Naročnina mesečno ii L)i», za inozemstvo 40 Din <— nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uLfa/lll
telefoni uredništva in uprave: 40-01. 40-03. 4(W>a. 40-04, 4(M>J — lzhaja „ftlt dan ajutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun. Ljubljana iiavilka I0.t>)0 in 10.34« ta inserate.
Upra va: Kopitarjeva ulica itevillca b.
Rešena In nerešena neznanka
Znano je, da Sovjetija ni mislila, da se ji bo treba vojskovati s Finsko. Kakor drugim baltskim državam, tako je tudi Finski stavila svoje zahteve po odstopu teritorija in bila pri tem prepričana, du bo tudi Finska spričo njene ogromne vojaške sile kleenila in na vse" pristala, kakor so brez nadaijnega pristale Fsfton-ska, Latvija in Litva. Toda Finska se je uprla in Sovjetija je mislila, da radi mednarodnega ugleda ne more iti več nazaj. Zato je segla |w» orožju, da proti malemu finskemu narodu uveljavi »pravico močnejšega«. Toda še vedno je pričakovala, da se bodo Finci oplašili, čini zagledajo sovjetske polke. Kar na hitro so vrgli na mejo najbližjo leningrajsko posadko, kii pa v nobenem pogledu ni bila zadosti opremljena za zimski vojaški pohod in so jo Finci uničili ali pa jo je pobrala strašna severna /jima. Finci se torej niso dali kar tako opiašiiti in Sovjeti so morali resno pripraviti pravi vojni pohod, ki pa jim ni prinesel vojaške slave. Nasprotno, pokazali so svoje velike vojaške slabosti. Mannerheimovo utrjeno črto so deloma res razbili, za kar se morajo zahvaliti v prvi vrsti ne morda toliko svojemu letalstvu kakor res dobri težki artiljeriji, ki je mogla finsko utr jeno črto rušiti iz tako velike daljave, da finsko topništvo ni moglo uspešno odgovarjati. Toda tudi za to delo so potrebovali več kakor tri mesece in žrtvovali nekaj sto tisoč mož. Pokazalo se je, tla je sovjetsko, vojaško vodstvo slabo in da pehota ni dovolj izve/.bana kljub dobremu orožju, s katerim sicer razpolaga sovjetska vojska. Značilno je vsekakor, da niso bili Finci, ampak Stalin tisti, ki je prvi ponudil mir, za kar je gotovo imel dovolj tehtnih razlogov. Saj je Kominterna še nekaj tednov prej napovedovala popolno zasedbo Finske in popolno zmago nad »eksponenti zapadnih kapitalistov«.
Splošno smatrajo, da je Stalin ponudil mir največ zaradi tega, ker se ne bi hotel zaplesti v vojno z Anglijo, kar bi spričo hib in slabosti, ki jih je pokazala sovjetska armada moglo postati usodno. Grozilo je posredovanje zaveznikov bodisii na severu, a še verjetnejše na jugu nekje v območju Črnega morja, kjer je Sovjetija neprimerno bolj ranljiva kakor na severu. Na jugu je središče njene petrolejske industrije, od katere ni odvisna le motorizirana sovjetska vojska, ampak tudi pogon 500 tisoč traktorjev, ki pomenjajo temelj sovjetskega poljedelstva. Brez traktorjev bi Rusija morala stradati, ker sovjetski kmet kolhoznik že davno nima dovolj živine, da bi z njeno pomočjo mogel obdelovati polje.
Drugič jja so strašne izgube na finskem bojišču zelo vznemirile sovjetsko notranjo politiko. Ljudstvo itak ničesar ne izve in se mu dejanski položaj skrbno prikriva. Poučeni pa so voditelji ali vsaj gornja plast, in ta se je pričela upravičeno bati, da bi nudal jevanje krvave, sramotne in izgub polne vojne z malim narodom izzvalo doma zelo neljubo reakcijo. Dejstvo je, da se vse diktature zelo te/ko vojujejo, ker je njih nadaljno življenje absolutno odvisno le od neprestanih uspehov na bojišču. Čim diktatura pokaže, da njeno orožje ni dovolj ostro, se takoj dvigne proti njej vsa sila domačih zatirancev, ki le stežka prenašajo suženjski jarem. -
Neznanka o sovjetski armadi in njeni sili, ki so jo komunisti vsega sveta nad 20 let toliko slavili kot najboljšo armado na svetu, je torej rešena in inozemska vojaška poveljstva zdaj prav dobro vedo, kolikšna je njena dejanska vrednost in koliko je treba pripisati že običajnim ruskim potemkijadam.' Toda še vedno ostane druga neznanka: kaj bo Sovjetija storila v bodoče.
Celotno zadržanje Anglije gre za tem, da Sovjetov ne porine j>opolnonia v nemško naročje. Moskovski mir ni koristil toliko Sovje-tom kakor Nemcem, ki imajo sedaj zavarovane boke proti vzhodu in na severu. Sovjeti bi jtoslej mogli Nemcem dobavljati mnogo več živeža in za vojsko potrebnih surovin. To Sovjeti tudi že delajo in Anglija se zaveda, da bo to, ako se bodo dobave nadaljevale in celo stopnjevale, obreztispešilo njeno morsko blokado. Zato zaveznikom ne ostaja drugega, če hočejo gospodarsko Nemčijo pritisniti, kakor da potoičejo Sovjete in jim onemogočijo preskrbo Nemčije z vsem potrebnim, ali pa si Sovjete napravijo za svoje prijatelje in tako dosežejo, da boljševiki sami prostovoljno prenehajo s podpiranjem Nemčije.
Zavezniki so se zdaj očividno odločili, da poskusijo Sovjete pridobiti, katerim dokazujejo, da jim ne morejo biti v korist zmaga in uspeh Nemčije, ki se od svoje strani Ukrajini še vedno ni odrekla, ampak je njeno zasedbo le odložila. Glavna borba gre zdaj za Sovjetijo in so druga diplomatična bojišča postranskega ]>oniena. Neznanka je. kuj bodo Sovjeti storili. Boljševikom gotovo ne gre v račun zmaga Nemčije, a tudi ne zmaga zaveznikov. Načrtom Kominternc bi najbolje odgovarjalo, da se evropske velesile mesarijo kar moč dolgo, do popolne onemoglosti. Tedaj pa bi prišla ura rdeče armade, ki bi na razvalinah izkrvav-Ijene in uničene Kvrope hotela uveljaviti bolj-ševiško revolucijo, pa četudi bi njena vojaško kvaliteta bila še slabša kot zdaj. Potem bi bila Sovjetija, ki bi nazadnje vsem diktirala svoj mir. Tega se boje v Londonu in v Ta-
Veliki posveti o Balkanu tako v Parim kakor v Londonu
Anglija in Francija hočeta Nemčijo gospodarsko izriniti iz južnovzhodne Evrope in jo tudi od te strani zapreti
Pariz, 2. aprila, ta. Havas, Ministrski predsednik in zunanji minister Paul R e y n a ii d je včeraj sprejel v dolgi avdienci francoskega veleposlanika v Rimu Francois Ponceta. Diplomat ni hotel ničesar odkriti, o čemer se je razgovarjril s predsednikom vlade. Ker so se v zvezi s tem obiskom raznesle novice, da namerava francoska vlada svojega veleposlanika v Rimu odpoklicati in na njegovo mesto postaviti bivšega predsednika vlade Lavala, ki je svoje dni (I. 191!.")) podpisal i tali ian-sko-francoski prijateljski sporazum glede Abesini-je, so na poluradni način sporočili tisku, da na teh govoricah ni resnice in da kakšna sprememba v diplomaličnem zastopstvu Francije v Rimu-ni v načrtu.
Danes je predsednik vlade sprejel zaporedno francoske poslanike v Belgradu, v Bukarešti in v Budimpešti. Veleposlanika v Turčiji pa še pričakujejo. V političnih krogih vlada veliko zaiij-nimanje za te posvete z diplomati, ki opravljajo svojo službo v južnovzhodni Evropi.
Na uradnih mestih sicer izjavljajo, da je to povsem naravno, saj da je tudi angleška vlada poklicala svoje diplomatirne zastopnike službujoče na Balkanu na posvet v London. Toda merodajui krogi menijo, da so ti po-
sveti v zvezi z ukrepi, ki jih nameravala Anglija in Francija podvzeti v jugovzhodni Evropi. da tamkaj izpodrineta gospodarski in politični vpliv Nemčije, nadalje, da omejita izvoz živeža in surovin i i. teh držav v Nemčijo ter naposled, da zavzameta na tem prostoru svoje postojanke, ki hi prišle posebno prav, ako lii postalo potrebno, da zavezniki Anglija in Francija tudi na tej strani organizirajo fronto proti Nemčiji.
London, 2. apr. t. Havas: Veliki posvet angleških poslanikov v Romuniji, Madžarski, .1 u -goslaviji, Bolgariji in Grčiji, ki jih jo zunanji minister lord 11 a I i f a x poklical v London, da osebno poročajo o položaju, je bil nastavljen za sredo, jutri 3. aprilu. Angleška vlada želi imeti •»Ij jasen pregled položaja lia jugovzhodu Kvrope, preden podvzaiiie ostrejše korake za okrepitev blokade Nemčije tudi s te strani.
Angleški poslaniki so prinesli s seboj na-' tančne številke o blagu, ki ga balkanske države pošiljajo Nemčiji po suliozemski poti. Angleška vlada bo te številke proučila in na podlagi teh storila nekatere določene korake glede pomorske trgovine balkanskih držav, ki ne sme služiti, tako pravijo v angleških vlad-
nih krogih, v ta namen, da bi po krivulji zalagala blokirano Nemčijo s potrebnim tujim blagom.
Angleški diplomati pa so prinesli s seboj tudi enoglasne vtise, da želijo vse balkanske države ostati izven vojnega vrveža ter da iskreno želijo ostati nevtralne.
Nemčija trdno zaupa v stalnost prijateljstva s Sovjetijo
Nemški inženirji preurejajo Vladivostok
Berlin, 2. aprila. AA. »Berliner Borsen Zei-
tung« prinaša članek svojega diplomatskega uradnika pod naslovom »Bela knjiga« in Sovjetska Rusija«. Članek naglaša, da je govor Molotova pojasnil zapadnim velesilam, da Sovjetska Rusija ne bo zavzela nikoli takega stališča, ki bi koristilo zaveznikom in škodovalo Nemčiji. Moskva goji globoko nezaupanje napram zahodnim velesilam ter istočasno krepi osnove nemško-sovjetskega prijateljstva in sodelovanja. Za to sodelovanje se je treba zahvaliti hrabri in dalekovidni politiki vo-dečih državnikov obeh držav. Na ta način je nastal na vzhodu Evrope nov položaj. Nobeni napori diplomacije zapadnih velesil ne bodo uspeli. Ne bo se jim posrečilo izigrati Nemčijo in Sovjetsko Rusijo drugo proti drugi. To najboljše dokazujejo listine, ki so • jih našli v poljskem zunanjem ministrstvu in ki so bili objavljeni v nemški Beli knjigi«. Sovjetska Rusija se drži smernic, ki jih je objavil Stalin v svojem zgodovinskem govoru 10. marca 1039, to je prekinitve zvez z zahodnimi velesilami in zbližanja z Nemčije. Objavljeni poljski dokumenti so dali samo možnost, da sovjetski državniki ugotove pravilnost prejšnjih informacij o intrigah zapadnih velesil proti Berlinu in Moskvi.
London, 2. aprila, t. Glasilo ministra za do-minione Edena »Vorkshire Post« objavlja članek svojega diplomatičnega sotrudnika. ki trdi, da je iz prvih virov izvedel, da se Nemčija z vso močjo prizadeva, da organizira dovoz blaga iz Sovjetske Rusije. Nemčija da se posebno trudi, da bi spravila v red in povečano poslovanje vse prometne ceste, ki prihajajo v poštev za dovažanje blaga iz Sovjetije v Nemčijo. Posebna važnost je pripisana sovjetskemu pristanišču na Daljnem vzhodu Vla-divostoku, ki naj bi postala največja luka, skozi katero bi Nemčija dobivala vse tisto blago, ki sta ga ji Anglija in Francija s svojo blok.ido z.iprli v Evropi. Nemški inženirji se že tri mesece nahajajo v Vladivostoku, kjer so vodiii vsa poi.ebna dela za organizacijo pristanišča, da bi moglo sprejeti čim več blaga in ga čim bolj hitro odpraviti po železnici skozi Sibirijo v Nemčijo.
London, 2. aprila, t. Reuter. Danes popoldne je predsednik vlade Chambcrlain v odgovor na vprašanje, ki mu ga je stavil delavski poslanec Arthur Henderson, v kratkih besedah orisal obseg nemško-sovjetskega sodelovanja. Ministrski predsednik je dejal da je »sodelovanje med Nemčijo in
Sovjetijo posebno podčrtano na gospodarskem polju«. Kaj več o tem predmetu Chamberlain ni maral govoriti.
Sovjetski lisi o zbliževanju z Anglijo
London. 2. apr. b. Ruski vladni lisi Pravda izraža mnenje, da bi bila Sovjetska Rusija pripravljena razširiti svoje odnoša je do zahodnih velesil. V Londonu potrjujejo, da Sovjetska Rusija želi pričeti trgovinska pogajanja z zavezniki, toda londonski politični krogi so nezaupljivi. Zanimivo je, da diplomatski poročevalec Yorkshire Post?, ki je vedno dobro poučen o sovjetskih zadevah, danes med drugim izjavlja: Velika Ilrita-nija trenutno verjetno ne bo sprejela sovjetske pobude, da se prično trgovinska pogajanja med ■ njo in Sovjetsko Rusijo. To je izjavil že pretekli teden angleški zunanji minister lord Halifa* sovjetskemu poslaniku v Londonu g. Majskemu.
O čem sta govorila
Hitler in Mussolini
na Brenneriu
»Pod nemško vplivno območje spadata Romunija in Bolgarija, ostali Balkan pod Italijo«
Budimpešta. 2. apr. I. Sotrudnik »E x h a n g e T e I e g r a p h a« je dobil od merodajne madžarske osebnosti, ki je ministrskega predsednika grofa T c I e k v j a spremljevala v Italijo ob priliki obiska pri Mussoliniiu in grofu Cianu med velikonočnimi prazniki, točna pojasnila o vsebini razgovorov, ki sta jih nemški državni kancler Hitler in Mussolini imela ob priliki svojega nedavnega sestanka na Brenneriu. Imenovana osebnost je sotnidniku Exhange Telegrapha« g. Brodyju zaupala,
da je Mussolini madžarskega tnioislr-kpgti predsednika Telekvja pomiril s tem. da mu jo zaupal, da sta se on in Hitler na Brennerjii domenila, da si razdelita vplivno območje r jiuiiiivzliodiii Evropi tako, da hi Italiji pripadlo vplivno ohmorje nad ozemljem M a -d ž a r s k c in Jugoslavije, med tem ko bi si Nemčija pridržala vplivno iiiidmoč nail ozemljem R o m u ii i j e in B o I g a r i j e. Mussolini in grof Telokv sta potem na podlagi tega dejstva imela med seboj temeljit in podrobnosten pretres o organizaciji sodelovanja med Italijo. Jugoslavijo in M a -d ž a r s k o , ki naj bi tvorile »m i r o v n i t r i k o t n a j u g o v z h o d u E v r o p ec. Ni znano, kakšna vloga je bila namenjena Sovjetski Rusiji, da je Italija ni marala pripo-zuati.
Dopisnik Exhange Telegrapha ', ki je dobil to obvestilo, je mnenja, da mu je bilo sporočeno s posebnim namenom, da naj ga da dalje v zahodne države, kjer naj bi sprožilo gotove diplomatične učinke.
Izjave skandinavskih držav
švedska in Norveška zavračata očitke glede Finske
r med Anglijo in Norveško postavlja ns a ima Norveška pravico, da tudi v Nem
Stockholm, 2. aprila, t. Reuter. V švedskem parlamentu je imel danes ministrski predsednik krajši govor, ki predstavlja izjavo vlade k finskemu vprašanju. Izjava pravi, da je Švedska svojo dolžnost napram Finski storila in da je bila švedska pomoč zelo izdatna. Švedska je Finski vse pošiljala, samo redne vojske ni mogla. V kolikor se tiče očitka, da je Švedska preprečila prehod angleški in francoski oboroženi vojski, ki je hotela priti na pomoč Finski, pravi vladna izjava, da je Švedska dala Angliji in Franciji vse možnosti za prehod oboroženo sile skozi njeno ozemlje na Finsko, le prehoda organizirane vojske ni mogla dovoliti. Toda izjavila je fine 12. marca celo svojo pripravljenost, da se tudi v tem pogaja z Anglijo. Toda naslednji dan je Finsua že podpisala mir. Švedske ne zadenejo nobeni očitki.
Oslo. 2. aprila, t. Reuter: v norveškem parlamentu je govoril norveški zunanji minister K oh t. ki je opisal položaj Norveške kot nevtralne države. Norveška mora kot takšna vsaki državi dobavljati surovine. Saj tudi trgovinski
Amerika in Sovjetija ne priznata nove kitajske vlade Vančinveja
Washington, 2. aprila. AA. Havas: V diplo-matičnih in političnih krogih v Washingtonu z veliko pozornostjo gledajo na reakcijo, ki jo je povzročila na Japonskem izjava ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla, da Zedinjene države nimajo namena priznati nove nankingške vlade.
rizu, a prav tako tudi v Rimu in v Berlinu. Zdi se nam, dn je strah pred to neznanko glavni vzrok, da milijonske armade obrh taborov do zduj šc niso zupočele krvavega plesu.
Jriu
To izjavo smatrajo za najboli energično izjavo, ki jo je dala ameriška vlada, odkar cbstoja napetost med Japonsko in Zedinjenimi državami. S tem. da je ameriška vlada odklonila priznati vlado v Nan-kingu in potrdila zakonitost Sankajškove vlade s sedežem v Čungkingu, je Amerika zavzela stališče, ki bi lahko še bolj poostrilo spor z Japonsko.
Moskva, 2. aprila, t. Reuter. Vsi časopisi objavljajo poročila, da je Vančinvej sestavil po nalogu Japonske novo kitajsko vlado nad ozemljem, ki so ga zasedli Japonci. Moskovski tisk imenuje Vančinveja izdajalca svoje domovine in nesramnega plačanca Japoncev.
dogovor meu Anglijo lil .\oi 'vesKo postavlja načelo, da ima Norveška pravico, da tudi v Nemčijo izvaža tiste količine, ki jih je izvažala v mirnem času. Teli količin Norveška tudi sedaj ni prekoračila in ne razume, kako da ji sedaj delajo očitke, da podpira Nemčijo, ko pa je res! da no pošilja v Nemčijo nobenega blaga, giode katerega se ni sporazumela z Anglijo. Švedska bo svojo nevtralnost branila proti vsakomur.
Oslo. 2. aprila, b. Preteklo noč je vlada sklicala parlament, ki se jo sestal danes dopoldne na lajno sojo. Predvsem bodo razpravljali o transportih železne rude iz Švedske v Nemčijo. Poročajo, da jo v Oslo žo prispela britanska nota, v kateri Velika Britanija energično zahteva ustavitev tranportov železne rude
R*bbentrop odstopi?
_ Rim, 2. aprila, b. Italijanski tisk beleži poročila svojih dopisnikov iz Pariza o bližnjih spremembah v nemžki vladi Glasom teh poročil bo dosedanji nemški zunanji minister von Rib-nntrep moral odstopiti, na njegovo mesto pa bo imenovan nemški poslanik v Rimu von Mackensen.
Italija pošilja mnogo delavcev v Albanijo
Rim, 2. aprila, t Reuter. Italijanska vlada namerava poslati v Albanijo večje število delavstva ki ga namerava tamkaj vporabiti za obsežna javna dela, kakor na primer za gradnjo ccstncga omrežja, gradnjo novih pristanišč, železnic, električnih ccn-tral in podobno. Delavstvo bodo nabrali iz tistih ilali jan«!tih pokrajin, kjer j? brezposelnost največja. Prve skupine delavcev so že odšle
Zagrebška vremenska napoved:
oblačno.
Topleje in
Zemunska vremenska napoved: Toplejše bo. Pooblačilo sc bo počasi v vsej držuvi. Tu pa tam utegne podati dež.
Hrvatska finančna avtonomija in slovenska banovina
S 1. aprilom, ko je banovina Hrvatska dobila svoj hrvatski proračun, je prav /a prav v glavnem končano preurejanje države, kolikor se tiče banovine Hrvatske. Zdaj pa nastopa drugi del, drugo razdobje v našem notranjem razvoju, ki mora logično slediti, ko je prvi del uspešno končan ter rešen. I ti zato se s tem trenutkom samo po sebi postavlja na dnevni red vprašanje avtonomne Slovenije. To naše slovensko vprašanje je živo že 20 let, odkar je centralistični režim hotel izbrisati slovensko samobitnost iz vsega javnega življenja. Postajalo je vedno bolj pereče iz dneva v dan. Nobena sila ni mogla v teh 20 letih zadušiti stremljenja slovenskega naroda po avtonomiji, katera naj bi slovenskemu narodu v okrilju skupne in zaželjene Jugoslavije za-jamčila večjo kulturno, gospodarsko m politično sproščenost. Tako je slovenski narod po menjajočih se bojih iskreno in navdušeno pozdravil sporazum lanskega 26. avgusta, ko je bil položen temelj drugačni ureditvi države, ki ne bi bila centralistična, marveč bi upoštevala vse tudi za skupno državo dragocene vsebine ter lastnosti posameznih sestavnih delov Jugoslavije. Vsakdo se je takrat zavedal, da bo pot, ki jo nastopamo s tem dnem, težavna in dolgotrajna. Vsakdo je vedel, da se zdaj najprej rešuje hrvatsko vprašanje, ki je že po številčni sili svojega nosilca, hrvatskega naroda, moralo naprej biti uvaževano ter re ševano. Ko so od slovenske strani prihajala vprašanja, kdaj pride na vrsto slovenska avtonomija, smo od srbske in hrvatske strani slišali glasove, da je treba malce potrpeti, da se prvo vprašanje reši. da pa ni nobenega dvoma, da se bo zdaj rešilo tudi slovensko vprašanje. Srbska stran je bila takoj spočetka tako globoko prepričana, da slovenska banovina ni noben problem, ki bi smeli o njem dvomiti, da so celo svojo zahtevo po srbski banovini kar imenovali zahtevo po tretji enoti, hoteč s tem reči: prva je bila banovina Hrvatska, druga bo banovina Slovenija, tretja naj bo Srbija. Pa tudi hrvatska javnost je vedno na-glašaln ter tudi zdaj zadnje dni še posebno naglasa, da vprašanje slovenske banovine 111 prav nič zapleteno ter bi bilo lahko čimprej rešeno. Pač pa smo pred nekaj časa od hrvatske strani slišali glasove, naj bi Slovenci svojih zahtev po banovini Sloveniji ne izrekli preveč na glas dotlej, dokler ne bo celotno rešeno vprašanje banovine Hrvatske in njena finančna avtonomija. Potem pa, so govorili ti hrvatski glasovi, bodo tudi Hrvati podprli slovenske zahteve. — Zdaj je banovina Hrvatska dobila tudi svojo finančno avtonomijo. Zdaj je torej napočil čas, da se lotimo še drugega vprašanja, ki je v njem zapopadena stnra zahteva slovenskega naroda, ki se kratko glasi: avtonomija Slovenij' !
Jasna napoved predsednika vlade
Na sestanku senatorjev JRZ je v ponedeljek predsednik vlade g. Oragiša Cvetkovič imel dolg govor, ki smo ga včeraj v celoti prinesli. Med drugim je gospod predsednik vlade naglasil in podčrtal nekaj stvari, ki moramo nujno nanje opozoriti vso našo javnost. V drugem delu svojega govora, ki smo ga prinesli v drugi izdaji, je g. Dragiša Cvetkovič govoril tudi o preureditvi države ter je med drugim na vso moč podčrtal tele misli: »Hrvati so hoteli imeti svoje ozemlje, na tem ozemlju pa so hoteli imeti pravico, da sami gospodarijo. To naj bi veljalo predvsem za gospodarska vprašanja in za nekatera druga vprašanja, kjer naj bi imeli avtonomno življenje. Ce pogledate kompetence, ki so bile na osnovi novega pro-računa za banovino Hrvatsko prenesene na to banovino, se vidi, da je bilo to načelo izvedeno. Vidi pa se tudi to, da prenos teh kompetenc na banovino Hrvatsko niti najmanj ni okrnil moči driave. Če bi po tej poti šli naprej ter tudi v drugih krajih izvršili preureditev — preureditev drugih kra-}ev pa se morn izvršiti — sem globoko prepričan, ia pri tem v ničemer ne bi trpela moč in veličina iržave. Pri nas se včasih govori v zvezi s sporazumom in mejah nove banovine o tem, da bi norale biti neke vasi in neke občine tu in ne a ni, toda vedite, da je meja Jugoslavije ena in la je greh smatrati, da nas notranje meje ločijo, cajli vse te meje so v naši skupni jugoslovanski iomovini. Naša notranja preureditev je bila izvr-lena na podlagi čl. 1lt> ustave. Naša notranja ure-Hlev, ko ho izvedena, ho imela popolnoma drugo j uho.« — Iz teh besed slišimo jasno in nedvomno lapoved, da se preureditev države mora izvršiti u da se zato bo izvršila, upamo, da čimprej l
Nemški nacional-socialistični list o vzgoji
V glasilu nemškega obnovitvenega gibanja v Jugoslaviji, ki ga vodi ideolog nemškega nacionalizma, dr. Awender, v »Volksrufut piše Kristijan Biticker uvodni članek z naslovom »Vzgojna vpra-šajnac, kjer med drugim pravi: Vzgoja pomeni dajanje smeri v gledanju sveta, dajanje sineri vsem duhovnim in duševnim silam, ki naj teže k istemu vzvišenemu cilju: k skupnosti, ki je njen pogoj kri, in mora ta skupnost biti zlita v veliko idejo. Družine, ki vzgajajo individualne značaje, so izgubile pravico vzgajati. Posledice vzgoje posebnih individuov, ki ustvarjajo iz otroka nekakega polboga, porazno delujejo na skupnost. Taki starši niso vzgojitelji, temveč so le gojitelji. Pravico ima le skupnost, ker njena je mladina. Niti cerkvene organizacije, ki naše otroke vzgajajo v tujem duhu in ki otrokom vsiljujejo tuje ideale ter jim jemljejo silo lastnega razvoja, nimajo pravice vzgajati našo mladino. Je pa nova njiva in naša nemška kri, katera naj to njivo oplodi z vrednotami, ki so v tej krvi skrile. Ta njiva pričakuje poletja, svojega sonca, ki naj jo ogreje. Kaj pa je ta pomlad? To je velika in močna ideja, porojena v srcu ter globoko urezana v kri našega naroda. Ta vera mora biti globoka in resnična. Iz te vere pride jeklena volja, da se bo ta ideja zanesla v svet ter da se za njo vsikdar vse žrtvuje. Volja pa bo za posledico imela delo. Šele takrat bo ideja dosegla svojo pravo izpolnitev. Takrat bo postala kažipot našega življenja. Nova mladina, to je naša vera. to je naše vstajenje!« — Zamenjajte le nekaj izrazov, pa se ta vzgojni načrt v ničemer ne bo ločil od komunističnega.
Meningitis
Zagreb, 2. aprila, m. Na zagrebški državni obrtni šoli se je pojavil primer meningitisa, zaradi česar je pouk ukinjen za osem dni.
Odmevi govora predsednika vlade
Belgrad, 2. aprila, m. Po zadnjih dnevih, ki so bili politično precej razgibani, je bil današnji dan v političnem pogledu precej miren. Politična avnost se je .seveda mnogo pečala z včerajšnjim govorom predsednika vlade g. Cvetkoviča na sestanku senatorjev JRZ in prijateljev te s^anke. Javnost je predvsem hvaležna g. predsedniku vlade za odkritje nekaterih važnejših političnih momentov, iz katerih je razvidno, kako dolgo se je že politika narodnega sporazuma pripravljala in na kake težave je naletela v vladi g. dr. Milana Sto-jadinoviča.
Iz včerajšnjim govorom je g. Cvjekovič postavil vse stvari na pravo mesto. Tako so bila njegova izvajanja glede nadaljne akcije iti naloge, ki si jo je postavila JRZ v našem notranjepolitičnem življenju, popolnoma jasna in ne dopuščajo nobenih dvomov. Isto tako tudi ne glede znane akcije, ki se vodi za združitev radikalov. Radikali se naj združijo, kakor je čisto naravno, v organizaciji, kjer je še največ radikalov zbranih, to je . JRZ, ki jo ie ustanovil poleg dr. Korošca in pokojnega dr. Spaha sam šef glavnega radikalnega odbora g. Aca Stanojevič, ne pa v skupini, ki jo vodijo desidenti te stranke.
Glede zadnjih dveh govorov g. Cvelkovičn, k: oba jasno kažeta, da je JRZ začela živahno akcijo med ljudstvom, sodi politična javnost, da doka-
zujeta, da vlada v JRZ popolna soglasnost in enoten pogled na ureditev vseh še nerešenih no-
tranje-političnih vprašanj.
Večina senatorjev, ki so prišli na včerajšnji sestanek, je danes že odpotovala iz Belgrada ter bodo v svojih okrajih nadaljevali akcijo za okrepitev politike narodnega sporazuma.
Posamezni ministri so se danes v glavnem zaposlili z delom v svojih resorih, kjer so sprejeli tudi več deputaeij iz posameznih krajev. — Kmetijski minister dr. čubrilovič potuje zvečer na mednarodno poljedelsko razstavo Ob tej priliki bo minister Čubrilovič sprejet tudi pri madžarskem regentu llorthyju, predsedniku madžarske vlade Telekiju in pri drugih članih madžarske vlade. Iz Bukarešte se pa jutri vrača v Belgrad trgovinski minister dr. Andres, V Belgradu se mudi še vedno tudi ban banovine Hrvatske dr. šubašič, ki čaka na jutrišnji povratek podpredsednika vlade dr. Mačka iz Zagreba. Po informacijah iz hrvaških krogov je sedaj po objavi užredbe o financiranju banovine Hrvatske, pričakovati, da bo v najkrajšem Času urejeno tudi vprašanje prenosa poslov na banovino Hrvatsko še iz notranjega ministrstva in ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, da bo banovina Hrvatska mogla res z vsem pričeti z normalnim življenjem.
Skupščina hrvatskih gasilcev v Zagrebu
Zagreb, 2. aprila, b. V prostorih ljudskega vseučilišča v Zagrebu je bila v nedeljo ob 9 do-jx>ldne letna skupščina Gasilske zajednice bano1 vine Hrvatske. Ta skupščina je trajala do 2 popoldne, prisostvovali pa so ji delegati iz vseh 54 gasilskih žup iz vse banovine Hrvatske. Kot odposlanec zveze je bil prisoten Stevan Markovič, jjodstarosta zveze iz Belgrada, delegat dr. Mačka pa je bil dr. Dragan Belak.
Skupščino je pričel starešina župe Stanko Žagar, senator iz Križevcev in je takoj odposlal pozdravne brzojavke, nakar je pozdravil tudi vse prisotne delegate. Tajnik g. Javor je prebra' obširno dokumentirano poročilo tajnika, v katerem je v prvi vrsti obrazložen razvoj splošnih razmer, ki so vplivale tudi na razvoj gasilstva v teh krajih, a to je sporazum z dne 26. avgusta, s katerim je bila primorska banovina priključena banovini Hrvaški in je zaradi tega prišlo tudi do priključilve gasilstva na tem področju.
10. oktobra 1939 je v Splitu v prisotnosti sta» rešine zajednice g. Stanka Žagarja izvršena predaja in združitev gasilstva. V primorski banovini je bilo okrog 50 gasilskih društev, ni pa bilo nobenih žup. Po priključitvi teh društev so bile ustanovljene tri nove župe, ena pa je bila ustanovljena v Brčkem, tako da sedaj gasilska zajednica banovine Hrvatske šteje vsega 54 gasilskih žup. Potem, ko so bile izvršene te spremembe, je podal starešina ostavko in se je umaknil s svojega položaja.
Iz tajnikovega poročila je razvidno, kako veliko je bilo poslovanje same zajednice, ki je rešila vsega 2871 aktov. Zajednica je imela tri nameščence in sicer dva uradnika, od katerih Bla-žekovič vodi pisarno in vse poslovanje. Gasilska zajednica je vodila tudi obširno prosvetno delo na svojem področju ter imela številne prireditve iti posebne strokovne tečaje. Veliko pozornost je posvečala gasilskemu pravu, zlasti v odnosih z gasilskim zakonom, po katerem še vedno gasilska zajednica banovine Hrvatske predstavlja zajednico z ostalimi banovinskimi zajednicami v gasilski žvezi.
Pričakujejo pa skorajšne spremembe po prenosu kompetenc minsitra za ljudsko vzgojo naroda na banovino Hrvatsko, ker bo verjetno prišlo tudi
Izjava madžarskega senatorja
»Novosadski dane poroča, da je njegov urednik dobil od novega madžarskega senatorja dr. Varadija o madžarski narodni manjšini tole izjavo: »Mi Madžari v Jugoslaviji smo zoper vsakršno strujo, ki bi hotela Vojvodino deliti. V interesu madžarske manjšine je vsekakor boljše, da ostanemo skupaj, in ker smo doslej vedno bili v zvezi z Belgradom, bomo tudi poslej ostali na stališču: najprej hočemo ostati nerazdeljeni, potem pa nas naša smer vodi k Belgradu. Naša cepitev bi bila katastrofalna za našo madžarsko narodno manjšino, ker bi razdeljena niti v politiki niti v javnem življenju sploh nič ne pomenila. Pa tudi v gospodarskem oziru je važno, da ostanemo skupaj, kakor smo doslej bili ter smo usmerjeni v Belgrad. Če pa se ne oziramo niti na te niti na druge razloge, nam pa zemljepisni razlogi velevajo, da nam je Belgrad bolj blizu ko Zagreb.«
Osebne novice
Belgrad, 2. aprila, m. S kraljevim ukazom so premeščeni: za višjega davčnega inšpektorja 5. skup. davčne uprave v Kranju Blažon Davorin; za višjega davčnega kontrolorja 6. skup. na davčni upravi v Kranju Rožaj Janko; za višjega davčnega kontrolorja 6. skup. pri davčni upravi Ljub-Ijana-mesto Lazar Alojzij; za davčnega kontrolorja 7. skup. na davčno upravo Slovenj Gradec Vrč Ivan. Dalje so s kraljevim ukazom upokojeni pri ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani: Anton Sorkup, višji strojevodja 7. skupine.
Z dekretom prometnega ministra so napredovali pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani za prometnega uradnika 8. skup.: Arhar Franc, Zibert Ivan, Zupan Anton, Grebenšek Edvard, Segala Andrijan, Rejec Feliks, Maks Čoš, Požar Herman, Kononeko Aleks; za administrativnega uradnika Postovski Mihael; za vlakovodjo 8. 6kup. Pečovnik Jože; za ofi-cijala 9. skup.: Mcrhar Štefan, Čibej Rudolf; za prometnike 9. skup.: Ladiha Edmund, Filipinčič Josip, Zeleznik Henrik, Zajec Franc, Šabec Alojzij, Cvelf Jožef, Bcnko Mihael, Akički Frančišek, Purgaj Ru-pert; za prtljažnega blagajnika 9. skup.: Klančar Jožef; za telegrafista Keržel Ivan; za vlakovodjo 9. skup. Roškar Franc; za strojevodja 9. skup.: Dreksler Ludvik, Jeras Valentin, Zibert Frančišek, Marčič Zerovnik Frančišek, Šulgaj Ivan. Z odlokom prometnega ministra sta napredovala v prometnem ministrstvu za tehničnega uradnika 9. 6kup. Flego Josip, za oficijala 9. skup. Levstik Anton.
