ga, kaj dela tu, od kod je prišel, zakaj... Odgovoril mi je, da prihaja z Marsa, da mu je ime Radek in da je prišel, ker mora narediti zdravilo za učenje. Iz žepa svojega skupinskega dela, knjiga pa je sad posameznika. Seveda nam je Vitan Mal pripovedoval tudi o svojem življenju, še posebno o zanimivih prigodah. Namesto predvidenega enournega druženja se je naše srečanje raztegnilo na dve uri. Z njim pa bi kramljali in ga poslušali še in še. Vsi, ki cenimo knjige in z njimi preživljamo veliko prostega časa, smo hvaležni vsem, ki so nam omogočili to druženje. Medtem se že veselimo naslednjega srečanja mladinskih pisateljev Oko besede ’98. MATJAŽ, SAMO, MARTINA, IVANA in NUŠA, 7. c OŠ II M. Sobota jopiča je potegnil počečkan bel papir in mi dejal, da je na njem recept za učenje. Takoj sva se lotila dela. Grela sva tekočine, jih prelivala in hladila. Naenkrat je Radek izjavil: »Konec je. Zdravilo je pripravljeno!« Potem seje poslovil in izginil. KATJA RAKUŠA, 5. a OŠ Gor. Radgona »Čarodejna« mama Pri nas je mama tista, ki mora kuhati, pospravljati, likati in poskrbeti še za tisoč drugih stvari. Povsem logično se nam zdi, da ko pridemo domov, najdemo na mizi že pripravljeno in lepo servirano kosilo. Nikoli se ne mi, otroci, in verjetno tudi ne naši očetje ne vpra šamo, kdaj je mami uspelo vse to opraviti. Vsi smo tudi nejevoljni, če moramo kje kaj pomagati, da bi tako razbremenili naše mame. Pravi problem pa nastane takrat, ko mame ni doma in je prav tako potrebno jesti, potem pa še pospraviti in pomiti posodo. Tako je bilo pred kratkim tudi pri nas. Z očetom sva bila sama doma. Zjutraj nama je bilo še lepo, saj sva spraznila vse, kar sva našla v hladilniku. Sita in zadovoljna sva čakala poldan in nič naju ni skrbelo, da bova morala okrog dvanajstih spet kaj pojesti. Ob pol enih pa sta najina želodca zahtevala svoje. Postala sva lačna. Kaj zdaj? Mame, ki bi rešila najine probleme, ni bilo. Tudi v hladilniku ni bilo ničesar užitnega. Kje je kruh? Kako se skuha juha? Ali je po solato res potrebno iti na vrt? Zakaj je meso zamrznjeno? Kako ga od taliti? Koliko soliti jed, da bo dobra zame in še za očeta? Zakaj...? Vprašanj in delaje bilo ogromno. S skupnimi močmi pa nama je le uspelo pripraviti kosilo. Pojedla sva prav vse, kar sva pripravila. Tisti dan sva spoznala, daje naša mama res pravi čarodej, ki nas iz dneva v dan zadovoljuje in razvaja z razno raznimi dobrotami. Z očetom pa sva dokazala, da tudi moški znajo kuhati, a kaj, ko to njihovo lastnost premalokrat izkoristimo. Vsaj tako pravi moja mama in strinjam se z njo. SUZANA ORNIK, 6. raz., OŠ Mala Nedelja Mucika Tralali, tralala, tako si poje mačkica, ki v hlevu je doma in mladičke tam ima. Deklica ji mlek’ce da, tralali, tralala, si spet zapoje mačkica. TJAŠA KOVAČ, novinarski krožek OŠ Apače ODRANSKI PRVOŠOLČKI - Takole ponosno so se p°' stavili, ko so bili sprejeti v šolsko skupnost, ob tem Pa jih je obiskal tudi župafl Ivan Markoja. In kaj so kateri povedali? - Skupaj smo se slikR' (Martin, L b) - Nastopal sem kot Šte^*' (Rok, L a) - Torta je bila zelo doWa' (Lea, L a) - Najlepše je bilo, ko so P'^ šali na pesem Tike, tike tac-ke. (Erik, 1. b) Lovstvo Lovec nas je peljal h krmiŠCy Narejeno je bilo iz koruzni^ njem je bila koruza za živali-nesel jo je lovec. Pozimi Pr'a jajo tja jest razne živali. ' zajci, fazani in ptice. Krmišče! dobro skrito v visoki travi, da živali ne bojijo prihajati tja. NEJC MERČNIK, 2- & Bili smo pri lovcu. nam je lovsko sobo. V njejsin videli nagačene živali: lisico« P va, sovo, čaplje in druge. L tudi veliko trofej. Najlepša je B čaplja. Moj ata pa ima nagaee raco in še nekaj drugih trofej- TADEJ BAUMAN, 2-r’j OŠ Stog°vc Sonce ne pokuka vec Sonce ne pokuka več, odšlo je za goro, skrilo se za visoko goro. Potrkala na vrata spet bo teta Zima, ki vedno močneje kima. sanja veindorfek- ; j OŠ Bak°v VOJKO CAR, 4. a, OŠ Bakovci 'ila dobro kosilo. nam vestnik, 4. december 1997 na glasbeni sceni Pogovor s skupino Čuki »Taki smo in kaj bi se delali drugačne« Glasbeniki na odru se vedno zdijo tako zvezdniški, nedotakljivi... Ko Pa jih poiščeš za odrom, v garderobi, pa me vedno znova prepričajo, da s° to povsem navadni ljudje, ki ne izstopajo od povprečnosti, razen re-dkih izjem seveda. Taki so tudi člani skupine Čuki, prav gotovo ene "ajbolj popularnih in priljubljenih slovenskih skupin. Skupina je začela s,ojo glasbeno pot po ustaljeni poti, najprej so igrali po gostijah in po gostilnah, potem pa so prišli hiti, kot so Krokodilčki, Rdeča mašna, Zobar, in tako so Čuki postali ena najbolj popularnih slovenskih skupin. Pogovarjali smo se s pevcem, kitaristom in vodjo ansambla Jožetom Potre- Mešeni. Kako to, da tako redko pridete v Pomurje? »Smo iz Notranjskega in Do-Mjskega, veliko nastopamo po Mmorski, čeprav dobimo veliko Pisem tudi iz tega konca pa tudi Paša glasba se v teh koncih kar Precej vrti. Nastopov res ni tako veliko, ker tudi sami nismo tako Promocijsko aktivni, bolj čaka-®0> da nas pokličejo.« Kljub temu pa imate verjetno re-'ko nastopov? »Ja, res nas veliko kličejo, angažirani smo praktično ves teden. Mamo na živžavih, veselicah, dobrodelnih koncertih in drugod ^di po šest, sedem ur, če je po-irebno. Igramo pa tudi narodno-tabavno glasbo.« Kolj vas poznamo, da igrate pop Musbo in glasbo za otroke, da bi Pa igrali narodnozabavno glasbo, M je nekoliko manj znano. »Prav gotovo poznate skladbo biseri sreče in Sreča me je zapustila. To sta dve skladbi, ki smo posneli v tej zvrsti. Založba Nam ponuja, da bi posneli cel album s tako glasbo, mi pa si tega ne želimo, da ne bo kdo rekel, da skačemo komu v zelje. V živo pa Pojemo veliko narodnozabavne glasbe, naš repertoar pa obsega tudi čez petdeset takih pesmi, Predvsem Slakovih, Avsenikovih, sk'adbe Beneških fantov in dru- Še posebno jo radi slišijo v Mini. Vendar smo mi predvsem s °Venski ansambel, brez kakšnih Vel>kih ambicij, da bi uspeli zu-Paj.« K°Uko pa je v vašem repertoarju lu^h lastnih skladb in koliko ^‘fedb? »Lahko bi rekel, da smo do se-aJ naredili kakšnih pet uspešnih Priredb. Avtorja vseh naših več- hitov pa sva midva z Markom.« p 9,11 očitajo, da delate premalo lastnih skladb in preveč priredb? »Nam so očitali že marsikaj. Pred šestimi leti smo bili prvi glasbeniki, ki smo prišli na televizijo s kravatami, očitajo nam, da smo preveč otroški, da igramo narodno glasbo, da igramo preveč slovenski pop ... ampak vse to so stvari, ki se nam zdijo simpatične, in tega si sploh ne ženemo k srcu. Taki smo in kaj bi se delali drugačne.« A li imate občutek, da so v Sloveniji očitki že, če se prebijaš na vrh, kaj šele, če tja prideš? »Mi se nimamo za kakšno blazno popularno skupino in naš cilj tudi ni, da bi bili ne vem kako popularni. Mi veliko delamo, snemamo kasete in plošče, videospote ... Naj ob tem omenim, da bo smo prodali krepko čez sto tisoč kaset in plošč ... To ni bistvo. Bistvo je, da se dobro razumemo, in to, da smo že osem let v isti zasedbi.« Otroci kot publika so vam zelo blizu. Imate vsi otroke, da se jim lahko tako približate? »No, Vinko ima pet otrok, Marjan dva, midva z Markom pa sva za enkrat samska in se ne spodobi, da bi imela otroke. Imamo zelo širok krog publike, res pa so otroci naša najbolj simpatična publika. Vendar se ne morem strinjati z očitkom, da smo preveč otroški. To sploh ni res, kajti v bistvu so si otroci izbrali Novice od tu Danes je največ ugibanj, ali je diva slovenske glasbene scene Helena Blagne, ki se v zadnjem času ne pojavlja ravno pogosto v javnosti, noseča. Sama pravi, da ni. Sicer pa, komu mar. Pri nosečnosti pa je tako ali tako, da najpozneje po devetih mesecih vse pride na dan, ra-zerVče je ni kdo »zacumpral«. Najboljših sedem tujih skladb na murskem valu: n s t s n m v 1. ANYBODY SEEN MY BABY - Rolling Stores 2. TUBTHUMPING - Chumbawamba 3. CONGO - Genesis 4. N'OUBLIEŽ JAMAIS - Joe Cocker 5. ŠPICE UP YOUR LIFE - Špice Girls 6. JUST FOR YOU - M People 7. BITTER SWEET SYMPHONY - The Verve PREDLOGI: HITCHIN’ A RIDE - Green Day WHEN Y0U WERE MINE - John VVaite TELL HIM - Barbara Streisand/Celine Dion k^STVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. KO ZVONOVI ZAPOJO - Andrej Šifrer 2. POT DO SRCA - Alenka Godec in Damjana Golavšek 3. VOZIM SE - Ivo Mojzer 4. LATINO - Jan Plestenjak 5. ČE ME SLIŠIŠ - Andreja Makoter 6. NE RABIM DVEH DEŽNIKOV - Katrina 7. NIKOLI NE POZABIVA - Simona Weiss in VVerner PREDLOGI: BRIGA ME - Slo Active ČRN TULIPAN - Big Foot Mama . NAZDRAVIMO PRIJATELJSTVU - Berti Rodošek m NSQ JOVIČA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1 ■ ABRAHAM - Jože Burnik s prijatelji 2. KRUH PONOČI SPI - Ans. Tonija Verderberja 3. TA PRESNETA LETA - Ans, Franca Miheliča 4. BELA VRTNICA - Alpski kvintet 5. LJUBIM TE - Slapovi 6. OB SREBRNEM JUBILEJU - Šaleški fantje 7. VSAKO JUTRO - Vrtnica PREDLOGI: MOJ RODNI KRAJ - Show band Klobuk NE JOČI, DEKLE - Igor in Zlati zvoki ZA MAVRICO - Fraj Kinclarl ginjene kupone pošljite do četrtka, 11. decembra 1997, na naslov: Murski al’ Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. । Kupon št. 49 । Glasujem za skladbo - tuja:_ Drnača: ___________________ ' Narodnozabavna: - I Me in priimek ter naslov: _ okoli miklavževega izšla videokaseta z našimi videospoti ter reportažo, katere smo se lotili na humorističen način. Kakor koli že, največ nam pomeni, če imamo kakšen uspešen nastop ali kakšen hit.« Kljub temu pa prav gotovo sodite med najbolj popularne slovenske skupine. »Tega pa ne vem. Dobili smo tudi vse slovenske nagrade, kar se tiče popularnosti, zlate peteline, zlate note, Viktorje, vsega skupaj nas. Do Hugota nikoli nismo izvajali nobene otroške pesmi. Tudi skladba Krokodilčki ni bila namenjena izrecno otrokom, enako Zobar, jaz se, to priznam, še danes bojim zobozdravnika. Naj dodam še to, da dobimo na dan okoli petdeset pisem naših oboževalcev in prijateljev. Kakšna pa so ta pisma in kdo vam piše? »V glavnem pišejo dekleta, včasih tudi fantje. Rišejo nam, pošiljajo čokoladice, igračke ... Eno najbolj nenavadnih in zanimivih pisem pa sem dobil od neke punčke, ki mi je v majhni škatlici poslala murenčka. Dva meseca sem ga imel, potem pa sem ga spustil.« Zakaj se imenujete Čuki? »Ena verzija je ta, da je Marjanov dedek že pred sto leti igral v ansamblu, ki se je imenoval Čuki. In ko smo ustanavljali naš ansam bel, se nam je zdelo to ime zelo primerno. Poleg tega pa nastopamo in delamo bolj ponoči, tako da smo res kot pravi čuki. Naj omenim še zanimivo zgodbo, ko so nekega fantka vprašali, kaj je to čuk, jim je odgovoril, da so to tisti štirje s televizije.« In kako doma gledajo na to, da ste tako pogosto odsotni? »Večina naših partnerk nas pozna že od prej, ko še nismo bili tako popularni. Živijo z našim delom, se veselijo naših uspehov, so žalostne, če gre kaj narobe ... Ampak v vsaki stvari je nekaj dobrega in nekaj slabega. Hvala bogu pri tem je več dobrega.« ANRR in tam Te dni so morali nemški policisti pripreti ameriškega raperja Coolia, ki se je v nekem butiku glasneje in menda tudi s pestmi prepiral s prodajalcem. Slaven raper sije pomerjal oblačila, ki pa jih ni želel plačati, zato je moral lastnik poklicati policijo. Po plačilu varščine so ga izpustili, pevec pa že nadaljuje turnejo po zahodni Evropi. Ime je pomemben identifikacijski faktor, to velja tudi za glasbene skupine in glasbenike. Redki so taki, ki ohranijo svoje pravo ime. Tudi Dominik Kozarič si je omislil, da bi se pojavljal pod drugim imenom, in sicer Dominik Devero. Ali se bo novo ime prijelo in ali bo njegova nova plošča izšla z novim imenom, pa bomo še videli. S* ' Mariah Carey se bo poskusila tudi kot filmska igralka. V Disneye- vem filmu Ali That Gitters bo upo-’N dobila mlado pevko, ki postane su- q Osy perzvezda. Mariah pravi, da je zgo- O । j dba precej podobna njeni uspešni poti, ampak da ni njena avtobiogra- § flja. smo omenili, da so igrale na prireditvi Zai- grajmo in zapojmo po domače. Vidim, da dobro poznate ta festival. Iz velikega kupa dopisnic pa smo izžrebali dopisnico Aleksandre Stamničar, Kidričeva ulica 2, Tezno, 2000 Maribor. Čestitamo! Poslali bomo kaseto. Novo vprašanje pa se glasi: Koliko članic ima skupina Vesele Štajerke? tri Odgovor: Kupon št. 34 Odgovore pošljite do 13. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za »narodnozabavno uganko«. Jazz & Blues Manhatten transfer Vokalni kvartet Manhattan Transfer praznuje letos svojo petindvajsetletnico delovanja na glasbeni sceni. Leta 1972 so prvič skupaj zapeli Tim Hauser, Alan Paul in Janis Siegel, Laurel Masse pa je leta 1979 zamenjala Cheryl Bentyne. Vsa ta leta so aktivno sodelovali pri uveljavljanju in odpiranju novih poglavij v vokalnem jazzu. Njihova značilnost je velika mešanica glasbenih stilov in zvokov od swinga tridesetih let, doo-wopa iz petdesetih let do brazilskega popa in še kaj. V teh petindvajsetih letih so pobrali številne grammyje, še posebno uspešni pa so bili z albumom Vocalese iz leta 1985. Prva plošča z naslovom Manhattan Transfer iz leta 1975 je vsebovala uspešnico Jave Jive z besedilom Jona Hendricksa. Sodelovanje z Jonom seje v prihodnosti pokazalo kot izredno uspešno, saj je skupina Manhattan Transfer izvajala marsikatero skladbo, za katero je besedilo napisal Jon Hendricks. Sledili sta plošči Comin’ Out in Pastiche, potem je sledila že omenjena zamenjava pevke. Prva plošča v novi zasedbi je izšla leta 1979. Naslov Extension je bil simboličen, vsebovala pa je enega njihovih največjih hitov, to je skladba Birdland, ki so jo sicer skomponirali in izvajali člani skupine Wether Report. Leta 1981 je sledila plošča Mecca For Moderns, kije zasedla 22. mesto na lestvici najbolj prodajanih albumov. Skladba Boy From New York City pa je kar nekaj časa vladala na lestvicah najpopularnejših skladb. Leta 1983 so izdali ploščo Body And Soul, leta 1985 pa kar dve plošči, in sicer Bop Doo-Wop in že omenjeno Vocalese. V naslednjih letih so obredli skoraj ves svet in predstavili svojo glasbo tudi v živo. Tako je leta 1987 izšel album Live, ki je bil posnet na koncertu v Tokyju in vsebuje pretežno material z zadnjih dveh albumov Vocalese in Bop Doo-Wop. Plošča je posneta z zasedbo, v kateri so takrat sodelovali saksofonist Don Roberts, kitarist Wayne Johnson, klaviaturist Yaron Gershovsky, basist Alex Blake in bobnar Buddy Williams. Sledila je še ena velika uspešna plošča, in sicer leta 1988 izdana plošča z naslovom Brazil. S to ploščo so člani skupine Manhatten Transfer zelo spopularizirali tako imenovani brazilski pop, ki je ravno v naslednjih letih dosegel izredno popularnost. Imena, kot so Gilberto Gil, Djavan, Ivan Lins, Milton Nascimento in druga, so postala znana zelo široki množici. Skladbe, ki jih vsebuje album Brasil, so delo prav teh avtorjev in predstavljajo drugi vrhunec skupine Manhatten Transfer. V naslednjih letih je izdala skupina Manhatten Transfer nekaj albumov, ki pa so težili bolj k popu in veliki popularizaciji skupine. Letos pa so se ponovno vrnili z albumom Swing, ki vsebuje natančno to, na kar kaže naslov plošče. Ponovno so obnovili sodelovanje z Jonom Hendricksom in predstavljajo glasbo, ki sojo igrali predvsem Big Bandi v času med 20. in 50. leti. Plošča vsebuje skladbe, ki so jih igrali Count Basie in Benny Goodman, s hiti Charlia Barneta, Glena Millerja, Louisa Jordana in Elle Fitzgerald. V skladbi Clouds, ki jo je pred leti skompo- niral velikan Django Rainhard, se skupini pridružita legendarni Stephane Grappelli in kitarski Rosenberg Trio. Na ploščo pa so uvrstili tudi novo predelavo prvega hita Java Jive. S tem albumom se skupina Manhatten Transfer vsekakor vrača na tirnice, s katerih so izpadli v zadnjih letih s svojo pretežno pop usmeritvijo. IZTOK R. JEAN MICHAEL JARRE 296 Newton Road Rushden Northampton Shire NN 10 (MUSIČ— iMshop TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43 • 69000 Murska Sobota tel.: 37 333 MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo ES RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Z Tokratno se glasi: Džepna državica v Pirinejih. Q en ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 10. decembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v N o vi gradu. KUPON ŠT. 42! ^Tmetijstvo vestnik, 4. december 1997 Viteška slovesnost v Janževem hramu Sredi vinogradov, v Janževem hramu, je bilo v torek drugo srečanje Evropskega reda vitezov vina, in sicer Konzulata za Slovenijo za območje Pomurja. Srečanje je potekalo v organizaciji Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric in podjetja Radgonske gorice. Vitezi reda in njihovi udi so pripravili v kleti Janževega hrama slovesnost, s katero so počastili letošnjo obilno letino. Kulturni del programa so prispevali Završki fantje, ki so zapeli nekaj vinskih pesmi. Udeležencem je spregovoril vitez evropskega reda vitezov vina Jani Gone, ki je med drugim povedal: »Zbrali smo se, da počastimo najbogatejšo, naj- Novi Vinotoč Smodiš Otovci in Smodiševi vabijo V soboto, 29. novembra, so v Otovcih odprli vinotoč pri starem in dobrem znancu Vladu Smodišu in njegovi družini Čeprav je bilo v soboto, 29. novembra, mrzlo, megleno in deževno vreme, se je pred Smodiševo trgovino in novim vinotočem v Otovcih zbrala kar velika množica. Vlada Smodiša so doslej vsi poznali predvsem kot strokovnjaka za sadjarstvo, odslej pa bodo lahko hodili k njemu tudi v goste, saj so Smodiševi odprli vrata prijetnega vinotoča, za katerega bo skrbela predvsem soproga Vera. Smodiševa družina se bo odslej ukvarjala tudi s turizmom. Goričko, lepota in bogastvo te pokrajine, domačnost in domače jedi. Besede, ki so jih zaopisali na vabilo, so tudi nekakšen slogan Vinotoča Smodiš. Vlado Smodiš ima prijatelje na vseh koncih in krajih, kot rad sam poudari, in to je bilo mogoče opaziti tudi na otvoritvi, Turnišče: cene pujskov Že nekaj časa je bila ponudba pujskov na sejmu v Turnišču dokaj skromna, minuli četrtek pa so rejci ponudili kar 62 živali, starih do 11 tednov in težkih od 18 do 22 kilogramov. Prodali so jih le 20, za par pa so morali kupci odšteti od 15.000 do 16.000 tolarjev. kakovostnejšo vinsko letino v zadnjih sto letih in da se zahvalimo za darove narave, ki nas je tako bogato obdarila.