142, štev. Poštnina platana v gotovfni. ¥ Lfubllani, » iobose 25. junija 1® n <9 i<f S ! Posamezna; šiev. K 160. Lat® V. izhsjst razien nedelj in prsintkcv vsak dan ob It1, uri depotne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. A ■ UP Glasilo iugoslev. socilelno - demokratične stranke. Tesefenska st. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 288, za pol leta K 144, za čelrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proate. Upravništvo e v L ubijani, Frančiškanska ulica Učitelj k3 tiskarna. topčiderska kupčija. Senzacionalna korupcija. Belgrad, 24. junija. Popoldanska seja konstituante je bila silno burna. Na njej se je obravnavala umazana kupčija ministra Jankoviča, ki so jo izprožili s svojo interpelacio zem-ljoradniki. V razpravi je govoril so-dnug Etbin Kristan, ki je na podlagi dokumentov dokazal, da so se pri topčiderski ekonomiji dajali popusti ne le uradnikom, nego tudi ministrom celo 20 do 50% za prodane pridelke. Govornik je ožigosal to najgršo korupcijo ter predlaga dnevni red. ki zahteva, da se stvar teme-}.? Pre'šče. Vlada je morala na te kričeče argumente umakniti svoj dnevni red ter sprejeti ta. ki so ga Predlagali socijalni demokratje. - S tem je prišla zadeva v pravi tir, da se pokaže po preiskavi konstituanti in javnosti v pravi luči. Socijalni demokrati ne bodo glasovali za ustavo! Belgrad. 24. junija. Socjialno-de-mokratični klub v konstituanti je soglasno sklenil, da ne bo glasoval za ustavo, marveč proti predloženi ustavi. BARANTANJE med vlado in TURKI. LDU Belgrad, 24. jun. Danes dopoldne se je v ministrskem kabinetu vršila konferenca z odposlanci .vseh klubov. Razpravljalo se je o Predlogu muslimanov glede razdelitve Bosne. Muslimani predlagajo, naj se organizirajo okraji v Bosni in Hercegovini tako kakor oblasti ter zahtevajo, naj bi se smelo več teh oblasti spojiti v eno samo tedaj, ako to sklenejo z dvetretjinsko večino skupščine tistih oblasti, ki se hoče-lo spojiti. Muslimanske občine ali srezi naj bi se priklopile drugim oblastim samo tedaj, ako bi na to pristalo predsedništvo njihovih samoupravnih oblasti. O tem muslimanskem predlogu se je vnela živahna debata, ali predlog jc bil odklonjen. Nato so muslimani ob enajstih odšli v klub, kjer so izdelali novo stilizacijo. o kateri se pa doslej še ne ve, kakšna da je. DENARJA NI!... LDU Belgrad, 24. jun. .Vprašanje novega proračuna se zdi. da se je zopet povrnilo v prvotno fazo. Kakor se je že javilo, je bil proračun v glavnih konturah že gotov, samo še nekaj oddelkov je bilo treba pregledati, pa bi se bil proračun predložil v splošno revizijo. Predvčerajšnjem oa so vse državne oblasti predložile nove zahteve po povišanju predvidenih nakazil. Ministrstvo za promet, čigar proračun je bil že določen s poldrugo milijardo dinarjev, se je znižal na 800 milijonov dinarjev ter so bile odbite vse zahteve po nakazilih za poprave in za graditev novih objektov, ker se bo za to uporabilo posebno investicijsko posojilo. Pomočnik prometnega ministra Jelič se zopet pogaja s komisijo za sestavo proračuna. Tudi ministrstvo za vero je zahtevalo, naj bi dobivali duhovniki ravnotake plače. kakor državni uradniki. Finančni minister ni mogel ugoditi tej zahtevi. ker stvar še ni zakonito določena. Ministrstvo za vere pa vseeno VKtraja pri svoji zahtevi. VOJNO STANJE MED SOVJETSKO RUSIJO IN JAPONSKO. j Nauen, 21. jun. Za vrhovnega poveljnika v Vladivostoku je bil Izvoljen general Semeuov. Po vesti iz Revala |e naznanila Sovjetska vlada, da se nahaja z Japonsko v vojnem staniir, ^er so Japonci kljub do. ikebani mirovne pogodbe h Ic-fa 1905 zasedli nekatere točke v vzhodni Sibiriji, pri čemer so jim pomagali tudi protlrevohicijo-narei. Govor poslanca s. dr. M, Koruna