Strogo nadzorstvo nad tujci na Bolgarskem
Sofija, 2. aprila, b. Zadnje dni so ponovno odkrili več primerov vohunstva. Zaradi tega je vlada prepovedala vsem tujcem, da zapuščajo mesto svojega stanovanja brez posebnega dovoljenja. Pri potovanju pa smejo tujci obiskati le ona mesta, ki jih je oblast dovolila. Kršitev teh določb bo imel za posledico takojšen izgon tujcev iz Bolgarija.
do organizacijskih sprememb na tem področju. Eno izmed največjih skrbi pa je posvečala gasilska zajednica gasilskemu fondu in razvoju gasilskega zadružništva. V letu 1939 je bilo razdeljenih tudi 1023 raznih odlikovanj gasilcem. V letu 1939 pa se je znatno povečalo tudi število gasilskih organizacij na področju te zajednice in v zvezi s tem tudi članstva. Znaten porast je sledil predvsem zaradi porasta gasilskih društev na dosedanjem področju, na drugi strani pa zaradi priključitve navedenih področij primorske banovine in pa nekaterih okrajev donavske, drinske, vrbaske in zet-ske banovine. Novo ustanovljenih gasilskih čet je bilo v preteklem letu 34. Preje ustanovljenih, toda šele vpisanih čet pa je bilo v preteklem letu 12, skupaj torej 46. S priključitvijo novih področij za-jednici se je povečalo število čet za 65, prištevši k temu 961 gasilskih društve in čet, ki so obstojale na področju zajednice savske banovine dne 31. decembra 1938. Gasilska zajednica banovine Hrvatske je imela na dan 31. decembra 1939 skupaj 1072 prostovoljnih gasilskih društev in čet, ki so organizirane v 54 gasilskih župah in sicer:
1.	Prostovoljnih gasilskih društev je vsega 1034 s 35.452 izvršujočimi člani in s 33.112 pomožnimi, častnimi in drugimi člani ter člani ustanovitelji.
2.	Industrijskih in zavodskih gasilskih čet je 37 z 811 člani.
3.	Poklicna gasilska četa je samo ena in sicer v Zagrebu ter šteje 51 članov. Na dan 31. decembra 1939 je imelo teh 1072 gasilskih društev in čet 36.314 izvršujočih in 33.112 ostalih članov, skupaj torej 69.426 članov. Zaradi tega števila je gasilska župa v letu 1939 narastla za 3 nove župe, število društev in čet pa za 111. Število vseh vrst članstva pa je narastlo za 7026.
Potem, ko je bilo zaslišano še poročilo blagajnika ter inšpektorata, je bila podeljena razrešnica staremu odboru ter je bil izvoljen nov odbor, v katerem so v glavnem Vif stari člani -k tnaijbnimi spremembami, Za starešino je zopet izvoljen Stanko Žagar iz Križevcev. Za prvega podstarešino Branko Svoboda iz Varaždina ter Djuro Maršič iz Zagreba, za tajnika dr. Stjepan Massan iz Zagreba, za njegovega pomočnika Davorin Matkovič s Su-šaka, za blaganjika Viktor Vukelič iz Križevcev. Kot delegata v upravo gasilske zveze v Belgradu so vstopili Stanko Žagar, Branko Svoboda, Zlatko Fabjanec in Davorin Matkovič. Izvoljeni so bili tudi odborniki ter nadzorni in tehnični odbor.
Slovenski akademski pevski zbor v Belgradu
Belgrad, 2. aprila, m. Na svoji turneji j*> Jugoslaviji bo v sredo, dne tO. t. m. gostoval v Belgradu akademski pevski zbor iz Ljubljane. S koncerti slovenske pesmi bo nastopal v dvorani Kolarčeve ljudske univerze. V Belgradu delajo v ta namen velike priprave. Tudi zanimanje za koncert tega odličnega slovenskega zbora se z vsakim dnem stopniuie.
Sestanek 4 kmetijskih ministrov v Budimpešti
Budimpešta, 2. aprila, t. MST. Nemšl poljedelski minister Walter Darre j- dane prispel v Pešto. Jutri pričakujejo jugoslo vanskega kmetijskega ministra čubriloviča, pojutrišnjem pa poljedelskega ministra Italije Tassiandrija. Posveti ministrov bodo velike važnosti tudi z ozirom na gospodarsko borbo med vojskujočimi se državami.
Na gospodarsko razstavo v Budimpešti
Belgrad, 2. aprila. AA. Zvečer se bo odpeljal v Budimpešto kmetijski minister dr. Branko, Čubrilovič, ki bo na povabilo madžarskega kmetijskega ministra obiskal kmetijsko razstavo v Budimpsšti. Z ministrom dr. Čubrilovičem potujeta tudi pomočnik ministra Budislav Cvijanovič in šef kabineta Aleksič. Minister se bo v Budimpešti mudil več dni.
Zagreb, 2. aprila, b. Snoči ob 7 je odpotoval na gospodarsko razstavo v Budimpešto odposlanec Gospodarske sloge Mato Drmovič. Dalje so odpotovali tja tudi ravnatelj Ljudevit Tomašič, dr. Tomo Jančikovič in še nekateri drugi predstavniki kmečke sloge, ki bodo ostali na razstavi v Budimpešti 4—5 dni.
V pristojnost hrvatske finančne uprave
Belgrad, 2. aprila. AA. Na podlagi §§ 10 in 32 o organizaciji finančne uprave in v zvezi s členom 1 uredbe o banovini Hrvatski, je finančni minister odločil: 1. da se iz pristojnosti donavske finančne direkcije v Novem Sadu oddvoje okraji Ilok in Sid, iz vrbaske finančne direkcije v Banjaluki 6reza Gra-dačac in Derventa, iz drinske finančne direkcije v Sarajevu pa srez Brčko in se vsi pripoje finančni direkciji v Zagrebu z V6emi ustanovami finančne stroke.
2. Da se iz pristojnosti zetske finančne direkcije v Podgorici oddvoji srez Dubrovnik, iz pristojnosti drinske finančne direkcije v Sarajevu pa sreza Vojnica in Travnik z vsemi ustanovami finančne stroke in da se pripoje finančni direkciji v Splitu.
Italijansko predavanje v Belgradu
Belgrad, 2. aprila. A A. V četrtek prispe v Belgrad dekan filozofske fakultete v Rimu in bivši prosvetni minister prof. Baldino Giuliano, ki bo istega dne popoldne v institutu za italijansko kulturo predaval o »drami italijanske zgodovine?. Prof. Giuliano se je rodil leta 1897 v Fosanu. Študiral je na univerzi v Turinu. Leta 1932 je postal profesor rimske univerze. Po vojni je bil v Bologni med prvimi, ki so se v javnem življenju borili proti anarhistični politiki tistega časa. Za poslanca je bil izvoljen prvič leta 1924 in še isto leto bil imenovan za pomočnika prosvetnega ministra.
Orožništvo se ne bo povečalo
Zagreb, 2. aprila, b. Jutrišnji »Hrvatski dnevnike ugotavlja v svojih političnih beležkah, da se po čl. 31 novega finančnega zakona o dvanajstinah v točki 16 določa, da ne bo nič več novih imenovanj v orožništvu, kar je zelo simptomatično za normaliziranje razmer v državi.
Ogromne povodnji pod Belgradom
Belgrad že več ko 50 let ni doživel kaj takega
Belgrad, 2. apr. m. Katastrofalno naraščanje naših največjih rek je j>osebno v Vojvodini in Sremu povzročilo ogromne milijonske škode. V teku današnjega dne sta Donava , in Sava pod Belgradom še vedno naraščali. Donava je do danes narastla pri Zemtinu na 726 cm nad normalo, medtem ko je Sava dosegla danes v Belgradu že 685 cm nad normalo.
Takega naraščanja rek ne pomnijo niti najstarejši Belgrajčani. Obe reki sta letos prekoračili katastrofalni povodnji iz leta 1888 in 1952. Sava je v teku včerajšnjega in današnjega dne preplavila številne ulice na Čuka-rici, del tovornega kolodvora, ulice okoli hotela »Bristol« in palače Belgrajske zadruge, ki je vsa obdana od vode. Tudi na donavski
strani je udrla voda v del kalimegdanske četrti in preplavila 15 nižje ležečih ulic. Več sto družin na Čukarici je na cesti proti Obre-novcu, kakor tudi v Belgradu na donavski strani se je moralo iz svojih bivališč preseliti v višje dele mesta.
Tudi Zemun je danes v veliki nevarnosti, ker uhaja voda po kanalih. Usodno za letošnje ogromne povodnji je to, da so vse male in večje reke v notranjosti Vojvodine, Srema in Bosne začele istočasno naraščati. Zaradi tega se v Donavo izliva ogromno vode, ki so to reko dvignile na današnjo višino. Ogromno narastla Donava zadržuje Savo pod Belgradom, da ne more hitreje odtekati, kar povzroča na njenih obalah tako hude povodnji.
Mednarodna tekma v Zagrebu:
Hrvatska reprezentanca : Švica 4:0 (0:0)
Zagreb, 2. apr. b. Danes ob 2 popoldne je bila na igrišču Gradjanskega tekma med hrvatsko reprezentanco in švicarskim moštvom. Na igrišču se je že mnogo pred 2. uro zbrala nad 10.000 glava množica, ki je nervozno pričakovala nastop hrvatske reprezentance, ki je danes pokazala, kaj zmore. Tekmo je vodil eden izmed najboljših italijanskih sodnikov g. Scarpi, kateremu so se predstavili igralci v naslednjih postavah: Hrvatska reprezentanca: Glaser-Šuprina. Beloševič, Jazbec, Jaz-binšek, Kokotovič, Cimermančič, Wolfl, Lešnik, Antolkovičin Matekalo. — Švica: Feute, Steker, Lehman, Springer, Andocolo, Buchoux, Zickel, Paul Aebi, Monnart, Georg Aebi, Amado.
Hrvatska reprezentanca ni bila niti v najboljši postavi, ker je moral Brozoviča zaradi ble-sure zamenjati drugi igralec in tako obramba ni bila tako solidna kakor sicer. Tudi Švicarji niso bili zadovoljni z igro svojih igralcev v Budimpešti in so svojo postavo nekoliko izmenjali.
Prvi nastop našega moštva je prinesel krasno zmago nad švicarskim nasprotnikom, ki do teea tedna še ni doživelo poraza. Naši igralci so igrali samozavestno in požrtvovalno ter izkoristili vse prilike, da zanesljivo odnesejo zmago nad nasprotnikom, ki so vsi pričakovali, da bo boljši. Napad našega moštva v prvem polčasu ni prišel do izraza in je bila igra več ali manj enakovredna. Opažali pa so se nevarni prodori naših napadalcev, ki so se vedno končali ali v avtu, ali pa je žoga lejela pravočasno nazaj. — V drugem polčasi pa je prišla premoč hrvatskih igralcev do
vidnega izraza, kajti napad je vzpostavil krepko zvezo s krilsko vrsto, ki je bila tudi že včeraj najboljši del našega moštva. Kokotovič in Jazbin-šek sta bila vzorna. Žoge sta oddajala precizno in hitro, tako da nasprotniki niso imeli časa za razmišljanje. Njima se je v drugem polčalu pridružil še Jazbec, ki je v samem začetku igre nekoliko zaostajal in ni izkoristil vseh šans, ki so se mu nudile, tudi obramba je takoi uvidela pomen tako povezane igre in je odločno posegla v nevarne napade nasprotnikov. Tu se je zlasti odlikoval Gla-ser, ki je sijajno čistil žoge in jih pošiljal največkrat samemu napadu. Tudi napad je imel danes svojega najboljšega igralca, nenavadno razpoloženega Wolfla. ki je točno oddajat žogo na levo in desno in je izpolnil vsa pričakovanja. Medtem ko so v prvem polčasu bili gostje v trenutkih mnogo boljši od naših, pa so v drugem polčasu popustili in po višini igre daleč zaostajali za hrvatskimi igralci, ki so svojo zmago zaslužili. Gostje so povsem pravično prejeli štiri sole. Švicarska obramba in krilci so se trudili in prizadevali, da zmanjšajo porast, toda njihov napad je bil tako slab, da so se vse nade pred našim golom razblinile v nič.
Prvi gol je padel v 2. min. drugega polčasa. Zabil ga je Matekalo. Drugi in tretji gol je poslal v mrežo Cimermančič v 25. in 27. min., v 39. min. pa je Lešnik postavil končni izid 4 :0. Gledalci so navdušeno vzklikali in ploskali našemu moštvu, ki je tokrat odlično zastopalo svojo barvo. Sodnik je sodil dobro in objektivno.
t
Chamberlain na ušesa nevtrakev
Anglija bo uvažala svoje pridelke samo v tiste nevtralne države, ki Nemčije ne podpirajo
Loiidon. 2. aprila. I. reuter: Ministrski predsednik C h a m b e r 1 a i ii je imel v spodnjem domu daljši govor, v katerem se je v podrobnostih bavil z raznimi vprašanji, ki se tičejo nadaljevanja vojne do zmagovitega zaključka.
Medsebojna povezanost Anglije in Francije v vojni in po vojni
Chamberlain je začel z vrhovnim vojnim svetom, ki je zasedal v Londonu pretekli petek in ki je dal Angliji priložnost, da je pozdravila novega francoskega ministrskega predsednika. Vrhovni vojni svet je proučil vsa vprašanja, ki se tičejo vojne, ter prerešetal posebno vojaški položaj zaveznikov. Sprejeti so bili gotovi določeni sklepi glede delovanja v bodočnosti. On misli, da sedaj še ni prišel čas, da bi sklepe razodel pred angleško javnostjo. Toda on je prepričan, da bodo poslanci z lahkoto sami uganili, kakšna je v glavnem vsebina teh sklepov.
Poglavitni del sklepov pa je bil izražen v skupni angleško-francoski izjavi, da bosta svoje sodelovanje še bolj podčrtali in da ga bosta nadaljevali tudi na političnem polju po zaključenem miru, ki ga ena država brez soglasja druge ne bo sklepala. Sodelovanje, ki je bilo do sedaj na gospodarskem in denarnem polju ter se je raztezalo že na področje obeh imperijev brez izjeme, je bilo raztegnjeno sedaj tudi na politično polje, torej na področje, kjer se bosta obe državi tudi po sklenjenem miru skupno borili za varnost obojih imperijev. Anglija in Francija bosta šli skupaj do zmage in bosta hodili skupaj tudi potem. Nobena od zaveznikov ne bo skušala sklepati ločenega miru sama zase, nobena po sklenjenem miru ne bo zapustila druge. To bo trajalo tako dolgo, dokler bo to potrebno za ustalitev svobode, pravičnosti in miru v Evropi.
Mir na Balkanu
Chamberlain je tudi zavrnil nemško propagando, ki hoče dokazati, da hočeta Anglija in Francija motiti mir na Balkanu. To ni res. Nasprotno, naše zavezništvo s Turčijo je dokazalo svojo koristnost za ohranitev miru na Balkanu. Tudi posveti angleške vlade s svojimi diplomatič-nimi zastopniki na Balkanu bodo doprinesli svoje, da dokažejo miroljubne namene zaveznikov do južnovzhodne Evrope.
Odnošaji do nevtrakev
Chamberlain je nato prešel na vprašanje zadržanja napram nevtralnim država m. Dejal je, da si Nemčija svojevoljno razlaga pojem nevtralnosti. Namreč tako, da ji je to v korist. Nemčija nalaga nevtralnim državam naloge, jim predpisuje, kako se naj zadržijo in svoje nasvete spremlja tudi z grožnjami o posledicah, ki jih bodo zadele, ako ne bodo pokorne. Tako smo tudi mi bili prisiljeni, da stopimo pred to vprašanje iu razčistimo odnošaje, ki morajo vladali med nami in nevtralnimi državami. Nemčija nj imela nobenih pomislekov, da je grozila nevtralnim državam, da bo njihovo ozemlje zasedla (švedsko), ako bi hotele priti na pomoč svojim napadenim sosedom (Finska). Zavezniški državi, Anglija in Francija, pa sta bili toliko tankovestni, da se nista hoteli v ničemer dotakniti pravic nevtralnih držav. Nemčija ni imela nobenih pomislekov, da je uničevala nevtralne ladje in morila državljane nevtralnih držav, kadar koli je to odgovarjalo njeni politiki. Zavezniki pa so se držali strogo vseh predpisov glede obnašanja do nevtralnih. Zadržanje Nemčije je zavezniške vlade prisililo, da vprašanje nevtrakev proučijo na novi osnovi.
Angleške vojne ladje so že podvzele nekaj stvarnih ukrepov v tem smislu, da preprečijo nemško pomorsko trgovino s skandinavskimi državami. Mi imamo prijateljska čustva do nevtralcev,
Neznana spreobrnitev
Pred dnevi je umrl v Italiji duhovnik don Orione, ki je ustanovil družbo »Hčera božje previdnosti«, ki se zelo blagonosno udejstvu-jejo na polju krščanske ljubezni in pomoči delavskim slojem. Don Orione že danes slovi za svetnika in ga po pravici stavijo v eno vrsto z nepozabnim svetim don Boskom.
Italijanski listi sedaj objavljajo zanimivo novico, katero je bil pokojni don Orione zaupal leta 1934, ko je obiskal evharistični kongres v Buenos Airesu, nekaterim osebam, da je namreč znani italijanski pesnik Carducci (1835—1907), ki je doslej po svojem mišljenju in delih v svetu veljal za ateista, zadnja leta svojega življenja izpreobrnil k Bogu in se spravil s Cerkvijo. Zdaj so se izvedele o tem podrobnosti, ki jih je don Orione zaupal v tej zadevi nekemu svojemu velikemu prijatelju. Takole je povedal: Carducci je bil na oddihu v znanem letovišču Courmayeur. Neke noči je •ilno nemirno hodil po svoji sobi, da so bili vsi stanovalci vznemirjeni. Bil je pa pesnik popolnoma zdrav in si niso mogli razlagati njegove razburjenosti. Nato je izginil iz svoje sobe, po nekaj dneh pa se je izvedelo, da se je bil podal v samostan na malem Sv. Bernardu, kjer je zbudil opata Chanouxa in imel z njim dolgo debato o Bogu in Kristusu, kar se je pozneje večkrat ponovilo. Vsi so zapazili, da se je pesnik znane »Himne na satana« ves iz-premenil. Pa tudi to je izvedel don Orione, da se je bil Carducci na Sv. Bernardu izpovedal in obhajal. To je bilo nekaj let pred njegovo smrtjo, ko je bil telesno in duševno popolnoma zdrav. Tudi znana grofica Pasolini, ena njegovih najboljših prijateljic, je o tem vedela. Ona je tudi razodela, da ji je v tistem času nekoč pesnik dejal: »Mati božja me ima očividno rada, ker proti njej nisem nikoli napisal nič slabega.«
toda to nas ne sme preslepiti, da bi pozabili, da nomeni vsaka pomoč, ki jo nevtralci dajejo Nemčiji ne samo pomoč proti nam. ampak pomoč proti njim samim, kajti tudi njih čaka usoda, kot je zadela mnoge male države pred njimi.
Ako hočemo to sedanjo vojno zaključiti, da bo čim manj razvalin in čim manj nereda — tako na gmotnem, kakor na duhovno-mo-ralnem polju — potem je jasno, da moramo Nemčiji odvzeti možnost, da se oskrbuje z blagom, ki ji je najbolj potreben za nadaljevanje vojne. Zaradi tega bodo zavezniki gospodarsko vojno neizprosno nadaljevali z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Nato je Chamberlain govoril o ukrepih, ki so že storjeni, to je o trgovinskih pogodbah, ki sta jih Anglija in Francija zadnje čase sklenile z nevtralnimi državami, odnosno se ž njimi šele pogajata za nove pogodbe, ki naj njihovo blago usmerijo proč od Nemčije. Omenil je tudi pod-guvernerja jugoslovanske Narodne banke dr. Belina, ki se nahaja v Londonu, da se pogaja za trgovinsko pogodbo. Omenil je bližnji prihod romunske delegacije Pri vseh teh pogodbah zahteva Anglija, je dejal Chamberlain, da se izvoz blaga, živeža in surovin iz dotične nevtralne države v Nemčijo natančno določi in omeji.
Anglija pa ima še drugo orožje. Na eni strani preprečuje prodajo blaga v Nemčijo. Na drugi strani to blago sama po vseh nevtralnih državah v čim večji meri pokupuje. Kupujemo posebno tiste vrste blaga, ki jih Nemčija najbolj nujno potrebuje za svoj obstoj in za nadaljevanje vojne. V tem pogledu so vsi načrti, ki tičejo skandinavskih in južnovzhodnih držav, že pripravljeni in se bodo začeli uresničevati v najbližjem času.
Angleški pogoji za nadaljnjo trgovino z nevtralci
Razume se, da bomo tem nevtralnim državam stavljali na razpolago proizvode svoiih imperijev samo v toliko, v kolikor se bodo obvezale, da teh proizvodov potem ne bodo prodajale naprej Nemčiji in da bodo tudi drugače svoj izvoz v Nemčijo omejile na najbolj nujno.
Chamberlain je svoj govor zaključil z izrazi upanja, da stojijo vsi omikani narodi na strani Anglije in Francije, za to, ker vedo, da se ti dve velesili borita tudi za njihov obstoj. Ker tudi dobro vedo, da ne bo mednarodno pravo nikoli več
veljalo, ako v tej vojni propadeta Anglija in Francija.
Nato je sledila debata, v kateri so poslanci zahtevali poostritev vojne tako na gospodarskem, na diplomatičnern kakor na vojaškem področju. Vojno je treba hitro zmagovito zaključiti. Ni je treba razširjati, /ato pa jc treba dopovedati ne-vtralcem, da je angleška vojna tudi njihova vojna.
»Times« o načinu poostritve blokade proti Nemčiji
London. 2. aprila, b. Poostritev blokade proti Nemčiji zanima vso javnost in tisk, opozarjajo pa, naj nihče ne pričakuje v poslanski zbornici kakšnih senzacionelnih izjav ministrskega predsednika Chamberlaina. »Timesr se pečajo s tem vprašanjem in pravi, da gre samo za to, da se med zavezniki najde pravilen sporazum. Ukrepi za preprečitev uvoza v Nemčijo bi bili naslednji:
1.	Nakupovanje turških zalog kromove rude;
2.	naročilo velikih množin petroleja in njegovih derivatov v Romuniji;
3.	Španija se vključi v blok funt - šterlinga in so že storjeni ukrepi, da se prepreči reeksport iz Španije v Nemčijo;
4.	celotna norveška proizvodnja kitovega olja in masti je odkupljena in preprečen Nemčiji nakup potrebne masti in olja za orožje in municijo.
Kot nadaljnje ukrepe prinaša list nakup soje, koruze in drugih proizvodov v državah srednje in jugovzhodne Evrope, da se na ta način odvzame Nemčiji še zadnja možnost za pridobivanje masti.
Romunija dobiva hrbtenico
London, 2. aprila, b. Dopisnik »Daily Tele-grapha« iz Bukarešte poroča, da je govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova okre-
Flnančni minister dr. Jura,j Šutej
pil romunsko stališče proti zahtevam nemškega trgovinskega odposlanca dr. Cloudisa. Več kot slučaj je, da v Romuniji sedaj ni tovornih vagonov, ki naj bi se na njih prevažalo razno blago za Nemčijo. Vsi ti vagoni so se naenkrat znašli na sovjetsko-romun-ski meji, kjer jih uporabljajo za prevažanje utrjcval-nega materiala. V zvezi z Molotov*m govorom list dalje zatrjuje, da je Romunija iz Rima dobila obljubo, da Madžarska ne bo napadla Romunije. Konč-r.o je izjavljeno, da se v Bukarešti navzlic zanikanjem iz Londona pričakuje neposredne ukrepe zaveznikov na Črnem morju in da bo glavni predmet razprave na konferenci britanskih diplomatov iz balkanskih držav, razširitev blokade v tem delu 6veta.
BHBYmiRH krema
se uspešno uporablja zoper spuščaje, rane, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih. Naglo suši od znoja ali mokrenja opaljeno in odrgnieno kožo.
Dobiva se « vseh lekarnah in drogerljah po ceni din 10-— za Jkatllco.
Na zahodu borbe v zraku
Nasprotujoča si nemška in francoska poročila
Nemško poročilo
Berlin, '-• aprila. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodnem bojišču ni bilo posebnih dogodkov. Letalske sile so nadaljevale z ogled-niškimi poleti nad Severnim morjem in nad vzhodno Francijo in je pri tej priliki prišlo do večjega števila borb med posameznimi nemškimi ogledni-škimi letali in med sovražnimi lovskimi lelali. Eno nemško ogledniško letalo tipa Dornier je zbilo eno francosko letalo tipa Moran. Angleško ogledniško letalo, ki je poskušalo leteti nad nemškim zalivom, je zbila včeraj eskadrila nemških Messerschinidov. Eno nemško ogledniško lelalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
Francosko poročilo
Pariz, 2. aprila, t. Havas. Sinoči pozno zvečer je bilo objavljeno naslednje vojno poročilo: Topniški ogenj je bil posebno hud v okolici Posaarta. Tako francosko kakor nemško letalstvo je bilo živahno in se je udejstvovalo pri številnih izvidni-ških poletih. Prišlo je do več bojev v zraku, toda izidi še niso poznani. Znano je samo toliko, da so se vsa francoska letala vrnila na svoja vzletišča. Dne 31. marca je skupina naših izvidniških letal naletela na veliko bolj močno skupino sovražnih lovskih letal. Razvila se je borba, v kateri je sovražnik sestrelil dve naši enosedežni letali, a še tukaj se je en pilot rešil s padalom. Vsa ostaia naša letala so se vrnila nepoškodovana na vzletišče. (Francosko uradno poročilo tukaj gotovo omenja bitko, o kateri je nemško vojno poročilo včeraj objavilo trditev, da je bilo sestreljenih vsega skupaj deset francoskih letal.)
Davi pa je izšlo vojno poročilo, ki pravi: Mirna noč na vsej zahodni fronti. Posamič topovsko streljanje iz obeh utrjenih črt ob gornjem Renu. K temu pravi poluradno pojasnilo, da je bilo letalsko izvidniško delovanje spet zelo živahno in so Nemci sestrelili dva francoska lovca ter enega angleškega. Nemci so izgubili eno letalo.
Na morju
London, 2. aprila. Reuler. t. Admiraliteta javlja, da so nad Severnim morjem v bližini nizozemske obale trije angleški lovci prišli v boj z nemškimi bombniki vrste »Heikek. Letala so letala komaj nekaj metrov nad morsko površino. Eden od pilotov je bil ranjen, a je svoje letalo še pripeljal domov. Angleška letala so nepoškodovana. Nemški bombniki so hoteli s strojnicami napasti nekaj ribiških čolnov, ko so jih zalotili angleški lovci, ki so bili vrste »Hurricanet. Eno od nemških letal je bilo poškodovano.
London, 2. aprila, t. Reuler. Admiraliteta poroča, da so nemški bombniki napadli zastraženo odpravo trgovskih ladij. Vrgli so deset bomb, toda topništvo z ladij jih je pregnalo. Potopljena pa je bila ena manjša angleška ladja.
London, 2. aprila. A A. Havas: Poveljniki nemških podmornic dobivajo redna obvestila o gibanju zavezniških trgovskih ladij. Daily Telegraph , ki to javlja, pravi, da so poveljniki nemških podmornic posebno ob španski obali vedeli, kje se gibljejo zavezniške trgovske ladje. Na podlagi takih obvestil se je nemškim podmornicam posrečilo torpedirati zavezniške ladje. Sovražne agente so v zadnjem času aretirali v Ilolandiji in Skandinaviji, kjer so prav tako dajali podobna obvestila s tajnimi radijskimi postajami. To ne sme nikogar presenetiti, vendar je treba upati, da bo tudi španska vlada na svojem ozemlju aretirala tuje agente in bo s preiskavo ugotovila, na kakšen način so ti ljudje izvrševali svojo poročevalsko službo na španskem ozemlju.
London, 2. aprila, t. Reuter: Admiraliteta javlja, da je angleško trgovinsko brodovje v preteklem tednu do sobote opolnoči izgubilo samo eno prevozno ladjo za petrolej, med tem ko so nevtralci izgubili tri ladje. Skupna tonaža potopljenih ladij znaša 13.001 tono in je najnižja od začetka vojne. Admiraliteta pristavlja, da postaja vedno bolj očito, da zavezniki nemške podmornice potapljajo s tolikšno naglico, da Nemčija ni več v stanu nadomestiti potopljenih edinic z novimi podmornicami.
Talna se;a francoskega parlamenta bo v soboto
Pariš, 2. aprila, t. Havas. Francoski parlament sc je sestal danes dopoldne k rednemu zasedanju. Na dnevnem redu je bilo več intervencij o zunanji politiki. Predsednik vlade Paul Reynaud bi moral pri tej priložnosti imeti daljši govor o zunanjepolitičnih vprašanjih in o organizaciji vojna. Toda med parlamentarnimi skupinami in vlado je prišlo do Fforazuma, da so bile interpelacije odgodene. Parlament se bo sestal spet v soboto zvečer. Seja pa ne bo javna. Na tej seji bo ministrski predsednik odgovoril na nekatera vprašanja, ki so sprožena v interpelacijah. Zaradi tega predsednik vlade pred-vidno ne bo govoril na današnji seji parlamenta (poročilo je bilo dano ob 7 zvečer).
Finska prosi za pomoč — Zvezo narodov
Ženeva, 2. aprila. AA. Reuter: Včeraj je generalni sekretarijat Društva narodov sprejelo od finske vlade apel za pomoč. V apelu navaja finska vlada nujno potrebo, da se da finskemu narodu pcmoč po končani vojni. V noti navaja, da je bilo 550.000 oseb pregnanih iz svojih domov in bodo preseljeni. Od tega je 55% otrek in 30% žena. Zaradi bombardiranja j s bilo podrtih 4500 hiš tako, da je okoli 50.000 ljudi ostalo brez strehe. Veliko število Fincev je padlo v vojni. Ceni se, da znaša število padlih 15.000, število ranjenih pa je večje od 40.000.
Nervozna debata okrog zemljevida o Srednji Evropi, ki visi v kabinetu francoskega finančnega ministra
Budimpešta, 2. aprila, t. MIT. Madžarski listi objavljajo protestne članke v zvezi z objavo neke slike, ki je izSla v francoski reviji »Illustration« in ki predstavlja francoskega predsednika vlade — takrat finančnega ministra — z odposlancem Amerike Sumner Wellesom v pisarni finančnega ministra v palači finančnega ministrstva v Parizu. Slika je zanimiva v toliko, ker prikazuje v ozadju obeh državnikov razobešen po steni obsežen zemljevid, ki v ničemer ne odgovarja dejanskim političnim me-jem v srednji Evropi. Ta zemljevid prikazuje na primer Poljsko v razširjeni obliki, Vzhodna Prusija in nemška Pomorjanska sta vključeni v poljsko državo Ukrajina tvori posebno državo. Avstrija je razširjena tja doli čez madžarske meje in se raz-teguje do Jadranskega morja Bavarska je priključena Avstriji. Madžarski listi pravijo, kako je mogoče, da visi takšen zemljevid v pisarni aktivnega ministra, ki je danes predsednik vlade.
Francosko informacijsko ministrstvo je zavrnilo očitke madžarskega tiska s pripombo, da gre za
V zraku
London, 2. aprila. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Včeraj so letala izvedla ogledni-ške polete nad Severnim morjem. Pri prvih ogled-niških poletih so sodelovali tudi bombniki. Izveden je bil napad na sovražnikove patrolr.e ladje in je prišlo do spopada z enim nemškim letalom tipa Junkers. Nemško letalo je bilo v borbi poškodovano. Eno britansko letalo pa se ni vrnilo v svoje oporišče.
Anvers, 1. aprila. A. DNB: Za časa vaj belgijske protiletalske obrambe je padla granata na streho neke gostilne v Mer.\euu pri Anversu ter prebila dve nadstropji. Koščki granate so padli v sobo, kjer se je nahajalo deset oseb. toda nihče ni bil ranjen. Druga granata je za časa vaj prebila kupolo bolnišnice sv. Elizabete v Anversu.
zgodovinski zemljevid, ki nima nobene zveze s sedanjostjo in da se zaradi tega ni treba razburjati.
Madžarski listi ponavljajo napade in pravijo, da takšno zanikanje ni zadovoljivo, kajti, kdaj v zgodovini se je pripetilo, da je segala avstrijska država, ki ima sicer meje povojne Avstrije, tja na Madžarsko in tja do Jadrana. Madžarski listi zahtevajo, da se stvar, »ki zanima vso Evropo«, razjasni in da francoska vlada pove, kakšni načrti se skri-vjo z zemljevidom, ki diči kabinetno sobo finančnih ministrov Francije.
Okrog nove nemške „Bele kn;ige'f
Washington, 2. aprila, t. United Press. V vladnih ameriških krogih raste nerazpoloženje napram Nemčiji zaradi objave nekaterih diplomatičnih listin, ki da jih je nemška vlada našla v tajnem arhivu poljskega zunanjega ministrstva in ki dokazujejo, da so ameriški veleposlaniki tudi pomagali huj-skati na vojno proti Nemčiji. Ameriški predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull sta oba zanikala verodostojnost teh objavljenih listin. Sedaj pa prihaja še na dan, da nemška vlada ameriškega veleposlanika v Berlinu niti obvestila ni o svoji°nameri, da namerava objaviti listine, ki tičejo Združenih držav Severne Amerike, kar je popolnoma proti vsakemu dosedanjemu običaju diplomatičnega občevanja med prijateljskimi državami. Državni tajnik Hull je skoročil tisku, da ameriška vlada ni imela niti najmanjšega pojma o nemški nameri in da se mu to čudno zdi, da poslanik v Berlinu ni bil o tem pravočasno obveščen.
Washmgton, 2. aprila. AA. DNE: Zunanji minister Hull je izjavil včeraj novinarjem v zvezi z objavo nemške Bele knjige in tozadevn:m demantijem prejšnjega poljskega veleposlanika Potockega, da Potočki ni bil pri njemu, tako da on ne more dajati pojasnil. Na vprašanje novinarjev, ali se bo Bullitt vrnil na svoje mesto veleposlanika v Parizu, je Hull izjavil, da njemu ni ničesar znano o kakih spremembah
Važna šefa italifanske vfade
Rim, 2. aprila. AA. Štefani: Danes doooldne je bila pod predsedstvom Mussolinija v palači Vimi-nale seja vlade, na kateri so bili sprejeti važni sklepi. Med drugim je bil sprejet sklep o desetletnem načrtu za temeljito rešitev vprašanj, ki so v zvezi z šolami, bolnišnicami in zapori. Sprejet je bil sklep o izboljšanju gospodarskega položaja o državnih uslužbencev, kar bo povečalo letne izdatke za 650 milijonov 1/r. Nato je bilo urejeno vprašanje zakonskih izmenjav v zvez: z organizacijo naroda za slučaj vome. Ta ukrep predvideva mobilizacijo ljudstva, združen, m javnih služb, poleg tega pa tudi mobilizacijo državljanov, ki ne spadajo pod vojaško obveznost, upoštevajoč tu tudi ženske in nedoletne, ki SC 22 dovršili 13 i C t SicuOou.

Uredba o dvanajstinah
7.e včeraj smo priobčili glavne računske izpremembe, ki jih izkazujejo dvanaistine v primeri s proračunom /u 1939—1940. Dodatno k temu navajamo še:
Postavka 78 milij. din je razdeljena takole: stroški in služba za notranji blok na-sledstvenih javnih in pokrajinskih dolgov bivše avstroogrske monarhije: a) anuiteta za inozemske lastnike 58 milij. din, b) anuiteta za domače lastnike 20 milij. din. To je večji znesek. kot je bil določen v proračunu za 1930— 1931 (15.25 milij. din) pa tedaj ni l>il izplačan in je rudi krize v državnih financah tu problem zaspal.