« Vino letošnjega letnika je blagoslovil gornjeradgonski župnik in dekan Andrej Zrim, ki je povedal, da je letošnja letina pravi božji dar, ki je poplačal težaško delo rok vinogradnikov. Gostitelj, direktor Radgonskih goric Franc Škrobar, je povedal, daje za njihovo podjetje to najbogatejša letina, odkar obstajajo, saj so na 298 ha vinogradov natrgali 3 milijone kilogramov grozdja, ob tem pa od zasebnikov odkupili še milijon kilogramov grozdja. Besedilo in fotografija: LUDVIK KRAMBERGER kjer so nastopili ljudska godca in pevca Rumičov in Remenarov iz Tešanovec ter ansambel Lacija Korpiča z ljudskimi pevkami iz Porabja. Na otvoritveni slovesnosti je najprej spregovoril odgovorni za turizem v puconski občini Ernest Nemec, nato pa še župan Ludvik Novak. V občini Puconci je to prvi vinotoč, zato so otvoritve vsi nadvse veseli, saj je puconska občina nosilka razvojnega programa Goričkega, kjer imata turizem in varstvo narave pomembno vlogo. BBP SKUPAJ PROTI | KRI f Ml |NALU| © 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI V tovarni sladkorja v Ormožu se letošnja sladka kampanja bliža koncu Skupaj čez 65 tisoč ton sladkorja Rekordno proizvodnjo so v tovarni dosegli lani, ko so iz sladkorne pese in iz rjavega trsnega slakorja pridobili 71 tisoč ton belega sladkorja V ormoški tovarni sladkorja končujejo letošnjo sladko kampanjo. Potem ko so pridelovalci letošnji pridelek pospravili že pred mesecem, se bliža koncu tudi predelava sladkorne pese. Od pričakovanih 300 tisoč ton sladkorne pese in proizvodnji 42 tisoč ton sladkorja so do začetka tega tedna v tovarni predelali 240 tisoč ton pese in naredili 34.600 ton sladkorja. V tovarni napovedujejo, da bodo s predelavo končali do 15. decembra, s kakovostjo pridelka pa so zadovoljni, saj je doslej predelana pesa vsebovala v povprečju 16,45 odstotka sladkorja. Poleg glavnega izdelka sladkorja so v tovarni v tem času naredili še 7.760 ton melase, 10.500 ton suhih, 1.900 ton svežih in 5.800 ton stisnjenih rezancev ter 12.000 ton karbonatacijskega mulja. Poleg sladkorja iz domače sladkorne pese so v tovarni v Ormožu letos predelali še 24.919 ton Demonstracijski poskusi s koruzo V Pomurju imamo 54.665 ha obdelovalnih površin - njiv in vrtov. Koruza je v Pomurju pomembna poljščina, saj jo posejemo na KORUZA LOGAROVCI 40 22.236 ha, kar je več kot 40 odstotkov vseh obdelovalnih površin v Pomurju. Od tega namenijo kmetovalci 14.561 ha za pridelo- vanje koruze za zrnje (65,5 %) ze za silažo (34,5 %). Zaradi precejšnjih površin, zasejanih s koruzo, in zaradi precejšnjega zanimanja kmetovalcev za koruzo ima kmetijska svetovalna služba v svoj program vključene tudi preskuse z različnimi hibridi koruze na različnih tipih zemljišča. Namen takih preskusov je predvsem prikaz in seznanitev kmetovalcev z različnimi hibridi koruze, ki jih je kar precej, ter z obnašanjem teh hibridov na različnih tipih zemljišč in v različnih obdelovalnih razmerah. Vsi preskusi so organizirani pri kmetovalcih po celotnem Pomurju in na vsakem preskusnem mestu je bil organiziran tudi DAN KORUZE, ki so se ga lahko udeležili zainteresirani kmetovalci, pridelovalci koruze. Na vsakem dnevu koruze so bili predstavljeni vsi koruzni hibridi, ki so bili tam posejani. Ker pa ne moremo ovrednotiti rezultatov (pridelkov) na kraju samem, smo kmetovalcem obljubili, da jim bomo te podatke posredovali. Kmetijska svetovalna služba je opravila v letošnjem letu uspele preskuse na 13 mestih. Koruza v Logoravcih Preskus s koruznimi hibridi je bil narejen pri kmetovalcu Alojzu MAVRIČU, Logarovci 38, 9242 Križevci pri Ljutomeru. Tu so bili posejani koruzni hibridi tipa poltr-dinka. Nekaj podatkov o preskusnem mestu: -tiptal: ilovnato-glinasta - oskrba z vodo je bila dobra med vso vegetacijo - predposevek je bila pšenica -gnojenje: 10. 08.1997 je bilo pognojeno s prašičjo gnojevko, PREŠERNOVO VINO - Enota Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Kramarovcih ima tudi 20 hektarjev vinogradov, kjer pridelujejo kakovostna vina. Za posebno trgatev laškega rizlinga so leta 1993 prejeli celo šampionsko odličje na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni in tudi letos so se odločili za pozno trgatev te sorte. Grozdje so z 800 trsov potrgali včeraj in iz njega iztisnili okoli 500 litrov mošta, poimenovali pa ga bodo Prešernovo vino, saj so ga trgali na rojstni dan tega največjega slovenskega pesnika. Fotografija: NATAŠA JUHNOV rjavega trsnega sladkorja, ki so ga uvozili iz Avstralije, iz njega pa so pridobili 23.425 ton belega sla- in 7.675 ha za pridelovanje koru- 20 m3/ha, 27.04.1997 gnojenje z NPK-jem 7/20/30, 300 kg/ha, 25.05.1997 dognojevanje s KAN-om, 250 kg/ha, -varstvo pred pleveli: takoj po setvi in pred vznikom koruze je bilo tretirano z DUALOM v količini 2,5 l/ha, 29.05.1997 pa je bilo opravljeno korekcijsko škropljenje z RINGOM v količini 25 gramov/ ha, - koruzni hibridi so bili posejani dne 28.04.1997, žetev oziroma Pridelek suhega % vlage Gostota INDEKS HIBRIDI FAO zrnja v kg/ha (zrnje) rastlin/ha po pridelku AURA 190 9.450 26,3 89.286 79 DK 250 250 11.105 29,2 81.429 93 BAHIA 260 11.512 29,7 82.857 96 LG 22.44 260 11.776 33,1 82.857 98 LOTUS 270 10.462 33,3 79.286 88 PACTOL 320 11.617 33,2 77.143 97 ARTEMIS 320 12.088 35,1 84.286 101 DK 300 330 12.211 35,0 86.429 102 DEA 290 11.956 33,7 84.285 100 Preglednica : Rezultati koruznih hibridov iz Logarovec spravilo pridelka pa je bilo 25.09.1997. Hibridi so bili posejani na razdaljo 14 cm, in to vsakega po 16 vrst. ' Kakovost preskusa je bila zelo dobra, hibridi so imeli vsi enake možnosti za rast in razvoj. V preglednici so prikazani rezultati tega preskusa, ki je bil vrednoten s strani svetovalne službe, požeto pa je bilo s tehtnico podjetja Agrosaat. Posevek je med rastno sezono spremljal svetovalec Sašo Sever. Pridelek suhega zrnja je preračunan na 14 odstotkov vlage, dkorja. Prihodnje leto predelave rjavega sladkorja ne načrtujejo, ker imajo zaloge precejšnjih količin sladkorja, saj so lani v Ormožu iz sladkorne pese in s predelavo rjavega trsnega sladkorja pridobili rekordnih 71.000 ton sladkorja. Napovedujejo, da bodo ob prehodu -leta zaloge sladkorja v tovarni znašale od 50 do 55 tisoč ton. Ker je 30. septembra letos nehal veljati tržni red za sladkor, novega pa še nimamo, so v tovarni sladkorno peso odkupovali po 35 30 25 5 20 15 10 5 0 ž o HIBRIDI 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 akontacijski ceni 8,20 tolarja za kilogram pri 16 odstotkih sladkorja. V tovarni opozarjajo na nujnost tržnega reda, saj se je podobno dogajalo že lani, ko so kampanjo začeli prav tako brez tržnega reda. Tržni red se običajno sprejema pred začetkom jesenske pesne kampanje in velja eno leto. Vlada je sicer v začetku lanskega oktobra določila odkupno ceno sladkorne pese na 7,82 tolarja (za 8,6 odstotka več kot pred letom), ker pa so cene sladkorja ostale nespremenjene, so imeli v tovarni kljub rekordnim proizvodnim rezultatom realno izgubo v višini 500 milijonov tolarjev. Zaradi nesprejetega tržnega reda se bojijo, da se kaj takšnega lahko zgodi tudi letos. Navkljub vsemu pa v tovarni sladkorja v Ormožu načrtujejo v prihodnjih letih večjo proizvodnjo sladkorja, saj je njihov cilj, da bi pokrili domače potrebe, ki se gibljejo okoli 80 tisoč ton. Za dosega tega cilja naj bi predvsem povečali površine sladkorne pese, ki naj bi jo prihodnje leto zasejali že 33 7.600 hektarjih, v letu 1999 naj bi jo pridelovali na 8.600 hektarjih, v letu 2000 pa že na 9.000 do 10.000 hektarjih. LUDVIK KOVAČ O S LU S Prikaz rezultatov koruzni^ bridov s polja v Logarovci.. so razporejeni po zrelost , i razredih in kot so bili posel3 in primerjani med sabo po P delku suhega zrnja na ha/ zultati so vidni. Prikaz rezultatov preskus3 ( bridov koruze v LogarovC 1997 Opomba : Niz 1 - pridelek hega zrnja v kg/ha KORUZA LOGAROVCI HIBRIDI j. Prikaz rezultatov hibridov ze iz Logarovec glede. stotek vlage, ki jo je zrnje dov še vsebovalo ob sP^^riJ' Prikaz rezultatov hibridov ze v Logarovcih 1997, P oC|< rjanih med sabo glede vj|U stotek vlage v zrhju ob sp Opomba : Niz 1 - odsto ge v zrnju ob spravilu odstotek vlage je bil izmen6/ g? gometrom na polju ob ze stoto rastlin na ha pa je sv r0£d) ugotovil nekaj dni PreJ t|jne metodo. Preštejejo se ra IZ' 14 m na treh mestih, P°J ečje-branih, in se izračuna P° ^gtoV31' Odstotek vlage je za K .0 ce, ki pridelujejo koruzn°ben. prodajo, precej P°merTy/šiiriic0’i oddajajo koruzno zrnje v je interes, daje zrnje ja pr3' vlažno, saj so stroški su 0 cejšnji, zato so hibridi, 1 dajajo vlago, zaenkrat P valcih zanimivejši. Rarb3^' Pripravila: Metka dipl-1^^ Kmetijska svetova n zar H as veti vestnik, 4. december 1997 POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO ZDRAVILNE SKRIVNOSTI Polna kislina Učinkovita oblika folne kisline ie tetrahidrofolna kislina, ki deluje kot koencim pri prenosu C-os-tankov, kot so metilna, hidroksi-metilna ali formilna skupina in ima kot taka odločilno vlogo pri sintezi Pirimidinov, purinovin beljakovin. Otroci od 4 mesecev do 1 leta Potrebujejo dnevno 0.125 mg folne kisline, od 1 do 4 let 0.185 mg, od 4 do 7 let 0.245 mg, od 7 do 10 lot 0.31 mg, od 1 0 do 13 let 0.37 mg, od 13 leta do starosti 0 46 mg folne kisline. Nosečnice rabijo 0.92 mg in dojilje 0.69 mg folne kisline dnevno. Vsebnost v hrani Folno kislino vsebuje predvsem listnata zelenjava, pa tudi živila živalskega izvora. Po raziskavah v svetu prebivalstvo ni zadovoljivo preskrbljeno s folno kislino. Najbolj ogrožene so žene v času nosečnosti in dojenja in pri dolgotrajni uporabi oralnih kontraceptivov, zatem slkoholiki, pacienti s kroničnimi krvavitvami in pacienti, ki se zdra-vijo z antikonvulzivi (antiepilep- Pri pripravi hrane moramo v Povprečju računati s 35% izgubo folne kisline. Pomanjkanje folne kisline Pri izrazitem pomanjkanju zaz-namo tako kot pri pomanjkanju vitamina B12 megaloblastično anemijo. Poleg sprememb na sluzni-Cah nastanejo tudi neurološke in Psihiatrične motnje. Terapija V okvir samozdravljenja spada Preventivno jemanje folne kisline v kombinacijah z B vitamini ali z Multivitaminskimi preparati v primeru shujševalnih diet, enolične Prehrane, v nosečnosti in pri dojenju. Preventivne doze so med 0.05 in 0.16 mg. Biotin Biotin je esencialna sestavina hrane, uvrščamo pa ga že dolgo v skupino vitaminov. Sinonim zanj so še kožni vitamin ali vitamin H. Kot sestavni del karboksilaz je udeležen pri glukoneogenezi in li-pogenezi. Vsebnost v hrani Biotin se nahaja v hrani živalskega in rastlinskega izvora. Posebno bogata z biotinom so jetra in ledvice (0,1 mg /100 g), rumenjak in kvas, precej pa ga vsebujejo tudi ovseni kosmiči, orehi, mandeljni, lešniki in šampinjoni. Organizem je sposoben izkoristiti približno polovico biotina iz hrane. Potreba po biotinu raste in znaša pri novorojenčku 0.01 mg dnevno, pri desetletnem otroku pa 0.03 mg dnevno. Otroci nad deset let in odrasli pa potrebujejo od 0.03 do 0.1 mg biotina dnevno. Pomanjkanje biotina Klinični simptomi pomanjkanja biotina se izražajo v obliki dermatitisov, ob tem pa lahko nastopijo še prebavne motnje in depresije. Pomanjkanje nastopi pri: -pomanjkljivem prehranjevanju -parenteralni prehrani -operativni odstranitvi dela tankega črevesja -dializnih pacientih Terapija Zdravljenje dokazanega pomanjkanja biotina nadzoruje zdravnik. V okvir samozdravljenja spada preventivno jemanje biotina v primeru pomanjkljive prehrane, čeprav pomanjkanja biotina pri zdravih ljudeh praviloma ne poznamo. Nekaj let se že priporoča jemanje biotina pri krhkih nohtih in lomljivih laseh. Uspeh takega zdravljenja ni dokazan, ker pa tudi zelo visoke doze biotina ne izzovejo stranskih učinkov, jemanja biotina praviloma ne odsvetujemo. Pantotenska kislina Pantotenska kislina je sestavni del koencima A in kot taka osrednjega pomena za celotni metabolizem. Koencim A aktivira ocetno in maščobne kisline, kot acetilkoe-ncim A je potreben za razgradnjo maščob, ogljikovih hidratov in aminokislin, pomembno nalogo pa opravlja pri biosintezi raznih maščobnih kislin, fosfatidov in steroidov. Vsebnost v hrani Nahaja se skoraj v vseh vrstah hrane.To pove tudi njeno ime »pantothen«, kar grško pomeni »od vseh strani«. Največ ga najdemo v mišičnem tkivu, jetrih, ledvicah, ribah, mleku, jajcih, pšeničnih kalčkih in nekaterem sadju. Pomanjkanje pantotenske kisline Pri zdravih ljudeh pomanjkanje praviloma ne nastopi, nespecifične simptome pomanjkanja pantotenske kisline zasledimo pri pa- cientih s popolno parenteralno prehrano in pri dializnih pacientih. Simptomi pomanjkanja so anoreksija, emotivna labilnost, oslabelost mišic, parestezije spodnjih okončin. Terapija Za preventivo uporabljamo do 10 mg pantotenske kisline dnevno, zaužite oralno; za zdravljenje pa do 100 mg pantotenske kisline oralno ali parenteralno. V okvir samozdravljenja spadajo le preventivna doziranja. Vitaminske kombinacije skupine B ali multivitaminski preparati vsebujejo od 5-20 mg pantotenske kisline ali dekspantenola, ki v organizmu oksidira v pantotenske kislino. (Konec) EDITH JOŠAR mag. farm., spec. Kako z vitaminom C ublažimo staranje kože Ampule, ki vsebujejo samo naravni obstojni tekoči ameriški vitamin C, primerne tudi za moške, so idealne za utrujeno, izčrpano, medlo, kuperozno, problematično in mastno kožo. Antioksidant uničuje škodljiv encim kolagenazo in tako spodbuja novo tvorbo našega kolagena. Z uporabo ameriškega obstojnega vitamina C kot podlage pred kremami postane koža odpornejša proti infekcijam in vplivom okolja, posebno pa proti UV-žarkom. Krepijo se kolagenska vlakna in napetost kože. Vpliva celo na tvorbo medceličnih substanc in hijaluronske kisline ter povečuje celično aktivnost kože in pospešuje presnovo, spodbuja prekrvavitev in vzdržuje prožnost kože. Zanimivo: prednostno deluje proti agresivnim molekulam kisika, ki povzročajo predčasno staranje kože. Pri pomanjkanju vitamina C, kot vemo, postanejo kolagenska vlakna lomljiva. Z rednim dovajanjem vitamina C, ki se ne razkroji, pa je razgradnja kolagena upočasnjena. Ampulo ameriškega obstojnega vitamina C Kahne nanesemo na očiščen obraz in vrat ter pustimo, da se posuši. Uporabimo nekaj kapljic naravnega šipkovega olja tudi v obliki ampul, ki prav tako vsebuje veliko \ Občina Beltinci objavlja na podlagi določil zakona o stavbnih zemljiščih ---------------------------- ■ ■ -------------------- (Ur. list SRS, št. 44/97) in sklepa Občinskega sveta Občine Beltinci z dne 11. julija 1997 ponovni JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb in izbiro najugodnejših ponudnikov za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Beltincih - Jugovo naselje • parcela št. 1257/1, 969 m2; • parceli št. 1250/2, 247 m2 in 2362/5, 509 m2 • parcela št. 2361/4, 727 m2 • parcela št. 2361/3, 754 m2 • parcela št. 2368/1, 1919 m2 • parcela št. 2361/7, 701 m2 • parcela št. 2366/7, 719 m2 • parcela št. 2368/4, 920 m2 • parcela št. 2369/9, 918 m2 • parcela št. 2408/45, 724 m2 • parcela št. 2408/46, 723 m2 • parcela št. 1247/11, 909 m2 • parcela št. 1247/12, 965 m2 arcele so opremljene z naslednjo komunalno °Premo: vodovodno omrežje, kanalizacija, e|ektrika, javna razsvetljava, telefonsko omrežje lri asfaltno cestišče. Na parcelah je mogoča Zadnja stanovanjskih hiš v skladu z Odlokom o spremembah prostorsko ureditvenih pogojev, ^hodiščna cena za 1 (en) m2 stavbnega zem-^šča je 15,56 DEM v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan plačila. V to ceno niso zajeti stroški ob-stoječe komunalne opremljenosti, ki znašajo °.53 DEM za kvadratni meter stavbnega zem-JJšča, stroški spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in izdelave lokacijsko-tehnič- dokumentacije. !*• pogoji razpisa: javnem razpisu lahko sodelujejo občani - fi-jcne osebe pod naslednjimi pogoji: * da v ponudbi navedejo parcelo in ceno stavbnega zemljišča, ki ne bo manjša od izhodiščne; ’ da predložijo potrdilo o državljanstvu; da vplačajo varščino v višini 5 % od izhodišč-ne cene parcele, za katero so vložili ponudbo, na žiro račun Občine Beltinci, štev. , 51900-630-76017; ' 'zbrani ponudnik mora v 15 dneh od izbire skleniti pogodbo z občino Beltinci (sicer se šteje, da je od ponudbe odstopil) in v 3 dneh t Po podpisu pogodbe plačati kupnino; * 'zbrani ponudnik, ki mu je bilo zemljišče oddano, mora na njem zgraditi stanovanjsko nišo do najmanj III. gradbene faze v petih letih od sklenitve pogodbe. I. Oddajamo naslednje parcele: parcela št. 1247/14, 905 m2; parcela št. 1247/15, 919 m2; parcele št. 2362/3, 576 m2 in 2361/13, 173 m2 in 1247/16, 246 m2 ♦ parcela št. 2369/1, 653 m2 • parcela št. 2372, 672 m2 • parcela št. 2408/32, 868 m2 • parcela št. 1247/17, 696 m2 • parcela št. 2408/42, 759 m2 • parcela št. 2408/41,759 m2 • parcela št. 2408/40, 947 m2 • parcela št. 2408/1, 864 m2 • parcela št. 2408/39, 534 m2 Če se bo za posamezno parcelo prijavilo več ponudnikov, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki za parcelo (stavbno zemjlišče) ponudi višjo ceno. Če ponudnik, ki izpolnjuje razpisne pogoje, ne uspe, ker se je za posamezno parcelo prijavilo več ponudnikov, ima možnost izbrati drugo razpisano parcelo, za katero ne bo nobene druge veljavne ponudbe. Prometni davek, stroške overitve pogodbe in zemljiškoknjižnega urejanja nosijo kupci. Interesenti naj pošljejo ali oddajo pisne ponudbe v zaprti ovojnici v 8 dneh od objave tega razpisa na naslov: Občina Beltinci, Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci, z oznako »ZA JAVNI RAZPIS - JUGOVO - NE ODPIRAJ«. Ponudbi je potrebno priložiti potrdilo o državljanstvu in potrdilo o plačilu varščine. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno parcele, neuspelemu pa vrnili v 8 dneh po končanem razpisu. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve parcele in ne sklene pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, varščina zapade v korist Občine Beltinci. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnavala komisija, ki jo je imenoval župan Občine Beltinci, ter bo o izbiri vse ponudnike pisno obvestila. Podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom daje Občinska uprava Občine Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci, telefon: 42 264. Predsednik Občinskega sveta Občine Beltinci Marjan MAUČEC Vpliv kristalov na človeka Kristali so zaradi živih barv, cesto pravilnih oblik in magijskih lastnosti, ki so jim jih pripisovali tako v preteklosti kot tudi danes, vedno vzbujali pozornost ljudi - S kristali lahko vplivamo na zdravstveno stanje človeka na naslednje načine: vitamina C, nato pa še prozorne morske alge. Nazadnje nanesemo eno od novih vitaminskih krem: zjutraj kremo z naravnim cvetličnim oljem deteljice z vitaminoma A, E in obstojnim vitaminom C, zvečer pa kremo z antioksidanti z vitaminom C, ki nevtralizira proste radikale. Če obraza ne umivamo z navadno vodo, postopek učinkuje proti prezgodnjemu staranju kože, saj zagotovi kemijsko vezavo in ponovno tvorbo kolagena v koži, to pa je prava revolucija v kozmetiki. Naj ponovno poudarim, da k temu zelo pripomorejo prozorne morske alge kozmetike Kahne, ki so podobne tkivni tekočini, zato se kar najbolj ujemajo s kožo in tako podpirajo njene biološke naloge, pravijo ameriške študije. In še ena zanimivost: če tovrstni obstojni ameriški vitamin C nanesemo na telo, je vsebnost vitamina v koži 5 odstotkov večja, kot če bi ga jemali s hrano. zdenka kahne Polaganje kristala na oboleli organ Vsak kristal ima glede na svojo sestavo, barvo in vrsto kristalizacije svojo specifično frekvenco. Frekvence nekaterih kristalov so identične frekvenčnemu nihanju posameznih človekovih organov. Ko človek oboli, se frekvenčno nihanje obolelega organa spremeni in tedaj na to mesto položimo kristal, ki ustreza nihanju zdravega organa. Pride do izenačevanja energij oziroma do podobnega učinka kot pri tret-maju bioenergetika. Polaganje kristala na čakre Čakre so energijski vrtinci, prek katerih se človekovo telo napaja s kozmično energijo (prana, či, orgon ...). Čaker je na človekovem telesu mnogo, največjih sedem pa je povezanih z eksokrinimi in endokrinimi žlezami. Večina bolezni je povezana z nepravilnim delovanjem katere od žlez, te nepravilnosti pa lahko odpravimo tako, da žleze oziroma čakre, ki so s posameznimi žlezami povezane, stimuliramo z ustreznimi kristali. Nošenje nakita iz kristalov Prstani: V nekaterih prstih na obeh rokah se končajo akupunkturni meridiani nekaterih organov. S pravilno izbiro kovine in kristala lahko tako delovanje posameznih organov stimuliramo ali jih umirimo, kadar gre za hiperaktivnost. Uhani: Prav tako kot npr. na podplatih, se tudi na obeh ušesih končujejo refleksne cone posameznih delov telesa, ki jih lahko s pravilno izbiro kristalov stimuliramo ali umirimo. Ogrlice in verižice S kristali, ki sestavljajo ogrlico, neposredno vplivamo na delovanje ščitnice in paratireoidne žleze in s tem na bolezni, kot so npr. dizen-terija, zlatenica, vnetje oči... Dolžina verižic pa je običajno takšna, da je kristalni obesek v višini žleze timus, ki jo z izbiro pravilnega kristala stimuliramo tako, da intenzivneje izloča protitelesa, posamezniki pa, ki jih muči slaba samozavest, nosijo v višini pleksusa obeske iz jantarja ali citrina. Ljudje, ki nimajo nikakršnih zdravstvenih problemov, izbirajo kristale tudi na osnovi astrološkega znaka. Namen tako izbranega kristala je povečanje zanesljivosti in samozaupanja pri osebi, ki ga nosi, saj tak kristal simbolizira kakovost pripadajočega astrološkega znaka. V različni literaturi avtorji navajajo zelo različne kristale glede na posamezni zodiakalni znak. Do tega prihaja zato, ker temeljijo navedki mnogih avtorjev na osnovi stare astrologije, ki je obravnavala vpliv sedmih planetov na človeka. Sodobna astrologija pa upošteva tudi vplive planetov, ki so bili odkriti relativno pozno (Uran-1 781, Neptun -1846 in Pluton-1930), s tem pa je celoten astrološki sistem korenito spremenjen. Obvestilo Tiste, ki bi želeli pobliže spoznati delovanje, metode izbire in programiranje kristalov pa tudi tehnike zdravljenja s kristali kamene strele, obveščam, da bom 12. in 13. decembra 1997 na Osnovni šoli Daneta Šumenjaka v Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti vodil dvodnevni tečaj Kristali I. Začetek tečaja bo 12. 12. ob 17. uri, nadaljevanje pa naslednji dan dopoldne. Organizator tečaja je KUD Zgaga iz Litije, cena pa 7000 sit (v ceno sta vključena skripta Kristali I in kristal kamene stre- le). Prijave zbiramo v večernih urah po tel. št. 061 883 681 .Tadej. Ker je na tečaju veliko praktičnega dela, je število udeležencev omejeno. TADEJ PRETNER Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 21 avtomobilov, prodali pa so dva. Znamka Letnik prev.km. Cena Škoda Favorit 135L 1990 46.000 4.200 DEM Opel Kadet 1,8i 1990 97.000 10.500 DEM Golf JX1,3 1989 136.000 7.500 DEM Škoda Favorit 136L 1993 24.000 560.000 SIT Alfa Romeo 1,5 1990 83.000 6.500 DEM Fiat Uno 45S 1991 85.000 6.100 DEM Renault 5,Campus 1,1 1986 99.000 4.200 DEM Zveza potrošnikov svetuje Tudi če smo lastniki, ne moremo delati vsega, kar hočemo Večina nekoč družbenih stanovanj ima danes znanega lastnika. Med njimi je veliko takih, ki bi se radi kot lastniki tudi obnašali, poskrbeli za svoje premoženje. Pri tem pa nekateri pozabljajo, da morajo kot lastniki upoštevati tudi druge. Gospa, ki seje oglasila v naši pisarni, je ena od novopečenih etažnih lastnic. Več let ji je tekla na balkon voda z nadstreška nad najvišjim balkonom. Ker je precej sosedov balkon zasteklilo, sama pa zato ni imela dovolj sredstev, se je odločila za improvizacijo z manjšim nadstreškom. To je motilo njenega soseda, saj je voda zdaj »zalivala« steklo na njegovem balkonu. Gospe smo svetovali, naj nadstrešek odstrani in v sodelovanju z upravnikom najde sporazumno rešitev. Gospa se je res oglasila pri upravniku in zadevo rešila celo ceneje, kot je pričakovala. Pisarna ZP je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks (069) 27 300, Slovenska 48, p. p. 207 (lil. nad., stavba ZZZS). Vodja območne pisarne Murska Sobota ANDREJ ČIMER ne sadja in zelenjave Zelenjava Tržnica M. Sobota ( i. Radgona Ljutomer jabolka 60 150 120 hruške 260 - 300 banane 144 160 160 limone 236 300 300 grozdje 520 400 400 ananas 420 - 350 pomaranče 197 300 290 mandarine 197 300 300 grenivke 236 250 250 kivi 420 500 450 paradižnik 394 400 380 paprika 390 400 380 krompir 37 70 50 solata 270 300 280 korenje 100 200 200 zeleno zelje 40 70 60 rdeče zelje 100 - 120 kisla repa 136 180 180 čebula 105 150 130 ohrovt 236 - 200 kitajsko zelje 120 180 180 česen 390 450 450 cvetača 315 300 290 hren 320 - 400 jajca 20 - 22 fižol v zrnju 321 280 orehova jedrca 1050 - 1190 suhe lige 780 600 600' suhe slive 800 - 600 šipek - - 400 med 750 600 - lešniki 1100 1100 1399 rozine 410 - 400 24 do 11. decembra vestnik, 4. december 1997 PETEK 5. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 9.45 Moja družina, nemška nanizanka 10.35 Zborovski večer 11.20 Nokturno, avstrijski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Omizje 15.35 Magdalenice Radojke Vrančič 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Agencija 21.30 National Geographic, ameriška serija 22.25 Odmevi, vreme, šport 23.10 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.35 Legenda peklenske hiške, angleški film TV SLOVENIJA 2 11.00 Mostovi 11.30 Slovenski utrinki 12.00 lvy Compton Burnett, dokumentarna oddaja 12.50 Aliča, evropski kulturni magazin 13.20 Podoba podobe 13.50 Zgodbe iz školjke 14.25 Sreča ni opoteča, angleški film 15.45 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka 16.15 Prvaki, ameriška nanizanka 16.50 Anna Maria, nemška nadaljevanka, 3/14 17 .35 Jeklene ptice, angleška nanizanka 18.25 Humanistika 18.55 SP v alpskem smučanju, smuk 21.00 Lulu, francoski kralj, francoski film 22.35 Parada plesa 23.35 Hollywood, angleška serija 0.30 Koncert Big banda POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Varuhi luke - 13.00 POP kviz -13.30 Taksi - 14.00 Obalna straža ponoči -15.00 Tarzan - 15.30 Urgenca - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Smrtonosni mikrobi -21.00 Milenium - 22.00 Boj za planet opic, ameriški film - 23.30 Playboy - 0.00 Pohotni pegavček, erotični film 1.30 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Svetovna kriza, ameriški film - 18.00 Družina za umret - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Poletna vročica, ameriški film - 22.00 Družina za umret - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Savannah, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Sinovi neviht -15.05 Za otroke - 15.35 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dediščina: Sedem vrhov - 20.50 Po naši lepi - 22.00 Pol ure - 22.35 Opazovanja - 23.10 Tednik - 0.10 Poročila - 0.15 Oddelek za umore, nanizanka - 1.10 Bugsy, ameriški film - 3.30 Sedmi element in Svet zabave - 4.00 Koncert zabavne glasbe - 4.30 Filmska klapa - 5.00 Lotita, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar - 15.00 Vse, kar želim, ameriški film - 16.20 Za otroke - 17.05 Savannah - 17.50 Izobraževalna oddaja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranka, nadaljevanka - 21.00 Poročila - 21.15 Cosby, nanizanka - 21.45 Dirke na življenje in smrt, ameriški film -23.20 Umor prve stopnje, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 11.10 Savannah - 12.00 Zvon - 12.05 Melodije -13.00 Dnevnik - 14.05 Gimnazija strtih src -15.40 Vino in oblast - 16.10 Za otroke -16.30 Vesoljske igre - 17.00 Tv-doktor -17.10 Deklamacija - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Miklavž '97 - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.50 Nemogoče? -21.45 Ekskluzivno - 22.15 isadora, angleški film - 0.35 Jazz - 1.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30-9.00 Prenos 1. programa - 15.05 Kje, kaj? - 15.30 Orson in Olivia - 15.55 Vreme - 16.00 Civilna korajža - 16.30 Friderikus -18.35 Strasti, nanizanka - 20.00 Kviz o Ko-daiyju - 21.00 Telešport - 22.00 Aktualno -22.25 Dnevnik - 22.45 Klip mix TV AVSTRIJA1 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.30 Knight rider - 10.15 Heidi bo odrasla, film - 11.50 Konfeti - 12.15 Calimero - 12.40 Tom in Jer-ry - 12.55 Smrkci - 13.45 Risanke - 14.50 Dr. Quinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Na jug -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Tango in Cash, akcijski film - 21.55 Rdeči škorpijon, akcijski TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dojenčki po naročilu, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes -■ 12.00 Poročila -12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Naš svet -22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Novo ... - 10.15 Borza - 10.45 Deželni magazin - 11.30 Skozi gozd v Turingiji - 12.00 Nočni studio -13.00 Oznaka D - 13.45 SWF3 v živo: Tom Petty in Vivid - 15.00 Šport pod drobnogledom - 15.30 Kamera-den - 16.20 Arhitektura - 17.15 Halo, kako gre? - 18.15 Potovanja k umetnosti: južna Tirolska - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Stanovanja bogov - 21.00 Inter City: Luzern - 21.30 3satova borza -22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila -22.35 Kabaret - 23.20 La Colonna Sonora, film - 0.30 Deset pred deseto - 0.55 Čas za kulturo - 1.40 V spomin Stanu Getzu SOBOTA 6. DECEMBER TV SLOVENIJA! 8.00 RadovedniTaček: Kapa 8.15 Sprehodi v naravo 8.30 Pod klobukom 9.15 Naša pesem 9.45 Anna Maria, nemška nadaljevanka 10.30 Hugo 11.00 Tednik 12.00 Parada plesa 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Pesem ptic trnovk, ameriška nadaljevanka, 2/4 14.55 Taborniki in skavti 15.10 Navigator, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Boj za obstanek, angleška serija 18.05 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Popevka meseca 21.30 Novice iz sveta razvedrila 22.05 Poročila, vreme, šport 22.35 Naftarji, angleška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 10.25 Lulu, francoski kralj, francoski film 11.55 Pomp 12.55 Zgodbe iz školjke 13.30 Prvaki, ameriška nanizanka 15.25 SP v rokometu (ž.), Slovenija - Češka 17.25 SP v smučarskih skokih 19.00 SP v alpskem smučanju, super veleslalom 21.00 Kratke zgodbe, ameriški film 0.10 Saga o življenju, švedska serija 1.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke 2.00 V vrtincu 2.30 Sobotna noč POP TV 8.00 Pujsji Dol - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Družinski pes - 10.30 Power Rangers -11.00 David Copperfield, ameriški film -13.00 Obraz tedna - 13.30 Mali filmar -14.00 Prijateljeva pomoč, ameriški vestem -15.30 Pustolovščine Robina Hooda - 16.30 Highlander - 17.30 POP pary - 18.30 He-rkul- 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Imperij sonca, ameriški film - 22.45 Odpadnik - 23.30 Maska - 1.30 Palyboy special -2.30 24 ur TV GAJBA 15.00 Strogo poslovno, ameriška komedija -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Gola resnica - 18.30 Zapp, glasbena oddaja -19.30 Mulci - 20.00 Kaskaderji - 21.00 Spletka, ameriški film - 23.00 Lovec na glave - 0.00 Zapp TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Vsi za otroke Hrvaške - Miklavž - 12.00 Dnevnik - 12.25 Darilo, avstralski film - 14.00 Poročila -14.05 Otroška serija - 14.55 Briljantina -15.40 Televizija o televiziji - 16.15 Dr. Quin-nova - 17.05 Večer z Muppetki - 17.40 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.30 Potnik 57, ameriški film - 21.55 Opazovanja - 22.30 Polnočna premiera: Halifax - 0.05 Zaupno - 0.55 Psi faktor, nanizanka - 1.40 Svet hipnoze - 2.15 Konzervirani Carrot, nadaljevanka - 2.45 Koncert - 3.45 Največji uspehi hrvaškega športa TV HRVAŠKA 2 13.55 Koledar - 14.05 Dosjeji X - 14.50 Črno-belo v barvah: Moški in ženska, francoski film - 17.50 Poljudnoznanstveni film -18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zlati gong - 21.00 Poročila -21.10 Triler -22.10 Potovanja: Baltik -23.05 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program -10.55 Ponovitve - 12.00 Interoperetni gala - 13.00 Dnevnik - 13.10 Odprti studio -13.30 Ameba - 13.50 Zelena žaba - 14.00 Angleški nogomet - 15.00 Rimska cesta, burleska (č.-b.) - 16.55 Deklamacija -A-r nn UTnmior _ 17.30 Reportaže — 17.55 Pojavi v živalskem svetu - 18.30 Skrivnosti naših možganov - 19.00 Vse, kar je glasba -19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Top Show - 21.05 Zlom, ameriški film - 23.00 Koktajl-bar TV MADŽARSKA 2 8.05 Računalništvo - 8.35 Regionalni program - 9.30 Narodnostne oddaje - 12.00 Zvon - 12.05 Madžarska hiša - 12.30 Akord - 13.00 V imenu ljubezni - 14.50 Biseri -15.20 Računalništvo - 15.45 Evropski popotnik - 16.30 Pari in zakonci na umetninah - 16.45 Odgovarjamo na telefonske klice -17.00 Telešport - 19.00 Zgodovina književnosti - 19.30 Familija - 20.05 Vesti iz EZ - 20.10 Telešport - 21.30 Glasbena ura - 22.30 Klub znanstvenikov - 23.15 Preplah na stadionu, kriminalka TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -9.35 Freakazoid - 10.05 Grisu, majhni zmaj - 11.20 Disneyev festival - 12.05 Harry in Hendersenovi - 12.25 Vse v redu, Corky -13.10 Življenje in jaz - 13.35 Čudovita leta -14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.40 Beverly Hills 90210 - 16.25 Melrose Plače - 17.10 Specialisti - 18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Smuk, film - 21.50 V rokah smrti, srhljivka - 23.15 Nevarno oboževanje, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev - 9.15 Uživanje dovoljeno - 9.40 Princesa Aleksandra, romanca - 12.35 Potovalne zgodbe - 13.00 Poročila - 13.10 Majhno okrožno sodišče, filmska komedija -14.50 In roparji bodo večno streljali, filmska komedija - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov - 22.10 Gledališka komedija - 0.25 Poročila - 0.30 Očetovska ljubezen, film 3SAT 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slovenski magazin - 10.15 Domovina tuja domovina -10.45 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.15 Koncert - 13.15 George Michael - 14.00 HITEČ - 14.30 Čudoviti svet -15.15 Televizija za ženske - 15.40 Ulična znanstva - 15.55 Električne sanje, film -17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Zadnji dim - 18.30Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Spomenik - 20.00 Poročila - 20.15 Opera za tri groše - 22.50 Vstop prost - 23.10 Bulevar Bio - 0.10 Pogledi s strani - 0.35 Pločevina ali cvet - 1.25 Aktualni športni studio - 2.45 Subway Blues festival NEDELJA 7. DECEMBER TV SLOVENIJA ! 8.20 Čebelica Maja 8.45 Živ žav 9.30 Pobeg z Jupitra, avstalska nadaljevanka, 2/13 9.55 Nedeljska maša 11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda, ameriška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Agencija 15.15 Tatič, nizozemski film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Podolgem in počez 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Zoom 21.25 Večerni gost 22.15 Poročila, vreme 22.25 Golo kosilo, kanadski film TV SLOVENIJA 2 8.45 V vrtincu 9.15 Lahkih nog naokrog 10.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.00 Prvaki, ameriška nanizanka 11.25 Rusalka, opera 15.25 SP v rokometu (ž.), Slovenija - Kitajska 17.00 Košarka NBA 17.30 SP v smučarskih tekih 19.30 Prvaki, ameriška nanizanka 20.00 Čevljarjev sin, francoska nadaljevanka, 1/6 20.55 Alpe Jadran 21.25 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Koncert za violino in orkester 23.10 Tok noč tok POP TV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina -8.30 Zvezdne steze - 9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi super-man - 10.30 Power Rangers - 11.00 Brez zapor z Jonasom - 12.00 Mali filmar -12.30 Herkul - 13.30 Fantastično potovanje, ameriški film - 16.00 Radijska postaja - 16.30 Otroški zdravnik - 17.30 Sanjska hiša, švedski film - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Labirinti strahu, ameriški film -21.45 Športna scena - 23.00 Modri ovratniki, ameriški film - 1.