Gospodje poslanci! VIII. oddelek ustavnega načrta je tisti, okrog katerega pravzaprav se je bil in se še bije najhujši boj posebno med vladnimi strankami in med opozicijo z desne strani. Za opozicijo z desne strani ie karakteristično, da je baš v tem poglavju našla najtežje napake vladnega ustavnega načrta, dočim je opozicija z levice mnenja, da je to poglavje .prav tako malo sprejemljivo kakor mnogotera druga poglavja ustavnega načrta. Že ta okol-nost sama, da je opozicija z desne v glavnem nasprotna VIII. oddelku, nam da možnost, da sumimo o tem, je-li so res vsi tisti razlogi, ki jih navaja opozicija z desne strani proti VIII. oddelku ustavnega načrta, iskreni In ali so res zahteve, ki jih stavi opozicija z desne, diktirane po demokratičnem Drepričanju. Moram naglasiti, da mi tega prepričanja nimamo. Vidiki, s katerih Dresoja desnica VIII. oddelek ustavnega načrta, so čisto strankarsko-politični. ker boče desnica z ureditvijo države, kakor si jo je sama zamislila. ustaliti versko in plemensko reakciio v posameznih delih države, dobrozavedaioč se tega, da stranke, ki stoje izrazito na verskih in plemenskih stališčih, v centralnem parlamentu ne bodo mogle uspevati. Zato lahko mirno rečemo, da so poskusi z desnice, urediti državo po svojem načrtu, poskusi reakcije, ne pa poskusi izvedbe modernih demokratičnih principov. V tem nas tudi prepričuje okolnost, da se ustavni načrti, kolikor jih je predloženih z desne strani, niti z daleka ne približujejo modernim principom samouprave. kakor jo zahtevajo stranke z levice. Toda. gospodje, če podčrtam to razliko med stališčem desne opozicije in med stališčem leve opozicije glede VIII. oddelka, pa moram prav tako močno podčrtati tudi razliko med načrtom . vladne večine in pa med našimi zahtevami, katere imamo glede VIII. oddelka ustave. Žali-bog ie spoštovani gospod predgovornik odšel Iz dvorane (Poslanec Brandner: »Kadar govori Slovenec je dvorana vedno prazna!«) in mi ni dana prilika, da bi mu tudi neposredno povedal in da bi ga — če dovoli ta izraz — poučil o tem, da je razlika med ustavnim načrtom socialističnega kluba in med ustavnimi načrti vladne večine in desnice glede uprave države zelo velika. Kako si predstavljamo socialni demokratje v glavnih potezah upravo in notranjo ureditev države? /e pri načelni debati sem imel priliko poudariti, da stoji socialnodemokratska stranka na stališču unitarne države, kakor je to nanašal včeraj tudi moj tovariš iz kluba rtbin Kristan. Zato je samoposebi umevno, da stojimo na stališču, da imej osrednji parlament v državi primerno (prvotno) legislativo, s čimer pa ne izključujemo, da naj bo tudi nižjim samoupravnim enotam v državi dana možnost, da sklepajo naredbe z zakonsko veljajo, toda samo v toliko, v kolikor iim bo ta pralca delegirana po posebnih zakonih in kolikor jim bo prepuščeno izvrševanje okvirnih zakonov, katere sklepa centralni parlament. Kar se tiče uprave, smo bistveno drugačnega naziranja kakor vladna večina in kakor opozicija na desnici. Stojimo na stališču, da nai bo nosilec državne uprave in tudi samoupravne uprave narod, v kolikor je to Iz upravno-tehničnih razlogov sploh mogoče. Brez dvoma je,, da obstoji cela vrsta državnih poslov, kateri se vsaj pri razmerah, kakor so dandanes, ne dajo drugače npra-v Iuiti .takoj- na ta način, da so Dri-držani posebnim državnim upravnim Za samoupravo. v konstitunati dne 18. junija 1921. organom Taki posli so: zunanje zadeve. prekmorska trgovina, državne finance, državni saobračaj, sodstvo. milica, oziroma vojska. Te panoge naj bi tedaj upravljali posebni državni organi, ne samoupravni organi; vendar tudi glede teh strok zahtevamo, da naj se vodilno urad-ništvo voli od naroda, tako da bo v vodstvu