Vrhovno sodišče v Ljubljani ima za 111.140 (Hn povečane osebne kredite, nadalje '24.000 din več /a potne itd. stroške, 7.000 din več za upravne stroške; nova pa je |H>stavka 7.000 din kot najemnina zu vrhovno sodišče v Ljubljani, nadalje je tudi nova postavka 50.IMM) din za nabavo, dopolnitev in popravilo pisarniškega inventarju za vrhovno sodišče.
Pri apelaciiskem sodišču in višjem drž. tožilstvu m) osebni krediti povečani za 41.620 din. /a drž. arhiv v Ljubljani S3 povečani ma-terijalni izdatki zu 3.<MX) din.
V narodnem muzeju je nov kredit za I uradniškega pripravnika, nadalje so povečani upravni slroški narodnega muzeja za 10.000, za istotoliko pri etnografskem muzeju. Nov je kredit za t uradniku v ornitološkem observatoriju kakor je tudi povečan materijalni kredit.' v .
Na ljubljanskem vseučilišču se povečajo osebni krediti v zvezi z napredovanjem za 22l.h40 din. število asistentov pripravnikov se poveča za 7 za 42.700. nadalje tudi število slug za 2, poleg tega pa še za knjižnico 2. Podpora domu visokošolk se poveča za 8.300 din, nova pa je postavka l(>.3<)0 din podpore za dijaški dom sv. C irila. Nadalje je nova postavka 16.500 din za ureditev provizornega kidroteliničnegu laboratorija v Ljubljana.
Znatni so novi krediti za Glasbeno akademijo v Ljubljani ter za srednjo glasbeno šolo v Ljubljani.
Novi učitelji
V	prosvetnem ministrstvu bo na novo nastavljenih 160 ur. pripravnikov, v naši banovini 5 dnevničarjev. število učiteljev v meščanskih šolah se poveča za 150.
Nagrade kontraktiieluim uradnikom in dnevničarjein pri narodnem gledališču v Ljubljani so zvečane za 108.000 dm.
Pri finančnih ravnateljstvih se bo število honorarnih uslužbencev povečalo za 100, pri kat. upravah za 25 itd. Upajmo, da bo davkarija v Ljubljani dobila svoje poslopje, kajti postavka 113.280 din je določena kot anuiteta med drugim tudi za Ljubljano.
Povečano število cestarjev
V	gradbenem ministrstvu se lx> povečalo število cestarjev, stalnih delavcev v naši banovini od 87 na 150. Nadalje je povečana postavka za regulacijska dela na Muri izven mejnega območja in v Prekmurju kakor tudi na Savinji pri Celju in na Dravi v ptujskem okraju za 500.000 din.
Zu odkup vicinalnih prog: Zaljok— Krapi-na, Varaždin—Golubovac, Pančevo—Petrovo selo in Velenje—Dravograd je namenjenih 15 milijonov din. za izplačilo sindikatu lokalnih železnic v Sloveniji 10.6 milij. din.
Ravnateljstvo za zunanjo trgovino bo imelo naslednja proračunska mesta: t ravnatelja, 4 načelniki, 2 inšpektorja, 6 uradnikov-pri-pravnikov.
Anuitete za posojila za bolnišnice v Sloveniji so povečane na 272.115 din.
Skupno povečanje kreditov znaša 862 mil. 253.897 din. (ločim so bili drugi krediti zmanjšani za 52.389.456 din,- največ v prometnem ministrstvu (19,456.665 din).
Finančni zakon
Iz finančnega zakona posnemamo tele izpremembe, odn. dopolnitve:
Podaljšana je veljavnost čl. 12 točka 22 fin. zuk. iz leta 1937—1938, v kateri je dovoljena svoltodnu ocena kazni zu kršitev deviz-novalutnih predpisov.
Nova razdelitev skupnega davka na poslovni promet
Z letom 1936 je bil povišan skupni davek na poslovni promet, ki se pobira pri curinur-nicah, in je bila iz. icgu donosa izplačevanu dotacija banovinam. Najvišji znesek v tu namen je znašal 100 milij. din, ki se je razdelil takole: 80% \ rimski primorski, drinski, z.etski in moravski, torej 80 mil. din tem banovinam, ki imajo 5,835.000 prebivalcev, 20%, t. j. 20 milijonov din pa dobivajo letno: banovine dravska, savska, donavska, vardarska in Bcl-grad, ki imajo skupno 8,099.(MM) prebivalcev. Naša banovina je dobivala letno 2.9 milij. din, torej 2.9% od skupnega zneska, čeprav je imela skupno 8.J1 % vsega prebivalstva v državi in je bil odstotek pobranega davka še višji.
Z novimi določili se je pa ključ izpreme-nil, pa nekoliko v korist naše banovine. Kajti predvsem je banovina Hrvatska prodrla z načelom, dn se tu znesek deli po številu prebivalstva in znaša zanjo dotacija 29%, torej 29 milij. din, dočim sta preje dobili savska in primorska banovina skupno 24.533.067 din. Toda ključ za ostale banovine je ostal neizpreme-njen, odn. je 'drugačen za našo banovino. Prej
je purticipirala naša banovina nu ostanku 20 milij. din p<> številu prebivalstva, sedaj pa znaša ostanek, nu katerem purticipiru naša banovina 14.2 milij din in tako pride na našo banovino nekaj večf okoli čet rt milijona dinarjev. ker je /manjšanje števila prebivalstvu (zaradi i/padu savske banovine z 2.7 mil. prebivalcev) kompenziralo /manjšanje absolutne številke, ki je nu razpolago banovinam, ki se nahajajo v drugi kategoriji. Vsekakor je zvišanje praktično brez veljave in treba bo tudi za našo banovino uveljaviti načelo, da se razdeli donos po številu prebivalstva enako nu vse banovine.
Trošarina na vino in žganje
Z uvedbo dr/, trošarine je bila maksimirana trošarina na vino v mestih nu dedežu banovine na 150 din, v ostalih mestih pa na KM) din, odn. v ostalih občinah nu 50 diu, na žganje v mestih na 5, v ostalih krajih na 3 din. Ker bi to lahko škodovalo občinskim financam v marsikateri občini, je vneseno v novi finančni zakon določilo, da more finančni minister 1«) dokazani neobhodni potrebi dovoliti tudi izjemo, vendar ne sine biti trošarina večja kot je bila leta 1939.
Izredni prispevek v znesku 5%, ki ga plačujejo uslužbenci, se ne !>o pobiral v bodoče od dnevničarjev, ki imajo povratne prejemke, ki se jim obračunavajo in izplačil jejo nazaj za one ure, odn. dni, ko so stvarno opravljali posel, računajoč v take prejemke tudi akord-nc plače, plače po komadu ali slično.
Oni, ki se pečajo s skakanjem v padobra-ni, se daje za vsak skok 40 dinarjev, toda največ do 80 din na dan. Učitelji v padobran-skili šolali dobe pod istimi pogoji za vsak skok 50 din. Povečani so tudi dodatki za letalce.
Rok za priznanje prostovoljstva je podaljšan do 30. septembra 1940.
Kmetijski minister je pooblaščen kredite, določene /u drž. mlekarski zavod v škof j i Loki, da more trositi z.u isti zavod v Kranju, ko bo tja premeščen.
Ureditev kobilarne na Pragerskem
Kmetijski minister je pooblaščen, da izplača naši banovini iz presežkov drž. kmetijskega sklada iz prejšnjih let zu odkup in ureditev posestva nu Prugersnem za državno kobilarno v Ponovičah 1.8 milij. din. Za oniogočitev izplačila te vsote more kmetijski minister v sporazumu z finančnim ministrom evont. najeti posojilo na letno anuiteto 150.000 din.
Minister za gozdove in rudnike lahko postavi 90 goz. inženjerjev, 20 zvaničnikov iu 30 gozdarjev za državne gozdove.
Razveljavljen je člen 8 uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja, ki določa, da zavaruje lahko službodajnlec, če ima nameščence v območju več zavodov, vse pri tistem /avodu. v čigar območju je sedež podjetja ali služboda jalca če o tem obvesti vse prizadete pokojninske zavode.
Ortopedska delavnica v Ljubljani bo odslej neposredno podrejena ministrstvu za soci-julno politiko in ljudskega zdravja — invalidskemu oddelku. *
Druga pooblastila
Proračun, ki jih je v smislu čl. 98 zakona o občinah odobrava ban, se bodo odslej odobravali v finančnem oddelku banske uprave.
Vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili obsto ječi zakoni i/premen jeni, ukinjeni ali dopolnjevani kakor tudi vse uredbe, pravilniki in drugi predpisi, ki so bili že uveljavljeni na osnovi ppoblastil, določenih v omenjenih zakonih, bodo veljali tudi še nadalje.
Financiranje banovine Hrvatske
Z dnem 1. aprila je bila uveljavljena uredba o financiranju banovine Hrvatske, ki je bila izdana na osnovi uredbe o banovini Hrvatski.
Katere državne davke dobi Hrvatska
Po čl. i preidejo v pristojnost banovine Hrvatske naslednji izvori dohodkov na njenem področju:
A.	Vsi neposredni davki, razen uslužbenskega davka in doprinosa zanj, katerega plačujejo osebe v službi države in drž. upokojenci, prispevek skladu narodne,	, vojnica, davek na poslovni promet (splošni in skupni) in patrijaršijska dcklada.
B.	Takse po zakonu o taksah za vse posle iz pristojnosti banovine Hrvatske; takse po zakonu o sodnih taksah izvzeniši takse za spore pred upravnim sodiščem v Zagrebu v predmetih iz pristojnosti države; takse po zakonu o plačilu taks in naknad za pregled parnih kotlov in sploh vse ostale takse po vseh drugih zakonih, v kolikor gre za posle iz pristojnosti banovine Hrvatske. Vozarinska taksa po tar. št. 101, katero vterjujejo drž. železnice in ostala drž. prevozna podjetja ka-*or tudi vse druge takse za posle v pristojnosti države, pripadajo državi.
C.	Trošarina na alkoholne pijače.
Postopek pri pridobnini in družbenem davku.
Cl. 2 uredbe določa, da se bo smatralo izjemno od predpisov čl. 44 zadnjega odstavka in čl, 75 zakona o neposrednih davkih pri davčnih zavezancih pridobnine in družbenega davka, ki poslujejo na področju banovine Hrvatske in na ostalem področju, i eno i drugo poslovanje za poseben davčni predmet. S kraljevo uredbo na soglasen predlog hrvatskega bana in ministra financ bo predpisan način ugotavljanja davčne osnove in davka i za eno i za drugo področje.
Po čl. 3 pripadajo banovini Hrvatski vsi dohodki od izvorov, ki se nanjo prenesejo po čl. 1. Glavne davčne knjige se morajo s tem dnem zaključiti, nato pa se ugotovi znesek dolgovanih davkov do tega dne. Vterjevanje tako določenega zneska bodo izvršile, davčne uprave bodo te vter-jane zneske izročale mesečno drž. blagajni. Podrobna navodila bo dal finančni minister v sporazumu z banom.
Po čl. 4 bo banovina Hrvatska zbirala dohodke, navedene v čl. 1 in razpolagala z njimi po banovinskem proračunu, ki se uveljavlja kot bano-vinski zakon. Ob uveljavljanju drž. ali banovinskih
♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
Izprememba stopenj v carinski tarifi
S 1. aprilom so stopile v veljavo tudi številne izpremembe stopenj v uvozni carinski tarifi, istočasno pa so bile uvedene izvozne carine. Vse tarife so v zlatih dinarjih za 100 kg.
Povišanje uvoznih carin
Številka carinske tarife 18/2: lupine limon in pomaranč maksimalno 50, minimalno 40 (doslej 25 oziroma 20). Na blago v zabojih do 1 kg se plača dodatek 25%.
2.	Surova kava: 150 oz. 150 (doslej 30 oz. 80). 27. Surov kakao: 20, 15 (14, 10).
28.	Čaj: 300, 300 (150, 120).
29.	Začimbe v zrnu itd.: 1. vanilija, žafran itd. 1300, 1000 (650, 500); 2. cimet, muškatni cvet, niu-škatni oreh in kardamon 700, 500 (400, 300); 3. poper, kapra, inajaron itd. 280, 200 (140, 100).
3.	Deteljine vseh vrst 20, 15 (14, 10).
34J. Cvetje 140, 100 (80, 60).
40. Hmelj in lupulin 150, 100 (00, 70).
67. Loj je bil doslej prost carine, sedaj se uvaja carina 3 in 1 zlat dinar.
71. Ovčja volna 3 oz. 2 (doslej prosto).
97. Kvebračo v kosih 1 oz. 0.50 (doslej prosto), zdrobljen 2.50, 1.50 (1.20. 1).
172. Asfalt 1.50, 1 (0.70, 0.50).
238. Umetne organske barve 50, 40 (25, 20).
272. Bombaž 10, 6 (10, 8).
386. Kavčuk 3, 2 (doslej prosto).
441.	Papirna masa je bila doslej prosta raritie, sedaj se uvaja uvozna carina v znesku 1—4 odn. 0.50—2 7.1. dinarja.
442.	Zvišane so carine na karton (lepenko).
443.	Lepanka in papir za zvijanje 20, 15 (20, 15) v teži nad 40 gramov (doslej 30 gramov).
Pri uvozu avtomobilov, ki so urejeni na pogon z zgorjevanjem lesa ali lesnega olja, se plača uvozna carina v znesku 1% vrednosti.
Uredba izvoznih carin
Uvedene so naslednje uvozne carine v zlatih dinarjih za 100 kg:;
3. seno brez razlike, slama in ostala živinska hrana. 1. Seno brez razlike 0.25; 2. slama 0.25; 3. Ostala živinska hrana: otrobi, živinska moka itd 0.75.
7. Konji in kobile: od komada: 1. stari nad 4 leta 20; 2. stari 4 leta in manj 20; 3. klavni konji pa tudi zaklani, toda neodrti 2.
8. Ovce in koze: 1. ovce in koze za pleme, ko se izvozijo od 1. januarja do 1. maja 20. 2. Ostale 0.15.
10.	Svinje in predelki: 1. žive: do zaključno 70 kg teže 1, nad 70—140 1.50, nad 140 kg 2 zl. din za komad. 2. Zaklan in v polovicah 0.15. 3. Sveže meso in soljeno 1.50. 4. Predelki: bakom 2. Slanina, salo, irast 2. Ostali izdelki 3.
11.	Perutnina: 1. Živa 1.20. 2. Zaklana 1.50.
12.	Jajca: Jajca 1.20, 2. Rumenjaki in beljakovine 1.
15.	Perje perutnine: 1. Očiščeno 4. 2. Ostalo 6.
16.	Konopljina trstika 3, česana ali grebenana konoplja 1.
19. Oljnati plodovi 1. Oljnati plodovi in se-menje 2. 2. Rastline za industrijo, zdravilstvo razen buhača 1. 3. Ostalo semenje: dctelinc 2, neomenjeno 0.50.
24.	Stavbni les, oglje, briketi iz oglja, ekstrakti za strojenje:
1. Stavbni les, neobdelan, 6amo posekan ali žagan: kostanjev razen palic 4 cm in manj srednjega prečnika 2.50, hrastovo od 30—30 cm srednjega prečnika 0.60. Hrastov, javorov, in ostalega listnatega drevja nad 30 cm srednjega premera, 0.60, orehov, pa tudi panji nad 30 cm srednjega prečnika črnega oreha 1, belega oreha 0.80, igličarji vseh vrst nad 20 cm srednjega prečnika 1.25. — 2. Štabni les: rezan in žagan v vseh dimenzijah: kostanjev 4 za komad, železniški pragovi: borovi 0.10, bukovi 0.10, hiastovi 0.40 od 100 kg, deske, letve: od igličarjev 0 20, ostalega lesa 0.20, ostale 0.20. — 3. Oglje: 0.10. — 4. Briketi iz lesnega olja 0.10. — 5. Ekstrak-ti za strojenje 0.50.
25.	Premog vseh vrst 0.10, briketi iz premoga
0.10.
26.	Rude: 0.05
zakonov o višini davčnih in drugih obremenitev se bo pazilo na to, da se vzdrži enakost Lskalne obremenitve na vsem državnem področju in enotnost trgovinskega področja.
Davčne uprave postanejo banovinske.
Čl. 5 določa, da postanejo davčne uprave na področju banovine Hrvatske banovinski uradi. Za državne dohodke pa bo postavil finančni minister pri njih svoje referente. Tudi katastrske uprave po čl. 7 postanejo banovinski uradi, toda zakonodaja o katastrski izmeri ostane v pristojnosti države.
Nadalje določa čl. 7 razdelitev poslov pri finančnih ravnateljstvih v Zagrebu in Splitu, ustanovi pa se državni finančni inšpektorat v Zagrebu
kot drugostopna drž. finančna oblast na področju banovine Hrvatske.
Organi finančne kontrole — skupni
Po čl. 8 so organi finančne kontrole skupni državni in banovinski organi, zato se financirajo iz drž. in ban. proračuna. Zvaničnike postavlja ban, uradniške pripravnike in uradnike pa ban v soglasju z ministrom financ. Sploh bo vsa služba urejena sporazumno med državo in banov. Hrvatsko, podrejeni pa bodo organi finančne kontrole drž. inšpektoratu v Zagrebu.
Izplačilo invalidnin in pokojnin bodo izvrševale v prenesenem delokrogu banovinski organi s sredstvi, ki jih bo dal finančni minister. Uredba določa tudi sodelovanje ban. in državnih organov v li-nančni službi. Finančni minister si je zadržal pravico kontrole banovinskih organov v poslih, ki jih opravljajo za državo, on daje tudi navodila in obvezna tolmačenja v tem poslu za službo.
Prvi proračun banovine Hrvatske
S 1. aprilom je stopil v veljavo tudi prvi proračun banovine Hrvatske. Obenem z njim je bila uveljavljena tudi uredba o izvrševanju proračuna. Ta uredba je postala v malem finančni zakon za banovino Hrvatsko, ker prinaša tudi že številne izpremembe obstoječih zakonskih predpisov in pooblastila za bana.
Med drugim je dobil ban pooblastilo za najetje posojila 50 milij. din za zidanje stavb za razmestitev posameznih oddelkov banske oblasti.
Uredba o ljudskem sanitetskem skladu se ne bo izvajala na Hrvatskem. Ze plačani in dospeli dohodki po tej uredbi gredo v sanitetski sklad pri Hranilnici banovine Hrvatske. V ta sklad prihajajo kot redni dohodki vse denarne kazni, ki se izrekajo po sanitetskih zakonskih predpisih.
Dohodki
Dohodki banovine Hrvatske so dvojni: 1. oni, ki jih je preje pobirala država in ki so preneseni na banovino Hrvatsko; 2. dohodki, ki jih pobira banovina Hrvatska sama zase kot naslednica banovin: savske in primorske.
Izdatki
Izdatki banovine Hrvatske so naslednji:
1.	vrhovna banovinska uprava: osebni 11,061.180 in materijalni 11,768.900, skupno 22,830,080 din,
2.	oddelek za notranje posle: osebni 100,919.422
din, materijalni 19,085.531 din, skupno 120,005.953 din, 3. oddelek za prosveto: osebni 315,158.920, materijalni 78,986.601, skupno 394,145.521. 4. Oddelek za pravosodje: osebni 100,406.000, materijalni 24,970.600, skupno 125,376.600 din. 5. Oddelek za kinetsko gospodarstvo: osebni 29,764.520, materijalni 75,322.537, skupno 105,087.057 din. 6. Oddelek za gozdarstvo: osebni 24,269,500, materijalni 12,660.262, skupno 36,929.762 din. 7. Oddelek za rudarstvo: osebni 4,155.260, materijalni 7,470.250, skupno 11,626.510 din. 8. Oddelek za obrt. industrijo in trgovino: osebni 20,670.561, materijalni 8,285.280, skupno 28,955.841 din. 9. Oddelek za tehnična dela: osebni 33,179.338, materijalni 179,138.890, skupno 212,318.228. 10. Oddelek za socijalno politiko: osebni 5,598.726, materijalni 16,157.261, skupno 21,755.987. 11. Oddelek za ljudsko zdravje: osebni 54,863.008, mater. 113,977.462, skupno 168,840.470 din. 12. Oddelek za finančno posle: osebni 82,108.579, materijalni 34,415.780, skupno 116,524.359 din. 13. Pokojnine 10,617.467. 14. Banovinski dolgovi 25,986.165 in 15. Proračunski rezervni krediti 50 milij. din.
Skupno znašajo osebni izdatki: 792,783.481 din, materijalni pa 678,226.821 din, tako da je ves proračun dosegel vsoto 1.451,000.000 din.
Iz, tega pregleda je razvidno, da znašajo osebni izdatki 54.64%, materijalni pa 45.36%. V državnem proračunu za 1938-1939 so znašali osebni izdatki 45.20, materijalni pa 54.80%. V proračunu savske banovine za 1938-1939 so znašali osebni izdatki 22.50, materijalni izdatki pa 77.50%.
Borze
Dne 2. aprila 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka i 4.70—-14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 19,557.870 din, na belgrajski 6.8 milij. din. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 2.1 milij. din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 157.00— 160.20
Pariz 100 frankov...... 88.75— 91.05
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00
Amsterdam 1(M) goldinarjev . . 2348.50—2386.50 Bruselj 100 belg...... 756.00— 768.00
Ljubljana — svobodiio tržišče:
London 1 funt......
Pariz 100 frankov.....
Newyork 100 dolarjev . . . Ženeva 100 frankov .... Amsterdam 100 goldinarjev .
Bruselj 100 belg.....
Ljubljana — zasebni Berlin 1 marka......
193.98— 197.18 109.71— 112.01 5480.00—5520.00 1228.18—1238.18 2900.55—2938.55 933.68— 945.68 kliring:
14.70— 14.90
Zagreb Solun 100 drahem
zasebni kliring: .....32 blago
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem......32 blago
Ciirih. Belgrad 10, Pariz 8.09, London 15.87, Nevvvork 446, Bruselj 76.20, Milan 22.525, Amsterdam'236.80, Berlin 178.70, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.40, Helsingfors 700, Buenos Aires 101.
Vrednostni papirji
Ljubljana, driavni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 53—55, voj. škoda proin-
ptna 443—445, begluške obveznice 77.50—78.50, dalm. agrarji 71—73, 8% Blerovo posojilo 100 do 101, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 96—08 — delnice: Narodna banka 7700—7800, Trboveljska 233-237.
Zagreb, driavni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 denar, vojna škoda promptna 445 denar, begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 70—71, 4% severni agrarji 50—52, 6% šumske obveznice 71 blago, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% slab. posojilo 97 den. — delnice: Narodna banka 7750 denar, Priv. agrarna banka 195 denar, Trboveljska 234—237, Gutnian 50—60, Sladk. tov. Osijek 185 denar, Lsis 30 denar.
Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101 denar, agrarji 53.25 denar, vojna škoda promptna 446—447. begluške obveznice 78.25 do 78.75 (79, 78.75), dalm. agrarji 72—72.50 (72.75),
6% šumske Blerovo po->vo posojilo
94-94.25 (94), 7% posojilo DHB 102 denar -
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bač. okol. Novi Sad 213— 215, gornja bač. 215—217, srem. 212—214, slav. 213—215, gornja ban. 213—215, bač. ladja Tisa 218—220. Jefmen: bač., srem. 64-65 kg 187—190. Koruza: bač. in bač. pariteta Indjija in Vršac i7—169. Moka: bač., ban. og. ogg. 325—335, št. 2
ia.ro vo./o), aaim. agrarji 72—72.&0 4% severni agrarji 51—51.50 (51.25), 6% obveznice 71.75—72.75 (73, 72.75), 8% Ble sojilo 101.25—102 (101.50), 7% Blerovo
305—315, šl. 5 285-295, št. 265 - 275, št. 7 235-245. št. 8 Ki5_i70, srem.. slav. og ogg 320—330, šl. 2 H00—310, šl. 5 280—290, št. 6 200-270. št. 7 230—240, št. 8 165—170. — Tendenca staina. — Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač. okoi. Novi Sad, sred. bač. 212-214, bač. okol. Sombor 211—213, gornja bač. 214—216 srem. 211—213, slav. 212—214, južna ban. 207-209, gornja ban. 214—216, bač. Tisa Slep la, Ha 216—218. Oves: bač.. srem., siav. 172 do 174. Iti: bač. 1775—1180. Jeimcn: bač. okol. Sombor in srem. 64-65 kg 185 do 187.50, bač. spomlad, in baranj. spomlad. neizpremen'ena. — Moka: bač. 320—340, 300—320, 280—300, 260— 280, 230-250, 160-165. Fiiol: bač. beli 2% 440 do 445. — Tendenca stalna. — Promet slab.
Prihodnji kongres Kristusa Kralja
Zdaj, ko je izšlo poročilo o našem kongresu Kristusa Kralja, jc že čas, da govorimo o prihodnjem kongresu.
Kdaj bo to in kje? Ali je mogoče zdaj v času vojske med velikimi narodi na kak mednarodni kongres misliti? Evharistični kongres, ki bi bil imel biti ltto6 v Niči, je odpovedan in odložen na nedoločen čas. V vojskujoči se državi je kongres gotovo nemogoč.
Odboru za kongres Kristusa Kralja se je posrečilo za kongres dobiti deželo, kamor vojska po vsej verjetnosti ne bo udrla, kajti dosti ima že vojske. Saj ste gotovo že uganili, da je to Španija.
Na naš kongres v Ljubljani sta došli dva vabili za prihodnji kongres: iz Milana in iz Španije Toda v Italiji bi bil kongres med vojsko negotov in zato je dopisovanje med Ljubljano in Milanom kar prenehalo. Ne tako pa s Španijo. Kanonik dr. Anton Sancho iz Palma de Malorce, ki je bil na našem kongresu, je pridno pisal v I jubljano in sevedi vedno dobil tudi odgovor. 2e prej je pridobil za kongres v Španiji primasa španskega samega, kardnala Izidorja Toma Goma, ki je navdušeno pritrdil temu, da bodi kongres v Španiji. Bilo je treba reiili samo še vprašanje: Kje v Španiji: Rekli smo: Kaj pa, če bi bil v glavnem mestu, Madridu? Kardinal-primas vpraša tam, a škof madridski mu odgovori, da sta
mesto in škofija še v takem stanju, da si ne upajo kongresa dostojno pripraviti. Primas predlaga nato Saragoso, pa vpraša, če bi bil mednarodni odbor s tem zadovoljen. Odgovor je bil seveda tak, da odbor prepušča Špancem 6amim, da is mesto za kongres izberejo, in te imajo oni Saragoso za pnnurno mesto, je tudi mednarodni odbor s tem zajovclien.
Nato so prišla iz Španije tri zelo ljubezniva pisma na ljubljanskega škofa kot predsednika mednarodnega odbora: od kanonika Sancha, od nadškofa iz Saragose in od kardinala-primasa iz Toleda, ki prav toplo vabijo, naj bi bil prihodnji mednarodni kongres Kristusa Kralja v Saragosi. Gospod škof-predsednik je enako ljubeznivo vsem trem odgovoril, da mednarodni odbor tej želji prav rad ustreže.
Tako bo torej prihodnji, to je VII. meanarodni kongres Kristusa Kralja v Saragosi na Španskem. Spanci hočejo, da je kongres prihodnje leto, 1911, — četudi vojska še traja. Dasi se zastopniki vseh narodov morda ne bodo mogli udeležiti, pa — pravijo — Španija sama potrebuje kongres in mi imamo za seboj V60 »latinsko« Ameriko, ki je po jeziku naša.
Boljše dežele in boljšega mesta za kongres ni bilo mogoče dobiti. Španija se zdaj dviga iz r.u-valin, ki jih je povzročil komunizem, in iz teh razvalin obeta prikliti novo življenje, ki bo morda vplivalo
tudi na verski prerod po drugih deželah V Španiji je že zdaj češčenje Kristusa Kralja posebno v cvetu; španski mučenci so umirali s klicem: »Viva Cristo Rey! 2ivel Kristus Kralj!
Saragosa pa )e med špansk;mi mesti mjj r mer-nejša za kongres. Šteje svojih 300.1)00 duš; torej veliko dovolj, da 6prejme lepo število gostov. Ni bilo pod komunistično oblastjo, torej je ostalo nrperuše-no. V mestu je špansko narodno svetišče: Nuestra senora de Pilar. Ljudstvo pa, kakor nam pišejo, zelo religiozno. — (Poszieto po l:6tu »Regnum Christi«.)
Ugodno za kongres je tudi to, ker je Sa-agosa kmalu onstran Piretiej, torej blizu Lurda. Sle venci so že tolikokrat poremali v Lurd. Leta 1938. bilo največje slovensko romanj.- v Lurd: romariev 600. Zdaj se kongres in Lurd lahko lepo združila. Če je že enkrat samo v Lurd vozil Slovence dolg poreben vlak, ali ne bo ludi zdaj mogoče, da se dobi Slovencev i za v Lurd i za na kongres za en poseben vlak?! Še lepše in zanimivejše pa bo: na eno stran vlak, na drugo pa ladja iz Genove ali nazaj.
Kogar veseli ta dvakrat lepa pot, naj že zdaj misli na to in naj v ta namen —- varčuje! V več ko enem letu bo lahko toliko navarčeval, da se bo mogel pridružiti.
Slovenija se z lepo udeležbo, z naš:mi zastavami in krepkem pevsk'm zborem ob tej priliki z.pet lahko malo proslavi pred svetom.,.
Oče bengalskih mjsijonov v Ljubljani
■■■■■■I j	V Ljubljano je
prišel meseca marca ^^^^HpPMmMHKB o. Pavel Mesaric, ki Hp	wyi je bil prvi jugoslo-
folf Minski misijonar v ■MHr	gjMmE Bengaliji, oni Mesa"
H |rl,	11111111 rič, ki je imel kot
^^	^iljBB bogoslovec v Belgiji
g ■ m* l iiiMl^r ' srečno misel. pLsati r ?" ;	' svojemu najvišjemu
Iff	predstojniku besede:
mr	pošljite
^JH^I^H v misijone. Torej ^	tudi v Jugoslaviji bi
bili misijonski poklici, se začudijo v Rimu! Hladni severni! Belgijci si pa takoj mislijo: pomoč iz Jugoslavije bi nam v vroči Bengaliji silno dobro došla. Kmalu nato je že odpotoval prvi naš misijonar o. Pavel Mesarič v Indijo in je snoval. deloval, molil, spreobračal, potoval 15 let v Bengaliji, tako da je takerekoč živa priča vsega jugoslovanskega misijonskega dogajanja v Bengaliji.
Zato sem ga prosil za soočenje in za dovoljenje, če smem pisati v »Slovencu« o tem.
»Samo do jutri ostanem tu. mudi se mi v Zagreb, a ostanem I—2 meseca v domovini,« tako mi pravi o. Mesarič.
»Vi prihajate i/. Rima?« »Da, prav za prav iz velike kur tu zi j e pri mestu Lueea! 10 dni sem bil v tej sveti samoti, najraje bi ostal tam... toda Satkira, moji rjavi Bengalci, Indija mi ne dajo miru! Molivcev, »pokornikov, molčečih, strogih bogogledeev nam je treba v Indiji! Da bi le prišli ti možje i/ kartuzije tja v naš bengalski vinograd!« »A tam so.« tako denem vmes, vendar potrebni razni Podržaji in Viz-jaki, ki se ženejo, gradijo, poučujejo, razni Drobnici, ki tolčejo krokodile in spravljalo tigre v kraj.« »Da, da vse to! Saj sadimo, saj sejemo. saj pogansko ledino orjemo; a je oni rajni dež, tisti dež, ki stalno, dolgo rosi in zamaka! Zunanjega dela in govorjenja je prej dosti, kakor one tihe, nevidne notranje pokore, one združenosti z Bogom, katere pa nikdar in nikoli ni zadosti; zato iščem molivcev, odraslih. utrjenih, stalnih, iščem magnetov, ki izsiljujejo božjo milost iz nebes. Saj imamo tudi Indijci svoje »spokornike«; dvojne vrste so: Eni hodijo pol nagi od vasi do vasi in terjajo od ljudi podpore; ljudje se jih pa boje kot čarovnikov, da jim ne bodo zakleli /jivino ali pričarali kako drugo nesrečo; to so tk/.v. fa-kirji. Drugi, »sanjasi« hodijo zaviti v rumeno haljo, stanujejo po »samostanih«; med njimi je dosti nezaposlenih intelektualcev z maturo in univerzo, ki zdaj pod obliko svetili izvoljencev in spokornikov hodijo v skupinah 5—10 po vaseh, pojejo, udarjajo na boben in poživljajo indijsko samozavest in indijsko vero hin-
duizma. V resnici so narodno-politični agitatorji pod verskim plaščem.«
»Kni torej kot čarovniki, drugi kot nacionalni agitatorji izvajajo vpliv na ljudstvo! Kaj pa Anglija pravi k temu? Ali bi ne bilo želeti, da se Indija osamosvoji in |M>žene angleške kapitaliste, ki preplavljajo Indijo s svojim industrijskim šundoin uničujejo domačo obrt, in izkoriščajo vsa bogastva indije itd., iz dežele, tako da bi se Indijci sami vladali,« tako vpra-šam.
»Lepe besede samostojnost svoboda narodov! Indiji želim svobodo! V resnici jo je imelo toliko, kolikor jim je je treba. Vso šole so lahko v domačih jezikih. O. Poderžaja v Rogebpttru prav vladni činitelji najbolj nagovarjajo, naj ustanovi bengalsko srednjo šolo: glede jezika je svoboda. V vse važnejše upravne, polic., sodn. službe stopajo bolj in bolj Indijci: strategične točke imajo zasedene Angleži in če bi Angležev ne bilo, ne vemo kako bi se gledali med seboj niohamedanci in liin-duisti. budisti in an i iu isti, Bengalci in Guče-rati, Ordu in llindi, Telugu in Malulan; — Anglež je miren, hladen, trezen, širokogruden: v verske, nacionalne, lokalne zadeve se ne meša...; zaenkrat je za Indijo, velika sreča, da so tam Angleži«.
»Kako pa preživljate dneve v Satkiri, vaši novi misijonski postaji? Je to mesto? So vam ljudje prijazni? Kdo vam kuha? Kaj jeste?«! »Na to je odgovor kaj luhuk! Ljudi je desettisoč; najel sem si preprosto k(x"o, jo pregradi!, tu spim in delam, tam pa mašujem! i
Kuha, kdo mi kuha? To ni tako umetnija! Zju-truj čaj in »sniiiri«. opoldne riž na juhi. ribo s prisinokom« in banano ali mungo (breskvi podobno)! Kruha nimamo in ga ni treba peči.«
Kuj je to m ii r i« in prismok«? »Pečen ri/ muri, prismok pa je katera koli prikuhu. Govejega mesa ne smem jesti, da ne pohtijšam hinduistov, svinjskega pa zato ne, da ne ruz-dra/im niohameduncev: preostajajo mi še kokoši.. Ali imate tudi nioliamedance pri \as?« »Pu nič koliko! Bošuntija je polovica nioha-medunska. pravtako Satkiri. Saj je v našem ozemlju, ki ga »lisi joniramo. 915.J55 nioliame-dancev in I.T4<!.5S7 hinduistov, katolikov pa s katehiimeni vred samo 9886.«
»Zakaj pa ste zdaj v Satkiri? Kje je ta Satrika?« Pojdite 100 km od Kalkute proti vzhodu in pridete v Sutkirol Jo to važno središče in križišče bengalskega življenja! Avtobus do reke; potem / ladjo čez reko in z drugim avtobusom naprej in sem tekom 5 ur \ Kalkuti.«
»V Satkiri je treba vse šele ustanoviti: cerkev, misijonišče; šolo... treba graditi.« —
Pa s čem hočete vse to napraviti? Bodo Indijci pomagali?« Pri takih vprašanjih se misijonar muza! Denarja ni. plače, gruntovina, ljudem pa še na umu ni. dajati denar za krščanske cerkve, a misijonar je nekoč bral: da hodijo misijonarji »brez palice, brez mošnje, brez obutve«, a da zaupajo nekako posniško-otroško v Očetu, ki za \se to ve in zna. Tako se spušča tudi očak naših misijonarjev, o. Me-surič, ko naj zida cerkev in šole in kupuje vse mogoče stvare, v skrivnostne razgovore s svojim nebeškim očetom ter mu govori: Radi Tebe sem zapustil Zagreb in dom, radi Tebe
V tej koči v Satkiri biva o. P. Mesaric
^m-l^^^^^Ofte/te miši "
_^H ie pravu slabovidnimi
^^^jTJ, JMH ocm Hi skozi življenje.