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Zgodba o Adeli H, ameriški film - 18.00 Gola resnica - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Proti vetru - 21.00 Osvajalec Atlantide, italijanski film - 23.00 Temne sence - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 8.35 Poročila - 8.45 Čebele ubijalke, poljudnoznanstveni film - 9.35 Risanka - 10.00 Mednarodni otroški festival - 11.10 Risani film -11.25 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik -12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Ljudski običaji - 13.45 Mirin dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Poročila - 15.00 Oprah Show -15.50 Trgovci z otroci, ameriški film - 17.20 Poročila - 17.30 Beverly Hills - 18.20 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik - 20.20 Na zdravje!, nanizanka 20.50 Vrnitev v prihodnost, ameriški film - 22.45 Opazovanja - 23.15 Faraoni in kralji, serija - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.10 Koledar - 13.20 Briljantina - 14.05 Psi faktor - 14.50 Polnočna premiera: Halifax - 16.25 Potujmo po Hrvaški - 17.10 National Geographic - 18.05 Turistični magazin -18.35 Glasbena oddaja - 19.05 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Mladi talenti, oddaja klasične glasbe - 21.10 Poročila - 21.20 Vi-dikon - 22.10 Zakonski pristan, nanizanka -22.40 Requiem za Apače, britanski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Otroški program - 8.30 Tv-magister - 10.00 Družinski zdravnik - 10.35 Odkritje naših možganov -11.30 Poje J. Mikl6ssy - 12.00 Zvon, poročila - 1 2.05 Minute za srečo - 1 2.30 Opoldanska okrogla miza - 13.05 Kirn, angleški film - 1.30 Evangeličanski verski program - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.05 Tako smo snemali - 17.30 Halo, svet, stota jubilejna oddaja turističnega magazina - 18.50 Vse, kar je glasba - 19.00 Teden in Dnevnik - 20.00 Poroka Mr. Blakesleeja, ameriški film - 21.40 Odnosi, nanizanka - 22.30 Tonik - 23.00 Tema pokriva zemljo, 2. del TV MADŽARSKA 2 9.50 Graščina brez imena, tv-film - 11.00 Telešport - 13.30 Vesoljske igre - 14.00 Angleščina - 14.30 Novi reflektor, magazin -15.00 Narodopisje - 15.10 Muke zasebnega življenja, brazilski tv-film - 16.OOVilmos Tatrai - 16.30 Tranzit - 17.00 Obalna straža - 17.45 Vreme - 18.00 Klub'97 - 18.30 Kviz - 19.00 Show »21« - 19.20 Glasba -19.30 Varstvo mest - 20.00 Slavnostni koncert ob 72. obletnici madžarskega radia -21.10 Telešport TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Risanke -11.15 Disneyev festival - 12.10 Šport -14.15 Dvajset tisoč milj pod morjem, film -16.20 Rudniki kralja Salomona, pustolovski film - 18.00 Srček - 18.30 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Smrtonosno zasledovanje, kriminalka - 22.00 Pobeg, akcijski film - 23.55 Zaustavite vlak 123, kriminalka -1.35 Tango in Cash, akcijski film TV AVSTRIJA 2 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.35 Filmska komedija - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev -17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.1 7 Loto - 19.30 Čas v sliki -20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Auberge-rjevi - 22.00 Kolumbo - 23.30 Vizije -23.35 Enostavno klasično: Bolšoj gala -0.55 Teden kulture - 1.25 Halo, Avstrija, halo, Dunaj - 2.00 Dober dan, Koroška 3SAT 9.05 Lirika za vse - 9.15 Glasbena matineja - 11.10 Opera zatri groše - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Luč v temi - 1 5.45 Čas za sneg - 16.00 Življenjski prostori - 16.30 Ko oče s sinovi, drugi del - 17.30 Veterinarski nasvet -18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor v živo - 20.00 Poročila - 20.15 Thomas Freitag -21.15 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.30 Nočni plesi - 23.15 Komisar PONEDELJEK 8. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 10.35 Zmenki, ameriška nanizanka 11.05 Maja, počni, kar ti srce poželi, francoski film 12.30 Utrip, Zrcalo 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Večerni gost 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Vreteno 17.25 Očividec, angleška serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Tv-konferenca 21.00 Turistična oddaja 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 23.10 Josepha, francoski film TV SLOVENIJA 2 8.10 Na potep po spominu 9.00 Zoom 10.10 Okolje in mi 10.40 Šport v nedeljo 11.25 Naša pesem 11.55 SP v smučarskih skokih 14.00 National Geographic, ameriška serija 14.50 Obzorja duha 15.20 Koncert za violino in orkester 15.50 Hollywood, angleška serija 16.50 Čevljarjev sin, francoska nadaljevanka, 1/6 17.40 Prvaki, ameriška nanizanka 18.10 Lovejoy, angleška nanizanka 19.00 Recept za zdravo 19.30 Prvaki, ameriška nanizanka 20.00 Zasebni zločini, italijanska nadaljevanka, 3/8 20.50 Sloves, angleška serija 21.50 Pomp 22.50 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 POP kviz -13.30 Družinski pes - 14.00 Športna scena -15.30 Urgenca - 16.30 Santa Barbara -17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Hoffa, ameriški film - 22.30 Detektivka Lea Sommer - 23.30 Večer z Michelle Pfeiffer: Brazgotinec, ameriška kriminalka -2.30 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Proti vetru - 16.00 Osvajalec Atlantide, ita-lijanski film - 18.00 Družina za umret -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Paralelni svet - 20.45 Nogomet: Španska liga - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12-25 Savannah, nadaljevanka - 13.10 Santa Bar bara - 13.55 Poročila - 14.00 Turistični magazin - 15.05 Za otroke - 15.35 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18-3’ Smerokaz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Majhne laži, drama -21.30 Preteklost v sedanjosti -22.20 Opazovanja - 22.55 Velik izziv, ameriški film - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.50 Koledar - 14.00 Mestece Peyf°n' 14.50 Dar življenja, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.10 Savannah - 17.55 Ta leta' dobri nasveti - 18.25 Hugo - 19.30 Dnevi1111 - 20.10 Kviz - 20.30 Murphy Bro*” ' 20.55 Poročila - 21.05 Naše stoletje, mentarna serija - 22.05 Newyorški časopis' 22.55 Na pohodu TBC. dokumentarni ffl1" TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9’®» Ponovitve - 11.00 Disneyjevi filmi -Zvon - 12.05 Nedeljska glasba ob delavnik1 - 13.00 Dnevnik, ura novic - 14.00 Na10 nostne oddaje - 1 5.00 Prenos zasedaj parlamenta - 16.00 Za otroke - 16.3°, imenu ljubezni - 17.00 Za mladino -Regionalni magazini in dnevniki - 18.05 De. lamacija - 18.10 Za otroke - 18.30 Kra pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport’ 20.00 Dosjeji X - 20.50 Od Madžarske d Marsa - 21.30 Intervju z ministrskim PreC^ dnikom - 22.00 MG -'22.35 Mejastrpn°s - 23.10 Gorila se kopa opoldne, nemški goslovanski film - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 11.40 Po sledeh sončnega žarka - 13' Odlomki iz popularnih oper - 12.55 Tretji nal - 13.25 Ljudje v naravi -13.45 Madz ska stoletja - 14.00 Skupščinski dnevni 15.00 Zasedanje parlamenta - 16.50 Oh „ nik - 17.00 Gozdarsko-lovski magaz"1 17.30 Pratika - 17.35 Ljubezen, za^j poroka, nanizanka - 18.20 Vreme -J8• c Arboretumi - 18.30 Znanstveni poročeva - 19.00 Telešport - 21.05 Tv-gale’Ua 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik TV AVSTRIJA! 45 9.00 Risanke - 10.40 Konfeti -Smučarski skoki, prenos - 14.15 Velik1 ezniški rop - 16.00 Iskanje skrivnost mesta, pustolovski film - 17.35 Dva sta zaustavljiva, filmska komedija - 19-3°tnjne, sliki - 20.15 Dva milijona dolarjev nap' , filmska komedija - 21.55 Smrtonosno^ _ ščevanje, akcijski film - 23.25 D. 0' Prepovedani triki, kriminalka TV AVSTRIJA 2 š 9.05 Orient ekspres, film - 10.25 qq ponos kompanije, filmska komedija - qq Zgodnje televizijsko nakupovanje ' .oVi, Poročila - 13.10 Sfinga - skrivnosti zg , ne - 13.55 Kdor ljubi domovino’ 15.20 Gozdni hrup, film - 17.05 Dobr v Avstriji - 18.20 Marcel Prawy na s le , - 19.00 Dežela danes - 19-30 Cas 19.54 Praznični večer - 20.15 Zvo , strija - 21.20 Belo-modre zimske zg 22.05 Zabava-23.10 Družina v naje 3SAT giO 9.00 Čas v sliki - 9.05 Spomenik'^ 45 Kino nasvet - 9.45 Halo, kako je’ '-Obzornik - 11.30 Tujina - 12.00 Pa1 »gijaKi 13.30 ARD ekskluzivno - 1Na' koncert - 14.45 Klub seniorjev - 1 ’ sveti in tendence - 15.55 Zdravstve staja - 16.00 37 stopinj - 16.45 Ledena p 7 Bajkal - 17.15 Čas za serviranje ' - Umetnost in kič - 18.15 Slike izAr0 -19.00 Danes - 19.20 Čas » KU ^IKa-20.00 Poročila -20.15 Išče se kriv® Jonovega poloma - 21.05 MTW - 2 • ^«7 vo... - 22.00 Ogled - 22.30 Izpove lovca Felixa Krulla, drugi del ~ vestnik, 4. december 1997 televizijski spored od 5. do 11. decembra TOREK 9. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 10-15 Lovejoy, angleška nanizanka 1 .05 Prva iskra, korejski film 12.30 Podolgem in počez 13.00 Poročila 3-05 Lingo 3.50 Po domače 4.50 Tv-konferenca 5.40 Turistična oddaja 5.55 Mostovi 700 Obzornik 710 Taborniki in skavti '730 Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka, 3/13 "■00 Po Sloveniji 8.40 Kolo sreče 3-15 Risanka 19.30 Dnevnik ‘0.05 Igralec: Janko Hočevar ‘1-05 Studio City ‘735 Odmevi, vreme, šport ‘2.40 Krvnikova pesem, ameriška nadalje- . vanka, 1/4 ‘3.30 Svet poroča TV SLOVENIJA 2 ]1-20 Sobotna noč 3-20 Dlan v dlani 3.50 Recept za zdravo življenje ‘>•20 Newyorška vročica, ameriška nani-. zankaš 4.5o Osmi dan 3.20 Sloves, angleška serija 8.20 Alpe Jadran : 8.50 Zasebni zločini, italijanska nadalje- -7 vanka, 3/8 j 740 Prvaki, ameriška nanizanka “•10 Havajski detektiv, ameriška naniza- 1 nka 9.00 Prisluhnimo tišini 730 Prvaki, ameriška nanizanka 0.00 Tik pred zdajci, ameriški film 1-50 (Ne)znani oder 720 Gledališka predstava &0PTV ’3.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdrav- ' 12.00 Obalna straža - 13.00 POP kviz '13.30 Glavni kuhar - 14.00 POP party -8.00 Tarzan - 15.30 Urgenca - 16.30 ^nta Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Oosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme ' 19.30 24 ur - 20.00 Zaprta, ameriška dra-21.45 Sedma nebesa - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Večer z Michelle Pfeiffer: V 'teč, ameriški film - 1 -OO 24 ur TV GAJBA 700 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 reševalci - 16.00 Družina za umret - 16.30 ^°9omet: Španska liga - 18.00 Družina za 18.30Živa, regionalni program - Mulci - 20.00 Severna obzorja -, 09 Družina za umret - 22.30 M.A.S.H. -■09 Reševalci - 0.00 Živa Hrvaškai p'5° Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 ?r°čila - 10.05 Izobraževalni program -5'-30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 l v3nnah, nadaljevanka - 13.10 Santa Bar-13.55 Poročila - 14.00 Majhne laži, 1^-15.05 Za otroke - 15.35 Poročila -v ,'^5 Izobraževalni program - 17.00 Hr-danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 bistvene novice - 19.30 Dnevnik - 20.15 ka,i v Italiji, dokumentarna oddaja - 20.45 j l^.. Vn' klub - 22.35 Opazovanja - 23.10 iz San Fernanda, ameriški film - 1.00 Or°či|a ^Hrvaška 2 Koledar - 14.40 Velik izziv, ameriški 1; ' 16.25 Za otroke - 17.00 Savannah -i^5 Prizma - 18.35 Hugo - 19.00 Žup-L* a Panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 te20.30 Bolnišnica upanja - 21.15 Po-Ua' 21.25 Črno belo v barvah: Tretji člo-Lj titanski film; Iz arhiva HTV; Spomini: "loMetikoš ■J Madžarska i % ^ška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 1j®ri. nanizanka - 10.10 Ponovitve -1te9 Športna akademija - 12.00 Zvon -Ite5 75 let operetnega gledališča - 13.00 St Prenos zasedanja parla- I? ? ~ 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - Mentalna higiena - 17.15 Kviz -S l ^e9'onalni dnevniki - 18.00 Katoliška - 18.20 Za otroke - 18.30 Kralj ' 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ur-š a; nanizanka - 20.50 Kriminalistični - 21.25 Publikum - 22.05 Pozdra-V madžarski film (č.-b.) - 23.55 v Sp°d- 0.25 Dnevnik J Madžarska 2 V'3-25 Prenos 1. programa - 8.30 Pre-SikSedanja parlamenta - 16.20 Dreh- Europa - 16.50 Dnevnik - 17.00 " 17.30 Derrick, kriminalka -'lite. Castra pesnika Attila Jozsefa - 19.05 Vlx - 19.15 Za otroke - 19.30 Družina šlri ' 20.00 Svobodno tekmovanje, go-'20.35 Ženski magazin - 20.55 i.On ni Poročevalec - 21.25 Telesreča -V Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.45 ] Xrt 'V A AVSTRIJA 1 ■kfr°^ki program - 9.10 Srednja šola v Obalna straža - 10.15 Rud-jAu™ Sa'°™na. pustolovski film - 11.50 k 12.15 Calimero - 12.40 Tom in jS' 13.10 Smrkci - 13.45 Risanke -rl0i?r' Quinn " Zdravnica iz strasti -jtl-Knight rider - 16.25 Obalna straža -■ S Polna hiša .17 40 Vsi nnd eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška -19.30 Čas v sliki - 20.15 Prepovedano zapeljevanje, srhljivka - 21.50 Čast Prizzijevih, kriminalka - 23.55 Slabi časi za damo, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Kolumbo - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Sch-iejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki -22.30 Ogled - 23.00 Oddaja o kulturi: kulinarika - 1.30 Dobrodošli v interaktivni Avstriji 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Čas za serviranje -10.15 Umetnost in kič - 10.45 Slike iz Avstrije - 11.30 Evropski magazin - 12.00 Voda za milijone - 13.10 Svetovno prvenstvo v latinskoameriških plesih - 14.00 Človek raste kot drevo - 15.15 Simfonija usode, film -16.45 Mesija prihaja iz Brooklyna - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Užitek na dober nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Noč ima 17 ur, film - 21.40 To nedeljo, film - 22.00 Poročila - 22.25 Doktor Petiot, film - 0.05 Okno k realnosti, prvi del SREDA . 10. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 10.00 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 10.50 Tik pred zdajci, ameriški film 12.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.20 Popevka meseca 15.35 Boj za obstanek, angleška serija 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Ekspres, ekspres, slovenski film 21.25 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Japonček, ameriški film TV SLOVENIJA 2 11.15 Svet poroča 11.45 Prisluhnimo tišini 12.15 Gledališka predstava 13.45 (Ne)znani oder 14.15 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 14.40 Saga o življenju, švedska serija 15.30 Studio City 16.15 Krvnikova pesem, ameriška nadaljevanka, 1/4 17.05 Prvaki, ameriška nanizanka 17.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.05 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Prvaki, ameriška nanizanka 20.00 Liga prvakov v nogometu 23.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Varuhi luke - 13.00 POP kviz -13.30 Obraz tedna - 14.00 Sedma nebesa -15.00 Tarzan - 15.30 Urgenca - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Peklenski val, ameriški film -22.15 Prijatelji - 22.45 Taksi - 23.15 Večer z Michelle Pfeiffer: Ženska sokol, ameriški film - 1.1524 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Severna obzorja - 18.00 Družina za umret - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Nove superma-nove dogodivščine - 21.00 Vesoljski bojevniki - 22.00 Družina za umret - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Savannah, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Preteklost v sedanjosti - 15.05 Za otroke - 15.35 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Glas domovine - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Ekran brez okvira - 22.25 Opazovanja - 23.00 Bronco Billy, ameriški film - 0.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.25 Koledar - 14.35 Moški iz San Fernanda, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.10 Savannah - 17.55 Benediktinke v Zadru -18.25 Hugo - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Jalna, nadaljevanka - 21.15 Poročila - 21.30 Maščevanje, ameriški film - 23.35 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA! 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 11.05 Nani-zanka - 12.00 Zvon - 12.05 Narodna glasba - 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne od- daje - 15.05 Izobraževalni program - 15.30 Vino in oblast - 16.00 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Mentalna higiena -17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 18.00 Družina Mecs - 18.25 Za otroke - 18.35 Kralj pamp - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 30 let - 20.45 Nogomet, Juventus - Manchester UTD - 22.40 Svet v slikah - 23.15 Bil sem na Marsu, koprodukcijski film - 0.40 Telešport -1.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30-8.25 Prenos 1. programa - 15.25 Madžarska hiša - 15.55 Telešport - 16.40 Dnevnik - 16.50 Smo gospodje, prizori iz spisov E. Szepa - 17.50 Begunec, tv-igra - 18.30 Madžarska danes - 19.15 Za otroke - 19.30 Družina Onedin - 20.05 Plava kravata, ameriški film - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik -22.45 Universitas, forum neodvisnih filmarjev TV AVSTRIJA] 6.05 Otroški program - 8.55 Srednja šola v Kaliforniji - 9.15 Obalna straža - 10.20 Dva sta nezaustavljiva, filmska komedija - 11.50 Konfeti - 12.15 Calimero - 12.40 Tom in Jer-ry - 13.10 Smrkci - 13.45 Risanke - 14.50 Dr. Quinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Roseanne -19.00 Vsi ljubijo Raymonda - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Liga prvakov - 0.30 Okorela profesionalca, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Leto gospodarja, filmska komedija - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Advent v gozdarski hiši Falkenau - 22.00 Poročila - 22.30 Brazilija - 23.45 Apropos film - 0.15 Mož za vse letne čase, film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Veselje do potovanja -10.15 Užitek na dober nemški način - 10.45 Slike iz Nemčije - 11.30 Sosedje - 12.00 Zvezdna ura filozofije - 13.00 Dnevnik -13.15 Mona Liza - 13.55 Zdravstveni nasvet - 14.00 Hitparada - 14.45 Disko - 15.30 Moderni časi - 16.00 Strupeno in eksplozivno - 16.30 Nočne roparice - 17.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 17.15 Na poti -17.45 Čas za sneg - 18.15 Slike iz Švice -19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Brizantno - 20.45 Prepir -21.15 Mislec - 22.00 Poročila - 22.25 čarobni vrt - 23.25 Heinrich Heine - 0.10 Deset pred deseto ČETRTEK 11. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 10.30 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 11.00 Japonček, ameriški film 12.30 Dogodivščine z Divjega zahoda 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.10 Made in Slovenia 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Ekspres, ekspres, slovenski film 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.35 Denver, risanka 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.10 Sence vzhajajočega sonca 21.25 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Omizje 0.15 Tednik TV SLOVENIJA 2 10.25 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.) 11.30 Filmski triki 12.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 12.