teh panog razen birokratič-nega elementa zastopan tudi laični element Druge posle ki naj jih vrši državna uprava, naj bi pa obenem s posli. katere daje kompetenca samoupravnih teies dotičnim samoupravnim enotam, vršili odbori samoupravnih teles. Imeli bi torej celo vrsto državnih upravnih poslov, katere bi vodil samoupravni odbor poleg samoupravnih poslov, glede katerih bi imela samoupravna skupščina pravico, da sklepa naredbe z zakonito veljavnostjo, samoupravni odbor pa da jih izvršuje. Združena pa bi bila torej uprava obeh vrst poslov (državnih in samoupravnih) v eni in isti roki, v roki samoupravnih korporacij, samoupravnih odborov. S tem bi se izognili dvotirnemu sistemu, ki smo ga poznali v prečan-skili krajih v časih Avstrije in pod katerim je uprava trpela. Razdelitev legislative v državi in pa glavni principi razdelitve uprave so čisto gotovo poleg tehnično-administrativnega značaja v prvi vrsti politično vprašanje. Zato je popolnoma pravilno, da se principi razdelitve legislative in glavni principi upravljanja: na eni strani, kaj je pridržano državni upravi, na drugi strani, kaj je pridržano samoupravi, ustanove in določijo v ustavi. Vse druge podrobne stvari pa, ki se tičejo uprave, so po mojgm mnenju take, da nimajo ali bi vsaj v normalnih razmerah ne smele imeti nikake-ga političnega značaja, ampak bi se morale presojati samo s tehnično-administrativnih vidikov. Te stvari j bi po mojem mnenju morale iz ustave izostati ter bi morale biti pridržane posebnim zakonom, ki se lahko od časa do časa po potrebi menjavajo. Gospodje! Izven vsakega dvoma je. da bomo glede uprave še dolgo vrsto let navezani na poskuse. da najdemo to. kar bo v praksi najboljše. Vsa heterogenost uprave, ki smo jo našli pri našem ujedinje-niu. se ne da v teku par let izenačiti in odpraviti; marsikaj eksperimentov bomo morda napravili in marsikaj razočaranj doživeli, preden bomo prišli do take upravne organizacije. ki bi našim potrebam najbolje odgovarjala. Mnenja sem torej, naj bi podrobnosti. katerih se ustavni načrt vladne večine deloma dotika, iz ustave izostale. Poleg vprašanja razdelitve legislative in organizacije uprave je še neko čisto specielno vprašanje, ki je sicer v zve# z obema prvima, v katerem pa kulminira ves ustavni boj, ki ga bojuje s centrom desnica in do neke mere tudi levica. To je vprašanje razdelitve zemlje; ali naj ostanejo upravne enote y državi, kakor jih je prinesla zgodovina, ali naj se za razdelitev v upravne in samoupravne ednice najdejo druge meje in drugi vidiki. Kar se tiče velikosti in meja teh ozemeli se Narodni klub. in Jugoslovanski klub do malega strinjata. Oba stojita na stališču historičnih mej. ki pa niso. kar se mi zdi jako važno poudariti, obenejn vedno tudi plemenske meje. Razlika med ustavnim načrtom Narodnega kluba in ustavnim načrtom Jugoslovanskega kluba temelji v glavnem samo na različnem stališču, ki ga zavzemata j «lede razdelitve zakonodajstva. Do- ' čim je ustavni načrt Narodnega kluba federalističen, je ustavni načrt Jugoslovanskega kluba samo — da rabim ta izraz, ki se mi zdi najprimernejši — prikrito federalističen; izgleda kot avtonomističen s precej močnim poudarjanjem zakonodajne oblasti samoupravnih teles... toda v bistvu je ta načrt tudi federalističen. Kajti ima esencialno stvar, ki jo smatram za izredno važno kot kriterij pri presoji tega ustavnega načrta: Jugoslovanski klub namreč' zahteva v svojem ustavnem načrtu, da bodi pokrajinska vlada odgovorna pokraiinski skupščini. Meni se zdi. da vrže ta zahteva federalistično luč na ustavni načrt, če piav je v njem zastopan nekak omiljen federalizem. avtonomija ali kakor se to že hoče imenovati; ime je postranska stvar; že včeraj je neki govornik pravilno