VHfl ^Uf Zalo raje nosile ^^^s^r	laka/ očala od
LJUBLJANA S
ObM/ec PASAŽA I
uu "	NEBOTIČNIKA C
sem se potil in delal v Bošotijil, radi Tebe sem /daj sam. prav sam tu v >atkiii in ne n i' in ne kam lic koil! I voje kraljestvo naj širim.. Ne zapusti svojega služabnika. Ali nisem pruvi nomad radi Tebe?«
PraV to besedo nomad« je o. Mesarič izgovoril. I)a. dejal je, da je pravi nomad. Dlian-gora, Dluindia. Dojnugnr. Sutonpara, Borodol. Keurgati itd. so vasi. ki jih naj mesečno obiskuje; suj je ru/tresenih |m> teli vuseh 'NHi katolikov.
Kako se \ rši lak obisk? Kako potujete? Kaj tam delate?« Hodil sem peš. a vročina me je popoln.imu uničila. \o/il sem se s kočijo. ki ima 2 velikanski kolesi, vmes pu bambusovi drogi položeni; pod ni/kiin košem sem se moral pripogihati 4-—8 ur, voli so pu mirno \lekli in me prelivali preko jarkov in jam. človek je srečen če se mu ti i želodec obrnil in so kosti še cele. Zato sem sj dobil staro motorno kolo. ki pa me je večkrat sredi džungle pustilo lin cedilu. Končno imam zdaj star avto za MHM) din in /daj ure boljše.«
Ali so vas ljudje veseli, ko pridete?« Da. to je pravi praznik, vse je zbrano: kajti prihod Kvropea in misijonarja je redek dogodek. Katehist je vse ljudi že obvestil in katoliki hočejo vsaj spet enkrat sprejeti sv. zakramente in imeti mušo. Vse je zbrano staro in mlado. Najprej malo izpraša jem katehiste o |io-lo/aju in i«) po/d m v i h odpustim starejše, da gredo iiii delo. a otroci so okrog mene! Izprašiijem jih o katekizmu, mitom pride gramofon na vrsto! Kako jih vendar zadivijo bengalske pesmi « svojimi koralnimi melodijami. Naše pesmi poslušajo a Kij čuj bud/lam na. nismo ničesar razumeli«. Otrok se sploh ne moreni odkrižati. 1'makiioin se v borno kapelico, da se oddahnem in ko molim brevir. gledajo sko/ okno! Morda je ena izmed muk misijonarju na teh potovunjih, da ni nikdar «am, da sp ne more umakniti svetu, da nima nobene komod-nosti. sence, da je zanj samo orimitiven prostor prazne kapelice, ni pa nobenega drugega prostora za katero koli stvar ali potrebo, /jutra j ob 5 so že spet otroci na oknu in gledajo vsako kretnjo misijonarja. /večer je |xmk starih! Težka stvar. Kajti nepismeni so! Radi bi prepustili novo vero otrokom. A pravim jim: Jesti morate tudi sami! Trebuh imeti svoj: ne more drugi jesti mesto vas. tako je tudi z dušo. Katehist. ki ljudi uči navadne molitve, mora vse v ritmičnem petju ponavljati in to stokrat:
I le uma der šorgosto pito.« Oče naš, ki si v nebesih.
Drugi dan je maša, spovedovunje in pridiga. l judje niso navajeni na red. ne mudi se jim! Tako prihajajo pozno in misijonar mora do tO ali II ostati tošč. Toda ni lakota, ampak žeja. ki ga muči. Kajti poti se od ranega jutra. C'aj. čaj! vpije grlo in želodec. Ta že ju je ena izmed nevidnih žrtev.«
Po maši pa takoj »Pand/ajat«. ljudsko zborovanje, velika skupščina! Vse težave, vse tožbe, vse nadloge pridejo na dan. Je to končno ljudsko sodišče. Vse je zbrano in zdaj tožijo starešine razne zločince in misijonar naj potem izreče kazen. Petorica starešin jo stroga! Hoče zločinca uničiti, ponižati. Kazni so, da mora z nosom po /emlji risati dolgo črto. ali da ga bodo vlekli za uho, ali da ga bodo tepli s copato . ..
/daj mora misijonar modro in tehtno posredovati. On mora milejšo struno ubrati... to vsi vedo in vsi pričakujejo. Njegova razsodba je brez prizivu in tudi oblast \ postov a ta pandžajat.«
Pustil som o. misijonarja in se mu zahvalil. Vesel, zadovoljen jo. težave? Mahnil jo z roko! Kaj to. A duše. duše! Bengalija, Indija: zdelo so mi je, da se mu kar mudi spet nazaj, da ne lx> zamudil kako dušo! Pri sebi sem pa mislil! Naše malenkostne skrbi in misli in prizadevanja: kakšno smeti so v primeri s problemi, skrbmi, nalogami Kristusa samega, kakor jih je izročil misijonarjem! in to tudi našim misijonarjem. Ali bomo dali o. Mesariču na pot v Indijo kuj naših molitev, žrtev in darov?	Prof. L. Ehrlich.
]an Plestenjak:
Mežnar Tonejc
Ura je bila tri četrt in zdelo se mu je, da jo glas zvona čudno žalosten in da plahuta okoli njega in da mu trka na srce, kot da bi mu hotel povedati nekaj važnega. Kdaj je že ura odbila, zvon je pa še zmerom brnel iu umirajoči glasovi so se skrivali v kotih in klicali Tonejcu, kot bi se ne mogli posloviti od njega.
»Hvala Bogu!« se je oddahnil Tonejc in se usedel na ragljo, podobno zaboju. Nog ni nič več čutil in roke so mu omahnile. Tiste temne sence, ki se jih je na lestvi tako bal. so ga zmerom bolj obletavale. V prsih ga jc zbadalo in ]>o ušesih mu jo čudno ščemelo.
»Jutri bom zvonove zavezal!« Pogledal je. če so v steni še zabiti kuvlji. kamor bo obesil vrvi, otipaval lopnte pri raglji in začutil, da se je ob zvon zadela postolkina perot. l iho, pa presunljivo je zabrnelo, pojemalo in umiralo iu zaspalo. Tonejc ni nič več slišal, pre-čudno mehko mu je jmstalo pri srcu in nekaj mu je rahlo, rahlo stiskalo grlo. Omahnil je na ragljo in — oči so nekaj iskale in drobni,
izsušeni prsti so tipali |K> zaprašeni raglji... *
»Na raglji smo te našli. Tona jo bila vsa zmedena. Župnik se je strušno prestrašil!« mu je razlagal sosed. Tonejc pa je strmel vanj in težko lovil besede. Ležal je pri oknu, ki je bilo tako nizko, da je vsak čas mogel pogledati proti cerkvi, na cesto in na češnjo, ki so se ji l>opki vedno debelili. Morda jutri, morda čez tri dni se mu bo nasmehnilo cvetje in bo priklicalo čebele iz ulnjaka.
»Da. da. Tonejc. zvonik je za te prestrm!«
mu je zlogoval sosed. Mežnar ga ni poslušal, preveč ga je d ušilo.
»Viš, še zvonov ne znajo zavezati. Ura vendar še zmerom bije. Ali ne vedo, da je treba kladiva spodmakniti! Jezasta vendar, kaj bodo ljudje rekli!« se je davil, ura pa je glasno udarjala in zdelo se mu je, tla je glas sedaj močnejši in drznejši.
»Zvon je spočit!« je zamahnil sosed. »Tonejc, nič nuj te ne skrbi. Oddahni se, tla boš spet mogel na noge!«
»Saj, saj! Ampak pri božjem grobu so ga gotovo polomili, l isti rimski soldat se je najbrž razsul. Varno bi bilo treba delati / njim, star je že in črvi so ga /glodali! Marijin kip je seveda prazen. Jat sem gu o veliki noči zmerom tako obrnil, da je gledal k božjemu grobu. Mati I ki/j a se vendar ne sme odmikati grobu, kjer leži njen sin. To že pamet da,« je goltal, gledal skozi okno in zmajeval z glavo.
»Vse je lepo v redu, nič ne skrbi. Župnik je lul zraven, ko smo ]>ostavljali božji grob. Tudi jaz nisem pozabil, kako si postavil vojake. kako si razvrstil lučke in rože in na kip Matere božje nismo pozabili,« jc hitel sosed. Tonejc pa mu ni verjel. Saj je bil prepričan, da nihče ne zna postavit božjega groba in tla bo za to veliko noč vse narobe.
»C'c bi me bilo prijelo v postnem času. naj bi me že. nič posebnega ui takrat! Ampak sedaj za veliko noč. »Ali jih slišiš, kaj delajo z ragljo? O to vrančt saj jo bodo razbili. Saj to niso ljudje, saj so zven ne!« Hotel se je dvigniti, pa je takoj omahnil Sosed mu jo popravil vzglavje. Tona se jc pa jezila, čeprav se je ves čas davila s solzami.
»Le kaj bi zmerom sitnaril. Bo že kako, čeprav te ni zraven. Ali ni tebe bolj škoda, ko ragljo!« ga jo kregala in mu ponudila mleka s smodnikom. Vročina ga jo >e kuhala in sosed je namignil, da utegne biti pljučnica.
»Mleka in smodnika mu daj in pa soka iz rdeče pese. To pomaga!« je učil 1'ono. Smilil se mu je mežnar Tonejc, ki je bil z dušo in telesom prikljenjen na cerkev in ga jo raglja bolj skrbela ko pa zbadunje v pljučih in po-jemanje sape.
»Tona, ne muči se z menoj, nič mi ni. Ka-šeljček že ]K)jenja in pri vstajanju bom že zraven. Saj bi mi še bandera raztrgali, prelti-tevščine brezglave!«
»Saj, saj!« mu je pritrjeval sosed in opazil, da so se Tonejčeve žile nekam čudno napenjale in se modrikale.
»Jejliata, s svečami bo tudi vse narobe. Sama škoda, sama škoda!« Glas se mu je zapletal in trgal in bolečina mu je dajala še jokavi prizvok.
»So že župnik uredili!« je mehko in zaskrbljeno pojasnila Tona in mu popravila odejo.
Tonejc je hropel. vlekel k sebi odejo in z izmučeno koščeno roko tipal po zraku, ko da s kajfe/.eni prižiga sveče.
Zadremal je, ustnice so mu posinele in zdaj pa zdaj v/.trepetule in se nasmehnile.
Veliki petek se skoro nič več ni zavedel, na veliko soboto so ga pa zbudili zvonovi.
»Že i/ Rima?« je zastokal in le z glavo se je še zaokrenil.
»Že, že!« m it je odgovar jala Tona, ki ji je bil glas utrujen in so ga ji du.šile solze. Morala jih je pa skriti.
»še zvoniti ne znajo ti pokovci!« se jo na-kremžil in steklene oči so se čudno obračale v globokih votlinah.
»Tebi se le zdi! Saj tako le|M> zvone!«
»Kot bi mrliču zvonili! Pa bo vendar vstajenje!« se je raztogotil Tonejc in komaj, komaj izkašljal to besede.
»Ne misli na to. I.aže ti bo!« ga je prosila Tona in ga zravnala. Mehko ga je prijela, pa je še zastokal. Povsod ga jc bolelo.
Popoldne ob petih je bilo vstajenje. Tonejc je dremal in hropel, ko pa so zazvonili zvonovi, se mu je nenadoma zazdelo, da jokajo in da kličejo njega Na oknih so stali svečniki, pri njegovem dva najlepša, še njegov oče ju je dal pozlatiti. I udi poslikani sveči sta bili nekaj |>osebncga.
»Tona, vzglavje mi v/digni!« je zaječal in i so napenjal, da bi privzdignil svoje bore telo. J Ni šlo I	1
Tona je bila že slabotna in so ji roke opešale.
»Težak si!« je šepnila. Tonejc jo je pa kljub temu slišal.
»Saj mi ni nič hudega, le nekam slab sem! Prehladi! sem se mrvico!«
»Da, da!« je zavzdihnila in ga vzdignila, da je videl prav do cerkve in daleč po široki cesti Tam bo šla procesija, zavila /a ionia-ževcetn in potem pod njegovo hišo...
»Že gredo!« je zuliropel Joj. kako so ministranti nerodni, /a ušesa jih primite. \ iš jo nerodo. Kol mu dajte v roko in ne bandero. Je/asta. jezasta, v li|x> se jo zaplel. Pomagaj mu no. pretegne /ve: i/eno. Nij pravim, to bo škode. Jecljal je in hropel kašljal in se davil, se grabil za prsi in goltal. Kako ti spet zvone! Iona okno mi odpri! 1'ojo /a nič! Joj. kako so lajnetova Špela dere. Jej jej. še nebo bodo prevrnili Spredaj be/.ljajo kot bi jih podili. Bogvo. kako je v cerkvi, še zažgale bodo to nerodo. Prav gotovo jc š|0 sveč /a pol lita! Kar bojim se, kadar 1iom prišel v žugrad!« l'pehal se jo in za trenutek zami/ul.
»Ali naj ti zaprem?« ga |o vprašala Tona. ki je prižigala sveče. Procesija so je pomikala že izza Toninževčevega ovinka. Slišalo <e je zvončkljanje. petje iu zadišalo jo po kadilu.
»Ne. ne! Odpri na stežaj! Na stežaj!« jo ukazoval lonejc, glas mu je bil pa votel in prazen.
»Zvcličar naš je vstal i/ grofin . . «
je udarjala pesem v njegov dušo. oči so se pa utrujeno odpirale in lovile znanih obrazov v procesiji.
»Joj. velum so župnik narobe ogrnili! Kako so ministranti pomečkani'« |o sjkal med kašljem. In jo slišal le še pesem, zvončkljanje in udarjanje velikega zvona, /delo se mu jo. da bije plat zvona in tla vpije: loo-nejc! Tonejc'
\ zagradu je bilo \ so v rodu in čez nekaj ur jo prizvončkljal v lonojčevo hišo droben zvonček, župnik jo prinesel mežnarju Boga. da se preseli z n jim v večne božje veže — mež-narit za večne čase.,.	(Konec.)
novice,
Koledar
Sretja, i), aprila: Ribari), škof; llionija, devica. milfenica.
( clrtek. 4. aprila: Izidor Sev., r. ne.; Benedikt Nlger.
Novi grobovi
V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Rok Peselj, bivši Irgovec in posestnik v Mostah. Pogreb bo v četrtek oh pol netili popoldne. l/pred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v nuni počiva! Žalujočim naše iskreno Sožalje!
Osebne novice
r Upokojitve v železniški slu/hi. — Belgrad, 2. aprila 1040. Z ukazom kraljevskih namestnikov so upokojeni v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva sledeči uradniki: v IV-1: Scillirh Oskar. viš. svetnik pri občem oddelku ravnnlel j-slvii. Petrovič Anion, viš. svetnik in šef |ironieti)i' službe v Pluju: v V.: Maselj Andrej, insp. prometno komore. oddelka ravnateljstva, Pustoslem-šek Prane, insp. protn.-komore. odd. ravnaleljslva, Rožnim) Franc, insp. in transp. kontrolor v Mariboru, Podboj Ivan, insp. gradh. odd ravn., Perlia-vec Alojzij, insp. na postaji Rakek: v \ I.: Majcen Franc, viš. kontrolor pVom.-komore. odd. ravn., Košuta Martin, viš. kontr. in šef postaje Ljubljana gor. kol., Bučar l.udiivik. viš. kontr. in šel postaje Ruše; v VII.: Požene! Valentin, vi-!- nadzornik proge IX. progovne sekcije Ljubljana-šiška.
Poroka. V nedeljo, 'il. marca 10-10 sta se poročila gospod inž. 1 orno Knez in gospodična Nada Fuxova. Čestitamo!
Veljavnost staro-kafioliškeh zakonov
Konec, marca sla prinesla .Julro in Slov. narod daljše članke o veljavnosti slarokaloliških zakonov. Oba dnevnika sla porabila priložnost, ki jima jo je dala nedavno odločitev okrožnega sodišča v Soboti glede ve|javnosti slarbkatOliškega zakona. Ni naš namen razglabljati o odločitvi sodišča v Soboti, saj taka razprava ne spada v dnevno časopisje, ampak v strokovno jufidično glasilo, zdi se nam pa potrebno izreči javno opozorilo, da zaradi teh poročil morda kdo ne bo v zmoti. S strani Jutra in Naroda je odločitev okrožnega sodišča v Soboti v zadevi .slarokaloliških zakoncev Franca in Marije prikazana kot načelno važna razsodba. To načelno važnost so odkrili najbrž prav v tem. da odločitev v resnici ni v skladu z doslej veljavno sodno prakso, katero so že v mnogih primerili potrdile višje instance. /,alo ni prav, da listu nista n uredili, iln odločitev sobo-ikrgit sodišča .še ni praromočna. Nam niso znana ozadja in vzroki, zaradi katerih je okrožno sodišče v Soboti odstopilo od doslej uveljavljene prakse. Vemo pa, da se prav v lakih zadevali vedno pojavijo pritožbe in da gre zadeva vedno skozi več instanc. To cilju Indi za primer i; Sobote, zarodi česar ni pni c nič gotovo, če bo sinlisče okroinega sodišča r S oboli obveljalo. Trav zaradi lega pa je bilo tudi prenagljeno govorili o načelno važni sodni odločitri, ki ni niti praromočna, poleg lega pn r nasprotja z dosedanjo smlno prakso in r nasprotju z p resnici načelnimi razsodbami višjih sodišč r podobnih primerih.
Prav posrečen je zaključek .Tulrovega članka. ki se je vendarle enkrat postavil na naše stališče, čeprav je nauk apliciral na napačnem kraju. Julro namreč zaključuje takole: N tališče, da je treba zaščitili zakonsko znezo in srečo staršev in otrok, je z moralnega in narodnega stališču edino pravilno. To trdi tudi katoliška Cerkev, ki ji je svetost zakona nedidakljira. hitro ta ninik seveda aplicira na slarokatoliški zakon in mimogrede pozablja, da je bil prvi zakon katoliški iu da le tega Ščiti njegov izrek.
Zadnja pot ge. Marije Klinarjeve
Jesenice so znane po lepih, velikih pogrebih. Pogreb gospe Klinarjeve, malere stolnega župnika g. dr. Klinnrja v ponedeljek, 1. aprila, je bil pn tako veličasten, kakor ga tudi na Jesenicah ni Mogel nihče pričakovali. Človek bi ne verjel, da se v delavskem kraju na delavnik dopoldne more zbrati tolika množica pogrebcev, ki so napolnili i bširno župuo cerkev, pa jih je mnogo še zunaj moralo ostali. Svelel zgled krščanske matere in njena dobrolljiva roka sla to napravila. Ob 10 so po molitvah dvignili krsto na Murovi št. 3; za žensko Marijino družbo je šlo v sprevodu 20 duhovnikov. ki so prišli pnknjniro zadnjikrat počastit in molit zanjo iz hvaležnosti za vse njene velike dobrote. Pogreb je vodil g. dekan kanonik Mrak iz Stare Loke, ki je tudi opravil vse pogrebni" molitve ob asistenci dekana Falurja in svetnika Kastelica. V cerkvi je imel peto črno mašo
z asistenco kanonik dr. Žerjav. Med žalostnim zvo-nenjeni, gorečimi molitvami in tihim ihtetijen| je nato gospa Marija zadnjikrat šla po tisli poti, po kaleri je v življenju tako rada hodila in na njej sani l!ot> ve. koliko premolila za verne duše; za njo pa se je pomikal sprevod lako dolg, da so bile itn pokopališči! že vse molitve končane, ko so pogrelici še vedno prihajali. Preden je črna prst zasula krsto je jeseniški župnik Kastelir spregovoril pokojni materi v slovo tako lepo in iskreno, da ni nobeno oko moglo zadržali solz" Pokazal je jasen lik pokojne krščanske malere, ki je živela iz Boga iu za Roga, ki je v življenju znala čas tako modro porazdelili med molitev, delo iu vzgojo otrok, ki je skrbela. < I a so se v njeni hiši vse krščanske dolžnosti natančno izpoliije-viilo. ki je otrokom znala vcepiti usmiljenje ju ljubezen do trpečih, ki ji1 olloke, tudi ko so že postali salliostojni in zavzeli ugledna mesta, še vedno z nezmanjšano ljubeznijo vklepala v svoje materinsko srce. Za tako lepo življenje jo je Bog že na zemlji bogato poplačal in sicer s tako hvaležnostjo m ljubeznijo otrok, kakršne je težko kje najti; saj so jo še |io smrti boleli imeli na mrtvaškem odru vsak na svojem domu. Življenje, pa tudi pogreb pokojne matere je bil živa pridiga krščanskim materam, kako naj vzgajajo svoje družine. Njen pogreb je jasno pokazal, da ima čednostmi krščansko življenje trajno vrednost, ki ga iliora vsak spoštovali in da le tako življenje'obrodi bogate sadove za družbo. Za slovo je govornik še prosil pokojno gospo, naj prosi pri Bogu, da hi obudil v župniji veliko takih mater, ki bodo posnemale njen zgled. Ob pol 12 je bilo zadnje slovo od pokojne matere končaiio. Bratje iti sestre in drugi bližnji sorodniki so se pa takoj odpeljali v Gorje, da so še isto popoldne spre-mili na pokopališče vnukinjo pokojne matere, najmlajšo hčerkico sina Matija, ki jo je pokojnlca prvo poklicala k sebi.
Kupujte srečke drž. razredne loterije v Glavni kolekturi »Vrelec sreče«, Alojzij PLAN1NŠEK, v LJUBLJANI -Beethovnova ul. 14. • Telefon 35-10,
—	Občinski odbor občine Škof j a vas je pa
svoji redni seji dne 31. umira 1040 podelil gosji, predsedniku senata dr. Korošcu in g.'senatorju M i li e I č i č u častno o h č a n s t v o za izredne Zasluge.
—	Promet na hanovinskl cesti II. reda št. 142
(Ui)brava-Zaklalic-Lučiio) je od VrzdaUca do vasi Ljubljanica zaradi popravila ceste ustavljen.
—	Kosti mednarodni kongres Kristusa Kralja je bil kakor svete) žarek v težkem časti, ki je tia-povedal Človeštvu nove vojske, uničevanje in smVl. -- Tako je napisal ljubljanski škof dr. Gregbrij Rozman za uvod jioročllu o tem kongresu, ki 'je izšlo te dni. Ta knjiga je ena najaktualnejših pii-Idikacij zadnjega Časa, saj obravnava vse pereče sodobne probleme v besedi najvidnejših katoliških znanstvenikov Evrope.' Knjiga se naroča p t- j škof. ordinariatu v Ljubljani in stane vezana oo din, broširana 40 din.
—	Pozor na sleparja. V Savinjski dolini se klati slepar, ki skrbno obiskuje zlasti župnike in kaplane ter izrablja njihove dobrote. Predstavlja se za Emanuela Gasparije ter povsod pripoveduje, da išče službe. Itiia 4 razrede realne gimnazije. Po gostilnah pa se izdajh za natakarja in za člana neke ljubljanske goslilničarske zadruge ;iji celo njenega odbornika. Je lepo oblečen ter drzno naštopa zlasti v gostilnah. Kaže Odrezek nakaznice, češ da mu jc škof dr. Rozman podelil 200 dinarjev podpore, potem odrezek priporočenega pisma na dr. Korošca. Nadalje pripoveduje, da nima denarja za prenočišče in enostavno zahteVa od Vsakega župnfšča 12 dinarjev za prenočišče. Zunaj pa ga medtem časom čaka njegova pri-ležnlca, zelo mlada, s katero hoče po gostilnah skupno prenočevati. V delavski knjižici, ki jo ima (seveda Če tli ponarejena) trdi, da je bil nekaj časa v službi pri baronu Bornu v Tržiču. Povsod po župniščih se hvali, da ga po imenu poznajo in da se je pri tem ali onem več dni mudil. Vse kaže, da se ta slepar preživlja z izrabljanjem dobrih duhovnikov, ki nevede podpirajo celo njegovo priležnieo. Vse duhovnike opozarjamo, da ga takoj naznanijo najbllžnji orožniški postaji.
—	Obisk praškega velesejnia. Obiskovalci praškega velesejnia letos ne bodo Imeli dosedaj običajnega popusta na železnicah. Pač pa bo izdajal nemški konzulat obiskovalcem sejma brezplačni vizum. Priporočljivo je oskrbeti si za izdajo brezplačnega vizuma priporočilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
—	Izlet na Milanski sejem od 21.—26. aprila. Informacije in prijave'samb do 10. PUTNIK.
—	Razpis ustanove dr. Pavla Turnerja. Podpisana uprava razpisuje za študijsko leto 1040-41 dve ustanovi dr. Pavla Turnerja, vsako v višini 38.000 din, namenjeni za 1 jurista in 1 filozofa
Donava povzroča ogromno škodo
Iz Sombora poročajo, da je vse ozemlje ('krog Donave v hudi nevarnosti zaradi naraščanja vode. Od nedelje do ponedeljka jc Donava narasla zopet za 15 cm. Do Kcmorna je Donava upadala, od Komorna naprej pa zaradi naraslih pritokov naraščala. V Mohaču je v ponedeljek opoldne kazal vodostaj 673 cm. Pričakujejo, da bi vodostaj pri Novem Sadu dosege! višino 680 cm. Na tej višni bo voda ostala par dni, šele potem pričakujejo, da bo začeli upadali. Položaj jc zelo nevaren, ker lahko upadanje vode traja 25 do 30 dni Ves promet po Donavi je ustavljen. Ladje, ki so vozile tovore za Nem£.'jo, so morale ostati v posameznih pristaniščih.
Pri Bezdanti, Bogojevu in Apatinu Donava še vedno narašča. Po vseh ogroženih krajih prebivalci s pomočjo vojaštva pridno utrjujejo nasipe. Ni ogrožena samo Vojvodina, ampak tudi Srem. Položaj pri Srcmskih Karlovcih in pri Slankamcnu ie kril čen. Pri Slankamenu jc poplavljen ogromne ktiv.pleks zemlji in porušenih veliko hiš. Prebivalstvo, ,\> je bilo prisiljeno, da jc zapustilo svoje hiše, ni meglo najti zavetišča niti v občinski zgradbi. V ;eku noči od nedelje do ponedeljka se je porušilo M t^ V Apatinu je položaj enak. Tovarna sladkorja jc pod vodo, tudi več ulic jc poplavljenih. V Stari Kaniži je rek" R<>r,>š taka narastla. da /o nad dvai-.M let nc pomnijo tako visoke vode. Mesto jc ogitžcno. Prebivalstvo iz poplavljenih krajev pošilja hrecj&vke na banskp upravo in prosi za nujno pomoč. Med Vr-
basom in Kulo jc voda v kanalu kralja Petra silno narasla.
Pri Novem Sadu je v nedeljo Donava presegla višino vode leta 1926, ko so bile katastrofalne po-vodnji. Takrat je vodostaj kazal 659 cm, -j nedeljo pa ie dosegel 661 cm. Pričakujejo, da bo v^di naraslla še za 15 do 20 cm. Obrežje Donave pri Novem Sadu je v zelo kritičnem položaju. Stalen ptUisk vode grozi, da bo predrl nasipe. Pri Bogbjev* so na več mestih nasipi popustili in je voda plavila ogromna zemljišča. Vse vasi ob Donavi so poplavljene. Prebivalci so se morali izselifi in odhiteli na varno. Enako kritično stanje jc tudi v Banatu, kjer sc Tisa in ostale reke razlivajo in stalno naraščajo.
Drava jc pri Osjeku dosegla višino 440 cm Zadnja dva dni je narasla za 40 cm in je seda| v isti višini kakor obrežje, v spodnjem mestu, U<er jc obrežje nekoliko nižje, pa se je Drava razlila in poplavila hiše, ki so zgrajene na obrežju. Dvčriiča in Meti so polne vode, ki prihaja že tudi v stanovanjske prostore. Vas Tvrdjavica nasproti Osjcka jt v veliki nevarnosti, ker j; voda predrla nasip na več mestih in prldrla v vas. Kmetje gonijo svojo živino na vame kraje, najbrže se pa bodo morali izseliti vsi prebivalci. V spodnjem Osjcku pridno ulrjjjejo vodne nasipe. Tudi v Belju prebivalstvo s pe.tttofjo voiaštva neprespano ulrjuje vodne nasipe, da prepreči kalas!iu':'.Viu povud«.nj, kakršna je bila leta 1926, ko je voda predrla tako^-no^ni ti'r ofki nasip.	.
slovenske narodnosti, ki sta položila državne (di-liloinske) izpite ter si |>ridohila doktorat na ljubljanski uillverzf. Ustanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim pi;p»ijoein i»»letno bivanje v inozem-skili kulturnih in znanstvenih žai'iši'fh (Pariz. London. O.\fonl. Ciimbrldge itd.) V svrho; da nadaljujejo strokovne študije in dii si obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Pravilni) kolkovane prošnje s polrelmimi dokazili o izpilili, doktoratu t«• r o jezikovnem znanju je vložili ita rekloralu najkasneje do J5. maja 1010. Podrobnejši' določbo' ustanovne listine so razvidne iz raz-|>isa na deskah lektorata ler filozofski' in jilridlč-ne fakultete. UiiiVeratetna Uprava v Ljubljani, dne 30. marca 1010. Rektor: dr. Matija Slavič, 1. r.
—	Izlet v Grčijo od 24. 3(1. aprila. Informacije in prijave do 17. PUTNIK.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne
rranz-Josef« g tančice.
—	Nesreča kolesarja. Od fit. Ju rja ob j. ž. nam poročajo: Osebni avlo ravnatelja Združfenih steklarn v Rogaški Slatini, ii; Janez Trebovr iz Vrbnega, ki sc je peljal s kolesom na delo, sta v ponedeljek zjutraj na ravni cesti v bližini Cestnega Jožeka trčija drug v drugega. Kannnbol je bil tako hud, da je kolesarja vrglo na 'avtomobil iu nato I m vsi ran, kjer je obležal s prebito lobanjo. Redek |)rimer je bi|, da je |)rav tedaj tam inimo nesel sv. zakramente domači g. kaplan in mu jih podelil, nakar so ga z rešilnim avtom od-lieljali v celjsko bolnišnico. Vsi pravijo, da se mora ponesrečenec zahvaliti svoji močni naravi, ker ni bil takoj mrteV, a je tudi sedaj še vprašanje, ali bo živel;
Kranj
Slovensko planinsko društvo Kranj priredi predavanje o britanskih planinah s škiopllčniilli slikami dne 1. aprila t. 1. ob 20 v telovadnici realne gimnazije v Kranju. Predava znana tijristinja Miss Famiv Cdpetand, lektorica angleščine na univerzi v Ljubljani. Predavala bo v SlovenščinL
jrttnir^cujajnifijuiLin i uiujiiiinJTiiiiiijjirnnj! UJBTZTTI mrvajjjTr^rrii JI IU-itiiiiijiiinnrimji nTrnojn/fifnftiiiurroni^tfjTr^iia^fp
*	Nova frančiškanska bazilika v Makarski. V nedeljo jc bila v Makarski v navzočnosti štirih iki.fov in več l:soč vernikov slovesno posvečena nova frančiškanska bazilika. Vsa Makarska je bila okras.na z zastavami. Številni Verniki so prihajali z avtobusi, ladjami in drugimi vodili. Iz Sinja in Drniši go verniki prišli s svojimi godbami. Cerkev je posvetil splitski škof dr. Booefačič. Nalo jc bila procesija z Najsvetejšim, ki jo je vodil bivši bclgrajsld nadškof dr. Rodič. Slovesnosti sta sc udeležila tudi šioeniški škof dr. Milela iri banjaluški škof p. Garič. Fo procesiji je imel v novi baziliki govor frančiškanski provincijal o. dr. Peter Gradič, slovesno pontifikalno mašo pa ie služil škof dr. Bonefačič.
*	Velik shod sadilcev tobaka. Preteklo nedeljo je bil v Mostarju shod društva sadilcev tobaka v Hercegovini, katerega se jc udeležilo 189 de'ei1a!ov, ki so predstavljali 25.000 sadilcev tobaka iz Hercegovine. Shoda se je udeležil tudi minister dr, BariŠa Smoljan. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da Se v Bositii in Hercegovini ustanovi posebna mor. o -polska uprava, v Mo-starjtf pa sedež mono'po'.iskega inšpektorja. Monopolska uprava naj v vseh tobačnih zadevah sodeluje z društvom sadilcev tobaka. Sadilcem tobaka naj sc dajo dolgoročna brezobrestna posojila. Minister dr. Smoljan je v svojem govoru dejal, da bo hercegovski sadilec tobaka sedaj p-išel do svojih pravic. Nismo še dosegli vsega, vendar pa bomo zastavili vse svoje moči, da se ugodi upravičenim zahtevam sadilcev tobaka.
*	Nada SIand|čeva oproščena. Svoj čas smo obširno poročali, da se je 0. novembra odigrala v neki sobi hotela Ilnperial v Dubrovniku krvava ljiibavna žaloigra. Iz Nemčije priseljeni trgovec Jožef Elias jc s strelom" iz samokresa ranil svojo prijateljico Nado MandIČ in Se nalo sam ustrelil. Elias je prišel leta 1030 v Jugoslavijo. V Zagrebu je Spoznal 'Nado MandiceVo. Zagledal se je v lej>o ženo in sklenil, da se bo z njo poročil. Mandičeva pa ga ja zavrnila. To pa je že ostarelega Eliasa ie še podžgalo in je venomer silil v Mandičevo. Novembra 103S je Mandičeva jiblovala v Sjilit. Elias se je peljal za njo iii Ji v Splitu predlagal, naj bi preživeli z njim par dni V Dubrovniku. Mandičeva je privolila in oba sta se odpeljala v Dubrovnik, kjer sta se naselila v hotelu irfVnpe-rial . Dne 9. novembra je Elias nenadoma vstopil v sobo Mandieeve. V levi roki je držal aktovko, v desnici pa samokres. Pozval je Mandičevo, naj Še enkrat premisli in nalo pove, ce še hoče z njim poročili ali lie. Ko je Mandičeva po kratkem liremišljevaiiju izjavila, da se ne more i njim poročili, ji jo Elias vrgel pred noge 15 tisočakov in v isfeni trenutku ustrelil proti njej. Zadel jo je v lice. Nato se je sam ustrelil. Ko si) jiozneje v torbici Mandičeve našli okrvavljene bankovce, so mislili, da si je Mandičeva prilastila denar po Klia-sovi smrti. Vsa njena zatrjevanja, da ji je Elias dal denar pred svojo smrtjo, so bila zastonj. Sodišče jo je obsodilo na tri mesece zapora, |>ogojno za dve leti. Apc)acija"pa je ugodila njeni pritožbi, razveljavila sodbo in odredila novo razpravo, ki je bila te dni pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku. Senat je |)iiše| do prepričanja, da je Mandičeva nedolžna in jo je oprostil.
*	Tihotapstvo dolarjev. SubotiSka policija je preteklo nedeljo odkrila tihotapstvo inozemske valute. Neki kolonist iz Subotice je nameraval prodali 8Qj)0 dolarjev, vtibolapljenih iz Amerike, Skozi 12 let jc bil rudar v Ameriki jn je |)rinesel s seboj vse svoje prihranke. Nameraval je dolarje prodali in si kupiti manjše posestvo. Pri tem je |)0sred0val suhotiški trgovec Arjur Weiss, ki je kolonista sprtivil v zvezo z nekimi belgrajskinii industrijci, ki so potrebovali dolarje. Policija je za to zvedela. Skrivni agenti policije so prišli na dogovorjeno mesto ter aretirali kolonista in za-plenili dolarje, ki so jih poslati v Belgrad. Tudi trgovec Weiss je bil aretiran, ker pa je dokazal, da je ravnal v dobri veri, so ga spet izpustili. Preiskava se nadaljuje v Belgradu.