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka 13.05 Liga prvakov v nogometu 14.50 Prvaki, ameriška nanizanka 15.20 SP v alpskem smučanju, super G (ž.) 16.20 Evrogol 17.25 Moja družina, nemška nanizanka 18.15 Dogodivščine iz živalskega vrta 19.00 Resnična resničnost 19.30 Prvaki, ameriška nanizanka 20.00 Tri barve, francosko-poljski film 21.40 Dokumentarna oddaja 22.10 Mojstri jazza POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Varuhi luke - 13.00 POP kviz -13.30 Taksi - 14.00 Razprtije - 15.00 Tarzan - 15.30 Urgenca - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Brez zapor z Jonasom - 21.00 Obalna straža ponoči - 22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 Večer z Michelle Pfeiffer: Amazonke na luni, ameriška komedija - 0.30 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Nove supermanove dogodivščine - 17.00 Vesoljski bojevniki - 18.00 Družina iimrnt -IR 70 Živa rnninnalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Sled za prekletimi, ameriški film - 22.00 Družina za umret - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Savannah, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Živa resnica - 15.05 Za otroke - 15.35 Poročila -15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaška v zrcalu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet - 20.50 Zagrebfest '97 -21.50 Z namenom in razlogom - 22.55 Opazovanja - 23.30 Kraljevske skrivnosti, doku-metarna serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.20 Koledar - 14.30 Bronco Billy, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.05 Savannah - 17.50 Smerokazi, religijska kultura -18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Dosjeji X - 21.15 Poročila - 21.30 Frasier - 22.00 Samo o družini, češki film - 23.55 Zapisano v vetru, ameriški film TV MADŽARSKA! 12.00 Zvon - 12.05 Vedno lepe melodije -13.00 Dnevnik, ura novice - 14.00 Madžari in Nemadžari v Karpatskem bazenu - 14.40 Narodnostne oddaje - 15.05 Izobraževalni program - 15.30 Vino in oblast - 16.00 Za otroke - 1 6.30 V imenu ljubezni - 17.00 Tv-dok-tor- 17.10 Begavčki - 17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Verski program -18.20 Za otroke - 18.30 Kralj pamp - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto - 20.40 Friderikus - 21.50 Raphael, francoski film -23.35 Telešport - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30-9.00 Prenos 1. programa - 12.40 Po sledeh sončnega žarka - 13.10 Donizetti -13.40 Tretji kanal - 14.10 Ljudje v naravi -14.30 Madžarska stoletja - 14.45 Mojstrovine RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08 30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11 ■ 15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od - 15.00 Andrea Szenes - 15.45 Naravno zdravilstvo - 16.05 Telešport - 16.50 Dnevnik - 17.00 Poročilo s seje vlade - 17.25 Šport in odkritje - 18.20 Domoznanstvo - 18.30 Top 40 - 19.00 Cirka firka - 19.15 Za otroke -19.30 Družina Onedin - 20.00 Benko Dixie-land Band - 21.05 Tv-galerija - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.45 Telešport TV AVSTRIJA 1 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.30 Obalna straža - 10.15 Superveleslalom za ženske, prenos - 11.50 Konfeti - 12.40 Tom in Jerry - 13.10 Smrkci - 13.45 Risanke - 14.50 Dr. Quinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Roseanne -19.00 Suzana - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 J. A. G. - 21.55 Space 2063 - 22.40 Smrtonosna prevara, srhljivka -0.10 Stvar iz nekega drugega sveta, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Gozdni hrup, film -10.35 Bogati in lepi - 11.10 Dežela danes -12.30 Ogled - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Narodnozabavna glasba - 21.05 Vera -22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.45 V temno srce Afrike - 0.30 Vas v modri puščavi 3SAT 9.00 čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Na poti - 10.15 Čas za sneg - 10.45 Slike iz Švice - 11.30 Orientacija - 12.00 Pogovor - 14.00 Veselite se severa - 14.45 Pariški žurnal - 15.30 Televizija kot zgodovina -16.30 Čudoviti planet - 17.15 Novo ... -17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin -19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo -20.00 Poročila - 20.15 Komu pripada svet?, film - 21.45 Nezaposleni - 22.00 Poročila -22.25 Srečanja - 23.10 Vse, kar je Brechtovo - 0.10 Okno k realnosti, drugi del mevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 1 0.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.'30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17^20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 8.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. »Satira vestnik, 4. december 1997 ■r~ Bou je svejt nej Vido, bab so te vofitve nagfo mimo odičfe. Smo pftavift, ba mo se vott, te smo se vofift, pa se gdaj po vofitvaj ponovno vodimo. T s/tbsbon afi havasbon jegibi i bi tou gadnje pomenifo, ba se mamo radi. Ta je nebaj na i ton. Qda je gvofjeni povabo negvofjene na veče/tjo, so bifij vsi . nasmijani pa dobite voufe, bab so tildi ciftbusanti, gda njin cp I rbučba p/tedstava dobita sboug ide, p/ravi moj pajdaš ^ela. Čl i je Me ali pa dobite dole, un si sigdat babso gaspejvfe. ^daj j si na fusteijsbo nouto tou murit Togfejte ta ob/tageb bled, na Čičih /tabel je nasmeh, je poCn gadovofjstva, be/r to je uspeh, da ni še ostal piti tleb. Qa nated dvigni? je nagaj, ponovno gvofjen je sedaj, še pet Pet nam on bo ptedsednibovaf, podpote moAafno daja?. Tina učne nam ne mote dal’, gaptevfja denarje nam neba svojat, kupuje nam čofne, fetafebi bompfet, bot da nas napada cef svet. ©n spet bo v hibe bodil gdaj, od ggo/taj dol se vidi /taj, bo Vrtne v doPino se gopet nagaj, iggine cvetoči maj. Pozdravljeni! Ena od pridobitev tranzicije (kaj pa je to, se sprašujemo starejši ljudje) je tudi, kot me je poučil vnuk (on že ve, kaj je to), da imamo poslej v decembru uradno (od države priznano) tri dobrotnike: Miklavža, Božička in dedka Mraza. To je dobro! Prinesli so nam jih: sestop Partije z oblasti, nove stranke, demokracija in - tranzicija. Kaj je to, se še naprej sprašujemo starejši ljudje. Prvi dobrotnik prihaja v naše kraje, v naše domove, vrtce, cerkve ... že v petek zvečer. Z njim bodo tudi angeli in luciferji, vragi ali hudiči. Če njegova četica ne bo mogla obiskati vseh prvi večer, bo prišla v soboto. Ampak, saj najbrž veste, Miklavž ne Lendavski /t&tecc obdaruje kar tako: treba je znati moliti: otročički Sveti angelček, varuh mojnekoliko starejši Apostolsko vero, mlada dekleta, ki so tudi “na Miklavževi piki’’, pa Litanije vseh svetnikov, sicer z darili ne bo nič in - kar je lahko še hujše - nad njimi se bodo znesli parklji, nato pa sam hudič. Še je priložnost, da se pripravite na prihod. Jaz, kot pristen Prekmurec, pa se pripravljam na - odhod! V soboto je vendarle v Soboti Miklošovo senje. Nočem biti siva vrana (ostati doma), ko pa bodo šli oziroma se peljali vsi iz mojega kraja pa tudi iz mnogih drugih markovskih vasi napovedujejo množično udeležbo. Dobro pa vem, da bodo pridrveli s svojih bregov Goričanci. Najbrž ne bo manjkalo tudi Prlekov in Štajercev. Skratka: množica ljudi. Upam, da bodo med njimi tudi prekmurski gospodarstveniki (seveda, če se ne bodo odpeljali na smučanje ali na lov) in “testirali" stanje za načrtovano sejemsko prireditev, kot je kme-tijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Če bi se potrudili, bi ga lahko imeli na levem bregu Mure. Ja, vidite, da le nisem tako nazadnjaški, kot mi kdo tu in tam pooči- ta. Mije prišlo tudi na ušesa, da se je nekdo spraševal, kdo neki je ta Naci, ki tako “noro” piše. In ta kritik je najbolj zvest bralec. Hvala! Naj živijo decembrski dobrotniki! Darila naj prinesejo ne le nedolžnim otročičkom, ampak tudi nam starejšim, saj za ljudi, ki s(m)o v visokih letih, pravijo, da s(m)o kot deca. In otroci si nenehno želijo daril (potem jih seveda zavržejo). Tudi sam imam željo: Rad bi, da bi mi kdo podaril “palasko". Po novem menda smemo nesti iz vinograda le 12 litrov vina, torej le eno palasko (ploščat sodček). S takim darilom me lahko razveseli Miklavž, Božiček (Jezu-šček) ali dedek Mraz. Vsi imajo pri nas domovinsko pravico, saj smo pač v - tranziciji. NACI 1 DRUŽINA KMETIC Riše in piše: I. Banfi SPLOJ MEHA ČE SAM Sl TO PA TAK) KAJ VW tJA SAM W KŠI OD SOVSIM (§EZ TOLuRE... O #O O VM > CA BI U VDARO; TEJ TRAKTOR. JE W DIVOI. KUHAJ GA LAMN. VCUŽK0 | ..ijA @EZ NEKAJ DNI PRI JE TAK DoK PROGEAH , M SP1OJ NF-MREN KRAJ OD TFVEJA. d 3 TJabo bo bodil golt in dol, na Ttigfaii, TTtento pa na StoP pa v OlJashington, StocbhoCm in 3gitael in nated bo gopet vese?; na botešbe dneve bo babšne spet šef, tam g natedom pesmice pel. ^PIŠTA; SRČECE . SKORJI V MUTO PO EN KILSKl ČIPS. 2NAŠ, NEKAJ MF ZE2A PREBADA - NEMMFM DRG%0 GESTI. / 2ERJA TOLEDMl STO * Id S0U£|i>0VlM, RITOAJJ/A) V SE JE ITNO 12 MEAJČUf. TER NAS ODNOS DO BAKTERIJ BOŽIDAR RADOŠ, dr. stom. — Se zrcali neravnovesje med principoma tudi v medicini in njeni praksi? Medicinska veda je samo ena od znanosti zahodnega sveta, v zahodni misli so njene korenine. V raziskovalni bazični medicini in njeni praksi je še vedno popolnoma uveljavljen analitični pristop. Sijajni uspehi na področju infekcijskih bolezni, notranjih obolenj in predvsem skoraj neverjetni in osupljivi uspehi sodobne kirurgije nemara še vedno opravičujejo tak pristop. Ali pa je mogoče vendarle tudi tu navzoč kak izrazito enostranski odnos, ki mu dajemo tako močan poudarek, da smo v njem prezrli vzhodnjaški yin, ženski princip? Enkrat takrat, ko sem bral knjigo Fritjofa Capre in bil poln njegovih prevratnih, pa kljub temu razumnih misli, so ženo zdravili s citostatiki. To je bilo ob že omenjeni ponovitvi Hodgkinove bolezni. Citostatiki so bili aplicirani intravenozno in ambulantno nekajkrat na onkološki kliniki v Ljubljani in potem še večkrat doma. Tako sem lahko od blizu opazoval tudi stranske učinke zdravljenja. Po vsaki aplikaciji zdravila je ženino telo reagiralo kot bi akutno zbolela. Zvišana temperatura, izrazito slabo počutje, telesna oslabelost, prebavne težave in močni glavoboli so spominjali na akuten napad gripe ali kake druge infekcijske bolezni. Res je tudi pri radiacijski terapiji odgovor precej podoben, gre pa tudi takrat v bistvu za uničevanje maligno spremenjenih celic. Zaradi izrazite podobnosti s simptomatiko pri infekcijskih obolenjih sem sklepal, da citostatiki učinkujejo na telo podobno, skoraj enako kot bakterijski toksini. Pri vsaki infekcijski bolezni so pač ti neposredni krivci za vse bolezenske znake. Iskal sem skupne stične točke in skupni imenovalec, ki bi mi pojasnili podobnosti. Citostatiki so po definiciji celični toksini; z njimi zdravimo bolnike z rakom, ker pri tem izkoriščamo znižano vitalno odpornost maligno spremenjenih celic. Zdrave celice so proti citostatikom bistveno odpornejše, pri zdravljenju računamo, da bomo bolezensko spremenjene celice uničili prej kot bomo občutneje in usodno poškodovali zdrave. Bakterijski toksini, endo in eksogeni in tisti, ki jih težko uvrstimo med obe, lahko bi rekel klasični osnovni vrsti, so že zaradi temeljnih bioloških razlogov prav tako celični toksini. Njihov biološki smisel je uničevanje drugih enoceličnih organizmov, torej tudi celic mnogoceličnih organizmov, ko gostujejo v le-teh. To, mislim, vpliva na podobnost obeh odgovorov. Sprejetje teh trditev in sprijaznjenje z njimi pa že skoraj samo po sebi vsiljuje tudi misel, da so maligno spremenjene celice ZAGOTOVO na enak način in zaradi istih bioloških razlogov BOLJ OBČUTLJIVE tudi proti tem bakteriskim ali, če hočete, naravnim toksinom. Ob privzetju tega je razumna tudi misel, da so zdrave celice tudi tokrat, tudi proti tem toksinom, ODPORNEJŠE. Je tak intuitivni način razmišljanja preveč preprost in prepoceni za tak sklep? Bi za tako trditev potreboval tudi argumente bazičnih raziskav? Ali pa nemara zadostuje preprosta človeška pamet, da dokončam misel, ki iz povedanega nujno sledi, da so bakterijski toksini ob vsej škodljivosti, ki jo že dovolj dobro poznamo, najbrž tudi nadvse __________________________________________________________ (3. del) pomembni in BIOLOŠKO KORISTNI NARAVNI CITOSTATIKI, ki v prepletenem sodelovanju z imunološkim sistemom in njegovimi obrambnimi sposobnostmi BISTVENO POMAGAJO VZDRŽEVATI občutljivo ravnovesje v mnogoceličnem organizmu. Sam to ravnovesje vidim v nihanju med infekcijsko boleznijo, ki je ena skrajnost, med zdravjem in malignim obolenjem, ki je druga in pogosto usodna skrajnost. Bakterijam smo pripisovali predvsem škodljiv, bolezenski učinek na mnogocelične organizme, torej tudi na nas. Pri tem smo jim komaj kdaj priznali tudi kak fiziološko ugoden vpliv. Smo ga pa vendarle in mogoče prav to odpira DRUGAČEN IN NOV PRISTOP. Z mikroskopom smo jih prvič opazovali kot povzročitelje bolezni. To jih je temeljno zaznamovalo in dokončno zakoličilo naš enostranski odnos do tega mikrosveta. Posledica tega represivnega yang odnosa je enormna proizvodnja in seveda tudi poraba antibiotikov v sodobnem svetu. Kolikokrat jih bolnikom predpisujemo tudi takrat, ko bi zagotovo preprosteje dosegli željeni uspeh; taka pot se nam pač zdi najučinkovitejša, dozdeva se nam najvarnejša, paciente z njimi najhitreje pomirimo in pisanje recepta vzame najmanj časa. Kolikokrat sem v praksi doživel, daje prišel k meni obupan pacient s polnimi žepi antibiotikov in z abscesom v ustih, ki mu gaje povzročil že dodobra razmajan zob ali pozabljena korenina, ki sta preprosto klicala po izdrtju, ali pa je bil še ob izrazito trdnen zobu toliko »zrel ab-sces«, da sta zadostovala samo vbod s skalpelom in neboleča trepana-cija zoba, pa je bil pacient rešen težav. »Le kako je to mogoče. Poglejte, do sedaj sem porabil že dve steklenički kapsul, pa ni bilo nič boljše!« Priznam, to je že skoraj komičen primer. Verjemite pa mi, da sem ga doživel tolikokrat, da se zgrozim ob misli, kaj se dogaja še v vseh preostalih vejah medicine in še predvsem v okoljih, kjer je raven medicinskega razmišljanja veliko nižja kot pri nas. Dobro vemo, da je pri nas, kljub rečenemu, na evropsko zavidljivi ravni. Tak enostranski in nekritičen odnos je po moje povzročil tolikšno znižanje biološke navzočnosti mikrobov v človeški populaciji in posledično tolikšno znižanje njihovih toksinov v telesih, da smo s tem temeljno porušili prej omenjeno ravnovesje in povzročili žvišanje malignih obolenj. Ravnovesje seje prevesilo v drugo skrajnost. Misel je mogoče povedana nekoliko preveč ohlapno. Ampak že samo pogojno sprijaznjenje z mojo temeljno mislijo - vzročnimi in posledičnimi odnosi na poti bakterije, toksini, antibiotiki in maligna obolenja - dopušča in odpira množico novih razlag. Samo v ustni votlini, na marginalni dlesni ob zobeh in na medzob-nih papilah smo ob iskanju vzrokov parodontalne bolezni ugotovili vrsto, fakultativno rečeno, patogenih in nepatogenih bakterij. Morda so, na primer, izrazito učinkoviti toksini kake nepatogene bakterije, ki ji zaradi tega doslej nismo posvetili posebne pozornosti. Mogoče prav ti toksini uspešno uničujejo določene maligno spremenjene celice, ker so proti temu toksinu izrazito občutljive. Mogoče kdaj prav tem toksinom v odločilnem trenutku ob vzniku maligne celice z antibiotiki znižamo kritično raven v organizmu, da je to lahko usodno. Pr*z,1VIie : da je povedano podobno računalniški simulaciji. Sprejetje osn° misli in sprijaznjenje z njo ponuja nešteto novih možnih raZ^E’ katere v tem zapisu ni dovolj prostora in presegajo moj namen- j , Mnogocelični organizmi, ki so žive entitete zase, pri više r tudi z zavestjo o svoji enkratnosti, so obenem in hkrati nosilci n^ pestrega sveta enoceličarjev, kateremu so njihov ekosistem. Evo* je ustvarjala živi svet stopenjsko. So stopnje nižje od celic, svet e*1^ ličarjev in mnogoceličarjev. Kažejo se prve oblike organizira*1 mnogoceličarjev na višji ravni, na novi stopnji. Združbe žuželk-velj, termitov in čebel z diferencirano zgradbo teles delavk, matic-tov spominjajo na diferencirano zgradbo celic pri mnogocelR3 Termitnjak je prispodoba tega novega organizma na višji stopnJ1, like jate ptic v zraku in rib v vodah se premikajo usklajeno kot en nizem. Za tako gibanje je potreben prenos informacij, ki sporni® prenos informacij med celicami mnogoceličarja. Zaradi poved pf se mi tudi zamisel o Gei, enotnem živem organizmu našega P^anenčsa' dozdeva prav nič futuristična. S povedanim bi rad pojasnil, da r j0 mezne stopnje živega sveta niso zaprte same vase in da d°PuLviti nadvse široko medsebojno komuniciranje. Tu poskušam zag0^^ prostor prej omenjenemu ekosistemu, v mnogoceličnem org^ofi' življenjski prostor za svet bakterij, tudi z medsebojnimi nadvse stnimi vplivi pri vzdrževanju omenjenega ravnovesja. v3j0 Obstaja teza, da maligno degenerirane celice v telesu vzbrs zelo pogosto. Obrambne celice imunega sistema jih zabijaj0 menjenih membranskih antigenov spoznavajo za tuje in jih P°s jjji sproti uničiti. Obstaja torej biološka podobnost med bakterij rakastimi celicami. V tej biološki podobnosti vidim eno možn° go za medsebojno vplivanje. Maligno spremenjena celica n* mnogoceličnega organizma, v bistvu seje atavistično spremen* organiziranosti življenja zdrknila za eno stopnjo niže, pri svoji ziji ji ni mar makroorganizma in njegove integritete. Tudi Pr* ja) podobna bakterijam. Bakterije in maligno spremenjene celice so . s0 skupaj in zopet na isti nižji razvojni stopnji življenja, na ka p nekoč že bile. Med njimi so nekoč že bili tudi predatorski oo je so preprečevali čezmerno razrast ene vrste. Tak mehanizem tU(ji dodatno pojasni mojo osnovno misel. Pa so morda bakterij6 naši zavezniki! . karpo'/' Mogoče imuni sistem »to ve« in zato ne uničuje bakterij K prek in dokončno. & Mogočni mehanizmi evolucije, ki so kar naprej izvor nas tjjo denju pri novih in novih domislicah v živem svetu, začuda tud P pj odprta vrata mikrobom v telesa mnogoceličarjev. Prepričan s6 '^O' jih že zdavnaj uspeli popolnoma zapreti, če bi nam ti res sam vali. _ dicjni? So antibiotiki v bistvu pesticidi, herbicidi in fungicidi v m60 pjam tudi tu veljalo razmisliti o smotrnejši in bolj kontrolirani upora bodo lahko nekoč bakterijski toksini pomagali iz težav na P .