Anekdota
V nekem iužnonetnškem vseučiliškeni mestu je deloval psihidter llecht. Večkrat je dobil nalogo. da preišče duševno stanje ljudi, ki sO prišli navzkriž s paragrafom, pa so se delali duševno bolne. Nekoč so pripeljali k profesorju takega moža. po imenu Kolar. Profesor llecht je meril z očmi slaboumnega In odložil očala. Mož je profesorja drzno gledal v oči. Psihiater: Kako se pišete Slaboumni: Kolar! Profesor: Kaj pa sto? Bolnik: Krojač! Profesor so je začudil in hitro od strani pogledal moža. Krojač'.' — Da! — »Vi se pišete Kolar in sle krojač? To je čudno, zelo čudno! Bolnik: Saj se vi tudi pišete llecht (ščuka), pa ste govedo! — Preiskava je bita hitro končana. Psihiater je napisal naslednje mnenje: Kolar so jo pokazal pri preiskavi popolnb-llla normalnega, tako da v polnem obsegu odgo-• —' ■"niva dfjiujjiu
Gledališče
Drama: Srecia, 3. aprila: »Severni lisica«. Red A. — Četrtek 4. aprila: »Asmodej« Red B in Poletni abonma. — P .tek, 5. aprila: zaprto .— Sobota, 6. aprila: Zupanova Micka«. Varil". Izven.
Opera: Sreda, 3 aprila: »Adrian.a lo-ou-vreur. — Ked Sreda. — Četrtek, 4 aprila: »Figarova svatba«. Red Četrtek. Gostovanje Vere Majctifeve. Petek, 5. aprila: zaprto. — Sobota, 6. aprila: »Kiga-rova svatba«. Red A.
Radio Ljubljana
Sreda. "5. aprila: ? Jutranji pozdrav — T.OT Napovedi, poročila — 7.f> Pisali venček veseliti zvokov (plošče) — 12 T' j odo r Saljapin poje (plosfej — I2.">0 Poročila, objave — n Napovedi — 15 Nii|«)vedi —: 15.02 Slavni orkestri in dirigenti (plošče) — 14 Poročila — 18 MI ti -dinska ura: Kaj prihuja na živilski trg — Iz ineslnegu urada za pregled živil (g. inž. Albin Norima) — IS.40 iVeiavska lira: Kako zaposliti slovenskega (človeka (g. Rudolf Smcrsu) — 19 Nupover|i. poročila — 19.20 Nac. uru: Hrvati v tridesetletni vojni (dr. Kinesj Bauer. Zagreb) — 19.40 Objave — 19.30 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanske opere v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. ravnat. Vinko I kmar). V II. odmoru: .Napovedi, poročila.
Drugi programi
Sreda, 3. aprila: Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 20 Ljubljana. — Bratislava: 19.40 Slovaška gl. — Praga: 19 Wagnerjeva opera »Lohengrin«. — Sofija: 20 Berliozova opera' »Faustovo pogubljenje«. Beromiinster: 20.15 Pomlad v švicarskih
nar, pesmih. — Budimpešta: 20 Ork. konc. — Bukarešta: 21.30 Klavir. — Trst-Milan: 17.40 Plesna gl. 21 Scu-derijeva opera »Donata«. — Rim-Bari: 21.20 Du-masova drama. — Florcnca: 20-30 Ooeretni konc. Oslo: 19.30 Griegov konc. — Sottens: 21.20 Ork. koncert.
Prireditve in zabave
»Gledališče mladih« bo 12. aprila v frančiškanski dvorani uprizorilo Cankarjevo igro Lepa Vida«. Delo pripravlja in mil je oskrbel scenski okvir Zvohimir Sintič.
F. O. in D. K. Ljubljana mesto vabi na svojo I akademijo, ki bo v nedeljo, 7. aprila I.. 1 ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic je v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica, tel. 20-12.
Prva točka jubilejnega simfoničnega koncerta našega Orkestralnega društva je Saint-Saensova 11. Simfonija op. 55, ki jo bo igral pomnoženi orkester Orkestralnega društva Glasbene Malice ljubljanske. Jubilejni koncert bo v ponedeljek, dne S. t. m. ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. Vstopnice so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice.
Šmarnogorsko okrožje priredi za svoje odseke v dneh od 5. do 7. aprila tehnični tečaj v Prosvetnem domu na Jezici. V petek in soboto se prične ob 10 zvečer, v nedeljo pa ob 8 zjutraj. Pozivam vse odsekovne načelnike in vaditelje, da se tečaja polnošteVilnO in točno udeleže! Načelnik.
Na sporedu zborovskega koncerla društva Krakovo Trnovo, je 16 moških zborov in med zastopanimi skladatelji prevladujeta Emil Adamič in Zorko Prelovec. Zbor Krakovo Trnovo bo nastopil v veliki Filharmoničiii dvorani v petek 5. t. m. ob 20. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
MJniv. prof. g. dr. Marij Rebek bo predaval dre-vl bp 8 o snovi: »Premog in organska kam'ja«. Ker bo g. predavatelj ve6 čas eksperimentiral, se bo vršilo predavnaje v kemični predavalnici I. realne gimnazije v Vegovi ulici. Vhod z dvorišča. Vstoo piost.
Sestanki
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov
ima <trevi ob osmih svoj redni tedenski sestanek v Rokodelskem domu. Ker je na siioredu tudi zanimivo predavanje, naj se zanesljivo udeleže vsi člani društva sestanka.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademičark ima drevi ob četrt na osem svoj sestanek v frančiškanski kapeli. Pricitc, iskreno vabljene!
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih
ima drevi ob ,S redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni!
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rcšnjcga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost jutri v uršulinski cerkvi. Zjiilraj oh petih bo prva sv. maša. ob pol Šestih pridiga iu ob šestih sv. maša z blagoslovom za žive
in rajne člane bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se julri v obilnem številu udeleže evharistifne pobožnosti v uršulinski Cerkvi,
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, GosposvetSka cesta 10, fh mr. Bohiuec ded., Cesta 29. okt. (Rimska cesta).
Poizvedovanja
I
Zelena papiga se je našla. Dobi se Tržaška cesta Lj. 26.-1. levo.
A 8 EKM
ab e K N
PLPClSTRK
Pri oče6pcm zdravniku: »Sedaj glejte lepo v mojo oči tako ., in povejte mi odkrito, zakaj ou niste gličali mojega zadnjega računa?«
r^gf »»BlliNA
Dom onemoglih na Bokalcah
Ljubljana, 2. aprila.
Ljubljanska mestna občina si je za letošnje leto zastavila veliko nalogo: zgraditi primeren Dom onemoglih na Bokalcah. Velika Ljubljana je prav v zadnjih letih posvetila veliko skrb različnim socialnim vprašanjem, eno najnujnejših pa je prav gotovo ureditev doma vsem tistim, ki si v svojem življenju z delom in trudom niso mogli prislužiti ali prihraniti zapečka. Tudi vsi tisti, ki jim po novi socialni zakonodaji pritičejo skromne rente, naj bi dobili dom, v katerem bi zadnje dni življenja mogli preživeti v miru in skromnem udobju.
Za dom onemoglih je najprimernejše zemljišče, ki si ga je občina pridobila od gradu Bokalce. Svet leži po večini na planoti severno vzhodno od starega gradu in sega v smeri sever-jug do Gra-daščice pod planoto. Jedro posestva so njive, ki leže po vrhnjem delu planote. Na severozapadnem delu posestva je gozd, pod planoto do Gradaščice pa se razprostirajo travniki. Na teh travnikih ali pa na planoti bi se dal zgraditi primeren dom onemoglih. S. 13. marcem je stopil v veljavo razpis mostne občine za napravo načrtov Doma onemoglih in so bile tudi razpisane za najbolj uspele načrte lope nagrade. Prva nagrada obeta kar 30 tisoč din, druga 20.000 din, vse skupaj pa znesejo 78.(KK) din. Med ljubljanskimi arhitekti je veliko zanimanje za ta razpis in okrog 15 ahitoktov že pripravlja načrte za Dom onemoglih na Bokalcah. Je seveda priprava takih načrtov dolgotrajno delo in arhitekti imajo zadnji rok za oddajo načrtov 22. maja.
Po splošnih pogojih za ta natečaj moramo razbrati, da želi mestna občina najprej zgraditi tako zavetišče, v katerem bi mogla naseliti 350 zdravih starčkov in stark. Ves kompleks stavb pa naj bi bil zgrajen tako, da bi bila v nadaljnjih razdobjih možna načrtna dozidava poslopij, ki bi omogočila, da se naseli na Bokalcah do 1000 oskrbovancev. Za sedanji načrt morajo arhitekti rešiti zidavo doma tako, da bo v njem vključena celotna oskrba z neprevelikim razkošjem in da bo mogel dom uspešno delovati ob pretežno lastnem gospodarstvu. Jasno je, da bo tako velik dom moral imeti precejšnje število gospodarskih poslopij, tako da bo na Bokalcah nastala kar cela kolonija. Konec maja bomo pa tudi že zvedeli, kako so naši arhitekti to razmeroma težko nalogo rešili.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesjivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. tel S. br. 30474/35.
1 Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani je imelo dne 29. marca t. 1. v prostorih ape-lacijskega sodišča v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Soglasno je bil izvoljen stari odbor s predsednikom apelaci jskega sodišča dr. Golio Vla-dimirjem kot predsednikom in s spremembo, da so bili izvoljeni nanovo v odbor g. finančni ravnatelj Mozetič Josip, g. univerzitetni profesor dr. Stanko Lapajne in g. odvetnik dr. Ferdo Majaron. Članov je imelo društvo v preteklem letu 311. Za izdajanje »Zbornika znanstvenih razprav«, ki ga izdaja profesorski zbor pravne fakultete, je zbralo društvo na članarini 9.330 din, dočim so znašali stroški za Zbornik 25.967 din in lx> ostanek plačala pravna fakulteta iz svojega fonda. Izdajanje Zbornika znanstvenih razprav je velikega pomena. Profesorski zbor ima priliko, da v njem obravnava vsako leto aktualna pravna vprašanja. Članki imajo kratek resume v kakem svetovnem jeziku. S tem si utre Zbornik pot v širni svet. Izdajanje Zbornika pa ima tudi praktičen pomen. Fakulteta dobiva za Zbornik v zamenjavo znanstvene knjige in časopise. Tudi v bodočem letu bo društvo nadaljevalo svojo nalogo, da čim bolj podpre pravno fakulteto. Trdno smo prepričani, da se bodo naši pravniki, ki delujejo v praktičnih poklicih, kakor doslej, tako tudi v bodoče zavedali svojo dolžnosti in odgovornosti napram našemu najvišjemu kulturnemu zavodu.
1 Krščansko žensko društvo vabi članice in somišljenike k zanimivemu aktualnemu predavanju g. dr. Ahčina, ki bo danes, 3. aprila, ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5.
I Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, tla dospe v smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih v II. četrtletju 1940 v plačilo: a) dne
1. aprila 1940 II. četrtletni obrok zgradarine, pri-
dobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in
vojnice; b) dne 15. avgusta 1940 I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz
razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega poglavarstva v Ljubljani.
1 Poslovne knjižice. Vsi oni, ki so prosili do 30. marca 1940 pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani za nove oziroma za zamenjavo starih delavskih (poselskih) knjižic, naj se javijo zaradi prevzema novih knjižic v mestnem domovinskem uradu, Mestni trg 2, II. nadst., soba 50, med uradnimi urami od 9—13. in sicer: v četrtek 4. aprila 1940 oni, katerih rodbinska imena začenjajo s črkami A—J; v petek 5. aprila oni od K—S in v soboto
6. aprila oni s črkami Š do konca.
I »Vesela Škota, v kinu Slogi je nedvomno najboljša burka sezone! Ameriška kralja smeha Stan Laurel in Oliver Hardv uživata v Ljubljani veliko popularnost. Zfcsti danes, v teli težkih časih je smeh in zabava vsakomur vsakdanja potreba. Sedaj se bodo ljudje od srca jiošteno nasmejali pri filmu »Vesela Škota-, kjer nastopata Stan ho m Oho kot -hrabra« vojščaka škotskega bataljona v Indiji. Film vsakomur priporočamo, kajti najbolj zakrknjen resnež se bo glasno smejal in izvrstno zabaval.
Policijska racija. V zadnji noči je ljubljanska policija izvedla veliko racijo in tako malo pregledala razne prišleke, ki so se zopet zatekli v Ljubljano kljub temu, da jim je bivanje v Ljubljani prepovedano. Precejšnje število starih znancev so na ta način odkrili službujoči organi. Policijski zapori so se zopet napolnili, vendar 110 za dolgo, ker bo večino prijetih zopet odposlala v domovinske občino. Večjih grešnikov pa pri raciji policija ni prijela, kar tudi dokazuje, da so v Ljubljano v glavnem zatekajo lo deloinržniki, ki mislijo, da bodo v Ljubljani šo najlažje živeli na račun dobrodušnosti prebivalstva.
1 Nesreča ne počiva. Tridesetletnega čevapči-čarja SafaroviČa Osmana, doma iz Bosanske Dubi-ce in stanu jočoga na Žabjaku v Ljubljani, je predvčerajšnjim ponoči tovariš udaril s steklenico po glavi, tako da je dobil pošteno buško. — 35 letnega delavca Škerjanca Viktorja iz Device Marije v Polju pa je predvčerajšnjim zvečer napadel na cesti neznanec in ga z žilavko udaril i>o glavi. Oba ponesrečenca se zdravita v ljubljanski bolnišnici.
Hi zamudite - ne odlnla|fel Nove pustolovščine, nove senzacije! ze iz 000 kubijantanov
je v 4 dneh videlo ta Mm 111 vsi govore z največjim navdušenjem o njem. Samo še danes in jutri — zato hitite z ogledom lega edinstvenega filma!
TARZAN in njegov sin
Se danes ti oglejte tenzacijonalni veleiilm o kralju dlungle In
niegovem linu. — 1'redsiave „.un uumu
danes ob 16.. 19. in 21. uri. KINU UNION Tel. 22-21
I
Naikrasnejši zgodovinski film o tragediji zadnje frunemke vladarice Norma Schearer, Tyrone Power
KINO MATICA, tel. 21-24
Ob 16., 19. in 21. uri
MARIA ANTONIETTA
I
STAN LAUREl In OLIVER HARDV popularna kralja smeha v najboljši šlager komediji, ki bo izvida
najglasnejši krohot' Stanlio 111 Olio kot hrabra vojaka v srcu nemirne in mistične Indije ob 16., 19. in 21. uri Kino SlOgU tel. 27 30 Dve uri burne in vesele zabavej || Kot dodatek za ljubitelje jahalnega športa:
Visoka šola za konje
VESELA ŠKOTA
Retervii ajle si vstopnice!
Muta
V nedeljo se je poslovil od članov JHZ g. Ka-Gajšek, bivši narodni poslanec. V uvodnih bedah je podal izčrpno poročilo o gospodarskem političnem položaju naše države. (II) koncu se zahvalil članom za zaupanje, ki so 11111 ga izka-li 0I1 priliki volitev in tudi vedno pozneje. Članic sestanek je zaključil z zahvalnimi besedami župan Dobnik, ki je navzočim priklical v spo-11 nekatere izmed zaslug, ki jih ima g. Gajšek naš okraj na severni meji.
MARIBOR
Tihotapci ljudi pri Sv. Križu nad Mariborom
V hlevu so orožniki še našli »živ tihotapski tovor«
Maribor, 2. marca.
Tihotapstvo 7. ljudmi čez mejo v Nemčijo se sedaj sicer ne vrši več v takem obsegu, kakor še pred nekaj meseci, vendar se vneto nadaljuje. Te dni pa se je orožnikom od Sv. Jurija ob Pesnici |K>srečilo, da so razkrinkali pri Sv. Križu nad Mariborom veliko družbo ljudi, ki so se bavili jio-klicno s spravljanjem delavcev in krošnjarjev čez mejo v Nemčijo ter so jim zaplenili celo njihov živ tihotapski tovor, katerega so ravnokar pripravili, da ga spravijo čez mejo. S tihotapstvom so se bavili sinovi posestnika llobiča, ki ima svoje posestvo čisto na meji in sicer štirje bratje Robiči 19 letni Maks, 25 letni Henrik, 31 letni Aleksander in 27 letni Franc ter posestniški sin 27 letni Karel Harih, vsi od Sv. Križa nad Mariborom.
V hlevu pri Robičevih so orožniki odkrili štiri moške, katere so nameravali ponoči spraviti čez mejo. Bili so to krošnjarji iz Imotska, ki so v začetku vojne pobegnili iz Nemčije, tam pa so pustili svoje krošnje in zaslužek. Hoteli so dobiti zopet potne liste za potovanje v Nemčijo, pa jim nemški konzulati tega niso dovolili. Sedaj so nameravali skrivaj priti čez mejo j)0 svojo lastnino. Krošnjarji so ob prihodu orožnikov pobegnili iz hleva, vendar so jih možje postave polovili. Šest krošnjarjev pa so orožniki prijeli na sami meji v trenutku, ko so jih hoteli Robičevi fantje spraviti v Nemčijo. Robičevi so se s tem poslom najbrže že dolgo bavili ter so spravili čez mejo že veliko ljudi.
*
111 Sestanek zasebnih nameščencev. Drevi ob osmih imajo člani mariborske podružnice Društva združenih in zasebnih nameščencev sestanek, na katerem bosla predavala predsednik Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva g. I. Martelanc in predsednik Delavske zbornice g. Viktor Kozamernik. Sestanek se bo vršil v Delavski zbornici. Sodna ulica. Tovariši in lova-rišice udeležite se sestanka polnošteviluo. Predavanji bosta zelo aktualni.
111 Kongregacija za gospe ima jutri ob štirih r>ojx>ldne sestanek.
m Meja meji! Vstopnice za koncert mladinskega zbora Vilhar z Rakeka so v predprodaji pri Putniku (Grad). Preskrbite si jih pravočasno! Na koncertu, ki se bo vršil 6. aprila ob 8 zvečer v unionski dvorani, nastopi 110 pevcev in pevk.
111 Zopetna uvedba nočnega brzovlaka. Železniška uprava bo s 15. aprilom zopet uvedla nočna brzovlaka. Iz Maribora bo odhajal ob 2.48, iz Postojne pa se bo vlak vrnil v Maribor ob 3.20 zjutraj. Potniki so nočni brzovlak v obeh smereh zelo pogrešali in boilo zato odločitev železniške uprave, da oba vlaka zopet uvede, z veseljem pozdravili.
m Odgovor na popravek g. dr. Bergoča. V včerajšnji številki našega lista smo morali objaviti popravek po zakonu o tisku, ki določa, da se mora vsak pravilno sestavljen popravek objaviti brez ozira nato ali je resničen ali ne. V tem svojem popravku trdi dr. Bergoč, da je samo izjavil, da Slovensko planinsko društvo že dve leti od mestne občine ni prejelo nikake podpore, dasi so med tem časom razni športni klubi, ki imajo manj članov kakor podružnica Slov. planinskega društva, od mestne občine dobili podpore. Dalje pravi dr. Bergoč, da ni omenil ne športnega kluba Maratona, ne Stavbne zadruge Stadion in ne podpore 100.000 dinarjev, ki jo je zadruga od mestne občine dobila v letošnjem proračunu. K dr. Bergočevemu popravku ugotavljamo, da mi niti nismo trdili, da je v svojem predsedniškem poročilu Maraton in zadrugo Stadion omenil, marveč smo zapisali, da je na obe
organizaciji očividno meril, odnosno obe organizaciji imel v mislih, G. doktor trdi, da je govoril o športnih klubih, ne pa o športnem klubu in hoče tako postaviti na laž poročilo. K temu pripominjamo, da je naš poročevalec, ki se je občnega zb ora udeležil, točno slišal, da je govoril le o enem športnem klubu. Zanimivo je tudi to, da dr. Bego-čevi »pristaši« na dan, ko je bil naš članek objavljen, še niso prav nič trdili, da je govoril o nekih športnih klubih, marveč so samo trdili, da dr. Bergočeve besede niso bile tako mišljene, kakor smo jih mi razumeli. Šele naslednga dne so ti »pristaši« šele vedeli, da je g. doktor govoril o športnih klubih, ne pa o športnem klubu. Naši čitatelji si morejo na podlagi teh ugotovitev 6ami ustvariti sodbo o dr. Bergočevem popravku. Da smo pa povsem upravičeno zapisali, da je dr. Bergoč meril na Maraton in zadrugo Stadion ter na onih 100.000 dinarjev podpore, izvira iz dejstva, da je bila s strani, ki je dr. Bergoču bližja ko nam, proti mestni občini pokrenjena gonja, ker si je upala tudi naši organizaciji dati njenemu pomembnemu delu primerno podporo.
m Jutri premiera. Jutri zvečer bo v gledališču premiera vesele italijanske komedije »Trideset sekund ljubezni«.
m Umetniška razstava slikarja Zorana Mušiča in kiparja Karla Putriha v beli dvorani Uniona vzbuja upravičeno pozornost. Mušičeva dela dokazujejo, da so bila laskava kritika in veliki uspehi, ki jih je dosegel v Belgradu, na mestu. Prav tako vzbujajo veliko pozornost Putrihove skulpture. — Razstava je odprta vsak dan od nedeljo 14. t. m. od 9 do 18.
m Odstrel divjega petelina. Zaradi dolge zime je Lovsko društvo v Mariboru odredilo, da se dovoli odstrel divjega petelina na področju tega društva šele od 15. aprila naprej.
m Občni zbor čevljarskih mojstrov. Združenje čevljarskih mojstrov v Mariboru je imelo svojo redno skupščino, katere se je udeležilo 148 članov. Vodil jo je podpredsednik Grašič. Združenje šteje sedaj 245 članov ter je eno najmočnejših v Mari-bo ru. Ker jenedavno izgubilo svojega predsednika umrlega Antona Krajcerja, so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Josip Dogša, za podpredsednika Ivan Grašič iz Peker, za blagajnika Godec Štefan.
m Oče in hči obsojena. Včeraj je bila pred malim senatom mariborskega sodišča razprava proti posestniku Francu Erhatiču iz Sodincev ter njegovi 22 letni hčeri Antoniji Erhatič. Oba sta bila obtožena in obsojena zaradi neverjetno lahkomiselnega prestopka: Dne 18. decembra lanskega leta, ko so pri Erhatiču kuhali žganje, sta prišla mimo hiše dva mlada šolarja 12 letni Erhatičev nečak Fric Šk vorc in 10 letni Ivan Munda. Bila sta na poti v šolo. Erhatič pa je fantiča poklical v hišo ter sta ju on in njegova hči tako napojila v žganjem, da je Škvorc že na poti nezavesten obležal, Munda pa se je v šoli zgrudil. Oba sta imela hudo zastrupljenje z alkoholom ter jima je zdravnik komaj rešil življenje. Fanta sta izpila tri četrt litra žganja. Erhatič Franc je bil obsojen na 5 mesecev zapora, pogojno na štiri leta, njegova hči Antonija pa na 4 mesece j zapora, pogojno na tri leta.
m 110.000 din škode zaradi požara. Posestniku Ivanu Cehnerju v Črnečah je zgorel nov, šele lansko leto zgrajen hlev z vsemi pridelki, poljskim orodjem, gospodarskimi stroji ter vozovi in znaša škoda 110.000 din. Vzrok požara je neznan.
m Najdeno kolo. Že meseca novembra je pozabil nepoznan gost na dvorišču kavarne Astoria svoje kolo ter se ni več vrnil ponj. Kolo so sedaj izročili policiji.
Gledališče
Sreda, 3. marca. Zaprto.
Četrtek, 4. marca: ob 29 »Trideset sekund ljubezni«. Premiera.
N« lwi: Slika iz nekega angleškega pristanišča, kjer nakladajo les. ki ga bodo odpeljali na zapadno fronto.
sko letalsko tovarno, ki je v polnem obratu
— Na desni: Pogled v neko franco-
Celjske novice
Pograjčevi Slavki v slovo!
Otožno in v srce segajoče so zapeli zvonovi, Svoj zadnji pozdrav je poslalo pomladamho sonce.
Med rožami in svojimi domačimi si počivala pcslcdnjič na svojem domu na Brezovici. Čeprav mlada, 6i legla tam k počitku, čeprav na zunaj močna in krepka, si morala le podleči silnemu trpljenju, ki si ga našla v velikem tednu in dnevih po veliki noči ... Iz Brezovice in od daleč pa so prihajali k Tebi ljudje, Ti prinašali pomladanskega cvetja, rdečih nageljnov, katerih so tudi Tvoji iz Celja, Tvoji najbližji, s katerimi si živela skupaj zadnja leta, hodila z njimi v naravo, se šalila ;n veselila. Tvoje tovarišice so prišle z venci, celjski lantje pa z žalostno pesmijo v srcu. Ti vsi s Tvojimi najbližjimi so potem sr;di popoldneva s Teboj šli na pot, na ozko pot mimo kapelice, kjer si Ti v svoji mladosti iskala veselja, mimo njiv in travnikov vse tja gori na griček, kjer ob cerkvici že počivajo Tvoji ,,.
V prvih pomladanskih dnevih si odšla in mi smo ostali sami. Brez Tebe bomo morali živeti naprej dneve našega življenja, opravljali bomo 6voje posle, hodili v planine, iskali sonca. Nikjer pa ne bo več Tebe. Grob na Brezovici, kjer počiva Tvoje mlado telo in kamor bomo od časa romali, bo sprejel naše cvetje, ki Ti naj bo dokaz naše zvestobe in ljubezni. Gospodar življenja in smrti pa naj sprejme našo molitev za Tvojo dušo in naše, da se bomo tako nekoč zopet veselili snidenja.
Udeležite se v nedeljo, 7. aprila
SKODA JRZ V CELJU
Govori minister g. dr. Miha Krek
v c Lepo zborovanje JHZ v Celju. Rodni letni občni zbor krajevne organizacije JRZ v Celju je bil prav dobro obiskan. Senator g. Miholčič je podal poročilo o političnem položaju in strankinem delu, posebno o dolu kraj. org. JHZ v Celju. Zborovale! so z velikim odobravanjem sprejeli njegovo poročilo in izrekli popolno zaupanje dolu strankinih voditeljev, zlasti našemu voditelju g. dr. Korošcu. Obširno tajniško poročilo jo podal g. dr. Voršič. Pri volitvah jo bila predlagana samo ena lista s senatorjem g. Miholčičem in tajnikom g. dr. Voršičein na čelu, katero so zborovalci soglasno odobrili.
c Vstopnice za koncert mladinskega zbora Vilhar z Rakeka, ki bo v mostnem gledališču v Celju v nedeljo 7 aprila ob 3 popoldne, so v predprodaji. Pohitite, da ne ostanete brez njih!
c Opereto »Gejša< uprizori Narodno gledališče iz Maribora v petek, dne 5. aprila v celjskem gledališču. Vabljeni!
Zanimivo in poučno predavanje o fotografiji v naravnih barvah
bo dne 5. aprila v kino »Metropol« (v Ljudski posojilnici) in ne v Narodnem domu, kot je bilo prvotno določeno. Predaval bo g. Ljubo Vidmajer iz Zagreba v slovenskem jeziku.
c Gostovanje Mlakarjeve gledališke družine v Celju. V nedeljo, 7. aprila bo gostovala ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Mlakarjeva skupina z igro v 6 slikah »Magdina žrtev v režiji pisatelja samega. Vstopnice so dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Tujski promet in število brezposelnih v Olju. Meseca marca jo obiskalo Celje 862 tujcev, od teh 788 Jugoslovanov in 75 inozemcev; meseca februarja jo bilo 1041 tujcev, meseca marca lani pa 1061 tujcev. l'o evidenci Javno borze dela v Celju |e padlo število brezposelnih v doselili dnoli od 1061 na 981. Delo dobi: 10 hlapcev, ] kovač, 10 kmečkih dekel. 2 sobarici in 8 kuharic.
c O nesreči 11-letne posestnikove hčerke Marije llriberškove na Ostrožnom pri Celju, smo prejeli netočne informacije, zato popravljamo, da je dekle dobilo opeklino le po nogah.
c Električno uro bodo montirali v stolpu Marijino cerkve. Moderno električno uro so že naročili.
c Sv. maša zadušniea za pokojno trgovsko so-trudnico Slavko Pograjčevo bo čolrtok ob pol 7 v opatljski cerkvi.
c I)K ima drevi ob pol 8 svoj redni sestanek. Ketlna telovadba so prične nocoj ob pol 7.
c Zahteva zaposlitve domačih delavcev Po praznikih so so spet pričela nadaljevati regulacijska dela na Savinji. Tvrdka Nasinboni v Mariboru jo sprejela v delo 4i> delavcev in jih bo v kratkem sprejela še večjo Število. Zvedeli smo, da so pri toli delih zaposleni kot preddelavci no-domačini, kar vsekakor nt prav. Želimo, da tvrdka predvsem zaposli tukajšnje delavce in proddelavce ter nameščence, katerih je dovolj na razpolago.
c K notici n poročilu >Nnve dobe« l( obsodbi »Motnega zasebnega uradnika Josipa Ferončaka iz \ Mlina pri Krškem, ki jo bil obsojen prod celjskim okrožnim sodiščem na 4 leta in 2 meseca rob,jo. moramo ugotovit), da Perm raka niso našli v spisih med odborniki in Člani JRZ. paf pa da se ,e rerenčak zagovarjal, da je bil zaveden narodnjak. član Sokola in član JNS. I<ar lahko sami doženejo.
Št.Janž na Dravskem polju
Fantovski odsek in dekliški krožek priredita v nedeljo aprila ob 3 popoldne v dvorani aka-
u.uuju « ptoirnn ajnJruuuill.
KULTURNI OBZORNIK
Poročilo o VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani
Kakor ob priliki velikega F.vharističncga kongresa, ie tudi sedaj po lanskem mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani izšlo obširno poročilo v krasni obliki, obsegajoči ves opis kongresa, kakor tudi vsa predavanja in resolucije, da bo ostal svetal spomin na zmagoslavne dni veličastnega kongresa. Poročilo obsega čez dvesto strani velikega formata, ki sta ga sestavila in uredila ravnatelj Ivan Martelanc in katehet Josip Premrov, ki sta postavila na čelu poročila motto kongresne pesmi: Kristus, kralj vseh večnih časov, ter kongresno molitev: Vsemogočni Bog . . . daj, da se vse družine narodov , ., podvržejo Sinovemu sladkemu kraljevanjul« Posvetilo knjigi je napisal škof dr. Rozman, stalni predsednik mednarodnih kongresov Kristusa Kralja, kjer jc napisal željo: »Bodi torej ta knjiga zakladnica, iz katere bomo zajemali prava načela in zdrave smernice v srečnih dneh in v temnih urah preskušenj. Kristus Kralj, čigar slavi nai služi življenje posameznika in naroda, blagoslavljaj avtorje govorov in čitateljc ter daj knjigi obilen uspeh.« Nato sledi lepa Sardenkova pesem, s katero je počastil kongres pod naslovom »Pesem gre čez polja ravna«, nakar je orisan pomen in namen kongresa ter podana zgodovina mednarodnih kongresov Kristusa Kralja. Orisane so priprave za kongres ter spored, na kar je priobčeno v izvirniku in prevodu pismo papeža Pija XII., s katerim blagoslavlja ljubljanski kongres in postavlja za svojega delegata poljskega primasa kardinala A. Hlon-da. Priobčcni so vsi pozdravi, ki jih je sprejel predsednik kongresa od raznih javnih osebnosti. Imenovani so vsi gosti-udeleženci kongresa, obširno je opisan sprejem kardinala legata in potek otvoritve ter posamezni študijski dnevi kongresa.
Toda važnost knjige ni samo v tem zunanjem opisovanju kongresa — kar so prinašali tudi naši dnevniki —, temveč v priobčitvi vseh govorov, ki so bili na kongresu govorjeni v raznih jezikih, tu pa so pristopni v slovenskem prevodu. Govori kardinala legata A. Hlonda so priobčeni v izvirnih jezikih (poljsko, nemško, francosko, italijansko in slovensko), kakor jih ie govoril, zraven pa tudi v lovenskih prevodih. Tako so tudi govori predavateljev: kad. dr. Fr. Mačka iz Nemčije o Krščan-
Dr. Vošnjak: Jugoslovanski odbor
Minister v n. dr. Bogomil Vošnjak, ki ,'c bil čian Jugoslovanskega odbora med svetovno vojsko, kjer jc poleg drugih predstavljal Slovence in vu.oval naše težnje, je sedaj za drugi zvezek Dobrovoljske knjižice napisal majhno brošuro (na 50 straneh): Jugoslovanski odbor, v kateri je podal pregUdno u ta-novitev in delo ter uspeh Jugoslovanskega cdbora v Londonu in drugod, kamor je pošiljal svoje delegate in sklepal raz.-ie pogodbe, usodne za osvoboditev avstrijskih Jugoslovanov, zlasti Slovenc-':/, ki jih je predstavljal med drugimi on sam. Knjiži :a ima jubilejni značaj, saj bo letos minilo 25 let, odi. tr je bil Jugoslovanski odbor ustanovljen — aprila 1915 kot borbena ustanova proti londonskemu paktu med velesilami, s katerim so prepuščali Italiji Primorsko .» Trstom in Gorico ter Vipavo ter severno Dalmacijo, če stopi z Avstrijo v vojno. Treba je Silo z;.to poučiti Ameriko in ves svet o tem paktu ter u-ivar-jati pogoje za lepšo bodočnost Jugoslovanov v Avstriji v prrneru uničenja osrednjih velesil. Dr Vošnjak opisuje zgodovino jugoslovanske emigracij" ob vojni ter ustanovitev Jugoslovanskega odbor i, J katerem sla bila poieg njega še dr. Gregorin :n ur, N. Zupanič. Dalje govori o programu Jug. odbora ler o piopagandi, ki jo |e vršil po važnejših prestolnicah z'asti v Ameriki meč izseljenci. Posebno ,>ogi^vj.; je posvečeno razmerju med Odborom in prostovoljskim gibanjem v Rusiji in drugo. Posebej omenja sestavo Krfskc deklaracije, pri kateri jc sodeloval tud: cn sam in je imela a v tonomistični značaj. Na'o pt-e:de k Wilsonovi akciji in sklepanju miru ler vlogi J. O. pri njem. Na koncu pa je priložena dobesedno Krf-ska deklaracija, najvažnejši dokument sodelovanja J. O. s Trumbičcm na čelu s srbsko vlado s P^.š Cem na čelu. Tako ta brošura od svoje strani razlaga cn tečaj slovenskega ciela za osvoboditev in stvaritev svobodne države ter pomeni dokument, napisan v poljudnem jeziku in obliki. Knjižico je izdala Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca Kraijesine Jugoslavije v Ljubljani.
Letošnje Šmarnice o Mariji in Katoliška akcija
Še en mesec in mesec majnik bo tu. mese - Marijinega češčenja. Kaj je pri Slovencih bolj pri jub-Ijc.nega, kakor lepa majniška pobožnost šmarnice, pri katerih se verniki spominjajo posred.nišlva Marijinega med Bogom in ljudmi in se ob njih tnvze-nrajo živega im toplega verskega življenja7 Za letošnje šmarnice je Jugoslovanska knjigarni ptnvo-ča-no preskrbela ter je izdala majhno knjižico novih šmarnic, ki jih je spisal znani poljudno Wr'ki pisatelj J. M. Seigerschmied. Za predmet letošnjih šmarnic je izbral gotovo najvažnejše vprašin|e kato-l:škega življenja in preporoda: »Katoliško Akcijo, ki je gibanje katoličanov sedanjega časa po željah obeh zadnjih papežev. Tako Seigcrschmied vpleta c vsakdanje življenjske zgodbe smisel Katoliške ,-dtcije ter jo razlaga v smislu papeževih okrožnic in pravil, da bi zbudil najvažnejše v nas, kar je danes pobvcco: katoliško dejavnost. In to jc že po svojem imenu in b stvu Katoliška akcija. Ob tem pouku novega gibanja pa vedno in vedno dviga misel k Mat ::i kot vzoru vseh čednosti ler jo v šmarnicah spremlja na njenem potu od predpodob in v Jezusovem živijttiju, v radosti in trpljenju do njenega poveličania v nebesih in češčenja na zemlji (Lurd). Tako bodo te /mamice, ki so posule z mikavnimi zgledi iz življenja Cerkve in življenja ljudi gotovo zajele Maiiji-ne čcslilce ter bodo hvaležno čtivo letošnjega maj-nika za vzvišen namen: vzbuditi v ljudeh liubvzen do Marije in po njej izprositi katol:čancm večjo delavnost, večjo aktivnost, kot jo priporoča papež z ustanovitvijo Katoliške akcije. (Cena 22 din.)
Spomenica o nepopolni slovenski medicinski fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji v Sloveniji, je naslov lepo izdelani spomenici na 15 straneh, ki vsebuje zahtevo slovenskih medicincev za popolno mcdicinsko fakulteto ter za osdravtev zdravstvenih razmer v Ljubljani, poleg lega pa ludi izjave raznih zdravnikov o univerzi in zdra vstvinih zadevah, tako dr. A. Kraigherja, dr. Zalikarii dr. Cholevva ter dr. Gcrloviča kakor tudi izjavo bar. ke-ga sveta. Spomenico je izdalo Društvo rmd.rincev v Ljubljani v marcu 1940 ter je služila kot opoifl k zahtevi po razširitvi medicinske fakultete. Ker ji
skem preporodu kot zahtevi časa; župnika dr. M. Larosa (Nemčija) o bistvu verskega preporoda; dr. V. Korošca (Slovenija) v bistvu in ciljih verskega preporoda; O. Fr Pellegrina (Rim) o sredstvih in potih verskega preporoda; gen. vik. Ch. Quenota (Pariz) o kraljevanju Kristusa Kralja v svetu duha; A. Ri-charda (Pariz) o propagandi za edinost; msgr. R. Meaussarda, škofa (Pariz) o vzgoji novega nravnega rodu; T Galdynskega (Poljska) o vzgoji moralnega človeka: nadškofa dr. Ujčiča (Belgrad) o katoliški vesti v javnem življenju; dr. N. Pfeifferja (Košice) o krščanskem nazoru in javnem življenju; dr. S. Swiezawskega (Poljska) o laiku v Cerkvi; H. Wirtz (Švica) o farnem občestvu; P. A. Bangha (Ogrska) o laiškem apostolatu; dr. S. Zitko (Ljubljana) o sodelovanju laikov s hierarhijo. Po teh govorih je podan proglas mednarodnih kongresov ter resolucija ljubljanskega kongresa ter govora na glavnem skupnem kongresnem dnevu, ki sta ju imela podpredsednik skupščine g. A. Mihelčič ter pokojni dekan Skubic, nakar so podane resolucije slovenskega zborovanja.
To je vsebina te lepe knjige, ki vsebuje tako plodove velikega mednarodnega kongresa v Ljubljani.
Poleg te večne vsebine duha, pa je v knjigi vse olno ilustracij iz kongresnih dni, podoba papeža i j a XII, na čelu ter sprejem njegovega namestnika, kardinala legata. Ovckovečeni so vsi važnejši dogodki teh slavnostnih dni v spomin udeležencev ter v dobrilo bodočim rodovom.
Knjigo je lepo opremil arhitekt Vlado Gajšek, ki je za naslovno stran dal lepo napisano škofovo posvetilo z uvoda knjige, tako da na monumental-nem ovitku beremo o kongresu kot svetlem žarku v težkem času, ki je napovedal človeštvu nove vojske, uničenje in smrt ... ter o knjigi kot zakladnici globokih misli, iz katere bomo zajemali prava načela in zdrave smernice v srečnih dneh in v temnih urah preizkušenj. Črke so majuskule v rdeči barvi, nekaj črk v zlatu pa daje geslo kongresa: Vladaj Kristus Kralji Zamisel je resnično originalna ter lepo izvedena. t
td,
P
zdaj s 1. aprilom v dvanajstinah tudi kredit za šesti semester medicimkc fakultete je s tem eni zahtev te spomenica rešena, dočim je vprašanje bolnišnice še odprto in skrajno pereče. Vsekakor je spomenica važen dokument naporov za izboljšanje našega medicinskega študija in zdravstvenih razmer sploh ter lepo gradivo za razmere pri nas na področiu, ki zadeva narodno zdravje.
Napretkova uskrsna knjiga. Hrvatsko kulturno društvo Naprcdak u Sarajevu je izdalo za veliko floč šesti letnik Napretkove uskrsne knjige, ki jo je uredil Ante Martinovič z več članki, ki vzbujajo hrvatsko narodno zavest in navdušujejo Hrvate za doeego čim večjih pravic na svoji zemlji. Tako kmet Brdaič piše o vstajenju domovine Hrvatske, več kmetov jc prispevalo leposlovne članke proznega in pesniškega značaja, dočim kmet Mandič piše razpravo o seljaški književnosti. Poleg kmetov sodelujejo tudi izobraženci ter je dr. Mandekovič nap;6al članek dveh člankov delo kmetov ter tako izraz današnje težnje hrvatske kulturne politike, da izobrazi kmeta in izobraženstvo prepoji s kultom »seljaštva«.
»Gledališče mladih«, pooblaščeno gledališče za dravsko banovino, ho v prvi polovici aprila uprizorilo Cankarjevo igro: »Lepa Vida« v režiji Sirl.ča Zvonimirja. Predstava obeta biti zaradi svojevrstnega gledanja na to Cankarjevo delo, zanimiv kulturen dogodek.
Naša narodna glasba v inozemstvu. — V 'zdanju Internacionalnega zavoda za intelektualno sodelovanje — oddelek za umetnost in etnografijo — v Parizu, ki stoji pod upravo Društva narodov, jc izšla v razmaku petih let druga knjiga Folclore tnnsicale — Musique et chansons populaires. Med članki o najrazličnejših narodih je predstavljena tudi Jugoslavija v obsežnem članku doktorja muzikologij na Dunaju, z bibliografskimi podatki o ljudski glasbi in narodni pesmi pri Hrvatih, Srbih in Slovencih ter obenem z imeni državnih in privatnih ustanov, kakor tudi domačih in tujih strokovnjakov, ki imajo zasluge za spoznavanie in poučevanje naše ljudske glasbe in pesmi. To sodelovanje je pomembno za našo glasbeno kulturo pred inozemstvom, obenem pa je odlikovanje znanega hrvatskega muzikologa, ki je tako dal lepo sliko jugoslovanske glasbene folklore.
Francoski r u š i I e c potopljen. Neme i poročajo, da je že prejšnjo soboto nastala na francoskem rušilen »Ln Railleuse« silna eksplozija, ki je ladjo razklnlH na dvoje, tako dn se je takoj notopila. število mrtvih, ranjenih in pogrešanih mornarjev znaša okrog 100. Rušilee I.a Railleuse« je imel 1378 ton, hitrost 14 vozlov in je bil oborožen s štirimi lf cm topovi, z dvema protiletalskima topovoma kalibra 3.7 cm in s šestimi torpednimi cevmi
kalibra 55 cm
ŠPORT
šport in današnja doba
Finci so majhen narod. Samo 3,600.000 jih je in vendar so se borili proti številčno močnejši sovjetski armadi kakor vseh Fincev skupaj z ženami. otroki i» starčki vred. Sedaj se marsikdo vpraša kako je to mogoče, kaj vendar je imel finski narod, da se je tako hrabro boril in tako neustra-šeno stopal pred več milijonsko do zob oboroženo armado Sovjetske Rusije.
('e pogledamo uspehe finskih športnikov pred in zlasti po svetovni vojni, če smo o|>azovali zanimanje celokujinega finskega naroda za telesno vzgojo in če smo točno zasledovali priprave Fincev za XII. olimpijske igre, ki bi se morale vršili letos v Helsinkih, potem nam postane kmalu jasno odkod črpa ta majhen narod toliko energije. Šjiort in telovadba sta ona činitelja, ki sta dala Fincem tisto silo, oh kateri se je razbijala današnja sovjetska armada; telesne vaje so tisto sredstvo, ki so napravile Fince tako žilave in jeklene, da tvorijo trden zid, s katerim so imeli Rusi toliko opravka. Ne glede na lo, kako se je stvar končala, je na dlani, kaj so pri Fincih napravile telesne vaje, kako sla telovadba in šport usposobila malo Finsko za herojske borbe, katere ni nihče na svetu pričakoval. Finsko je občudoval ves kulturni svet predvsem zaradi njenih velikih športnih borcev, ki so od olimpijade do olimpi-jade dosegali večje uspehe. Finsko danes občuduje ves svet, ker se tako junaško bori.
Kako je torej s športom v vojnem času?
Napačno je, če se prekine šport, če narod za-pusti igrišča in telovadnice v vojnem času. Prav sedaj iiotrebtijemo izvežbanih, močnih in jiogutn-nih ljudi. Samo Nemčijo, Francijo in Anglijo poglejmo, ki se dejansko vojskujejo, in kako tam skrbe, da gresta telovadba in šport svojo pot na-jirej. Tam se namreč dobro zavedajo velikega pomena telesnih vaj prav v sedanjih resnih časih in zato se brigajo povsod za to, da se nikjer ne prekine športno delo, ako ni to neobhodno potrebno zaradi višjih državnih koristi. Pa naj jo bilo v društvih še toliko članov mobiliziranih, telesnovzgojno delo se ni ustavilo in če so tudi samo ženske in otroci ostali na igriščih in telovadnicah. Bitko je Ireba vojevati naprej, če tudi je tovariš padel.
Kako je pri nas?
Priznati moramo, da je naš šport zaradi zadnjih svetovnopolitičnih dogodkov razmeroma precej trpel, ln to prav za jirav brez povoda. Mi smo namreč laki, da takoj prepenjamo z delom, kakor hitro malo zaslutimo, da na zemeljski obli ni vse tako kakor bi moralo biti. Naši sosedje Nemci so se vojskovali in so imeli dve fronti ter so kljub temu zelo razširjali in stalno priporočali telovadbo in šport med svojim ljudstvom. Italija je imela tudi lepo armadico pod orožjem, da je zaščitila svoje meje, toda njeni š|>ortniki so se nemoteno borili naprej na domačih in inozemskih igriščih v plemenitih športnih tekmah. Pri nas pa je naenkrat nastal zastoj in športniki so zamenjali igrišča s cesto in raznimi lokali, kjer so filozofirali in debatirali o domači in svetovni politiki. Šele sedaj so začeli prihajati nazaj. Koliko dragocenega časa so s tem izgubili in kako |>ade v nekaj mesecih kvaliteta ve vsakdo, ki je imel kdaj
Ku - Ktux - Klan se spet oglaša
Dobil je novega vodjo, program pa je ostal isli
Dolgo časa je vladal molk o delovanju znane ameriške tajne organizacije Ku-Klux-Klana — in mnogi so mislili, da je to napol zločinsko gibanje dokončno umrlo in da bo poslej strašilo le še po pustolovskih filmih.
Toda to je zmotno mišljenje. Na koncu lanskega poletja je bil v Atlanti IX. kongres zastopnikov Ku-Klux-Klana, na katerega so prišli zastopniki KKK iz vseh krajev Amerike in pokazalo se je, da šteje organizacija, kljub temu, da je bilo zadnje čase o njej malo ali sjiloli nič slišati, še zmerom okrog dva milijona članov. Ta številka je sicer ogromna, toda v primeri z letom 1928, ko je to prolikatoliško gibanje doseglo nekak višek, se nam zdi majhna, kajti takrat je štel KKK vsaj dvakrat toliko članov.
Znani ameriški katoliški zgodovinar Brendan Byrne, profesor na gimnaziji v Ne\vyorku, je v zvezi z novim vstajenjem Ku-Klux-Klana objavil zanimiv članek v tedenski katoliški reviji »America . Komite »Diez< ,ki je bil pred dvema letoma ustanovljen z namenom, da bi raziskoval na ameriškem ozemlju neameriška gibanja, je dognal, da obstoja v Ameriki še vse polno več ali manj skrivnih protikatoliških društev in organizacij, ki so v svoje delovanje vnesle razne skrivnostne, na-pol pustolovske reremoniele z namenom, da [>ri-tegnejo romantično navdahnjene ljudi. Te organizacije so prav za prav članice Ku-Klux-Klana in njihovi udje jih vzdržujejo sami iz lastnih sredstev. Prispevki so precej visoki in ta denar gre delno za razne akcije, večino po si ga razdele voditelji. Voditelji KKK so zelo dobro plačani.
Imperial \Vizard-, tako se imenuje vrhovni šef KKK prejema vsako leto nagrade 20.000 dolarjev in vse to plačujejo olaui. Lanski vrhovni šef KKK, i Severne Amerike.
Evans je napravil v očeh svojih somišljenikov velikansko pogreško, ko se je pokazal v javnosti ob strani škofa msgr. 0'Hara ob priliki posvetitve nove katoliške katedrale v Atlanti. Takoj so ga odstavili s preslola in izvolili namesto njega nekega Jamesa A. Colescotta.
Toda moti se, kdor misli, da se je z novim šefom spremenil tudi program KKK. Ne, ostal je isti in je zapopaden v treh kratkih geslih: Borba proti črncem, Židom in katoličanom. KKK izjavlja, da hoče braniti pravice belega protestantovskega prebivalstva Združenih držav. KKK smatra, da je navzočnost katoličanov in Židov v \vashingtonski Beli hiši sramota za državo. KKK še ni izbrisal s svojega programa namena, da bi ob ugodnem trenutku napravil državni udar in pomedel po vsej državi s katoliki, črnci in Židi. KKK smatra za nekaj nezaslišanega, da je sv. oče Pij XII. poslal pismo ameriškemu episkopatu (Enciklika Sertum Laetitiae, ki obravnava socialno vprašanje). Člani KKK so prepričani, da sta aiiierištvo in katolištvo dve stvari, ki ju ni mogoče spraviti pod eno streho, kajti katoliki ostanejo po njihovem mnenju podaniki italijanskega vladarja. Jeza kukluksklanovcev je bila nepopisna, ko je sv. oče v svoji encikliki, naslovljeni na Združene države, spregovoril tudi nekaj toplih besed o ameriških črncih in jim poslal |>oseben blagoslov. Po mnenju KKK je Rim največja nevarnost, ki grozi ameriški republiki.
Zgoraj omenjen komite, ki je dve leti zbiral podatke o raznih skrivnih družbah v Ameriki, katerih delovanje je naperjeno bodisi proti kaki veri. rasi ali narodnosti, je prišel do spoznanja, da je ostal Ku-Klux-Klan še zmerom najbolj pogubna in sramotna organizacija Združenih držav
opraviti s telesnimi vajami. In kako se človek zojiet težko vživi v redno delo in koliko žrtev in truda je spet treba, da pride cela stvar v stari tir. Pri taki prekinitvi odpade marsikak športnik in namesto, da bi se število članstva povišalo, se pa še celo zmanjša. To so vse stvari, ki jih je treba dobro premisliti, predno naredi kako društvo ali klub sklep glede prekinitve delovanja, pa najsi je tudi samo začasna.
Zatorej vsi v telovadnice, na igrišča in na smuška polja, ker nam bodo sicer drugi narodi na prihodnjih mednarodnih tekmah in olimpijskih igrah še bolj povečali razliko med nami in prvim zmagovalcem. Cas gre svojo pot naprej, telovadba in šport pa tudi ne smeta počivati.
I. K-er.
Letos ne bo olimpijade
Vprašanje glede letošnjih olimpijskih iger, zaradi katerih je bil svet prav do zadnjega negotov ali se bodo vršile ali ne, je sedaj končnoveljavno rešeno. Mednarodni olimpijski odbor (CIO) je obvestil prireditelja iger v glavnem mestu Finske, da jc od 48 prijavljenih držav odklonilo sodelovanje
—	zaradi vojnih zapletljajev — 17 držav in se zato ne more dovoliti prireditev olimpijskih iger leta 1940
—	kakor onih (šestih) leta 1916, ki bi se morale vršiti v Berlinu — ker ni pogojev za olimpijski mir.
Finski olimpijski odbor je zaradi tega zaprosil, da se mu poverijo prve prihodnje olimpijske igre ki bodo leta 1944,
Švicarji so bili premagani v Budimpešti s 3:0 (2:0)
Nogometno tekmo, ki se je odigrala v nedeljo med švicarsko in madžarsko reprezentanco za evropski pokal, je vladalo v Budimpešti izredno veliko zanimanje in to tem bolj, ker so ravno Švicarji dosegli napram Italijani, ki je svetovni prvak v nogometu, tako odlične rezultate. Toda na nedeljski tekmi so Švicarji popolnoma odpovedali in so igrali docela podrejeno vlogo, kajti
Madžari so jih porazili s 3 : 0
Pred 30.000 gledalci se je odigrala ta borba v Budimpešti v kateri so prišli Švicarji samo trikrat pred gol Madžarov in so tudi samo trikrat streljali na gol domačinov. Da niso dosegli Madžari še večjo zmago, je krivda njihovega napada, ki tudi ni zadovoljil, ker je pred golom zaigral mnogo ugodnih situacij. Švicarji so igrali brez glave in 60 bili ves čas v obrambi ter so z nedeljsko tekmo precej za-temnili svoje velike uspehe, k: so jih dosegli napram italijanskemu svetovnemu prvaku,
Luksemburška: Nizozemska 5:4
Nedeljska mednarodna nogometna tekma med Lukseml*irško in Nizozemsko, ki je bila v Rotter-damu, je končala z zmago Luksemburške z rezultatom 5 ; 4 (3 : 2). Kljub slabemu vremenu je prisostvovalo tekmi nad 30.000 gledalcev.
Od 22 na 68.5 m v Holmenkollnu
Najznamenitejše smučarske tekme V6ega sveta so one, ki se vrše vsako leto v Holmenkollnu nedaleč od glavnega mesta Norveške, Oslo. Teh tekem sc udeležujejo najboljši norveški smučarji, ki so obenem tudi najboljši smučarji na svetu. Prvi rekord na tej klasični skakalnici je bil dosežen leta 1892 z znamko 22 m. Petnajst let kasneje so 4 skakalci prekoračili 30 m in leta 1918 je skočil Hen-riksen 42 m in je bil tudi prvi, ki je prekoračil mejo 40 m. Leta 1929 so prvikrat skočili nad 50 m in sicer jc bil to Smedruda; in letos je dosegel rekord na tej skakalnici Jens Oestby, ki je zboljšal rekord na 68,5 m.
Hrvatsko prvenstvo v teku čez drn in strn
Iznied 38 tekačev, kolikor jih je nastopilo v teku čez drn in strn za prvenstvo Hrvatske, je zmagal pri seniorjih Kotnik Jože v času 13 : 34,6. Proga je merila ca 4 km. Pri juniorjih je na 2500 m dolgi progi zmagal Varaždinec Fabeta s časom 8 : 26. V
prvenstvu moštev je pr\« Concordia.
*
Newyork, 2. aprila. AA. Finski tekač Maky je postavil včeraj dva nova svetovna rekorda. Progo 2 in pol milje je preletel v času 11.45.8, progo 2 in tričetrt milj pa v času pa v času 12.5.19.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
''Ti pozor! Občni zbor Osrednjega društva M t) m r iirIrk. ,/,„. n/infii I. I. ob JO. uri v dvorani Delavske Zbornice v Ljubljani, ('lani društva m valujem, da se udeležijo zbora v obilnem številu, p n i"	■•'HI'- iula Osrednje društvo S.
i. II. v Ljubljani meseca lnajii. Objavljenih bo prvovrstnih posnetkov z na.ših planin, delu naših priznanih najboljših planinskih foto amater lev Prednaročil« trnja iln 1. maja t. t ter .so v teiii en.su niži-"ene kol kasnejše knjigolržne cene. Albnin Im okras v nisi vsakega planincu. Hitite s prednaročilom v Iiriistveni pisarni Slovenskega planinskega društva v Ulunljnnl, Aleksandrova cesta 4. I. nndstr.
S K Planina. Triko-atlct.ilin srkrija ima svoje ved-ifne treninge v telovadnici Vzajemne zavarovalnice vsako soboto od fi-S. Gojt se dviganje uteži, rokolmr-"11 m lioks. Novi člani se sprejemajo. _ Načelnik.
.ISt\. Opozarjam članstvo, da se vrši zopet redno vsako shmIo telovadba ob 3(1. url v telovadnici ua učiteljišču, Kesljeva cesta. Udeležite se potnošteviluo. Načelnik.
Z F 0
FO Ljubljana Sv. Jakob ima svojo redno telovadbo v telovadnici II. realne gimnazije, Vegova ulica, vsak četrtek od 8—10. Bog živi. Načelnik.
Zračna pehota, orožje dvomljive vrednosti
Kljub sovjetskim neuspehom na Finskem stavljajo zlasti Francozi vanjo velike nade
Misel, da bi se z letal s pomočjo padal spuščala v sovražnikovem zaledju na tla pehota, ki bi samostojno operirala nasprotniku v hrbet in inu^ zadajala presenečenja, ni nova. Pojavila se je že v svetovni vojni, toda tedaj so spuščali z letal v sovražnikovem zaledju na tla v glavnem le poedine vohune, ki so imeli nalogo ali vohuniti ali pa rušiti objekte za fronto. Na široko je bila zamisel zračne pehote izvedena po vojni zlasti v sovjetski armadi. Poskusi na sovjetskih manevrih so svoj čas zbudili po vsem svelu veliko senzacijo in vojaški teoretiki so tej zračni pehoti obetali važno vlogo v bodoči vojni. Sovjeli so svojo zračno pehoto, ki se naj bi s padali spuščala za sovražnikovo fronto, opremili tako. da je bila sposobna za samostojne operacije. Opremili so jo z vsem potrebnim orožjem in predvideli so celo, da bi se s padali spuščali na tla mali tanki, seveda razstavljeni v posamezne dele, ki bi jih bilo treba na tleh sestaviti.
Prvič so poskusili Sovjeti uporabiti svojo zračno pehoto v minuli vojni na Finskem, toda prav tu je doživela popoln neuspeli. Brali smo večkrat, da so se poskušali v zaledju finske fronte spustiti na tla sovjetski zračili pešci, toda po večini se je zgodilo tako, da so jih Finci postrelili s puškami že medtem, ko so se spuščali s padali na tla, one pa, ki so živi pristali na tleh, so takoj polovili. Dejstvo je, da je sovjetska zračna pehota doživela na Finskem popoln neuspeh.
Toda zamisel zračne pehote kljub temu še ni opuščena in te dni smo iz bulletina, ki ga izdaja vsak teden francosko letalsko ministrstvo, zvedeli, da tudi francoska armada organizira in vežba svojo zračno pehoto. Francoskih vojaških krogov neuspeh Sovjetov na Finskem v tem pogledu ne moti, ker so mnenja, da je teh neuspehov kriva pomanjkljiva organizacija in napačna taktična uporaba zračne pehote od strani sovjetskih poveljnikov. Zato, Francozi v zaledju pridno vežbajo svoje zračne pešce in si obetajo od njih velike upe. Francoski pešci zraka so opremljeni z avtomatskimi puškami, strojnicami, ročnimi granatami, lahkimi topiči in lahkimi metalci min
Najtežje je pri vsaki akciji zračne pehote izbrati teren, na katerega se bo spustila, in operacije, ki naj jih podvzame. Teren mora odgovarjati številnim taktičnim zahtevam. Predvsem mora biti izbran tako, da je z njega mogoče pripraviti sovražniku presenečenje, glavno pa je seveda, da je teren takšen, da sovražnik ne more že v
kali onemogočiti akcije. Biti mora torej izbran tako, da leži na takem kraju, ki ga sovražnik ni zavaroval pred presenečenji. Najboljše so velike gozdne jase. Prostor, na katerem se spusti zračna pehola, pa mora biti tudi zadosti obsežen, kajti vojaki se ne spuste s padali na enem kraju, nego raztreseno na velikem prostoru.
Kskadro letal, ki vozi zračno pehoto, spremljajo lovska in borbena letala, katerih naloga je, da zaščitijo pešce pred morebitnim sovražnikovim podvigom, ki bi akcijo onemogočil. Ko se pešci spuste na tla, se morajo najprej osvoboditi padal in jih po možnosti zložiti (ali imajo za to čas, je drugo vprašanje). Potem se zbero skup, sestavijo
razstavljene dele orožja in nato je stvar poveljnika, kaj bo storil s svojo četo. Medtem patru-ljirajo lovska in borbena letala nad okolico in s signali sporočajo pešcem na tleh, kaj se godi okrog njih. Takoj ko jc spuščanje na tla končano, pribrni druga eskadra letal, ki spusti prav tako s padali na tla miiiiicijo in hrano. Poslej so pešci v glavnem prepuščeni sami sebi. Njihovo podjetje je zelo tvegano, če se pa posreči, je uspeh lahko precejšen. Ako jim na enem odseku fronte uspe napad sovražniku v hrbet, ima lahko to odločilne posledice za nihanje vojne sreče na bojišču.
Kakor rečeno, stavijo francoski vojaški strokovnjaki velike nade v svojo zračno pehoto. Cas uporabe za njo seveda še ni prispel, kajti v pozicijski vojni, kakršna vlada zaenkrat na zapadli, bi bile akcije zračne pehote nesmiselne. Ko pa bo prebita ena ali druga utrjena črta in se bo pozicijska vojna preobrnila v manevrsko, se utegne zgoditi, da bo zračna pehota prišla do izraza. Kakšnih posebnih uspehov pa se od nje ni nadejati, vsaj takšnega mnenja je spričo sovjetskih neuspehov na Finskem najnovejša vojaška literatura.
Francoska zračna pehota se veiba. Drug za drugim skačejo pešci iz letala. Nekaj časa lete po zračnem prostoru kakor drobne temne točke. Naenkrat pa se iz temne točke napihne bel mehurček: padalo se je odprlo in s hitrostjo 5—7 metrov na sekundo pada vojak proti zemlji
Pustolovna odisejada 75 ton zlata
Kako je bil rešen zlati zaklad poljske državne banke
Vojak s padalom se bliža zemlji. Pogled mu je obrnjen navzdol, pripravlja se na pristanek, ki ni tako lahka stvar
V kleteh francoske Narodne banke v Parizu, kjer je spravljen ogromni francoski zlati zaklad, leži že nekaj mesecev tudi 75 ton zlata poljske državne banke. Kako je ta veliki zaklad v 75 ogromnih zabojih sredi vojne vihre prispel po izrednih pustolovščinah iz Varšave v Pariz, zvemo iz knjige dveh angleških časnikarjev Roberta Willenbyja in Roberta Lovva, ki je izšla nedavno pod naslovom »The Polish Gold< (Poljsko zlato). Angleška časnikarja sta napisala to knjigo po pripovedovanju obeh glavnih junakov te odisejade. Glavna junaka te pustolovščine sta dva bivša sodelavca Pilsudskega, in sicer že dobro znani polkovnik Adam Koc, bivši poljski finančni minister, ob izbruhu vojne pa direktor neke zasebne banke, in polkovnik Ignacij Matuszevvski, bivši visoki uradnik v poljskem ministrstvu.
Ko so se v septembru leta 1939 bližale nemške divizije Varšavi in ko so prve eskadre nemških bombnikov pričele obsipavati poljsko prestolnico z bombami in so se iz nje že pričeli seliti uradi ter civilno prebivalstvo, ni nihče mislil na zlati zaklad v poljski državni banki — nihče, lažen enega moža in ta je bil bivši poljski finančni minister polkovnik Adam Koc, ki je svojemu najzanesljivejšemu prijatelju Matuszevvskemu naročil, naj za vsako ceno reši poljsko zlato.
Matuszevvski si je izbral deset prostovoljnih pomočnikov, med katerimi so bili vojaki, študentje in mlajši delavci. Z veliko težavo so našli v Varšavi deset že močno obrabljenih tovornih avtomobilov, ki so jih enostavno zaplenili. Kocev načrt je bil, spraviti zlato iz poljske banke na teh avtomobilih do Brest-Litovska, kjer naj bi vodja transporta Matuszevvski počakal novih navodil.
Potovanje do Brest-Litovska je šlo še dokaj gladko; Matuszevvski je dal najslabšega od desetih avtomobilov na čelo kolone in se je s tem izognil nevarnosti, da bi kateri od avtomobilov med vožnjo zaostal in se izgubil. V Brest-Litovsku pa so podjetni možje zvedeli, da tja niso prispela nobena nova Koceva navodila, kajti zveze z Var-
Otrošk/ kotiček
ZAČARANI GOZD
(67) Nato Je začel kira<!j pripovedovati. > Zadaj za tem gozdom leži torasna, velika dežela. V njej vlada kralj Ljubomir. Ludje v tej deželi imajo svojega kralja in kraljico zelo v čisliih, kajti oba sta zelo plemenita človeka.
PRINS
PETER.
(68) Prav sedaj pa vlada v deželi kralja Ljubomira velika potrtost, Kraljev sinček, princ Pe-terček, deček dveh let, je namreč brez sledil izginil.
šavo so bile že prekinjene. Poleg tega je Matuszevvski zvedel, da so Nemci že izvohali o begu poljskega zlata in da so sklenili za vsako ceno preprečiti, da bi 75 ton zlata prekoračilo poljsko mejo. Kaj storiti?
V predmestju Brest-Litovska so našli begunci manjšo letalsko tovarno, ki je nehala obratovati koj prve dni vojne. Edino letalo, ki je bilo na razpolago, pa je bilo povsem nerabno. Z veliko vnemo so se možje vrgli na delo, da bi letalo popravili. Našli so v tovarni še nekatere nadomestne dele in res se jim je po 24-urnem napornem in požrtvovalnem delu posrečilo letalo popraviti vsaj toliko, da je spet lahko letelo. Eden od niož, ki je znal pilotirati, je sedel v letalo in tvegal polet v Varšavo, odkoder naj bi prinesel nova navodila polkovnika Koca. Pustolovni polet se je posrečil, čeprav se letalo ni moglo dvigniti nad višino 30« metrov in je pO zraku tedaj že kar mrgolelo nemških eskadril. Zračni sel je priletel srečno iz Varšave nazaj z novimi Kocevimi navodili. Koc je začrtal pot, ki naj jo napravi zlati transport, na karti. Smer potovanja je bila romunska meja. S pomočjo Koceve karte je transport nadaljeval pot.
Toda nemški vohuni, ki so imeli nalog, za vsako ceno preprečiti, da bi zlato zapustilo poljsko ozemlje, so podminirali vse mostove, čez katere je vodila pot ekspedicije. Dvakrat je eksplodiral most tik za tem, ko je zvozil čezenj zadnji avtomobil. Ekspedicija je prekoračila poljsko-romun-sko mejo pri mestecu Sniatyn. Deset minut zatem je že pribrnela nad Sniatyn nemška letalska eska-drila. Zlato pa je bilo že rešeno.
Toda odisejada s tem še ni bila končana. Matuszevvskega in njegove tovariše so čakale še noive hude naloge. Prevoz skozi Romunijo po železnici je minul v redu. V Konstanzi, romunskem pristanišču ob Črnem morju, so se pojavile nove ovire. Ni bilo mogoče dobiti ladje, ki bi hotela naložiti zlato. Slednjič je našel Matuszevvski ameriški petrole.jski parnik, katerega kapitan je bil Anglež. Ta je prevzel prevoz poljskega zlata do Carigrada. Toda ko je posadka, ki je bila sestavljena iz Romunov in Bolgarov, zvedela, kaj bo ladja vozila, se je ustrašila sovjetskih vojnih ladij v Črnem morju in jo pravočasno popihala z ladje. Z veliko težavo se je Matuszevvskemu posrečilo, da je po pristaniških beznicah nabral peščico mornarjev, ki so imeli toliko korajže, da so se upali tvegati vožnjo zlatega zaklada. Parnik je srečno prispel v Carigrad. Tam so poljsko zlato naložili na vlak, ki ga je odpeljal do Beyroutha v francoski Siriji. Tu je prevzela poljsko zlato neka francoska vojna ladja in ga odpeljala v Francijo.
Nekaj dni pozneje se je v francoski Narodni banki v Parizu zglasil izmučen, slabo oblečen mož, ki je oddal v tresore banke 75 ton zlata v vrednosti 3 in pol milijarde frankov. Matuszevvski je za zlato svojega naroda prejel potrdilo na kosu papirja. Vtaknil ga je v žep in odšel v vojaško kantino na pariškem vzhodnem kolodvoru, kjer dele vojakom brezplačno kavo in majhen prigrizek. Polkovnik Matuszevvski je imel sicer v žepu potrdilo, da je deponiral zlata za 3 in pol milijarde frankov, toda denarja niti pare, tako da si ni mogel privoščiti skromne malice v restavraciji...
Vsak dan en vlak, ki pripelje plin
Vsako jutro prispe na neko londonsko železniško postajo »tajen« vlak. Vlak pripelje »od nekod v Angliji* in je natovorjen s plinom za pol-nenje balonov, ki varujejo britansko prestolnico pred napadi iz zraka. Vlak ima 40 vagonov po 12 ton. Na vsak vagon nalože okrog 30 velikih cilindrov za plin. Za natovarjanje in stovarjanje plina so angleški železničarji sami iznašli poseben način, tako da gre delo silno hitro od rok in je skoraj neopazno za širšo javnost. Kamijoni prevažajo plin s kolodvora na balonske postaje, ki so razmeščene po londonskih parkih in trgih.
Tudi nogometne žoge na karte
Angleški listi poročajo, da je bil v Nemčiji zaradi pomanjkanja usnja in gume izdan odlok, po katerem se uvajajo karte za nogometne žoge, tako za same usnjene plašče, kakor tudi za »duše«. Žoge bodo mogli kupovati s kartami le prignani nogometni klubi.
Michelangelo v filmu
Po dveletnem trdem delu je znani nemški filmski režiser Kurt Oertel dokončal biografsko filmsko igro Michelangelo, življenje titana«. — Pred nekaj dnevi so ta znameniti film predvajali zastopnikom časnikarstva v Berlinu.
Oertel je posnel številna dela Michelangela, izgotovljena in neizgotovljena. Pri tem ni moči govoriti o »posnetkih« v navadnem pomenu besede, zakaj fotograf, oziroma »človek s kamero« je moral postaviti odre pred kipe, visel je v žer-javovi košari pod svetovnoznanimi slikarijami na stropu Sikstinske kapele v Vatikanu, .šel je s svojo kamero v Kararo, kjer je Michelangelo dobival najboljše kose marmorja, dneve iu tedne dolgo je preskušal najboljšo razsvetljavo, da bi kipi in slike čim lepše učinkovali. Večkrat je bilo treba po več dni delati na odru, da je dobil le nekaj centimetrov filmskih posnetkov. Časih jo bilo tudi težko dobiti dovoljenje za filmanje, saj več Mi-chelangelovih del doslej ni bilo dovoljeno fotografirati.
Oertel se je s tem delom lotil zanimivega poskusa, da je opravil filmsko poročilo dejstev, no da bi Michelangela igral kak igralec. V tem filmu govorijo samo Michelangelova dela, ki jih spremljajo besede in dvogovori dobrih govorilcev. In ti glasovi pripovedujejo o življenju velikega mojstra, o njegovih borbah in nadlogah za njegova dela, razodevajo globoko tragiko, ki je vstajala iz osamitve in samote umetnika iu ki je prav zalo porajala take velike umetnine.