^^1-način, kot so nam nekoč plesni s svojimi baktericidnimi učink Je tudi v medicini čas za njen the turning point? Verjamem, da je, sicer se tega pisanja ne bi lotil. . lTlog°c-Tiste, ki se jim dozdeva moja misel prehudo radikalna *r^prjP zaradi utemeljenih argumentov nevzdržna, prosim, da del kr* stvafM j šejo profesorju Fritjofu Capri, ki me je prepričal, da imajo vs6 S9if vse resnice tega sveta dve plati, da nič ni samo svetlo in temno, da je končna resnica nekje vmes, tako kot se prepl61 dnjaška principa YIN IN YANG. v« Pr, 'a l>0 vestnik, 4. december 1997 NAJCENEJŠI V SLOVENIJI Vzdržljivost - Kakovost - Uporabnost To je traktor LTZ 55 CENA JE PRAV le 23.900 DEM! ■nizki klirens ■vodno ali zračno hlajeni motor ■hidravlični volan danfos - dvostopenjska hidravlika ■ moč motorja 62 PS ■ pridobljena je evropska homologacija W1RBIF^’" MTZ BELARUS 952 TD 65/90 KW/HP •vodno hlajeni motor ■sinhronizirani menjalnik 'dvostopenjska hidravlika ■pogon 4+4 CENA: že od 25.000 DEM IMR RAKOVICA ■nizki klirens ■vodno hlajeni motor ■ hidravlični volan ■ moč motorja ie od 45 do 76 PS CENA: že od 21.900 DEM JAVNI RAZPIS OBČINA KOBILJE poziva interesente za sofinanciranje gradnje nove poslovno-stanovanjske zgradbe na Kobilju, da oddajo svoje ponudbe do 15. decembra 1997 na Občini Kobilje, Kobilje 35. Možnost lokalov obrtno-trgovinsko-storitvenih dejavnosti in možnost nakupa stanovanj. Informacije dobite na Občini Kobilje, Kobilje 35, tel. 069 79 395, vsak dan od 7. do 14. ure. RAZPIS za priznanje GZS, Območne gospodarske zbornice za Pomurje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 1997 GZS - Območna gospodarske zbornica za Pomurje razpisuje priznanje za izjemne dosežke pri uresničevanju poslovnih in razvojnih ciljev gospodarstva, če so ti rezultati vplivali na rezultate poslovanja in splošen ugled gospodarske družbe oziroma organizacije v širšem družbenem okolju. GZS - Območna gospodarska zbornica za Pomurje bo podelila največ pet priznanj. Priznanje je namenjeno podjetnikom, direktorjem in drugim poslovodnim ljudem, posameznikom ali skupinam iz gospodarskih družb, lahko pa tudi iz drugih institucij, ki se ukvarjajo z gospodarsko problematiko, ne glede na obliko lastnine. Na podlagi 23. člena Statuta Javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER svet zavoda razpisuje dela in naloge DIREKTORJA ZAVODA Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še: - da ima visoko strokovno izobrazbo in - najmanj 5 let delovnih izkušenj. Mandat direktorja traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Ljutomer, I. slovenskega tabora 2, 9240 Ljutomer. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po odločitvi sveta zavoda in soglasju Skupščine občine Ljutomer. KMETIJSKA ZADRUGA TURNIŠČE, z. o. o. Štefana Kovača 65 9224 TURNIŠČE razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA iz NAŠEGA PROGRAMA LAHKO KUPITE TRAKTORJE: LTZ, VLADIMIREC, MTZ, IMR RAKOVICA! MOŽNOST NAKUPA STARO ZA NOVO! PONUJAMO VAM UGODNA POSOJILA ALI ZAKUP. SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA NAKUP! Volga d. o. o., ekskluzivni zastopnik in prodajalec traktorjev VLADIMIREC, BELARUS, LTZ 55 IN IMR RAKOVICA Partizanska 6/II, 2000 Maribor, tel./ faks: 062 222 641 i MURSKA SOBOTA d.o.o. Kocljeva ul. 14, Murska Sobota, tel.: 27 166 OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE TRGOVEC - Poslovodja prod. št. 2 *OGAŠOVCI ZA DOLOČEN ČAS 2 LET P°GOJI: 'končana V. stopnja izobrazbe, '2 leti delovnih izkušenj, " Pogovorno znanje nemškega jezika, "Poskusno delo 6 mesecev. Pr°šnjo z dokazili pošljite na zgornji naslov. Razpis velja do Zasedbe delovnega mesta. Priznanje se podeljuje za izjemne gospodarske dosežke v velikih in majhnih podjetjih. Merila za presojo upravičenosti do priznanja so podrobneje opredeljana v pravilih o pogojih in merilih za podeljevanje priznanj Območne gospodarske zbornice za Pomurje in so predvsem: trajnost dosežkov, poslovna uspešnost in finančni položaj gospodarske družbe, prispevek kandidatov k uveljavljanju gospodarske družbe na trgu, uvajanju inovacij, uporaba sodobne tehnologije, skrb za kadre in njihovo usposabljanje, razvojno-ra-ziskovalno delo in uvajanje informacijskega sistema, oblikovanje in izvajanje razvojnega programa, uvajanje novih rentabilnih programov, uvajanje programov CEOKA, prispevek kandidata pri izvajanju aktivnosti v okviru zborničnega programa. Predlog za podelitev priznanja lahko podajo podjetja in njihove oblike združevanja, organi občin in organi območne zbornice. Predlog lahko poda tudi komisija. Predlog mora biti podrobno obrazložen in dokumentiran v skladu s pravili o pogojih in merilih za podeljevanje priznanj Območne gospodarske zbornice za Pomurje. Predlog za podelitev priznanja Območne gospodarske zbornice za Pomurje pošljite najkasneje do 31. decembra 1997 na naslov: GZS - Območna gospodarska zbornica za Pomurje, Komisija za priznanja, 9000 Murska Sobota, Kocljeva 10/111. Pravila in morebitna pojasnila: na sedežu Območne gospodarske zbornice (telefon: 32 728, 32 751) Razpisni pogoji: 1. višja ali visoka izobrazba kmetijske ali ekonomsko-komercial-ne smeri, 2. 5 let delovnih izkušenj, 3. opravljen izpit iz fitomedicine. Prošnje sprejemamo do 15. 12. 1997 na naslov: Kmetijska zadruga Turnišče, Štefana Kovača 65, 9224 TURNIŠČE. Nastop dela po dogovoru. ZBIRANJE PONUDB ZA NADOMESTNA ZEMLJIŠČA PRI GRADNJI OBVOZNICE LENDAVE IN DOLGE VASI. Investitor obvoznice Lendave in Dolge vasi bo lastnikom zemljišč, prizadetim z gradnjo obvoznice, ponudil nadomestna zemljišča. V ta namen objavljamo zbiranje ponudb za kmetijska zemljišča vzdolž trase obvoznice, in sicer na območjih: k.o. Lendava in k.o. Dolga vas.. Interesenti, ki bi na navedenih območjih prodali zemljišča, naj pošljejo pisne ponudbe s ceno in podatki o zemljišču ter dokumentacijo (zemljiškoknjižni izpisek, lastninski podatki) na naslov: DARS, d. d., Einspilerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »ponudba nadomestnih zemljišč za obvoznico Lendava«. Ekonomika vojne in revolucije - v Sloveniji Civilna družba ^onomski preudarek o tako imeno- . no učinkovito organizirana, da prevzame ■ • --------------------------------- določene civilnodružbene pobude oziro- ma pomaga pri njihovem organiziranju, je bistveno zmanjšala organizacijske stroške. V razmerah družbene lastnine in neučinkovitega gospodarjenja je marsikdo uspel prevaliti del zasebnih stroškov svojega delovanja (telefon, računalnik, papir...) na organizacijo, v kateri je bil zaposlen, za svoje delovanje pa je lahko izrabil tudi del formalno sicer delovnega časa. Pomembno je bilo seveda tudi dejstvo, da so bili drugačni, bolj formalizirani in eksplicitni načini političnega organiziranja, ki bi sicer za posameznike predstavljali alternativno možnost delovanja, institucionalno onemogočeni. Kakšni pa so motivi ljudi, da se vključijo v delovanje civilne družbe? Po mnenju ameriškega ekonomista Gordona Tullocka na odločitev posameznika o sodelovanju v revoluciji in podobnih prevratniških dejavnostih vplivajo zgolj njegovi zasebni pričakovani stroški in nagrade, cilj, ki mu je delovanje posvečeno - se pravi javna dobrina, ki naj bi jo zagotovila “revolucija” -, pa pri tej odločitvi ne igra nobene vloga. Tullockov argument je, daje prispevek posameznika k uspehu “revolucije” tako majhen, da ga lahko zanemarimo. Toda mogoče je, da posamezniki svoj prispevek precenjujejo, in še posebej mogoče je, da so ga sistematično precenjevali prav v osemdesetih '.‘""lumsKi prcuusicK v ----------- (j.1 civilni družbi se skorajda mora ^i z ugotovitvijo, da je civilna druž-liji L °r smo j° P°znali recimo v Slove-koV' nec osemdesetih let, zelo neučin-|0 11 način organiziranja političnega de-l>r "ja ljudi. Sodelovanje je večinoma 'a |St°Vo|jno, posameznik in posamezni-a|j । ko le redko pričakujeta povračilo ti 0 nagrado za svoje delovanje, hkra-lj^a morata v svojo dejavnost vložiti ve-Pustega časa, pogosto pa tudi svoja fo $em zasebna sredstva (telefon za in-^"^"je, papir za tiskanje obvestil, sta-ipd^Pje in domačo shrambo za sestanke H9| Prostovoljnost delovanja, nefor-članstva in osredotočenje na C"?ezne probleme sami po sebi one-sorazmerno stabilne načine fi-k "anja, zlasti seveda pobiranje člana-nedemokratičnih družbah so (ije e le še večje. Nepripravljenost rne-h0(I ' da bi korektno poročali o civil-^"žbenih pobudah, ter neuzakonje-*%SV°bode govora in političnega zdru-k "ja še povečujejo stroške medseboj-"formiranja ljudi, ki bi bili pripra-Prispevati k uspehu določene po- 1^’ Pa tudi osebno tveganje, ki je zve-p s tovrstnim delovanjem. drugi strani pa je v osemdesetih ''h o&?staJal P°seben splet inštitucional-Ej, koliščin, ki je zmanjšal pomen opilile " Preudarkov o neučinkovitosti civi-^ružbe. Pripravljenost uradne mla-organizacije, ki je bila seveda del A '"e strukture in je bila temu primer- letih. Glavni razlog je neobstoj drugačnih možnosti delovanja, zaradi cesarje bila splošna politična apatija edina alter- nativa civilni družbi. To je samo po sebi pomenilo vsaj navidezno večji vpliv civilne družbe in posameznikov v njej, saj -razen tistega na oblasti - ni bilo konkurenčnih političnih programov, hkrati pa je posameznikovemu sodelovanju dajalo samosvoj “demonstracijski učinek”: posameznik je lahko svoj angažma razumel kot zgled, ki naj bi drugim odprl oči za spoznanje, da poleg samozaščitne brezbrižnosti obstajajo tudi drugačne možne politične drže. Po drugi strani pa je seveda tudi res, da je šlo v osemdesetih za prizadevanje za temeljno spremembo političnega in gospodarskega sistema, ne pa za kakšno parcialno politično ali pre-razdelitveno zahtevo, zato je bila tudi vrednost “javne dobrine”, ki naj bi jo zagotovila uspešnost teh prizadevanj, zelo visoka. Posebnega poudarka je vredno dejstvo, da so izračuni ključnih nosilcev določenega političnega podjetja bistveno drugačni od izračunov navadnega sodelujočega simpatizerja. V osemdesetih so bile najbolj izpostavljenim protagonistom dostopne neposredne zasebne nagrade - na primer rastoča možnost objavljanja v (nekaterih) medijih, nanje vezani dohodki in javni ugled, in to zaradi vzpona družbenih gibanj v Evropi nasploh pa tudi vse večje možnosti mednarodnih stikov. Prav tako je možnost ustrezne nagrade po morebitnem političnem uspehu za ključne nosilce bistveno večja kot za navadne “podporne člane”. Ob tem moramo upoštevati tudi posebno Janez Šušteršič dinamiko, kije nasploh značilna za oblikovanje različnih “mrež” ali “koalicij”: z vsakim novim podpornikom civilno-družbenih pobud se zmanjša tveganost takšnega delovanja, poveča pa verjetnost njegovega uspeha, in ko ta verjetnost prestopi določen prag, večina ljudi s političnimi ambicijami spozna, da je zadnji čas za skok na vlak, ki pelje uspešni postsocialistični politični karieri naproti. Demokratična politična ureditev opisane institucionalne okoliščine bistveno spremeni. Uveljavijo se politične stranke, ki so iz številnih razlogov neprimerno učinkovitejša oblika političnega organiziranja. Oprejo se lahko na stabilne notranje in sistemske vire financiranja (članarina, glavarina po poslancu ali glasu ipd.), vprašanja notranjega informiranja in organiziranja lahko rešijo mnogo učinkoviteje, svojim članom in aktivistom pa zagotovijo ustrezne spodbude oziroma nagrade. Omogočeno je tudi oblikovanje različnih formalno organiziranih interesnih skupin, ki se lahko oprejo bodisi na institucionalno podporo njihovemu delovanju (npr. sindikati) ali pa na finančno moč članstva (npr. različni lobiji). Delovanje posameznikov v civilni družbi sicer ni več povezano s političnim tveganjem, toda ohranijo se vsi drugi atributi neučinkovitosti, ki pomenijo zdaj zaradi alternativnih možnosti organiziranja političnih interesov in večje odprtosti medijev za različne pobude še toliko večjo slabost. Hkrati to tudi pomeni, da se pogoji, ki določajo indivi dualen izračun sodelujočih, spremenijo tako, da postane precenjevanje pomena lastnega prispevka manj verjetno. Tisti, ki jim je šlo za nagrade, so torej začeli s kariero demokratičnih strankarskih politikov, tisti, ki jim je morda res šlo za javno dobro, ki naj bi ga prinesla sprememba sistema, pa so bodisi ocenili, da je cilj dosežen, bodisi ugotovili, da je postal njihov individualni možni prispevek prek nestrankarskega delovanja zanemarljivo majhen, zato so se pač raje posvetili uresničevanju zasebnih (nepolitičnih) načrtov. Tako sta razmah civilne družbe v osemdesetih kot njen zaton v devetdesetih skupaj z izdajanjem oziroma pozabljanjem nekdanjih političnih idealov, ki si ga privoščijo mnogi njeni nekdanji nosilci, torej posledica istega dejstva - institucionalnih okoliščin, ki določajo spodbude in možnosti za politično delovanje posameznikov ter primerjalno učinkovitost različnih oblik tega delovanja. Čeprav so stranke in formalne interesne skupine učinkovitejša oblika političnega organiziranja kot prostovoljno civilnodružbeno delovanje, pa te zaradi svojih posebnih interesov ne zastopajo rade določenih skupin prebivalstvu ali določenih političnih zahiev m problemov. To dejstvo sicer odpira , rostor za delovanje civilne družbe v predstavniški demokraciji, a ie nebistveno vpliva na njegovo učinkovitost. Kolikor menimo, daje nestrankarsko politično delovanje ljudi zaželeno, bi morali torej razmisliti o dodatnih institucionalnih spodbudah zanj. Izjemno pomembni sta pri tem institucija referenduma in ljudske iniciative, ker dajeta izraženim zahtevam realen politični učinek, ter decentralizacija pristojnosti oblasti, ker so na lokalni ravni stroški neformalnega organiziranja manjši, neposredna prizadetost ljudi pa v številnih primerih večja. Prihodnjič: “Fenomen komunističnih reformatorjev” 28 vestnik, 4. december 1997 PLETILSTVO IVANIČ TRGOVINA S PLETENINAMI ODSLEJ TUDI V BTC-ju PONUJAMO VAM: - ŽENSKE IN MOŠKE PULOVERJE IZ UVOZA -ŽENSKE BLUZE -KRILA ŽE OD 990,00 SIT CENE ZELO UGODNE Odprto vsak delavnik od 9. do 18. ure. PRIPOROČAMO SE! B2 B2 B2 http://WWW.B2MB.S1 B2 B2 B2 Računalniški ^INTERNET5'5 v 15.12.-19.12. ob 8.00 do 11.15 TEČAJ B2. d. o. o., Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160 W0RD f. Windows 15.12. - 19.12. ob 16.0^do 19.15 Tečaj za začetnike motoma vozila TOVORNO VOZILO TAM 130 T 11 B, letnik 1984, nosilnosti 6 ton, alu keson, 6,20 x 2,40 m, s cerado, nove gume, reg. do 98/4, prodam. Tel.: 53 066. ml6216 21 910. m!6245 ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, iščemo za najem. Tel.:23 942.ml6248 GRADBENO PARCELO na Vaneči, na lepi lokaciji, prodam. Dill, d. o. o., tel.: 32 322. m 16252 TRADICIONALNI 20% DECEMBRSKI POPUST od 1 O. 12. do31. 12.’S7 za - opečne izdelke - montažne preklade in stropove - betonsko opeko OPTE PTUJ, ŽABJAK 1,2250 PTUJ tel.: 062 775 1 1 1 Odšel si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla. A v naših' srcih še živiš, čeravno leto dni v grobu spiš. Ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 2. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi brat Jože Žlebič iz Markovec 14 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi najdražji OPEL ASCONO 1,6, starejši letnik, prodam. Tel.: 59 310. m 16220 OPEL OMEGA 2,0 i GL . letnik 1992, in AUDI 80, letnik 1980, prodam. Pečarovci 48, tel.: 51 060. m 16226 HONDO CIVIC SEDAN, rdečo, letnik 1991, prvi lastnik. Zastavo 101, letnik 1989, na novo registrirano, prodam. Rogašovci 6, tel. 57171, 57 330. m!6234 OPEL KADETT 1,3 GLS, letnik 1986, kovinsko sive barve, prodam. Tel.: 21 757. ml6258 RENAULT 5, letnik 1986, registriran do junija 1998, rahlo karamboliran, prodam. Informacije Plečnikova 9. Krog, po 16. uri. m 16260 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Tel.: 22 397.ml6265 JUGO 45, letnik 1989, in FORD ESCORT 1,3 prodam. Tel.: 46 670. ml6275 FIAT PUNTO 75 SX, letnik 1995, in GOLF; letnik 1986, ugodno prodam. Dolnja Bistrica 18a, tel.: 71 286. ml6278 FORD SIERRA 1,6, letnik 1987, naprodaj. Tel.: 53 443. ml6283 OLDCIT, letnik 1991, prevoženih 39.000 km, registriran do oktobra 1998, dobro ohranjen, prodajo za 1.200 DEM. Tel.: 87 058. ml6289 CITROEN GS, registriran do aprila 1998, ugodno prodam. Tel.: 0609 636 622, zvečer, m 16297 PARCELO, primerno za gradnjo, v Martjancih prodam. Tel.: 37 882, popoldan. ml6257 INVESTITORJI, POZOR! Na Madžarskem, v središču Monoštra, na mejnem prehodu Rabaffizes, neposredno ob prihodnjem slovenskem konzulatu, je naprodaj 1.400 m2 velik trgovinski kompleks. Tel.: 003630 360 032. ml6281 VINOGRAD z novo zidanico v Dolini (Gara) in 200 litrov renskega rizlinga prodam. Tel.: 74 941. m 16282 SODOBNE POSLOVNE PROSTORE v centru Lendave, 420 m2, oddamo v najem. Poslovni prostori so namenjeni za mesarijo, okrepčevalnico in pisarne. Informacije dopoldan po tel.: 31 348.ml6286 DE FACTO - Zapiranje terjatev [možnost premostitvenega posojila] - Odkup terjatev in odkup čekov ■ Preverjanje plačilne sposobnosti podjetij ■ Posredovanje posojil pravnim osebam in s. p. - Posredovanje posojil posojilodajalcev • Posojila ob zastavi vrednostnih papirjev - Finančno svetovanje - Računovodstvo za d. o. o. In s. p. - Borzno posredovanje Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508 spalnico in dnevno sobo ter razne gospodinjske stroje, hladilnik, zamrzovalnik, pralni stroj, peči na trda goriva, bojlerje, prodamo. Tel.: 61 102. ml6261 ŽIVINSKO PRIKOLICO prodam. Tel.: 87 909. ml6285 DELNICE PID serije B G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 061 575 287. m 16293 delo Živali DVE KRAVI prodam. Trnje 77. ml6221 MLADIČE SIBIRSKIH HASKIJEV ugodno prodam. Tel.: 48 044. ml6251 BREJO TELICO 8 mesecev in molž- v ni stroj prodam. Tel.: 41 768. ml6263 PUJSKE prodam. Tišina 41, tel.: 46 374. ml6287 ŽREBIČKO z rodovnikom, staro 9 mesecev, prodam. Tel.: 062 732 354. ml6288 posesti TIARA, d. o. o. NEPREMIČNINE Slovenska ul. 39 9000 M. Sobota tel. št.: (069) 21 156 POSLOVNE PROSTORE (primerne tudi za trgovino) v središču M. Sobote dajejo v najem. ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Kocljevi 2 v M. Soboti, 48,50 m2, 55.000 DEM, prodam, plačilo možno do oktobra 1998, selitev po dogovoru. Tel.. 22 716. m 16206 TAKOJ VSELJIVO HIŠO, komfortno urejeno, v Černelavcih, z urejeno okolico in vrtom ugodno prodam. Černelavci, Slovenska 37. m 16218 NJIVO IN TRAVNIK, primerno za vinograd in sadovnjak ter počitniško hišico, prodam. Vaneča 65. m 16228 VINOGRAD, 350 trsov, laški-renski rizling, v Strehovcih, prodam. Tel.: kmetijska mehanizacija FERGUSON 530 (angleški) s koso prodam za 4.000 DEM in Ferguson 539 s kompresorjem, cca 1500 ur, prodam za 7000 DEM, kupim pa traktor TOMO VINKOVIČ s priključki za vinograd in rotacijsko koso, dobro ohranjeno. Tel. 31 474, zvečer. ml6235 BARIGELI za pobiranje sladkorne pese, enoredni, in sejalnico IMT, 15-redno, prodam. Tel. 48 054. ml6239 TRAKTOR IMT 539, letnik 1996, prodam. Tel.: 068 42 654. ml6242 VEČJI TRAKTOR kupijo, prodajo pa 2-3 tone suhe koruze in voz z gumijastimi kolesi ali enoosno prikolico, neprekucno. Tel.: 43 106. ml6243 TRAKTORJE STEYR 650, 760 in KOMBAJNE CLAAS DO 88 S in Mercator prodamo. Možnost menjave. Tel.: 0609 6?1 296. ml6249 CISTERNO, 2.200-litrsko, prodam. Tel.: 46 153. ml6256 NAKLADALKO SIP, do 13 ccm, kupijo. Tel.: 82 041, zvečer. ml6279 VISOKOTLAČNO BALIRKO, zelo lepo ohranjeno, kupim. Tel.: 47 429. m!6298 kmetijski pridelki JEDILNI KROMPIR kupujemo. Tel.: 062 211 139. ml6224 SEME BUČ GOLIC odkupujemo po 400 SIT in zamenjujemo. Tel.: 82 441. ml6241 SUHO LUŠČENO KORUZO prodam. Tel.: 82 952. m 16290 razno KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, 100 1, TRAKTORSKE SNEŽNE VERIGE vseh dimenzij v karo izvedbi prodam. Tel.: 57 350. m!6240 VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 090 49 69 PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE - TAROT 090 49 OS 1min 156 sit NON STOP VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 02 1 min 1 56 sit NON STOP Zagrebi, kar bilo je in zdaj proč je. Sprhneti mora vse, kar se rodi, vzcveteti more znova iz prsti samo, če v njeno vrne se naročje. (A. Gradnik) nov, 50.000 SIT, prodam. Tel.: 31 228. ml6215 RABLJENO ETAŽNO CENTRALNO KURJAVO, 25 KW, kompletno (peč, rezervoar, gorilnik, avtomatika, radiatorji), prodam. Tel.: 77 128. ml6223 AVTOPRIKOLICO prodam. Tel.: 46 572, Petanjci 76. ml6225 MURINE DELNICE odkupujem. Cena 100 SIT. Tel.: 42 238. m!6229 GARAŽNA VRATA, hrastova, prodam. Tel.: 28 128. ml6230 HLODOVINO iglavcev, listavcev in sadnega drevja odkupujemo. Les odkupimo tudi na panju. Tel.: 062 301 016. ml6231 JELŠEVA DRVA prodam. Bratonci, tel.: 42 083. ml6232 DELNICE Kerne Puconci, Pomgra-da, Gorenja, Radenske in Telekoma odkupujemo. Tel.: 61 363. m 16233 ELEMENTE POHIŠTVA za dnevno sobo ugodno prodam. Tel. 21 490, ml6236 OTROŠKO POSTELJO, zibelko, stajico, otroški voziček (za sedeti), otroški avtosedež, ugodno prodam. Tel.: 65 317. ml6250 Preklicujem veljavnost HK št. 250837, izdane pri HKS Panonke M. Sobota, Jože Marič, M. Črnci 20. ml6255 BARVNI TELEVIZOR, na daljinsko upravljanje, prodam. Tel.: 46 525. ml6259 MOBITEL Benefon in traktor IMT 558 prodam. Tel.: 57 193. ml6264 30 % ZNIŽANJE cen palčkov, vodometov in okrasnih kipov. Tel.. 062 731 259. ml6273 RAZNO POHIŠTVO za kuhinjo. ZIDARJE, TESARJE IN KERAMI-ČARJA zaposlim. Možnost bivanja v Mariboru. Tel.: 041 684 637. ml6161 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi zaposlimo. Tel.: 70 143 ali G. Bistrica 84. m 16222 POOBLAŠČENI SERVIS MOTORNIH VOZIL zaposli samostojnega avtomehanika. Tel.: 65 830 ali 65 137. m!6253 ENKRATNA PRILOŽNOST! Bliž-nica do pokojnine z nekajletnim dodatnim delom. Tel.: 27 817, po 15. uri. m 16268 PONUJAM DODATNO DELO in zaslužek. Rumpf Karl, Neudorf 2a, 8410 Wildon, Avstrija, m 16271 NATAKARICO ali dekle za delo v strežbi v bistroju iščem. Hrana in stanovanje zagotovljena. Informacije po tel.: 063 34 875. ml6277 ZAPOSLIMO 10 agentov s poslovnimi in drugimi vezami na Madžarskem (Budimpešta in večja mesta). Pogoji: najmanj srednješolska izobrazba, pogovorni jezik slovenski in madžarski, izpit, avto, telefon. OD 1000 DEM in več + potni stroški. Ponudbe pošljite do 11. 12. na naslov Cosmos, d. o. o., Na zelenici 2, 3000 Celje, m 16299 storitve INŠTALACIJE CENTRALNE KURJAVE IN VODOVODA - predelave in popravila vam kakovostno opravi »Instalaterstvo« Beltinci, tel.: 42 873. m 16005 ANTENE z montažo, satelitske od 31.900, zemeljske 16.800, dodelava POP TV, Kanal A, VIVA, Madžarska 2. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. m!6023 Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. V SPOMIN Boleč je spomin na 2. december, ko je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Janez Frčko od Sv. Jurija Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi in te pogrešamo ZAHVALA V 75. letu nas je tiho zapustil dragi mož in oče Martin Vučko z Gornje Bistrice 186 Ob boleči izgubi dobrega moža in skrbnega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih časih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše in ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. kaplanu Kranjcu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Štefanu Žižku za lepe poslovilne besede in pogrebništvu Senica. G. Bistrica, 25. 11. 1997 Globoko žalujoči: žena Ana, sin Anton in hčerka Anica Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja bolezen je bila močnejša ' od življenja. ZAHVALA V 59. letu nas je zapustil dragi m°z’ oče, dedek, brat in tast Alojz Ciglar s Petanjec 58 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 111 znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Kampuš za pogrebne storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Petanjci, 27. 11. 1997 Žalujoči vsi njegovi Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pa pusta, sama tam stoji-Oh, kako boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni- N 85. letu nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila na draga mama, stara mama, babica in prababica Marija Flisar roj. Škrilec iz Gradišča 50 V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam poma®^ jn najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje ter darovali c sveče. vcem za Iskrena hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred. Pe odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi- jevn6 Zahvala velja tudi g. Evgenu Flegarju, predstavniku skupnosti Tišina, za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ustnik, 4. december 1997 29 5. decembra minevajo tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi V SPOMIN V 71. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in tast ZAHVALA 1. decembra sta minili dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat ter sorodnik Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN I Anton Bokan s Cankove Hvala vsem, ki se ga radi spominjate. Tvoji najdražji Martin Horvat Hladna zemlja te obdaja, rož neštetih grob krasi, dih v prsih nam zastaja, v srcih pa zelo boli. V SPOMIN 29. novembra sta minili dve žalostni leti, ko nam je smrt odvzela dragega moža, očeta, brata in sorodnika Antona Časarja iz Domanjševec 83 Praznina na domu in v srcih ostaja nezapolnjena, kajti vse svoje življenje je posvetil našemu domu in nam. Na skupno Potovanje z njim nas bodo vedno spominjala dela njegovih rok. Njegovi dragi: žena Jožica, sinova Dejan in Simon, hčerka Aleksandra in drugo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama in stara mama Terezija Meolic roj. Ciglar iz Bakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji ob slovesu izkazali ' spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in sveče ter izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospe Vidi za poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskonAto dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA - SPOMIN 3. novembra je v 62. letu starosti prenehalo utripati od . bolečin utrujeno plemenito srce moža, očeta, dedija in tasta I Jožeta Varga upokojenega elektrikarja iz Murske Sobote ^krena hvala prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem 2a izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane vence, šopke, sveče in dobrodelne namene ter tako številno spremstvo na njegovi poslednji poti k večnemu počitku. ^Vala g. duhovniku za pogrebni obred ter pevcem cerkvenega 'b še posebej upokojenega pevskega zbora za čutno odpete žalostinke. Srčna hvala zdravnikom in osebju intenzivne nege na Sfernem oddelku soboške bolnišnice za lajšanje bolečin in trud, da bi ga ohranili pri življenju. posebej hvala prijateljem - govornikom za ganljivo izbrane ^sede slovesa, s katerimi so orisali kratko, vendar bogato življenjsko pot našega Jožija. M. Sobota, 3. decembra 1997 bomo te pozabili: žena Greta, sin Jože, snaha Simona in tvoja vnukinja Nikica s Hotize 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Lepa hvala župnikoma g. Viljemu Kovaču in g. Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Kolariču za odigrano Tišino in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njegovi Ernest Pozman iz Sotine Tvoje pridne roke, dobro in plemenito srce so naš ponos in lep spomin nate. Vedno s teboj ■ vsi tvoji najdražji ZAHVALA V 66. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustila moja draga žena, sestra, teta, botra in sorodnica Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, smrt je bila močnejša od življenja. Fanika Farič iz Vrbišča 19 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo med težko boleznijo obiskovali in lajšali njeno trpljenje. Posebna zahvala velja dobri sosedi Danici, ki ji je stala ob strani ob kateremkoli času. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali prelepo cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje in pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu Alojzu Benkoviču za prelepo slovo, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Železarne Štore, godbeniku za odigrano Tišino ter zdravstvenemu osebju za zdravljenje in lajšanje bolečin. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: mož Janči, brata z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, sestra in svakinja Josipina Gjura roj. Žolgar upokojena učiteljica iz Melincev 82 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno Maroševim, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim nekdanjim sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše in v druge namene. Prisrčna hvala medicinskemu osebju ZP Beltinci, posebno dr. Gomboc - Horvatovi. Hvala g. kaplanu in g. Martinu Marošu za pogrebni obred in izrečene besede slovesa. Prav tako prisrčna hvala g. Andreju Zadravcu, Ivanu Hirciju,. ravnatelju OŠ Beltinci, in Mariji Maučec, ki so jo poznali in z' njo delili dobro in slabo ter se od nje poslovili ob odprtem grobu. Hvala pogrebništvu Jurič iz Beltincev za opravljene storitve. Vsem še enkrat - Bog plačaj! Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 10. novembra je minilo 13 let, odkar nas je zapustil dragi oče, dedek, tast, brat in svak Ivan Gjura iz Melincev 82 Hvala vsem, ki se ga še spominjate in z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižgete svečko spomina. Vsi njegovi Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 3. decembra so minila štiri žalostna leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric Jože Bokan z Jesenic rojen v Rogašovcih Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečke. Žena Jožica ter hčerki Anica in Majda z družinama ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila dobra mama, babica in prabica Kristina Skrlec iz Banovec 24 Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala internemu oddelku bolnišnic.e v Murski Soboti ter patronažnim sestram iz zdravstvenega doma Ljutomer, posebno sestri Nadi in zdravnici Ljubici Gašparac za nesebično pomoč. Hvala lepa gospodu za cerkveni obred, pevkam za odpete žalostinke, gospodu Rožmariču za odigrano Tišino in gospodu Novaku za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Usoda kruta, kaj storila si, sredi mrzle jesenske noči, ko cvet mladosti umorila si, najdražjega nam vzela si. ZAHVALA Tragično in nepričakovano nas je mnogo prezgodaj v komaj 21. letu zapustil naš najdražji sin, brat, bratranec in nečak Kristijan Filo iz Budinec 19 Ob tej težki izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem, prijateljem, sošolcem, mladincem ter dobrim sosedom, posebno družinam Slankovič, Bedič in Cor, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, govornikoma g. Lanjščaku in Bojanu za poslovilne besede, GD Budinci in drugim gasilskim društvom ter g. Škerlaku za odigrano Tišino. Hvala kolektivu Edelfurnierja iz Markišavec in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji 30 vestnik, 4. december 19^', J -------------------“M OBČINA TURNIŠČE, Štefana Kovača 73 Odbor za gospodarstvo objavlja RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER Subvencionirane obrestne mere od posojil za kreditiranje gospodarskih dejavnosti na območju Občine Turnišče. 1. Namen ukrepa Regresiranje dela obresti za najeta investicijska posojila gospodarskih dejavnosti, in sicer: • ustanavljanje majhnih podjetij in obratovalnic samostojnih podjetnikov; • uvajanje sodobnih in energijsko varčnih ter okolju prijaznih tehnologij; • pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v podjetništvu; • deficitarne storitvene dejavnosti; • kmetijske dejavnosti in dopolnilne kmetijske programe (pridelava, predelava); • nova delovna mesta oziroma samozaposlitve. Prednost pri regresiranju obrestne mere bodo imeli prosilci, katerih projekti poleg pogojev, ki jih zahteva banka, izpolnjujejo še večino tehle kriterijev: • sovpadanje projekta z občinskimi razvojnimi usmeritvami; • nove zaposlitve; • uvajanje sodobnih energijsko varčnih in okolju prijaznih tehnologij. 2. Za subvencionirano obrestno mero lahko zaprosijo pravne in fizične osebe, ki investirajo na območju občine Turnišče, in sicer: • gospodarske družbe, ki so v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS št. 30/93, 29/94, 82/94) uvrščena med majhna podjetja; • samostojni podjetniki posamezniki; • fizične osebe, ki opravljajo "kmetijsko dejavnost; • razen uporabnikov, ki že koristijo bonitete iz naslova subvencioniranih obrestnih mer, razen v primeru novih projektov. 3. Pogoji za pridobitev sredstev regresa: • sklenjena kreditna pogodba s finančno ogra-nizacijo v letu 1997; • maksimalna višina priznanega posojila znaša največ 3,000. 000,00 SIT. Regresira se realna obrestna mera ®, vendar največ do višine 6 % letno. Obračun obresti se izvede na konformni način od zneska kredita. Osnova za obračun je določena v zaporedni točki 3 alinea 2. 4. Način vlaganja zahtevkov: • veljavno sklenjeno pogodbo in obračun plačanih obresti do finančne organizacije oz. kreditodajalca; • fotokopijo vpisa v sodni register za družbe ali fotokopijo priglasitvenega lista RUJP-a za samostojne podjetnike; • amortizacijski načrt; • mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe v primeru kmetijskih dejavnosti; • dokazilo o boniteti (BON-3) ali bilanco stanja in bilanco uspeha družbe, zadnja davčna napoved in potrdilo o plačanih davkih in prispevkih za samostojne podjetnike in potrdilo o plačanih davkih za kmetovalce. Prošnja za subvencioniranje obrestne mere za gospodarske dejavnosti se naslovi na: OBČINA TURNIŠČE, Štefana Kovača 73, 9224 Turnišče, z oznako »Prijava na razpis - GD ’97«. 5. Trajanje razpisa Na razpis se prosilci prijavijo do ’15. decembra 1997 oziroma do izrabe proračunskih sredstev, namenjenih za subvencioniranje obrestnih mer za leto 1997. Obravnavale se bodo samo popolne vloge. IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ Knauf- 84 339,84 356 KARBA, mge., Ljutomer CenteR OBIŠČITE NAS! DOSLEJ NAJVEČJA TRGOVINA ZA OTROKE V AVSTRIJSKI RADGONI V NOVIH PROSTORIH NASPROTI CERKVE oz. POLEG LIBRA. izposojevalnica poročnih in slovesnih oblek, poročni servis SAOP Nova Gorica Tel.: 065 27 760 E-mail: komerciala@saop.si SERVIS, POPRAVILO in PRODAJA TEHTNIC Dušan Štrakl Ul. ob kanalu 22, Murska Sobota, tel,/ faks: (069132 486 TUROPOUE d.o.o. gl. Zorana Velnarja 13.9000 Murska Sobola. tel.: 26 580 STIHL »ROŽA« ZVER velika izbira in ugodne cene Kmečka 4. Beltinci, tel.: (069) 41 542 Dvostavno samo 9.900 SIT KROVSTVOM Branko BELEC Cvetkova 23, M. Sobota tel-, in faks: (069) 31 355 mobitel: 0609 643 851 POSTANITE DOBER VOZNIK AVTO DE tel.: 22 364, 63 100, 87 873, 42 443 NOVOST: prodaja vgradnih omar, izdelava po meri 1390 SIT 800 SIT 3750 SIT 850 SIT 1990 SIT SAOP Maribor Tel.: 062 3000 350 Faks: 062 3000 351 SAOP Ljubljana Tel.: 061 123 62 90 Faks: 061 123 62 95 knjigovodstvo po Programi delujejo v okoljih DOS in Windows Na voljo imamo najnoveše različice drugih poslovnih programov za majhna, srednja in velika podjetja ter obrtnike in ustanove: obračun plač, blagajniško poslovanje, osnovna sredstva, glavna knjiga s saldakonti, primerjalne bilance, trgovinsko poslovanje, programe za proizvodnjo, tehnične programe za gradbenike, enostavno knjigovodstvo in druge programe... Cena 9.900 SIT velja za vse poizkusne programe, ki delajo brez omejitev eno leto. Predstavništva: za Štajersko in Pomurje: IPC Corporation d.o.o. Murska Sobota Tel.: 069 31 217 za Celje in okolico: Tomaž Urlep, s.p. Rečica ob Savinji Tel.: 063 833-050 Mbt.: 0609 650-015 rTESARSTVO- OPRAVLJAMO VSA TESARSKA IN KROVSKA DELA - polagamo ladijski pod, stropne in talne obloge in vse drugo. mazoa Mohor 9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830 NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO MIKLAVŽ IN DEDEK MRAZ KUPUJETA PRI NAS Trg. RUGELJ »BARBIE« Trg. »BEAR« Gederovska 11, Černelavci Ul. Št. Kovača 28, M. Sobota tel.: 32 920 tel.: 28 290 VELIKA IZBIRA IGRAČ: BARBIE, LEGO, BABY BORN, avtomobilčki na daljinsko vodenje že od 990 SIT, dojenčki, razne igrice, kocke za najmlajše... ZELO UGODNO: otroške bombažne trenirke že od spodnji deli otroških trenirk že od podložene hlače iz džinsa otroški puloverji že od SNEŽKE ŽE OD otroške zimske jope že od 3500 SIT OTROŠKI SMUČARSKI KOMBINEZONI ŽE OD 3580 sit VELIKA IZBIRA ŠALOV, KAPIC, ROKAVIC, BODIJEV, NOGAVIC SINDIKATI POZOR! VAŠ MIKLAVŽ IN DEDEK MRAZ IMATA 10 % POPUSTA. ‘BOŽANOVIČ i Trgovsko in proizvodno podjetje MURSKA SOBOTA d.o.o. Klavniitca 9, 9000 Murska Sobota Tol.O69/22-987;Fax. 22-906 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA VODOVOD IN CENTRALNO .. OGREVANJE TER MONTA^ KURILNO OLJE, PREMOČ Ugodne cene in možnosti plačila! -KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 2«" šola TA Kurilno olje! • gotovinsko plačilo in plačilo s kartico MAGNA • obročno plačilo pri nakupu nad 1000 litrov • možnost plačila ob dostavi • brezplačni prevoz SKLADIŠČE Murska Sobota, telefon 069/37-560. k, 4. december 1997 tl apovednik iPONA IZARSKO K O V J E Akcijska prodaja kuhinjskih delovnih Piritov ■ zadekoči meter boste odšteli samo $399 tolarjev +10% p. d. ' Wa velja ob nakupu cele plošče m) * §nakih barvah so na voljo tudi okrasne letve, stenske obloge, servi-sneper mizne plošče (v zalogi 16 POHIŠTVENO OKOVJE vodita za predale, vodila drsnih vrat, obfltalniki, pohištveni ročaji, ku-hinjske nape (tudi vgradne), odmič-spone, ravne že od 66,00 SIT + 20% p. d.. »TAvbno okovje i Najfsčja izbira medeninastih, kromi-ranffln eluksiranih kljuk za okna in W v Pomurju (več kot 50 vrst), ^bninaste kljuke z zaščito, že od ^2,00 SIT ob gotovinskem plačilu. V aiogi tudi varnostne ključavnice s kljuko. ' griindrični vložki za vhodna vrata t^d 735,00 SIT + 10%, ' ^drični vložki z varnostno karti-Q%že od 2.500,00 SIT + 10 %. Posebne ugodnosti! Obiščite nas v Panonski ulici 6 v Mihcih vsak delavnik od 7.30 do '340 ter od 14.00 do 17.30, ob so^ah od 8.00 do 12.00. Wmi: (069) 41 469 Mobitel: 0609 627 753 Delimo vstopnice za kino V filmu L. A. Zaupno igrajo Kevin Spacey, Kim Ba-singer, Danny de Vito, Russell Crowe, David Stra-thairn in Guy Pearce. Med številnimi odgovori so bili vsi pravilni, naš žreb pa je izbral Tino Aiken Vinkovič, Bratonci 58, 9231 Beltinci, ki bo dobila vstopnico za brezplačen ogled filma po lastni izbiri. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Režiser ameriške grozljivke Krik je Wes Craven, ki je v osemdesetih letih zaslovel s kultno grozljivko, po kateri je bilo nato posnetih še več nadaljevanj. Kakšen je naslov tistega filma? Odgovor:--------------------------------- Kupon št. 38 Odgovore pošljite do 9. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kino Park Murska Sobota Danes in jutri ob 19. uri si lahko ogledate ameriško grozljivko Krik, v četrtek, 4. decembra, ob 1 7., v petek, 5. decembra, ob 17., v soboto, 6. decembra, ter v nedeljo, 7. decembra, ob 17. in 19. uri pa ameriško komedijo George iz džungle. Kino Gornja Radgona Ob koncu tedna si boste lahko ogledali dva filma, in sicer se bo ameriška akcijska srhljivka Brez obraza vrtela v petek, 5. decembra, ob 19., v soboto, 6. decembra, ob 19.30, v nedeljo, 7. decembra, ob 17.30, in v ponedeljek, 8. decembra, ob 20. uri, ameriško ljubezensko komedijo Okus po Minnesoti pa v petek ob 21., v soboto ob 17.30, v nedeljo ob 19.30 in v ponedeljek ob . 17.30. kulturni koledar GLEDALIŠČE DOLINA (Pri Lendavi): V soboto, 6. decembra, ob 18. uri bo v vaškem domu znanstvenofantastična komedija Čudežni kamen. Predstavo je pripravila gledališka skupina La Luna. OTVORITVE: MURSKA SOBOTA: V petek, 5. decembra, bo v predprostoru grajske dvorane ob 19. uri otvoritev razstave Geze Kocona. PRIREDITVE MURSKA SOBOTAV: petek, 5.decembra, ob 10. uri bo v gledališki dvorani soboškega gradu slavnost ob 3O-letnici bralne značke. PETIŠOVCI: V soboto, 6. decembra, ob 16. uri bo v gasilskem domu prireditev ob 15-letnici ustanovitve petišovskega kulturnega društva Jozsefa Horvatha. Sodelujejo domače kulturne skupin in iz tujine. MURSKA SOBOTA: V nedeljo, 7. decembra, bo v evangeličanski cerkvi posebna božja služba za paraplegike. Nastopil bo tudi ženski pevski zbor osnovne šole III, v kulturnem programu pa bodo sodelovali tudi otroci in mladina. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji zavarovalnice Triglav je na ogled razstava likovnih del slikarske kolonije, na kateri so sodelovali Martina Fajt, Apo- lonija Simon, Črtomir Frelih, Marjan Gumilar, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, Zmago Jeraj, Janez Knez, Franc Mesarič, Franc No-vinc in Vladimir Potočnik. Kolonijo je organiziralo Slovensko protestantsko društvo Primoža Trubarja, umetiški vodja je bil Nikolaj Beer - Miki. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena Stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10, do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a si lahko ogledate razstavo Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar Fran Levstik, in sicer ob 110, obletnici njegove smrti. Na ogled bo do 13. decembra. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate likovno razstavo akademskega kiparja Matjaža Počivavška in akademsmkega slikarja Iva Prinčiča. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskem gradu si lahko ogledate razstavo 25. mednarodne likovne kolonije. Na ogled je do konca decembra. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo likovnih del Evgena Titana Nemir v naravi in družbi. Razstava bo odprta do 12. decembra. MORAVSKE TOPLICE: V razstavni dvorani mora-vskotopliške občine so lahko ogledate razstavo likovnih del Štefana in Sandija Červeka. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo MATIČNI URAD TURNIŠČE: Mario Trikič, strojnik, iz Banjaluke 'n Anita Matjašec, komercialna tehnica, iz Gomilice; Filip žličko, čevljar, iz Turnišča in Sonja Zadravec, natakarica, iz Strehovec Vestnik vam čestita! Kino Ljutomer V soboto, 6. decembra, ob 19.30, in v nedeljo, 7. decembra, ob 15.15, 17.15 in 19.30 je na sporedu ameriška komedija Bean. CZ) LADA CENTER JAGODIC 31 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 SAMARA 11.290 DEM NIVA od 15.910 DEM KARAVAN od 12.330 DEM 16% ‘POPUST S8 JELOVICA Lesna industrija,d.d., ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261 prodajna mesta: MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel./fax:(069)22-921 Diskont Univerzal, KRIŽEVCI/LJUTOMER DELAVEC BREZ POKLICA DELA NA STROJU ZA PLASTIČNO EMBALAŽO; nedoločen čas; ostali pogoji: ROČNE SPRETNOSTI, TOČNO PRIHAJANJE NA DELO, UREJENOST; do 05.12.97; BAŠIČ SLOBODAN S. P. EUROPLAST-PAK, BAKOVCI, OB MURI 13, MURSKA SOBOTA POMOŽNI OBLIKOVALEC PLOČEVINE STRUGAR; določen čas 10 mes.; do 05.12.97; LKC D. O. O., VELIKA POLANA , VELIKA POLANA; št. del. mest: 10 MONTER OGREVALNIH NAPRAV PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 05.12.97; POMURKA MESNA INDUSTRIJA D. O. O. V STEČAJU, PANONSKA ULICA 1 1, MURSKA SOBOTA AVTOMEHANIK PRIPRAVNIK-AVTOMEHANIK; določen čas 6 mes.; do 05.12.97; AVTOBUSNI PROMET D. O. O., BAKOVSKA ULICA 29A, MURSKA SOBOTA ŠIVILJA ŠIVILJA USNJENE GALANTERIJE; določen čas 3 mes.; do 05.12.97; VOLF ŠTEFAN S. P. PIARTIC -PROIZVODNJA USNJENE GALANTERIJE, KOBILJE 13A, DOBROVNIK- DOBRONAK; št. del. mest: 3 PRODAJALEC PRODAJALEC - POSLOVODJA; nedoločen čas; ostali pogoji: Z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI V TRGOVINI S KMETIJSKIM IN GRADBENIM MATERIALOM; do 05.12.97; TILIA D. O. O., BUČEČOVCI 8, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU PRODAJALEC - NATAKAR; določen čas 1 mes.; do 09.12.97; K S M PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje _________________________Izobrazba___________________ __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1111 1 1 3 27 ADRIJANCI D. O. O., ADRIJANCI 55, PETROVCI KUHAR KUHAR; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik -govorno, slovenski jezik - govorno; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK ALI DELAVEC; do 05.12.97; GOM-BOS GEZA S. P. GOSTILNA LOVEC, PETIŠOVCI, LENDAVSKA 12A, LENDAVA - LENDVA KUHAR; določen čas 3 mes.; Družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - pisno, madžarski jezik - pisno; do 05.12.97; TOTIVAN ROBERT S. P. OKREPČEVALNICA PIRI, PARTIZANSKA 23, LENDAVA -LENDVA NATAKAR NATAKAR; določen čas 3 mes.; do 05.12.97; SLANA EMA S. P. KAVA BAR NABUCCO - FOTOKOPIRNI-CA SLANA, PARTIZANSKA CESTA 27, GORNJA RADGONA NATAKAR; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno, slovenski jezik - govorno; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK ALI DELAVEC; do 05.12.97; GOMBOS GEZA S. P. GOSTILNA LOVEC, PETIŠOVCI, LENDAVSKA 12A, LENDAVA -LENDVA EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATIVNO-UPRAVNI DELAVEC; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC, SREDNJA ALI VIŠJA EKONOMSKA, UPRAVNA ALI PRAVNA ŠOLA, SPOZNANJE NA FINANCE, BLAGAJNO IDR.; do 05.12.97; MESTNA ČETRT CENTER, KOCLJEVA ULICA 4, MURSKA SOBOTA EKONOMIST PRIPRAVNIK; določen čas 9 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; do 05.12.97; MURA D. D. PROIZVODNJA OBLAČIL, PLESE 2, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI VETERINAR VETERINAR; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Wordstar - urejevalnik besedil; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, ZAŽELJEN STROK. IZPIT; do 06.12.97; ŠANTL, VETERINARSKA AMBULANTA D. O. O., BOLEHNEČICI 40 VIDEM OB SCAVNICI PROFESOR GEOGRAFIJE UČITELJ GEOGRAFIJE; nedoločen cas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 12.12.97; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI BIBLIOTEKAR KNJIŽNIČAR; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: VVin-dows; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN; do 05.12.97; GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA, PREŠERNOVA ULICA 34, LJUTOMER V soboto, 6. 12. 1997, Vos vabimo v Mursko Soboto na tradicionalno MIKLOŠOVO SENJ E • okrog 400 prodajalcev zagotavlja pestro ponudbo •sejemski prostor bo v središču mesta (Slovenska ulica, Trg zmage, Zvezna ulica in parkirišče pri Kulturnem domu) • ob 1 1.00 prihod Miklavža • nastop narodnozabavnega ansambla Štajerski potepuhi • nastop soboškega pihalnega orkestra • Sobočane prosimo, da se na sejem odpravijo peš KOMUNALA, d. o. o., Murska Sobota in TURISTIČNO DRUŠTVO M. SOBOTA Zadnja stran Pred vse več kraji »naletimo« ne le na klasične obcestne table, s katerih je razvidno, kam nas vodi pot, ampak tudi videvamo različno oblikovane in izdelane table dobrodošlice. Na pobudo Antona Belca so ob cesti, ki vodi v vinogradniško območje Filovec, postavili tole tablo, katere slogan naj bi nas prepričal, da je Filovski gaj naš raj. V preteklih dneh, ko je mošt postajal vino, je bil res marsikdo v »raju«, dasiravno ni bil - v filo-vskem gaju. - Fotografija: J. Žerdin V dvoje je lepše 21-letna Anita Matjašec, po poklicu komercialna tehnica, živi in dela v Nemčiji, vendar je močno navezana na Gomilico - kraj, od koder so njeni starši. Gre za zelo živahno dekle in kar nekaj domačih fantov je na tihem upalo, da jo bo popeljalo pred oltar. Upanje je eno, pogum pa drugo! Pogum pa je zbral 28-Ietni Mario Trikič, bosanski Hrvat, po poklicu strojnik, ki je svojčas stanoval v Banjaluki, v Zagrebu, potem pa je prišla vojna in se je umaknil k babici v Nemčijo. Tam je srečal lepo Anito iz Slovenije. Nad Slovenkami pa se naši slovanski sosedje še posebno navdušujejo. Predlagal ji je, da bi »skupaj hodila« in Anita je bila za to. Še več: po krajšem koruzništvu sta se odločila, da zvezo formalno potrdita s poroko. Pripeljala sta se torej v Gomilico, se lepo opravila (enako so storili tudi priče in svatje) in že so okrašeni avtomobili drveli na matični urad v Turnišče, kjer sta se Anita in Mario civilno poročila. Gostija je bila v gostišču v Nedelici in nanjo je prišlo kakih 100 svatov. Pa ne le Anitinih, ampak tudi kakih 35 Mariovih. Pač svojci in prijatelji iz hrvaških Vinkovec in tudi iz Nemčije. Pili, jedli in plesali so daleč v noč, celo do jutra. Potem si je bilo treba odpočiti in nato sta se mladoporočenca odpeljala na krajše poročno potovanje v kraje ob Jadranskem morju, nato pa se vrnila v Nemčijo. Kaj pa fotografiranje? Posnetek je nastal, ko še ni bilo hladno in je nevesta lahko pokazala, kaj ima pod poročno obleko - podvezico! - Š. S., fotografija: F. Vitez ZADRUŽNA BLAGOVNA HIŠA Kocljeva 16, Murska Sobota AKCIJSKA PRODAJA od 6. decembra dalje do 40 % popusta - filtrirni stroji za vino - motorne kosilnice in škropilnice - PVC-galanterija - gorska kolesa - cvetje ... Menjalniški teč Pomurske banke 2. 12. 1997 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 2. 12. 1997 od 00. ure dalje. 1 Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.342,4074 1.327,00 1.344,00 Francija 100- 2.823,0232 2.763,20 2.826,90 Nemčija 100 9.446,9202 9.340,00 9.460,00 Italija 100 9,6434 9,34 9,66 Švica 100 11.713,2364 11.464,90 11.729,50 ZDA 1 167,7112 165,00 167,90 Obrestne mere od 1. decembra 1997 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za december je 0,8 % mesečno, oz. 9,84 % letno. Sredstva na vpogled Nominalna letna obrestna mera Hranilne vloge .....................1,00% Tekoči računi ......................1,00% Žiro računi ....................... 0,50% Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Obrestna mera .......Skupna letna obr. mera Od 31 do 90 dni od TOM + 3,2% do TOM + 4% .... 13,35% do 14,23% Od 91 do 120 dni od TOM + 4% do TOM + 4,4% ....14,23% do 14,67 % 0d121 do180dni od TOM + 4,1% do TOM + 4,5 % 14,34% do 14,78% Nad 6 mesecev od TOM + 4,7% do TOM + 4,9%... 15,00% do 15,22% Na 181 dni TOM + 5%...................... 15,33% Nad 9 mesecev od TOM + 4,9% do TOM + 5% ........ 15,22% do 15,33% Depozit z valutno klavzulo Rok vezave_______________Letna obrestna mera ___________________ Na 12 mesecev .... Val. ki. + 5,47% do 5,79% Depozit s premijo Rok vezave Letna obrestna 'mera Na 12 mesecev.....TOM + 5,68% do 6,00% pomurska banka Pomurska banka d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke । j Svetovalec za promet G . soboški policiji Marjan HU vat je te dni umaknil vi® ! svoje voznike z intenzivne!; ’ j treninga na Gabrovi prom«; J j ni pisti v Tilošu, saj bo ta® | ’ teh dneh tekmovanje v n pihovanju balonov, ki bo p ' prava na naslednje svetor i no balonarsko prvenstva Pokrovitelja pihanja bos:' Rudi Cipot - Jack in 1 Regvart - Pack. ' o *** Veliki finačni boss - računi / vodja ŽVZ-ja in manedže%^s4 stnega računovodskega po-. djetja Zveza pluga in meč# Štefan Vrečič - Potujoči#." po ekskurziji na prvensti-f-oračev v Avstraliji in sajet -koruze v lowi v ZDA te končal šolanje za revizotf^ ki ga je nevede plačal^m^ Slavič, v zadnjem času M znan po medalji zlata B ' linka. Jesensko-zimski dnevi so ponavadi tudi čas majhnih in velikih sejmov, takšnih ali drugačnih. Eden takšnih je tudi tako imenovano Andrejevo senje pri Gradu, ki ga že tradicionalno organizirajo na ulici, ki se vije od gostilne Ropoša proti gradu. Največ ljudi se je sicer zbralo v kapelici na dopoldanski maši in na prireditvi vadi veliko običajnega kiča in krame, so pa takšni sejmi dobra generalka za največje - Miklošovo -senje, ki bo ob koncu tega tedna v Mursko Soboto privabilo ogromno ljudi. TOMO KOLEŠ fotografija: JURE ZAUNEKER Potem ko je Milana Moro-: '' Večnega na velikem derB^ po vodstvu konkurenčne soboškega giganta Poti šnika že začelo stiskatip^ srcu, je že v prvem polči še preden je zlomil mar® ukazal odprtje specialni bu.tjka v Murini težki kif fekciji. Ko je dežurna ekt prve pomoči Vidaliju v^ mere za gallusa carnioll je takoj spremenil filoz razumevanja nogometne;^] re in rezultat je bil kmal dlani. Župan Tunč Slavic - Me) in Tibi Cigut - Plava con se odločila, da bostž močnejših snežnih pada nah sama dvigala »leže policaje«, da jih cestni pk'" ne bi prizadeli. Z novim letom naj bi sip.V sno zaprli rdeči pavilijon soboški Panoniji. Tu bor-' mesto rdečega napisa F'3' nonija visel nov prav ta rdeči napis Spar. Seve se bo to zgodilo, če inšp^ kcija ne bo preveč nataU' na. Sedaj se namreč pJ logaja, da-v • Piišpek zeleni, kjer se je s pesmijo in prozo predstavila Štefka Bohar, fotografijami pa Cvetka Juhnov, nato pa je bil na vrsti čas za nakupe. Na stojnicah je bilo kot pona- Starejši nismo odpisani Zahvala za kulturni program, nagovore, pogostitev ... V petek, 21. novembra, je bilo pri Sv. Juriju ob Ščavnici srečanje starejših občanov, ki gaje pripravila krajevna organizacija Rdečega križa. Udeležilo se ga je okrog 180 ljudi in preživeli smo prijetne trenutke, saj je bil bogat kulturni program. ki so ga izvedli otroci; deležni pa smo bili tudi prijaznega nagovora našega župana Slavka Miheliča. Pozdravili in nagovorili so nas še drugi: predstavnica Zdravstvenega doma Gornja Radgona - SA Videm ob Ščavnicim dr. Vera Ličar, višja medicinska sestra Da-vorka Makovec ter predstavnik RK Gornja Radgona. Daje bilo razpoloženje še bolj pestro in veselo, je pripomogel mešani pevski zbor domačega društva upokojencev, ki 'je lepo zapel starejše narodne pesmi. Marsikoga sta organizacija srečanja in vsebina tako ganili, da se mu je orosilo oko. Program je lepo povezovala Rozina Kraner. Vsem iskrena hvala, tudi za izdatno pogostitev. Dokaz, da pri nas starejše ljudi spoštujejo, nas upoštevajo ... skratka nismo odpisani! L. S. ZVEZDA - DIANA več pogosto dogaja, ~ njihovem prihodu ve^! polovica gradbincev poj' gne z gradbišča. Cena g dbenega delavca na tt-gradbišču je po nezanej vih virih 200 SIT. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO DISKONTNA TRGOVINA ZVEZDA-DIANA Vabimo Vas, da nas obiščete 3. decembra ob Markišavski cesti 1. Za DISKONTNE količine Vam bomo zagotavljali najugodnejše cene. Za Vas RADENSKA ZVEZDA - DIANA odpira NOV »DISKONT« ob Markišavski cesti 1. AKCIJSKA PRODAJA od 3. do 15. decembra - jabolčni sok Fructal 11.............119,00 sit - pepsi cola 2I...................... 189,90 sit - svetlo pivo v steklenici Laško (zaloge so omejene) 0,331.........104,90 sit - mariborčan I.97 11.................. 407,00 sit Najpestrejša izbira buteljčnih vin po najugodnejših cenah za vesele praznične dni - laški rizling Ljutomer 0,751.......408,00 sit -chardonay Ljutomer 0,751.............520,00 sit -traminec Radgonske gorice 0,751.. 1.285,00 sit Vam smo prilagodili tudi odpiralni čas: PONEDELJEK-PETEK od 8.00 do 12.00 in od 14.30 do 18.30 SOBOTA: od 8.00 do 13.00 mmh JgicmaMe hmm V torek sta se na partiji J kra srečala direktor GidJ—I | in Gradbenika, in sicer odpiranju ponudb za g ■ dnjo mejnega prehomj Dolgi vasi. Zaenkrat se < . znano, pod kakšnimi d^ _ , pinškimi pogoji je katenf • stopil. *** Marjan Maučec - Tribuni K dva dni po velikem der J Soboti s tovornim leta _ odpotoval z maribors; letališča za šefom s ' nogometašev Potrosn^ času, ko bo Tarbuk stuc , taktiko obstanka v lig ■ Maučec nalagal na brazilski les za sode. V kmetijskih delavnica Goričkem so začeli s P vami na patentno > nekaterih orodij in v v. sredstev. Tako je P Ijena dokumentacija sen plug, jarem m brano. To so orodja, p. rimi bo edino mogoč® delovanje v krajinskih n i;