Film se začenja s kratkim uvodom, ki pokaže umetnikov domači kraj in pokrajino z lepimi posnetki in nato se razvija življenje in borba Michelangela, ponazorjena v njegovih delih. Najprej se prikaže relief Kentavra, ki ga je napravil 17 letni Michelangelo; nato omamljeni Bakhus, dalje Pieta v cerkvi sv. Petra v Rimu in dalje podoba Madone Doni, nedokončani nagrobnik Julija 1L, kipi v kapeli Medici in Madona Medici, orjak svobode, velike trdnjavske gradnje in obris Vatikanskega mesta, trga sv. Petra in cerkve sv. Petra. Največja umetnina pa se razodeva s slikami v Sikstinski kapeli. Pozabljeno tudi ni »Snemanje s križa--, ki ga je napravil v nočeh svoje starosti in ga določil za svoj nagrobnik.
Iz vsega filma zaživi pred gledalcem Michelangelo, ves silen, krepak, vzvišen, orjaški v svojem geniju.
Nočejo več imena »Moskva«
V državi Idaho v Severni Ameriki je manjšo mestece, ki se je do pred kratkim imenovalo »Moskva«. Zdaj pa so prebivalci mesta, 0000 po številu, soglasno sklenili na posebnem zborovanju, da nočejo več imena Moskva« za svoje mesto. Prekrstili so mesto na staro indijansko ime »Prerija bežečega jelena'. Storili so to zaradi tega, ker se jim je zagnusil roparski napad Sovjetov na Finsko.
Dostavljanje poste v antarktiki - po radiu
I/. San Frančiška poročajo: Kkspedicija admirala Byrda, ki biva v Antarktiti, dobiva redno na vsake 14. dni pošto. Ker pa v južno-teeajnih pokrajinah seveda ni moči uvesti normalne poštne službe, je admiral Byru sklenil, da se 1k> okoristil z radijem, Svojci, pkspe-dicijskih članov so bili pozvani, naj pošljejo svoja pisma, ki naj vsebujejo največ 50 besed, radijski: centrali v Srlienectadvju, odkoder jih I bodo vsak drugi petek vprav opolnoči na valu 31,38 sporočili v Malo Ameriko. Radijska postaja v Mali Ameriki pa navadno kur skupno odgovori nu sprejeta pisma.
Tržič
V nedeljo 31. marca so zborovali bivši koroški borci, včlanjeni v Legiji koroških borcev v Tržiču. Zbrali so se v farni cerkvi, kjer je bila sv. maša za padle bivše borce za našo severno mejo. Po končani maši so se podali na svoj občni zbor, kjer je uprava podala obračun za preteklo poslovno leto. Po bičajnem dnevnem redu uprave je poročal o delu in ciljih glavnega odbora tudi delegat iz Ljubljane, tovariš Pire, ter pozival vse navzoče na skupno delo v dosego ciljev. Ves občni zbor je potekel v splošno zadovoljnost vseh navzočih ter v soglasnosti vseh tovarišev-borcev. Tovariš predsednik Anton Ahačič je ponovno bil izvoljen za predsednika te naše krajevne postojanke, ker se je že do sedaj izkazal kot neumoren delavec za našo organizacijo. Tudi ostala uprava je po večini v rokah dosedanjih bivših borcev.
Ptuj
Redna seja Prosvetnega društva bo danes ob petih v običajnih prostorih. Udeležba je za vse odbornike obvezna.
Nedeljski nogomet. V nedeljo je SK Drava otvoril letošnjo nogometno sezono v tekmi z mariborskim Železničarjem na novem igrišču v Ljudskem vrtu. Tekma se je končala s 5:2 (4:1) v korist Železničarja. Sodil je dobro g. Konič iz Maribora.
Občni zbor mestne organizacije JRZ v Ptuju.
V nedeljo ob 9.30 je bil v posvetovalni dvorani magistrata letni redni občni zbor mestne organizacije JRZ, ki se ga je udeležilo veliko število članov stranke, tako da je bila dvorana nabito polna. Občni zbor je vodil predsednik organizacije Jupan g. dr. Remec, ki je podal poročilo o vseh dogodkih, ki so se zgodili od lanskega občnega zbora, in o delovanju organizacije. To delovanje jo bilo zelo uspešno in plodonosno. Medtem sta prišla v dvorano g. senator dr. Franc Schaubach in bivši poslanec g. Marko Kranjc, ki so ju vsi navzoči navdušeno pozdravili. Tajniško poročilo je podal g. Franc Prapor. Blagajniško pa g. Janez Rupar. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno v veliki večini siari odbor z g. dr. Nemcem na čelu. Nato_ je govoril o zunanje in notranje političnem položaju senator dr. Schaubach, g. Marko Kranjc pa je govoril o vprašanju: Kakšna je ali bo banovina Slovenija, ki se bo izgradila.
Sv. Jurij ob Taboru
Akademija FO in DK za braslovško okrožje je bila pri Sv. Jurju ob Taboru v nedeljo 30. marca. Po večernicah se je pričel nastop posameznih članov in članic, ki so svoj spored izvr«tno rešili ter tako pokazali sad svojega truda. Med akademijo je mladini spregovoril g. dekan Atelšck. ki je v svojem lepem govoru opisal pomen in dolžnost fanla in dekleta pri fantovskem odseku in dekliškem krožku. S himno fantov se je lepo uspela prireditev zaključila.
Katoliško prosvetno društvo pripravlja lepo Vombergarjevo dramo »Vrnitev«, na katero že sedaj opozarjamo.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; Zenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
I
llužbeiičejo
Komercialist
z bančno In tovarniško prakso želi menjati službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ekonomist« št. 4894.
Postrežnico
Pletilja-začetnica
I S C e službo v bližini Ljubljane. Naslov v upr. »Slovenca« pod 4 6HI. (a
Starejša kuharica
Išče službo prt samski osebi. - Na plačo se ne ozira. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Tudi izven« 4G91,	(a
—I
Hlapca
poštenega, vajenega konj. kmečkih del In lesa, takoj sprejme Martlnec, Trnovski pristan 22, Ljubljana.
Fanta
močnega za raznašalca In za ostala gospodarska dola sprejmem takoj. — Trgovina, 1'odmllščakova št. 11.
Upokojenec
delaven, zdrav, oženjen, se sprejme za oskrbovanje liiše ln vrta na deželi. ronudbe v upravo »Slov.« pod »Marljiv« št. 4580.
Absolventa
srednje tehnične .šole — strojnega oddelka, zaposli velika tekstilna tovarna v Sloveniji v svoji delavnici kot nadzornika ln pomočnika - mojstra. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Absolvent« 18(56. (b
Dekle
pridno, pošteno, sprejmemo: (Mrli Metodova 19. II. iimlstr. desno.
Dekle za vsa hišna dela,'
ki zna samostojno kuhati, sprejmemo v Zagrebu. Ponudbe s prepisom spričeval poslati na Zunder, Zagreb, Mihanovtčeva 40.
I1
Vajenca
za mizarstvo sprejmem. Mrhar, Stanežlče, p. Vid nad Ljubljano.
PVHMVSBI
Egjggijl
5-stanovanjsko hišo
Učenca iz dobre hiše
sprejmem za kovaško in podkovsko obrt. Tlaker, Teharje pri Celju.
IS3BEB33I
ODDAJO:
Manjši lokal
veliko suho klet, skupno aH posamezno, oddu Go-ričar, Sv. Petra nasip 29.
za pomoč v gospodinjstvu in trgovini, poštenega ln lepega vedenja, sprejmem, one z nekaj razredi meščanske šole Imajo prednost. Ponudbe lia podru/.. »Slovenca« v Celju pod »Poštena« št. 201.
Kuharico
pridno, pošteno ter snažno, sprejmem za boljšo gostilno na deželi. Znati mora tudi druga hišna ;lela. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali 13. apr. Ponudbe na upravo SI. pod »Pametna« št. tS40.
Kuharico za vse
perfektno, izurjeno v vseh kuhinjskih delih, z letnimi spričevali, ne nad 38 let staro, Išče boljša družina brez otrok v Mariboru. Nastop 1. maja, avent. 1. junija, za do-oro plačo. Začetna plača 100 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanes-JIva starejša kuharica 1167.	(h
Oddam sobo
pripravno za manjšo pisarno, v središču Ljubljano. Ponudbe v upravo Slovenca« pod »Takoj« 1895.	(s
Prostor za delavnico
raznih obrti oddam v najem pod ugodnimi pogoji v strogem centru mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1766.	(n
Hišo
z gospodarskim poslopjem. njivo, sadonosnikom, vinogradom, oddam takoj v najem. Lorenčič Jožef, Sp. Duplek, p. Vurberg.
Vtanoianja
IŠČEJO: ih-
Iščemo .stanovanja.
Hišni posestniki, prijavite prosta stanovanja v brezplačno posredovanje. Potrebujemo za prihodnji mesec čez 85 1—5 sobnih stanovanj. - »Kealiteta«, Prešernova ul. 5 1-1. Telefon 4 1-20. 1'rijavto takoj l
ODDAJO;
Sobo in kuhinje
takoj oddam. - Poljanski nasip 31.
Trisobno stanovanje
s kopalnico in prltlkiina-mi oddam s 1. majem v ■šiškl, Oblrska 24.
v filSkl prodam. - Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 4822.	(1>
Večstanovanjsko hišo
v bližini središča kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »800.000«. Posredovale! izključeni. 4916.
Hiša z vrtom
v mirnem kraju, pripravna za upokojenca, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1901.
Vilo
eno ali dvostanovanjsko, v južnem delu mesta, do 300.000 din, kupim in v gotovini plačani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 4915.
Posestvo.
Pri okrajnem sodišču v Radečah bo na sodni dražbi dne 17. aprila t. t. ob 10 dopoldne prodano posestvo v Močilnem 15, vlož. št. 128 ln 301 k. o. Njivica. Posestvo obstoji iz hiše in gospodarskih poslopij ter gozdov, njiv, travnikov lu pašnikov. -Najnižji ponudek 131.000 din, vadlj 19.651 din. — Pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Miklošičeva c. 19, tel. 25-21 in 25-22. (p
M3
Iščem gospo,
ki bi z ljubeznijo sprejela dojenčka v popolno oskrbo. Odgovor poslati v upravo »Slovenca« pod »Dojenček« 4924.	(r
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20.
Gumbnice, gumbe, plise.
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Hikeš
Ljubljana. Franfiikmska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
\umn\
Samca in samico pavov
proda upravlteljstvo zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. -Več pri naslovu.	(j
lepo, sončno v Zgornji ■šiškl, oddam z majem. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1897.
mladiča, dva do tri mesece strega, kupim. Ponudbe z navedbo ceno upr. »Slovenca« pod 4896. (j
Trajno ondulacijo
doblto najceneje v salonu »Polailc«, Kopitarjeva.
EBIBEEI
Cepljene trte korenjake
že dobite pri Krajšek lllnko, Jugnjcnice, Rude-če pri Zidanem mostu,- (I
Čebulcek in čebulo
dobite najceneje pri tvrdkl Fran Pogačnik -d. z o. z. v Ljubljani -
Tyršcva e. št. 33.
Krompir
krcsnlk (šneflok), rani ln pozni rožnik, za seme In prehrano, nudi v va-gousklh količinah tvrdka Oskar Muriča sin, Ptuj.
Kolesa
raznih svetovnih znamk kupite najceneje pri tvrdkl Nova trgovina, TyYše-va 30. Rabljena kolesa vzamema v račun. (1
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postraiba brezhibna
Kupujte pri naših inserentih!
VINA
.
iz
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I
TELEFON ŠTEV. 25-73
Zasliižek
Poznano, prvovrstno znamko
pisalnih strojev
oddamo v samoprodajo za Maribor in Celje.
Resni reflektanti, ki se bodo za prodajo zavzeli, naj so javijo na upravo »Slovenca« pod »Pisalni stroj« 4659.
Citajte »Slovenca«
Rabljeno lokomobilo
dobro ohranjeno, 80—100 PS, s podpusno kurilno napravo (Unterivlndfeue-rung), kupim. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lokoinoblla« 4868. (k
Objave
Naznanilo
vsem cenjenim odjemalcem, da se je trgovina Umetnost — Anton Demšar, preselila Iz Cankarjevega nabrežja v Kolodvorsko ulico - nasproti kina »Sloga«,
Zimo
sterilizirano 115 C za modroce
od navadne do najfinejše vedno na zalog po najnižjih cenah
Frane Jager, tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17, telefon 20-42
Razpis
Občina Domžale, okraj kamniški, razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba: 8 razredov srednje šole z maturo, ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene 7. listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložili v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Domžale, dne 1. aprila 1010.
+
Za vedno nas je zapustil naš srčno ljubljeni soprog, brat, stric
in svak, gospod
Rok Peselj
bivši trgovec in posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 4. aprila 1940, ob pol 5 popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana - Moste, dne 2. aprila 1940 Žalujoči: Marija Peselj, soproga, Franci, ter ostalo sorodstvo
Enosobno stanovanje Resastega istrskega braka'
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga
in očeta
izrekamo toplo
z ahvalo
Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini iz Škocijana in Bučke za zadnje spremstvo, za zdravniško pomoč g. dr. Volavšku, g. dr. Reji, g. dr. Brandstatterju, g. dr. De-beljaku, posebno pa še g. dr. Hausu, ki mu je požrtvovalno lajšal zadnje ure.
Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti iskrena hvala.
n1
Skocijan na Dolenjskem, 2. aprila 1940.
f
Žalujoči ostali: Pungerčič - Gruden - Stamatis.
Jakob K. Heeri
53
Berninski kralj
Roman s švicarskega pogorja.
, »Železna trmoglavka!« se je jezil Adam Naf, postavni trgovec, ki ie nosil težko zlato verižico prepeto čez prsi. »Neznansko je visoka.«
»Poglejte samo njeno preprosto obleko, ali kaže le najmanjši ne-dostatek?« je dejala Menja. »In kako nosi glavo in klobuček! Paltram hoče napraviti iz nje princeso!«
Ludvik Georgy, objestno vedri slikar pa, ki je bil zopet prišel v Engadin, je bil zateleban v Jolando.
»Moram jo dobiti na platno!«
V	prvih dneh septembra so gostje odšli. Tovorni konj je nesel slikarjevo stojalo, izvršene in začete podobe ter osnutke. Georgy je žvižgal in pel od veselja, zakaj slika, ki jo je bil kupil Adam Naf, mu je napolnila sušično denarnico.
In njegove nade so bile velike.
»To niso že strokrat naslikani gradovi, to je izvirno, deviško visokogorje, čudili se bodo pri nas v Nemčiji! Saj tam ne ve živa duša za Morteratsch, za jezero pri St. Moritzu!«
»In za razcepanee Bergamaske, ki uživajo posebno vašo ljubezen,« mu je segel Adam Naf smejoč se v besedo.
Jezdila sta v sončni svetlobi.
V	St. Moritzu so pa sedeli trateži in računali, da je kopališče nenasitno žrelo, ki jih bo spravilo popolnoma na beraško palico.
»Živemu krstu ne smemo povedati, kako je z nami!« je dejal Lorsa.
»Kopališče se bo že opomoglo!« je tolažil zaupljivo gospod Kon-radin.
Pa je hiralo prav tako naslednje leto in tretje. Kar se je pridružilo novih gostov starim, ni bilo vredno besede.
Pa tudi stara stranka je imela dovolj vzroka, da se ni mogla smejati neuspehom mladine.
Prav na tihem so se bili vrnili možje z Dunaja in deželni sodnik ni rad govoril o svojem poslanstvu. Z dvornimi pojasnili, z obljubami, ki niso nikogar vezale, z neprestanim odlaganjem avdienc in z žalc-čimi zavlačevanji so zadrževali žilave, nadležne biindenske poslance. Končno pa so avstrijski svetniki izjavili, da ne morejo več nadaljevati pogajanj, in da je nadalnje bivanje poslanstva na Dunaju odveč: Avstrija se bo držala obstoječega stanja. In da bi Biindenccm olajšali
odhod, so jim obljubili trideset tisoč goldinarjev kot odškodnino za zasebna posestva, katere so jim bili vzeli Francozi. Vsota je pa bila zavarovana s tolikimi pristavki in pogoji, da se nihče ni drznil upati, da bi bila kdaj izplačana.
Ta neuspeh poslanstva je bila največja bolečina v življenju deželnega sodnika Flugija, zvestega privrženca Avstrije.
»Na Dunaju so mi zabili žebelj v mojo krsto!«
lako je tožil osiveli častivredni gospod.
Ljubka vnučica mu je pa potegnila žebelj iz krste in v gostilni gospoda Konradina sta posedala zdaj stara, prej tako bojevita gospoda, deželni sodnik in Driosch, srkala popoldne kavo, igrala karte in prepuščala politiko mladim.
Ako je pa nevihta le grozila, je skupna vnučica oba nasprotnika tegavo pomirila.
In vsako poletje enkrat je odjezdil stari deželni sodnik k Cilgiji Premont v Puschlav.
»Res me je vražje zahrbtno ujela v past, toda na svetu ni nikogar, ki bi me razumel bolje ko ona,« je imel navado reči.
Vsako poletje se je prikazal tudi slikar Ludvik Georgy z gotovostjo ptic selilk.
In je slikal in slikal, zdaj v St. Moritzu, zdaj v Pontresini, zdaj v Puschlavu.
Pri tem je puhal iz pipe, da je moral z delom prenehati, dokler se ni razkadil dim nad pokrajinskimi barvami.
»Ne eno platno še ni prodano,« je pripovedoval, »toda v Frank-furtu sem iztaknil trgovca, ki je vreden zlata. Sklada moje podobe v predale in me za silo preživlja. Pravi mi: Slike bodo že še vlekle! Kar slikajte! Prav zdaj gre s tovorom »Engadina« v London, upa da bo vlovil tam kakšnega Angleža!«
To je povedal sijajni vetrenjak o sebi tako zasmehljivo, da ni neihče v Engadinu jemal njegove umetnosti preveč resno; razen ene: Cilgije.
lem bolj so se pa ljudje začudili, ko je prispela nekega dne slikovita karavana angleških turistov v F-ngadin, kakor bi bila padla z neba, in je z >-Good morning« vprašala v St. Moritzu po slikarju Ludviku Georgyju. V Londonu so začele njegove slike iz Engadina, vleči.
Za Angleži so prišli naslednje leto radovedni Francozi in Nemci, in slikarjevi rojaki, ki so bili doma mnenja, da so Georgyjeve barve samo plod njegove domišljije so gnali zdaj največjo hvalo.
Limbe v viharju, med pečevje stiskajoče se črede, idila pasočih se gamsov, snežno migotanje vrhov, bajna jezera, prisrčni čar luči —
vse, kar je Ludvik Georgy slikal, to niso bili prividi umišljavega sa-njarja, temveč prekrasno opazovana narava!
Engadinske trate so bile v resnici tako zelene, kakor jih je slikal, v resnici takšne cvetoče livade, jezera, ki so se jmehljala ko otroška usta, gore, ki so kipele ko srebrni plameni v temnomodro neebo, in tisti nadzemsko lepi sončni zahod, ko so utrinja na snežnih vrhuncih ogenj, na vasi pa iega čarobno mračna sinjina.
Po vaseh so hodile postave, ki jih je slikal, trdo, žilavo, v svoj-skem dostojanstvu živeče ponosno ljudstvo.
V St. Moritzu so bili statinski vrelci, ki so bili zapadli pozabi, a je zdaj njihna stoletna slava zopet oživela. Tu so se zbirali bolniki. V juniju so stopali po bergljah iz nosilnic, ostajali tam do septembra in odhajali jeseni vriskajoč čez gore proti domu.
Ime Engadin in St. Moritz sta začela v širnem svetu, posebno v velikih mestih, sluti
Bil je pesniški čas prvih švicarskih potovanj. Vsaka pot je bila se odkritje, in izletniki, ki so prihajali čez gore, so bili ljudje razuma in srca, v neki zanesenosti pripravljeni, iskati samo lepoto in prezreti nepopolnost prišla je svetovljanska gospoda. In St. Moritz se je povzpel v letovišče najodličnejše družbe
Potniki so nekaj časa prihajali čez prelaze še na koniih. Nekega dne pa — nezaslišano čudo! — je prišla iz Chura prva kočija, pozneje postni vozovi s pisanimi izletniškimi družbami.
ovorniki, ki so posedali s prekrižanimi rokami pred svojimi hišami, so se vdinjali za kožijaže in postiljone In stari Tuons :e pokal z bičem, kadar je vozil skozi Pontresino, da bi bil mogel prebuditi mrtve pri cerkvici Santa Maria.
Engadin se je oddahnil, pogubno izseljevanje je zastalo, vasi, ki so našle poleti na cestah dovolj zaslužka, so se lepšale, tu in tam so nastajale preproste meščanske gostilnice.
Počasi se je dolina dvigala.
In ljudje so hvaležno izgovarjali dve imeni, ime Ludvika Georgyja in Marka Pa trama Bila je božja previdnost da je rešil prav sivi lovec umetnika, ki je s svojimi slikami ponesel slavo Engadina v svet in Ludvik Georgy je bil prvi, ki je zavračal zaslugo le na Marka Paltrama.
»Prekleti plaz,« se je šalil po fantovsko, »je bil sreča za nas vse' Jaz bi sedel zdaj brez njega nekje kot krajinski slikar med tisoč drugimi krajinskimi slikarji, tako mi je pa sreča vrgla v naročje deviški, čudežno krasni svet Engadina in jaz ga slikam, ker se s tem preživljam in uživam nekoliko časti v svetu, ako povem odkrito ga slikam skrajno samoljubno!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčrč
Štev. 73.
>SLO VENEC«, dne 3. aprila 1940.
Stran 7
r^lnUBIIANA
Dom onemoglih na Bokalcah
Ljubljana, 2. aprila.
Ljubljanska mestna občina si je za letošnje leto zastavila veliko nalogo: zgraditi primeren Dom onemoglih na Bokalcah. Velika Ljubljana je prav v zadnjih letih posvetila veliko skrb različnim socialnim vprašanjem, eno najnujnejših pa je prav gotovo ureditev doma vsem tistim, ki si v svojem iivljenju z delom in trudom niso mogli prislužiti ali prihraniti zapečka. Tudi vsi tisti, ki jim po novi socialni zakonodaji pritičejo skromne rente, naj bi dobili dom, v katerem bi zadnje dni življenja mogli preživeli v miru in skromnem udobju.
Za dom onemoglih je najprimernejše zemljišče, ki si ga je občina pridobila od gradu Bokalce. Svet leži po večini na planoti severnovzhodno od starega gradu in sega v smeri sever-jug do Gra-daščice pod planoto. Jedro posestva so njive, ki leže po vrhnjem delu planote. Na severozapadnem delu posestva je gozd, pod planoto do Gradaščice pa se razprostirajo travniki. Na teh travnikih ali pa na planoti bi se dal zgraditi primeren dom onemoglih. S. 15. marcem je stopil v veljavo razpis mestne občine za napravo načrtov Doma onemoglih in so bile tudi razpisane za najbolj uspele načrte lepe nagrade. Prva nagrada obeta kar 30 tisoč, din, druga 20.000 din, vse skupaj pa znesejo 78.000 din. Med ljubljanskimi arhitekti je veliko zanimanje za ta razpis in okrog 15 ahitektov že pripravlja načrte za Dom onemoglih na Bokalcah. Je seveda priprava takih načrtov dolgotrajno delo in arhitekti imajo zadnji rok za oddajo načrtov 22. maja.
Po splošnih pogojih za ta natečaj moramo razbrati, da želi mestna občina najprej zgraditi tako zavetišče, v katerem bi mogla naseliti 350 zdravih starčkov in stark. Ves kompleks stavb pa naj bi bil zgrajen tako, da bi bila v nadaljnjih razdobjih možna načrtna dozidava poslopij, ki bi omogočila, da se naseli na Bokalcah do 1000 oskrbovancev. Za sedanji načrt morajo arhitekti rešiti zidavo doma tako, da bo v njeni vključena celotna oskrba z neprevelikim razkošjem in da bo mogel dom uspešno delovati ob pretežno lastnem gospodarstvu. Jasno je, da bo tako velik dom moral imeti precejšnje število gospodarskih poslopij, tako da bo na Bokalcah nastala kar cela kolonija. Konec maja bomo pa tudi že zvedeli, kako so naši arhitekti to razmeroma težko nalogo rešili.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato iilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Joselova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joselova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. rež. S br. 30474/35.
1 Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani je imelo dne 29. marca t. 1. v prostorih ape-larijskega sodišča v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Soglasno je bil izvoljen stari odbor s predsednikom apelacijskega sodišča dr. Golio Vla-dimirjem kot predsednikom in s spremembo, da so bili izvoljeni nanovo v odbor g. finančni ravnatelj Mozetič Josip, g. univerzitetni profesor dr. Stanko Lapajne in g. odvetnik dr. Ferdo Majaron. Članov je imelo društvo v preteklem letu 311. Za izdajanje »Zbornika znanstvenih razprav«, ki ga izdaja profesorski zbor pravne fakultete, je zbralo društvo na Slanarini 9.330 din, dočim so znašali stroški za Zbornik 25.967 din in 1k> ostanek plačala pravna fakulteta iz svojega fonda. Izdajanje Zbornika znanstvenih razprav je velikega pomena. Profesorski zbor ima priliko, da v njem obravnava vsako leto aktualna pravna vprašanja. Članki imajo kratek resume v kakem svetovnem jeziku. S tem si utre Zbornik pot v širni svet. Izdajanje Zbornika pa ima tudi praktičen pomen. Fakulteta dobiva za Zbornik v zamenjavo znanstvene knjige in časopise. Tudi v bodočem letu bo društvo nadaljevalo svojo nalogo, da čim bolj podpre pravno fakulteto. Trdno smo prepričani, da se bodo naši pravniki, ki delujejo v praktičnih poklicih, kakor doslej, tako tudi v bodoče zavedali svoje dolžnosti in odgovornosti napram našemu najvišjemu kulturnemu zavodu.
1 Krščansko žensko društvo vabi članice in so-mišljenice k zanimivemu aktualnemu predavanju g. dr. Ahčina, ki bo danes, 3. aprila, ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5.
1 Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih v II. četrtletju 1940 v plačilo: a) dne
1. aprila 1940 II. četrtletni obrok zgradarine, pri-dobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in
vojnice; b) dne 15. avgusta 1940 I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz
razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega poglavarstva v
Ljubljani.
1 Poslovne knjižice. Vsi oni, ki so prosili do 30. marca 1940 pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani za nove oziroma za zamenjavo starih delavskih (poselskih) knjižic, naj se javijo zaradi prevzema novih knjižic v mestnem domovinskem uradu, Mestni trg 2, II. nadšt., soba 50, med uradnimi urami od 9—13, in sicer: v četrtek 4. aprila 1940 oni, katerih rodbinska imena začenjajo s črkami A—J; v petek 5. aprila oni od K—S in v soboto
6. aprila oni s črkami Š do konca.
bataljona v Indiji. Film vsakomur priporočamo, kajti najbolj zakrknjen resnež se bo glasno smejal
I »Vesela Škota« v kinu Slogi je nedvomno najboljša burka sezone! Ameriška kralja smeha Stan Laurel in Oliver Hardy uživata v Ljubljani veliko popularnost. Zlasti danes, v teh težkih časih je smeh in zabava vsakomur vsakdania potreba. Sedaj se bodo ljudje od srca pošteno nasmejali pri filmu »Vesela Škota«, kjer nastopata Stanlio in Olio kot »hrabra« vojščaka škotskega
U-.-l!--- .. |ntJiji_
zakrKi
in izvrstno zabaval."
Policijska racija. V zadnji noči je ljubljanska policija izvedla veliko racijo in tako malo pregledala razne prišleke, ki so se zopet zatekli v Ljubljano kljub temu. da jim je bivanje v Ljubljani prepovedano. Precejšnje število starih znancev so na tii način odkrili službujoči organi. Policijski zapori so se zopet napolnili, vendar ne za dolgo, ker bo večino prijetih zopet odposlala v domovinske občine. Večjih grešnikov pa pri raciji policija ni prijela, kar tudi dokazuje, da so v Ljubljano v glavnem zatekajo le delomržniki, ki mislijo, da bodo v Ljubljani še najlažje živeli na račun dobrodušnosti prebivalstva.
1 Nesreča no počiva. Tridesetletnega čevapči-čarja Šafaroviča Osmana, doma iz lk>sanske Dubi-ce in stanujočega na Žabjaku v Ljubljani, je predvčerajšnjim ponoči tovariš udaril s steklenico po glavi, tako da je dobil pošteno buško. — 35 letnega delavca Škerjanca Viktorja iz Device Marije v Polju pa je predvčerajšnjim zvečer napadel na cesti neznanec in ga z žilavko udaril po glavi. Oba ponesrečenca se zdravita v ljubljanski bolnišnici.
Nt zamudite - ne odiaiaitr Nos« puitoloilti-nt. nove leniaciir li 1Z.OOO L ubijancanov
je v 4 dneh videlo ta lilni in vsi govore z naj večjim navdušenjem o njem. Samo še danes in jutri — zato hitite z ogledom tega edinstvenega filma!
TARZAN in njegov* sin
Se danes si ogleite seniacijonalni velelilm o kralju diungle In njegovem tlnu. — Predstave ultlA llu,.u
danes ob 16„ 19. in 21. uri. KINU UNION Tel. 22-21
I
Najkrasnejši zgodovinski film o tragediji zadnje francoske vladarice Norma Schearer, Tvrone Power
KINO MATICA, tel. 21-24
Ob 16.. 19. in 21. uri
MARIA ANTONIETTA
I
STAM LAUREL in OLIVER HARDV popularna kralja smeha v najboljši šlager komediji, ki bo izvala mm mm a mm m mm	■ ■	M najglasnejši krohot1 Stanlio in Olio kot lira-
ma K 5 fr" I	^ ■Jr fl ■	bra vojaka v srcu nemirne in mistične Indije
Dve uri burne in vesele znbave| Rezervirajte si vstopnicel
ob 16., 19. in 21. uri HlnO SlOgtt tel. 27-30 Kot dodatek za ljubitelje jahalnega športa: Visoka Sol« za konje
Muta
V nedeljo se je poslovil od članov JRZ g. Karel Gajšek, bivši narodni poslanec. V uvodnih besedah je podal izčrpno poročilo o gospodarskem in političnem položaju naše države. Ob koncu se je zahvalil članom za zaupanje, ki so mu ga izkazali ob priliki volitev in tudi vedno pozneje. Članski sestanek je zaključil z zahvalnimi besedami g. župan Dobnik, ki je navzočim priklical v spomin nekatere izmed zaslug, ki jih ima g. Gajšek za naš okraj na severni meji.
Tihotapci ljudi pri Sv. Križu nad Mariborom
V hlevu so orožniki še našli »živ tihotapski tovor«
Maribor, 2. marca.
Tihotapstvo z ljudmi čez mejo v Nemčijo se sedaj sicer ne vrši več v takem obsegu, kakor še pred nekaj meseci, vendar se vneto nadaljuje. Te dni pa se je orožnikom od Sv. Jurija ob Pesnici posrečilo, da so razkrinkali pri Sv. Križu nad Mariborom veliko družbo ljudi, ki so se bavili poklicno s spravljanjem delavcev in krošnjarjev čez mejo v Nemčijo ter so jim zaplenili celo njihov živ tihotapski tovor, katerega so ravnokar pripravili, da ga spravijo čez mejo. S tihotapstvom so se bavili sinovi posestnika Robiča, ki ima svoje posestvo čisto na meji in sicer štirje bratje Robiči 19 letni Maks, 25 letni Henrik, 31 letni Aleksander in 27 letni Franc ter rx>sestniški sin 27 letni Karel Harih, vsi od Sv. Križa nad Mariborom.
V hlevu pri Robičevih so orožniki odkrili štiri moške, katere so nameravali ponoči spraviti čez mejo. Bili so to krošnjarji iz Imotska, ki so v začetku vojne pobegnili iz Nemčije, tam pa so pustili svoje krošnje in zaslužek. Hoteli so dobiti zopet potne liste za potovanje v Nemčijo, pa jim nemški konzulati tega niso dovolili. Sedaj so nameravali skrivaj priti čez mejo po svojo lastnino. Krošnjarji so ob prihodu orožnikov pobegnili iz hleva, vendar so jih možje postave polovili. Šest krošnjarjev pa so orožniki prijeli na sami meji v trenutku, ko so jih hoteli Robičevi fantje spraviti v Nemčijo. Robičevi so se s tem poslom najbrže že dolgo bavili ter so spravili čez mejo že veliko ljudi.
*
m Sestanek zasebnih nameščencev. D revi ob
osmih imajo člani mariborske podružnice Društva združenih in zasebnih nameščencev sestanek, na katerem bosta predavala predsednik Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva g. I. Martelanc in predsednik Delavske zbornice g. Viktor Kozamernik. Sestanek se bo vršil v Delavski zbornici, Sodna ulica. Tovariši in tova-rišice udeležite se sestanka polnoštevilno. Predavanji bosta zelo aktualni.
m Kongregacija za gospe ima jutri ob štirih popoldne sestanek.
m Meja mejil Vstopnice za koncert mladinskega zbora Vilhar z Rakeka so v predprodaji pri Putniku (Grad). Preskrbite si jih pravočasno! Na koncertu, ki se bo vršil 6. aprila ob 8 zvečer v unionski dvorani, nastopi 110 pevcev in pevk.
m Zopetna uvedba nočnega brzovlaka. Železniška uprava bo s 15. aprilom zopet uvedla nočna brzovlaka. Iz Maribora bo odhajal ob 2.48, iz Postojne pa se bo vlak vrnil v Maribor ob 3.20 zjutraj. Potniki so nočni brzovlak v obeh smereh zelo pogrešali in bodo zato odločitev železniške uprave, da oba vlaka zopet uvede, z veseljem pozdravili.
m Odgovor na popravek g. dr. Bergoča. V včerajšnji številki našega lista smo morali objaviti popravek po zakonu o tisku, ki določa, da se mora vsak pravilno sestavljen popravek objaviti brez ozira nato ali je resničen ali ne. V tem svojem popravku trdi dr. Bergoč, da je samo izjavil, da Slovensko planinsko društvo že dve leti od mestne občine ni prejelo nikake podpore, dasi so med tem časom razni športni klubi, ki imajo manj članov kakor podružnica Slov. planinskega društva, od mestne občine dobili podpore. Dalje pravi dr. Bergoč, da ni omenil ne športnega kluba Maratona, ne Stavbne zadruge Stadion in ne podpore 100.000 dinarjev, ki jo je zadruga od mestne občine dobila v letošnjem proračunu. K dr. Bergočevemu popravku ugotavljamo, da mi niti nismo trdili, da je v svojem predsedniškem poročilu Maraton in zadrugo Stadion omenil, marveč smo zapisali, da je na obe
1 organizaciji očividno meril, odnosno obe organizaciji imel v mislih. G. doktor trdi, da je govoril o športnih klubih, ne pa o športnem klubu in hoče tako postaviti na laž poročilo. K temu pripominjamo, da je naš poročevalec, ki se je občnega zbora udeležil, točno slišal, da je govoril le o enem športnem klubu. Zanimivo je tudi to, da dr. Bego-čevi »pristaši« na dan, ko je bil naš članek objavljen, še niso prav nič trdili, da je govoril o nekih športnih klubih, marveč so samo trdili, da dr. Bergočeve besede niso bile tako mišljene, kakor Smo jih mi razumeli. Šele naslednga dne so ti »pristaši« šele vedeli, da je g. doktor govoril o športnih klubih, ne pa o športnem klubu. Naši čitatelji si morejo na podlagi teh ugotovitev sami ustvariti sodbo o dr. Bergočevem popravku. Da smo pa povsem upravičeno zapisali, da je dr. Bergoč meril na Maraton in zadrugo Stadion ter na onih 100.000 dinarjev podpore, izvira iz dejstva, da je bila s strani, ki je dr. Bergoču bližja ko nam, proti mestni občini pokrenjena gonja, ker si je upala tudi naši organizaciji dati njenemu pomembnemu delu primerno podporo.
m Jutri premiera. Jutri zvečer bo v gledališču premiera vesele italijanske komedije »Trideset sekund ljubezni«!.
m Umetniška razstava slikarja Zorana Mušiča in kiparja Karla Putriha v beli dvorani Uniona vzbuja upravičeno pozornost. Mušičeva dela dokazujejo, da so bila laskava kritika in veliki uspehi, ki jih je dosegel v Belgradu, na mestu. Prav tako vzbujajo veliko pozornost Putrihove skulpture. — Razstava je odprta vsak dan od nedeljo 14. t, m. od 9 do 18.
m Odstrel divjega petelina. Zaradi dolge zime je Lovsko društvo v Mariboru odredilo, da se dovoli odstrel divjega petelina na področju tega društva šele od 15. aprila naprej.
m Občni zbor čevljarskih mojstrov. Združenje čevljarskih mojstrov v Mariboru je imelo svojo redno skupščino, katere se je udeležilo 148 članov. Vodil jo je podpredsednik Grašič. Združenje šteje sedaj 245 članov ter je eno najmočnejših v Mariboru. Ker jenedavno izgubilo svojega predsednika umrlega Antona Krajcerja, so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Josip Dogša, za podpredsednika Ivan Grašič iz Peker, za blagajnika Godec Štefan,
m Oče in hči obsojena. Včeraj je bila pred malim senatom mariborskega sodišča razprava proti posestniku Francu Erhatiču iz Sodincev ter njegovi 22 letni hčeri Antoniji Erhatič, Oba sta bila obtožena in obsojena zaradi neverjetno lahkomiselnega prestopka: Dne 18. decembra lanskega leta, ko so pri Erhatiču kuhali žganje, sta prišla mimo hiše dva mlada šolarja 12 letni Erhatičev nečak Fric Škvorc in 10 letni Ivan Munda. Bila sta na poti v šolo. Erhatič pa je fantiča poklical v hišo ter sta ju on in njegova hči tako napojila v žganjem, da je Škvorc že na poti nezavesten obležal, Munda pa se je v šoli zgrudil. Oba sta imela hudo zastrupljenje z alkoholom ter jima je zdravnik komaj reSil življenje. Fanta sta izpila tri četrt litra žganja. Erhatič Franc je bil obsojen na 5 mesecev zapora, pogojno na štiri leta, njegova hči Antonija pa na 4 mesece zapora, pogojno na tri leta.
m 110.000 din škode zaradi požara. Posestniku Ivanu Cehnerju v Črnečah je zgorel nov, šele lansko leto zgrajen hlev z vsemi pridelki, poljskim orodjem, gospodarskimi stroji ter vozovi in znaša škoda 110,000 din. Vzrok požara je neznan.
m Najdeno kolo. Že meseca novembra je pozabil nepoznan gost na dvorišču kavarne Astoria svoje kolo ter se ni več vrnil ponj, Kolo so sedaj izročili policiji.
Gledališče
Sreda, 3. marca. Zaprto.
Četrtek, 4. marca: ob 29 »Trideset sekund ljubezni«. Premiera.
Celjske novice
Pograjčevi Slavki v slovo!
Otožno in v srce segajoče so zapeli zvonovi. Svoj zadnji pozdrav je poslalo pomladansko sonce.
Med rožami in svojimi domačimi si počivala po6lednjič na svojem domu na Brezovici. Čeprav mlada, si legla tam k počitku, čeprav na zunaj močna in krepka, si morala le podleči silnemu trpljenju, ki si ga našla v velikem tednu in dnevih po veliki noči... Iz Brezovice in od daleč p- so prihajali k Tebi ljudje, Ti prinašali pomladanskega cvetja, rdečih nageljnov, katerih so tudi Tvoji iz Celja, Tvoji najbližji, s katerimi si živela skupaj zadnja leta, hodila z njimi v naravo, se šalila m veselila. Tvoje tovarišice so prišle z venci, celjski fantje pa z žalostno pesmijo v srcu. Ti vsi s Tvojimi najbližjimi so potem sr;di popoldneva s Teboj šli na pot, na ozko pot mimo kapelice, kjer 6i Ti v svoji mladosti iskala veselja, miimo njiv in travnikov vse tja gori na griček, kjer ob cerkvici že počivajo Tvoji...
iskala veselja, miimo njiv in travnikov vse tja gori
počiv
V prvih pomladanskih dnevih si odšla in mi 6mo ostali sami. Brez Tebe bomo morali živeti naprej dneve našega življenja, opravljali bomo svoje posle, hodili v planine, iskali sonca. Nikjar pa ne bo več Tebe. Grob na Brezovici, kjer počiva Tvoje mlado telo in kamor bomo od ča6a romali, bo sprejel naše cvetje, ki Ti naj bo dokaz naše zvestobe in ljubezni. Gospodar življenja in smrti pa naj sprejme našo molitev za Tvojo dušo in naše, da se bomo tako nekoč zopet veselili snidenja.
c Lepo zborovanje JRZ v Celju. Redni letni občili zbor krajevne organizacije JRZ v Celju je bil prav dobro obiskan. Senator g. Mihelčič je podal poročilo o političnem položaju in strankinem delu, posebno o delu kraj. org. JRZ v Celju. Zbo-rovalci so z velikim odobravanjem sprejeli njegovo poročilo in izrekli popolno zaupanje delu strankinih voditeljev, zlasti našemu voditelju g. dr. Korošcu. Obširno tajniško poročilo je podal g dr. Voršič. Pri volitvah je bila predlagana samo ena lista s senatorjem g. Mihelčičem in tajnikom g. dr. Voršičein na čelu, katero so zborovalci soglasno odobrili.
c Vstopnice za koncert mladinskega zbora Vilhar i Rakeka, ki bo v mestnem gledališču v Celju v nedeljo 7 aprila oh 3 popoldne, so v predprodaji. Pohitite, da ne ostanete brez njih!
c Opereto »Geiša« uprizori Narodno gledališče iz Maribora v petek, dne 5. aprila v celjskem gledališču. Vabljeni!
Zanimivo in poučno predavanje o fotografiji v naravnih barvah
bo dno 5. aprila v kino »Metropole (v Ljudski posojilnici) in ne v Narodnem domu, kot je bilo prvotno določeno. Predaval bo g. Ljubo _____Vidmajcr iz Zagreba v slovenskem jeziku.
c Gostovanje Mlakarjeve gledališke družine v Celju. V nedeljo, 7. aprila bo gostovala ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Mlakarjeva skupina z igro v 6 slikah »Magdina žrtev« v režiji pisatel ja samega. Vstopnice" se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Tujski promet in število brezposelnih v Celju. Meseca marca jo obiskalo Celje 862 tujcev, od teli 788 Jugoslovanov in 75 inozemcev; meseca februarja je bilo 1044 tujcev, meseca marca lani pa 1061 tujcev. Po evidenci Javne borze dela v Celju je padlo število brezposelnih v desetih dneh od 1061 na 981. Delo dobi: 10 hlapcev, 1 kovač, 10 kmečkih dekel, 2 sobarici in 8 kuharic.
S* lovi; Slika iz nekega angleškega jirmftDišča, kjer nakladajo les, ki ga bodo odpeljali na napaflno fronto, — Na desni: rogled v neko francosko letalsko tovarno, ki je v polnem obratu
Zadnfe vest;: Zračne bitke na zahodu
Pariz, 2. aprila, t. Havas: Zadnje francosko vojno poročilo nocoj pravi: »Močno topniško streljanje zahodno od Vogezov. Številni zračni spopadi med našim in sovražnim letalstvom V bitkah smo sestrelili dve nemški letali, od katerih je eno padlo na naše ozemlje. ■Najbrž je bilo uničeno nato še eno nemško letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo v oporišče.«
Izjava
generala Weyganda
Ženeva, 2. aprila, t. Havas: Posebni dopisnik lista »Journal Geneve« se je v Bev-routhu pogovarjal z generalom VVevgandom in ob tej priliki dobil tale pojasnilu: »Zadnje mesece,« je rekel general VVevgand, »izvajata Sovjetska Rusija in Nemčija napadalno poli tiko, kar nam nalaga največjo opreznost in pripravljenost. Dobro poznamo nemško taktiko in ravno zaradi tega iinamo na ozemlju, kjer bi utegnilo nastati bojišče, pripravljeno potrebno vojaštvo. Razpolagamo z letali in raz no vrstnima motornimi vozili ki pridejo v po-štev v primeru vojskovanja. Spoštujemo tuje države, po zakaj ne bi bili vedno pripravljeni braniti svojih interesov. M"i ne napadamo po vzoru Nemčije in Sovjetske Rusije. Finska je »i a zadnja žrtev n jihove politike, čeprav jc bil to miren in jmšten narod.«
Zatem ga je dopisnik »Journal Geneve« vprašal, ali imajo zavezniki dovolj vojaštva /a obrambo vseh ogroženih meja na bližnjem vzhodu, nakar mu je general Wevgand pojasnil, da on poveljuje francoskim četam v Siriji, turški armadi je no čelu maršal (""ak-mnK, vrhovni poveljnik Vse eppitovske oborožene vojne sile pa je v Kairu.
KULTURNI OBZORNIK)
Poročilo o VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani
Kakor ob priliki velikega Evharističnega kongresa, je tudi sedaj po lanskem mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani izšlo oblirno poročilo v krasni obliki, obsegajoči ves opis kongresa, kakor tudi vsa predavanja in resolucije, da bo ostal svetal spomin na zmagoslavne dni veličastnega kongresa. Poročilo obsega čez dvesto strani velikega formata, ki sta ga sestavila in uredila ravnatelj Ivan Martelanc in kat«het Josip Premrov, ki sta postavila na čelu poročila motto kongresne pesmi: Kristus, kralj vseh večnih časov, ter kongresno molitev: Vsemogočni Bog ... daj, da se vse družine narodov... podvržejo Sinovemu sladkemu kraljevanjul« Posvetilo knjigi je napisal škof dr. Rozman, stalni predsednik mednarodnih kongresov Kristusa Kralja, kjer je napisal željo: »Bodi torej ta knjiga zakladnica, iz katere bomo zajemali prava načela in zdrave smernice v srečnih dneh in v temnih urah preskušenj. Kristus Kralj, čigar slavi naj služi življenje posameznika in naroda, blagoslavljaj avtorje govorov in čitatelje ter daj knjigi obilen uspeli.« Nato sledi lepa Sardenkova pesem, s katero je počastil kongres pod naslovom »Pesem gre čez polja ravna«, nakar je orisan pomen in namen kongresa ter podana zgodovina mednarodnih kongresov Kristusa Kralja. Orisane so priprave za kongres ter spored, na kar je priobčeno v izvirniku in prevodu pismo papeža Pija XII., s katerim blagoslavlja ljubljanski kongres in postavlja za svojega delegata poljskega primasa kardinala A. Hlon-da. Priobčcni so vsi pozdravi, ki jih je sprejel predsednik kongresa od raznih javnih osebnosti. Imenovani so vsi gosti-udeleženci kongresa, obširno je opisan sprejem kardinala legata in potek otvoritve ter posamezni študijski dnevi kongresa.
Toda važnost knjige ni samo v tem zunanjem opisovanju kongresa — kar so prinašali tudi naši dnevniki —, temveč v priobčitvi vseh govorov, ki so bili na kongresu govorjeni v raznih jezikih, tu pa so pristopni v slovenskem prevodu. Govori kardinala legata A. Hlonda so priobčeni v izvirnih jezikih (poljsko, nemško, francosko, italijansko in slovensko), kakor jih je govoril, zraven pa tudi v slovenskih prevodih. Tako so tudi govori predavateljev: kad. dr. Fr. Mačka iz Nemčije o Krščan-
skem preporodu kot zahtevi časa: župnika dr. M. Larosa (Nemčija) o bistvu verskega preporoda; dr, V.
Korošca (Slovenija) v bistvu in ciljih verskega preporoda; O. Fr. Pellegrina (Rim) o sredstvih in potih verskega preporoda; gen. vik. Ch. Quenota (Pariz) o kraljevanju Kristusa Kralja v svetu duha; A. Ri-charda (Pariz) o propagandi za edinost; msgr. R. Meaussarda, škofa (Pariz) o vzgoji novega nravnega rodu; T. Galdynskega (Poljska) o vzgoji moralnega človeka; nadškofa dr. Ujčiča (Belgrad) o katoliški vesti v javnem življenju; dr. N. Pfeifferja (Košicej o krščanskem nazoru in javnem življenju; dr. S. Swiezawskega (Poljska) o laiku v Cerkvi; H. Wirtz (Švica) o farnem občestvu; P. A. Bangha (Ogrska) o laiškem apostolatu; dr. S. 2itko (Ljubljana) o sodelovanju laikov s hierarhijo. Po teh govorih je podan proglas mednarodnih kongresov ter resolucija ljubljanskega kongresa ter govora na glavnem skupnem kongresnem dnevu, ki sta ju imela podpredsednik skupščine g. A. Mihelčič ter pokojni dekan Skubic, nakar 60 podane resolucije slovenskega zborovanja.
To je vsebina te lepe knjige, ki vsebuje tako plodove velikega mednarodnega kongresa v Ljubljani.
Poleg te večne vsebine duha, pa je v knjigi vse
Polno ilustracij iz kongresnih dni, podoba papeža ija XII. na čelu ter sprejem njegovega namestnika, kardinala legata. Ovekovečeni so vsi važnejši dogodki teh slavnostnih dni v spomin udeležencev ter v dobrilo bodočim rodovom.
Knjigo je lepo opremil arhitekt Vlado Gajiek, ki je za naslovno stran dal lepo napisano škofovo posvetilo z uvoda knjige, tako da na monumental-nem ovitku beremo o kongresu kot svetlem žarku v težkem času, ki je napovedal človeštvu nove vojske, uničenje in smrt... ter o knjigi kot zakladnici globokih misli, iz katere bomo zajemali prava načela in zdrave smernice v srečnih dneh in v temnih urah preizkušenj. Črke so majuskule t rdeči barvi, nekaj črk v zlatu pa daje geslo kongresa: Vladaj Kristus Kralji Zamisel je resnično originalna ter lepo izvedena.
td
Francoski rnšilec potopljen. Nemci na francoskem rušilen »La Railleuse« silna eksp
d« se * ' ' ' ......
Rušilec topovi
poročajo, ilozijn, ki
da je 2e prejšnjo soboto nastala je ladjo razklala na dvoje, tako
se je takoj potopila, število mrtvih, ranjenih in pogrešanih mornarjev znaša okrog 100. šilec »La Railleuse« je imel 1378 ton, hitrost 34 vozlov in je bil oborožen s štirimi 13 cm >ovi, z dvema protiletalskima topovoma kalibra 3.? cm in s šestimi torpednimi cevmi
kalibra 55 cm
S I> O M T
Dr. Vošnjak: Jugoslovanski odbor
Minister v p. dr. Bogomil Vošnjak, ki Je bil čian Jugoslovanskega odbora med svetovno vojsko, kjer je poleg drugih predstavljal Slovence in va:uval naše_ težnje, je 6edaj za drugi zvezek Dobroveljske knjižice napisal majhno brošuro (oa 50 straneh): Jugoslovanski odbor, v kateri je podal pregledno uita-novitev «i delo ter uspeh Jugoslovanskega cdbora v Londonu in drugod, kamor je pošiljal svoje delegate in sklepal razne pogodbe, usodne za ojvobodi-tev avstrijskih Jugoslovanov, zlasti Slovenc.-v, ki jih je predstavljal med drugimi on 6am. Knjižila ima jubilejni značaj, saj bo letos minilo 25 let, odkar je bil Jugoslovanski odbor ustanovljen — aprila 1915 ko4 borbena ustanova proti londonskemu paktu med velesilami, s katerim eo prepuščali Italiji Primorsko s Trstom iti Gorico ter Vipavo ter severno Dalmacijo, če stopi z Avstrijo v vojno. Treba je bilo z£.to poučiti Ameriko in ves svet o tem paikitu ter ustvarjati pogoje za lepšo bodočnost Jugoslovanov v Avstriji v primeru uničenja osrednjih velesil. Dr. Voš-rjak opisuje zgodovino jugoslovanske emigracij« ob vojni ter ustanovitev Jugoslovanskega odbori, v katerem sta bila poleg njega še dr. Gregorin in dr. N. Zupanič. Dalje govori o programu Jug. odbora ter o piopagandi, ki jo je vršil po važnejših prestolnicah z'asti v Ameriki mcu izseljenci. Posebno poglavje je posvečeno razmerju med Odborom in prostovoljskim gibanjem v Rusiji in drugo. Posebej omenja sestavo Krfske deklaracije, pri kateri je sodeloval tudi on sam in je imela avtonomistični značaj. Nato p<e;de k VCikonovi akciji in sklepanju miru ter vlogi J. O. pri njem. Na koncu pa je priložena dobesedno Krf-slta deklaracija, najvažnejši dokument sodelovanja J. O. s Trumbičem na čelu s 6rbsko vlado s PaSVem na čelu. Tako ta brošura od svoje strani razlaga en tečaj slovenskega dela za osvoboditev in stvaritev svobodne države ter pomeni dokument, n.ipisjn v poljudnem jeziku in obliki. Knjižico je izdala »Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
Ufošnje šmarnice o Mariji in Katoliška akcija
Šc en mesec in mesec majnik bo tu, mesee Marijinega češčenja. Kaj je pri Slovencih bolj prijub-licnega, kakor lepa majniška pobožnost žmarnice, pri katerih se verniki spominjajo posredništva Marijinega med Bogom in ljudmi in se ob njih navze-majo živega in toplega verskega življenja? Za letošnje šmarnice je Jugoslovanska knjigarna pravočasno preskrbela ter je izdala majhno knjižico novih šmamic, ki jih je 6pisal znani poljudno verski pisatelj J. M. Seigerschmicd. Za predmet letošnjih šmannic je izbral gotovo najvažnejše vprašmje katoliškega življenja in preporoda: »Katoliško Akcijo, ki je gibanje katoličanov sedanjega časa po željah obeh zadnjih papežev. Tako Seigerschmied vpleU v vsakdanje življenjske zgodbe 6misel Katoliške akcije ter jo razlaga v smislu papeževih okrožnic in pravil, da bi zbudil najvažnejše v nas, kar je danes potrebno: katoliško dejavnost. In to je že po svojem imenu in bistvu Katoliška akcija. Ob tem pouku novega gibanja pa vedno in vedno dviga misel k Mariii kot vzoru vseh čednosti ter jo v šmarnicah spremlja na njenem potu od predpodob in v Jezusovem življenju, v radosti in trpljenju do njenega poveličanja v nebesih in češčenja na zemlji (Lurd). Tako bodo te ftnamice, ki so posute z mikavnimi zgledi iz življenja Cerkve ki življenja ljudi gotovo zajele Marijine čestilce ter bodo hvaležno čtivo letošnjega maj-nika za vzvišen namen: vzbuditi v ljudeh ljubezen do Marije in po njej izprositi katoličanom večjo delavnost, večjo aktivnost, kot jo priporoča papež z ustanovitvijo Katoliške akcije. (Cena 22 din.)
Spomenica o nepopolni slovenski medicinski fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji v Sloveniji, je naslov lepo izdelani spomenici na 15 straneh, Id vsebuje zahtevo slovenskih medicincev za popolno medicinsko fakulteto ter za oidravtev zdravstvenih razmer v Ljubljani, poleg tega pa tudi izjave raznih zdravnikov o univerzi in zdravstvenih zadevah, tako dr. A. Kraigherja, dr. Zahkarii dr. Cholewa ter dr. Gerloviča kakor tudi izjavo bjrike-ga sveta. Spomenico je izdalo Društvo m^diHncev v Ljubljani v marcu 1940 ter je služila kot op.->ia k zahtevi po razširitvi medicinske fakultete. Ker II
zdaj e 1. aprilom v dvanajstinah tudi kretfil za Sesti semester medicinske fakultete je s tem ena zahtev te spomenica rešena, dočim je vprašanje bolnišnice še odprto in skrajno pereče. Vsekakor je spotntnica važen dokument naporov za izboljšanje našega medicinskega študija m zdravstvenih razmer sploh ter lepo gradivo za razmere pri na« na področju, ki zadeva narodno zdravje.
Napretkova nskrsna Itd figa. Hrvatsko kulturno društvo Napredak u Sarajevu je izdalo za veliki ooč šesti letnik Napretkove uskrsne knjige, ki jo je uredil Ante Martinovič z več članki, ki vzbujajo hrvatsko narodno zavest in navdušujejo Hrvate za doeego čim večjih pravic na svoji zemlji. Tako kmet Brdaič piše o vstajenju domovine Hrvatske, več kmetov je prispevalo leposlovne članke proznega in pesniškega značaja, dočim kmet Mandič piše razpravo o seljaški književnosti. Poleg kmetov sodelujejo tudi izobraženci ter je dr. Mandekovič napisal članek dveh člankov delo kmetov ter tako izraz današnje težnje hrvatske kulturne politike, da izobrazi kmeta in izobraženstvo prepoji s kultom »6eljaštva«.
»Gledališče mladih«, pooblaščeno gledališče za dravsko banovino, bo v prvi polovici aprila uprizorilo Cankarjevo igro: »Lepa Vida« v režiji Siriiča Zvonimirja. Predstava obeta biti zaradi svojevrstnega gledanja na to Cankarjevo delo, zanimiv kulturen dogodek.
Naša narodna glasba v Inozemstvu, — V 'zdatiju Internacionalnega zavoda za intelektualno sodelovanje — oddelek za umetnost in etnografijo — v Parizu, ki 6toji pod upravo Društva narodov, je izšla v razmaku petih let druga knjiga Folclore masirale — Musique et chansons populaires. Med članki o najrazličnejših narodih je predstavljena tudi Jugoslavija t obsežnem članku doktorja muzikologij-: na Dunaju, z bibliografskimi podatki o ljudski glasbi in narodni pesmi pri Hrvatih, Srbih in Slovencih ter obenem z imeni državnih in privatnih ustanov, kakor tudi domačih in tujih strokovnjakov, ki imajo zasluge za spoznavanje in poučevanje naše ljudske glasbe in pesmi. To sodelovanje je pomembno za našo glasbeno kulturo pred inozemstvom, obenem pa je odlikovanje znanega hrvatskega muzikologa, ki je Uko dal lepo sliko jugoslovanske glasbene folklore.
šporl in današnja doba
Finci so majhen narod. Samo 3,600.000 jih je in vendar so se borili proti številčno močnejši sovjetski armadi kakor vseh Fincev skupaj z ženami, otroki in starčki vred. Sedaj se marsikdo vpraša kako je to mogoče, kaj vendar je imel finski narod, da se je tako hrabro boril in tako neustrašeno stopal pred več milijonsko do zob oboroženo armado Sovjetske Rusije.
Ce pogledamo uspehe finskih Športnikov pred in zlasti po svetovni vojni, če smo opazovali zanimanje celokupnega finskega naroda za telesno vzgojo in če smo točno zasledovali priprave Fincev za XII. olimpijske igre, ki bi se morale vršiti letos v Helsinkih, potem nam postane kmalu jasno odkod črpa ta majhen narod toliko energije. Šport in telovadba sta ona činitelja, ki sta dala Fincem tisto silo, ob kateri se je razbijala današnja sovjetska armada; telesne vaje šo tisto sredstvo, ki so napravile Fince tako žilave in jeklene, da tvori jo trden zid, s katerim so imeli Rusi toliko opravka. Ne glede na to, kako se je stvar končala, je na dlani, kaj so pri Fincih napravile telesne vaje, kako sta telovadba in šport usposobila malo Finsko za herojske borbe, katere ni nihče na svetu pričakoval. Finsko je občudoval ves kulturni svet predvsem zaradi njenih velikih športnih borcev, ki so od olimpijade do olimpi-jade dosegali večje uspehe. Finsko danes občuduje ves Bvet, ker se tako junaško bori.
Kako Je torej ■ športom t vojnem času?
Napačno je, če se prekine šport, ie narod zapusti igrišča in telovadnice v vojnem času. Prav sedaj potrebujemo izvežbanih, močnih in pogumnih ljudi. Samo Nemčijo, Francijo in Anglijo poglejmo, ki se dejansko vojskujejo, in kako tam skrbe, da gresta telovadba in šport svojo pot naprej. Tam se namreč dobro zavedajo velikega pomena telesnih vaj prav v sedanjih resnih časih in zato se brigajo povsod za to, da se nikjer ne prekine športno delo, ako ni to neobhodno potrebno zaradi višjih državnih koristi. Pa naj je bilo v društvih še toliko članov mobiliziranih, telesnovzgojno delo se ni ustavilo in če so tudi samo ženske in otroci ostali na igriščih in telovadnicah. Bitko je treba vojevati naprej, če tudi je tovariš padel.
Kako je pri nas?
Priznati moramo, da je naš šport zaradi zadnjih svetovnopolitičnih dogodkov razmeroma precej trpel. In to prav za prav brez povoda. Mi smo namreč taki, da takoj prepenjamo z delom, kakor hitro malo zaslutimo, da na zemeljski obli ni vse tako kakor bi moralo biti. Naši sosedje Nemci so se vojskovali in so imeli dve fronti ter so kljub temu zelo razširjali in stalno priporočali telovadbo in šport med svojim ljudstvom. Italija je imela tudi lepo armadico pod orožjem, da je zaščitila svoje meje, toda njeni športniki so se nemoteno borili naprej na domačih in inozemskih igriščih v plemenitih športnih tekmah. Pri nas pa je naenkrat nastal zastoj in športniki so zamenjali igrišča s cesto in raznimi lokali, kjer so filozofirali in debatirali o domači in svetovni politiki. Šele sedaj so začeli prihajati nazaj. Koliko dragocenega časa so s tem izgubili in kako pade v nekaj mesecih kvaliteta ve vsakdo, ki je imel kdaj
Ku-Klux-Ktan se spet oglaša
Dobil je novega vodjo, program pa je ostal isli
Dolgo časa je vladal molk o delovanju znane ameriške tajne organizacije Ku-Klux-Klana — in mnogi so mislili, da je to napol zločinsko gibanje dokončno umrlo in da bo poslej strašilo le še po pustolovskih filmih.
Toda to je zmotno mišljenje. Na koncu lanskega poletja je bil v Atlanti IX. kongres zastopnikov Ku-Klux-Klana, na katerega so prišli zastopniki KKK iz vseh krajev Amerike in pokazalo se je, da šteje organizacija, kljub temu, da je bilo zadnje čase o njej malo ali sploh nič slišati, še zmerom okrog dva milijona članov. Ta številka je sicer ogromna, toda v primeri z letom 1928, ko j e to protikatoliško gibanje doseglo nekak višek, se nam zdi majhna, kajti takrat je štel KKK vsaj dvakrat toliko članov.
Znani ameriški katoliški zgodovinar Brendan Byrne, profesor na gimnaziji v Newyorku, je v zvezi z novim vstajenjem Ku-Klux-Klana objavil zanimiv članek v tedenski katoliški reviji »America«. Komite >Diez< ,ki je bil pred dvema letoma ustanovljen z namenom, da bi raziskoval na ameriškem ozemlju neameriška gibanja, je dognal, da obstoja v Ameriki še vse polno več ali manj skrivnih protikatoliških društev in organizacij, ki so v svoje delovanje vnesle razne skrivnostne, napol pustolovske ceremoniele z namenom, da pritegnejo romantično navdahnjene ljudi. Te organizacije so prav za prav članice Ku-Klux-Klana in njihovi udje jih vzdržujejo sami iz lastnih sredstev. Prispevki so precej visoki in ta denar gre delno za razne akcije, večino pa si ga razdele voditelji. Voditelji KKK so zelo dobro plačani, jlmperial Wizard<, tako se imenuje vrhovni šef KKK prejema vsako leto nagrade 20.000 dolarjev in vse fo plačujejo člani. Lanski vrhovni šef KKK,
Evans je napravil v očeh svojih somišljenikov velikansko pogreško, ko se je pokazal v javnosti ob strani škofa msgr. 0"Hara ob priliki posvetitve nove katoliške katedrale v Atlanti. Takoj so ga odstavili s prestola in izvolili namesto njega nekega Jamesa A. Colescotta.
Toda moti se, kdor misli, da se je z novim šefom spremenil tudi program KKK. Ne, ostal je isti in je zapopaden v treh kratkih geslih: Borba proti črncem, Židom in katoličanom. KKK izjavlja, da hoče braniti pravice belega protestantovskega prebivalstva Združenih držav. KKK smatra, da je navzočnost katoličanov in Židov v vvashingtonski Beli hiši sramota za državo. KKK še ni izbrisal s svojega programa namena, da bi ob ugodnem trenutku napravil državni udar in pomedel po vsej državi s katoliki, črnci in Židi. KKK smatra za nekaj nezaslišanega, da je sv. oče Pij XII. poslal pismo ameriškemu episkopatu (Enciklika Sertuni Laetitiae, ki obravnava socialno vprašanje). Člani KKK so prepričani, da sta amerištvo in katolištvo dve stvari, ki ju ni mogoče spraviti pod eno streho, kajti katoliki ostanejo po njihovem mnenju podaniki italijanskega vladarja. Jeza kukluksklanovcev je bila nepopisna, ko je sv. oče v svoji encikliki, naslovljeni na Združene države, spregovoril tudi nekaj toplih besed o ameriških črncih in jim poslal poseben blagoslov. Po mnenju KKK je Rim največja nevarnost, ki grozi ameriški republiki.
Zgoraj omenjen komife, ki je dve leti zbiral podatke o raznih skrivnih družbah v Ameriki, katerih delovanje je naperjeno bodisi proti kaki veri, rasi ali narodnosti, je prišel do spoznanja, da je ostal Ku-Klux-Klan še zmerom najbolj pogubna in sramotna organizacija Združenih držav Severno Amerike.
opraviti g telesnimi vajami. In kako se ilovek
zopet težko vživi v redno delo in koliko žrtev in truda je spet treba, da pride cela stvar v stari tir. Pri taki prekinitvi odpade marsikak športnik in namesto, da bi se število članstva povišalo, se pa še celo zmanjša. To so vse stvari, ki jih je treba dobro premisliti, predno naredi kako društvo ali klub sklep glede prekinitve delovanja, pa najsi je tudi samo začasna.
Zatorej vsi v telovadnice, na igrišča in na smuška polja, ker nam bodo sicer drugi narodi na prihodnjih mednarodnih tekmah in olimpijskih igrah še bolj povečali razliko med nami in prvim zmagovalcem. Cas gre svojo pot naprej, telovadba in šport pa tudi ne smeta počivati.
I. K-er.
Letos ne bo olimpijade
Vprašanje glede letošnjih olimpijskih iger, zaradi katerih je bil svet prav do zadnjega negotov ali se bodo vršile ali ne, je sedaj končnoveljavno rešeno. Mednarodni olimpijski odbor (CIO) je obvestil prireditelja iger v glavnem mestu Finske, da je od 48 prijavljenih držav odklonilo sodelovanje
—	zaradi vojnih zapletljajev — 17 držav in se zato ne more dovoliti prireditev olimpijskih iger leta 1940
—	kakor onih (šestih) leta 1916, ki bi se morale vršiti v Berlinu — ker ni pogojev za olimpijski mir.
Finski olimpijski odbor je zaradi tega zaprosil, da se mu poverijo prve prihodnje olimpijske igre ki bodo leta 1944.
Švicarji so bili premagani v Budimpešti s 3:0 (2:0)
Nogometno tekmo, Id se je odigrala t nedeljo med švicarsko in madžarsko reprezentanco za evropski pokal, je vladalo v Budimpešti izredno ve-Uko zanimanje in to tem bolj, ker so ravno Švicarji dosegli napram Italijani, ki je svetovni prvak v nogometu, tako odlične rezultate. Toda na nedeljski tekmi eo Švicarji popolnoma odpovedali in so igrali docela podrejeno vlogo, kajti
Madžari so jih porazili s 3 i 0
Pred 30.000 gledalci se je odigrala ta borba v Budimpešti v kateri so prišli Švicarji 6amo trikrat pred gol Madžarov in so tudi samo trikrat streljali na gol domačinov. Da niso dosegli Madžari še večjo zmago, je krivda njihovega napada, ki tudi ni zadovoljil, ker je pred golom zaigral mnogo ugodnih situacij. Švicarji so igrali brez glave in so bili ves čas v obrambi ter so z nedeljsko tekmo precej za-temnili svoje velike uspehe, ki so jih dosegli napram italijanskemu svetovnemu prvaku.
Luksemburška: Nizozemska 5:4
Nedeljska mednarodna nogometna tekma med Luksemburško in Nizozemsko, ki je bila v Rotter-damu, je končala z zmago Luksemburške z rezultatom 5 : 4 (3 : 2). Kljub slabemu vremenu je prisostvovalo tekmi nad 30.000 gledalcev.
Od 22 na 68.5 m v Holmenkollnu
Najznamenitejše smučarske tekme vsega sveta so one, ki se vrše vsako leto v Holmenkollnu nedaleč od glavnega mesta Norveške, Oslo. Teh tekem se udeležujejo najboljši norveške smučarji, ki so obenem tudi najboljši smučarji na svetu. Prvi rekord na tej klasični skakalnici je bil dosežen leta 1892 z znamko 22 m. Petnajst let kasneje so 4 skakalci prekoračili 30 m in leta 1918 je skočil Hen-riksen 42 m in je bil tudi prvi, ki je prekoračil mejo 40 m. Leta 1929 so prvikrat skočili nad 50 m in sicer je bil to Smedruda; in letos je dosegel rekord na tej skakalnici Jens Oestby, ki je zboljšal rekord na 68,5 m.
Hrvatsko prvenstvo v teku čez drn in strn
Izmed 38 tekačev, kolikor jih je nastopilo v teku čez dm in strn za prvenstvo Hrvatske, je zmagal pri semorjih Kotnik Jože v času 13 : 34,6. Proga je merila ca 4 km. Pri juniorjih je na 2500 m dolgi progi zmagal Varaždinec Fabeta s časom 8 : 26. V prvenstvu moštev je prva Concordia.
Newyork, 2. aprila. AA. Finski tekač Maky je postavi včeraj dva nova svetovna rekorda. Progo 2 in pol milje je preletel v času 11.45.8, progo 2 in tri četrt milj pa v času pa v času 12.5.19.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SPDPbo"vCL%*0HL °<b5nl	Osrednjega društva
r„„i ni ' ll"c aprila t. 1. ob M. uri v dvo-
^hH i!ai'skc Zho'-«ice v Ljubljani. Clanl društva so vabljen,, da se udeležijo zbora v obilnem Številu P n v V'S, ll ""i'<skit> ■«'«& hda Osrednje društvo S. vm-^t.Tih J '"".V IIUW('°» '"»j'«- Objavljenih ho 50 prvovrstnih posnetkov z nn.šib planin, dela naSih ori-
ročiia trall rn^»I».nin?k'1> '«*» aJnrt.r%TP?Xa-
„°,a, ^ •, do 1. maja t. 1 ter so v tem času niile U ™	i k"J'8otržrie eeue. Album bo" okra«
društven? n ^."L?1"™', HitU? R, PrcdnaroMloro v Idublinn	Slovenskega planinske*« društva v
m unijam. Aleksandrova cesta 4, I. nndstr , „ 'Vv Planina. Trlkn atletska srkcijn ima svolo rrd vsako Kobntn8 nA	Vzajemne ™va£v"l"ce
ba in ' v^ i V" Go" se f viK""je "teži. rokobor-»' n»ks. Novi flnm se sprejemajo. - Nafolnik
Načelnlt1' R<*'JeVU CCS,a' U^eiite V »"Ivll,!"' Z F 0
FO Ljubljana Sv. Jakob ima svojo redno telovadbo v telovadnici II. realne gimnazije, Ve«ova ulica, vsak četrtek od 8-10. Bog živi. Načelnik.