poudaril, da ti različni termini ustvarjajo več zmešnjave nego jasnosti. Po našem mišljenju bi torej imel’5 centralni parlament izključno zako-konodajo približno v nastopnih stvareh: ustava, vojaštvo, zunanja politiko (tako trgovska kakor politična). saobračaj (železnice, glavne ceste. pomorstvo, pošte), dražavne finance. državljanstvo, domovinska pravica, civilno,, zasebno, javno, tr-gevsko in obrtno pravo, kazensko pravo in tozadevno postopanje, civilnopravno postopanje, zakoni o ureditvi razmerja države do cerkve, verske družbe, interkofesionalne zadeve. V teh stvareh bi torej centralni parlament sam ustvarjal enotne zakonodajne principe za celo državo. V drugih stvareh pa. in sicer v vseh onih. v katerih bi centralni parlament to smatral za potrebno, bi centralni parlament, sklepal okvirne zakone, in prepuščal posameznim Pokrajinam, da podrobno izvedbo teh zakonskih principov same aplicirajo na svoje pokrajine. Kajti dejstvo je in ne zakrivajmo si tega, da so gospodarske, kulturne in socialne razmere v različnih delih naše države tako različne, da ne bomo mogli vseh zadev oskrbovati po enotnem kopitu. V vladnem načrtu je prilično mnogo govora o samoupravi oblasti; popolnoma pa so pregledane določbe glede samoupravnih enot nižje vrste: srezovi in občin. Po mojem mnenju tudi manjkajo v ustavnem načrtu vladne večine nekatere do- ločbe. ki bi določale glavne bitnostl teh samoupravnih enot. V srbski ustavi iz leta 1903. je več določb, kar se tiče samoupravnih enot. posebno glede njihovega javnopravnega in zasebnopravnega značaja ln glede možnosti uvajanja doklad, davkov in tako dalje, nego v predloženem ustavnem načrtu. Mislim, da je to treba grajati in da bi bila tudi toza-> devno ustavnemu načrtu večja popolnost samo koristna. Glede velikosti oblasti, kakor jih imenujete, ali pokrajin ali kakorkoli jih že hočemo imenovati — ime je postranska stvar— je že včeraj oz-, načil naše stališče predgovornik iz socialno - demokratičnega kluba. Odklanjajoč historične in plemenske meje. stojimo na stališču, naj bodo te oblasti primerno velike zaradi te-< ga. da bodo finarjcijelno zmožne vršiti svojo funkcijo, naj pa na drugi strani ne bodo prevelike, ker bi sicer samouprava lahko postala iluzorna ; zasnovane naj bodo na prin* činih, da tvorijo kolikor mogoče zaokroženo geografično. gospodar-, sko in kulturno enoto. Če zahteva* mo. naj se upoštevajo pri sestavlja* nju oblasti tudi kulturni vidiki, ni to istovetno z zahtevo po plemenski razmejitvi posameznih oblasti. Že v. generalni debati sem povedal svoje mnenje glede razdelitve države na oblasti, oziroma na pokrajine. Toza* devno mi najbolj prija — z ličkate* rimi korekturami, katere bi bile pgn trebne in glede katerih moram reči,' da nisem dovolj strokovnjak, da bi, .lih lahko podrobno navedel — raz* delitev države na oblasti, kakor jo piedvideva v svojem ustavnem na-. Črtu Smodlaka. ki ima. mislim, 12 pokrajin. Tam so na eni strani plemenski in historični vidiki izbrisani, na drugi strani so pa stvorjenc geo* grafično, gospodarsko in kulturno precej zaokrožene oblasti, oziroma pekraiine. Vladna večina se boji — in to donekle s popolnim pravom — da bi se v slučaju, ako bi se razdelitev države izvršila tako. kakor zahteva desnica, plemenska nasprotja pogloi bila, v kolikor obstojajo in da raz-i voj ne bi šel v smeri k izenačenju in izbrisanju plemenskih razlik. Tudi se vladna večina boji. da bi na drugi strani ne nastale za državo resne notranje politične težkoče. če bi bile oblasti prevelike in če bi bile v historičnih mejah/ (Dalje prih.) Boj Angleškega delavstva. Že trinajsti teden stavkajo ogromne mase angleškega delavstva. Okrog 7 milijonov delavcev. »Daily Herald« piše o teni: »Stavke se udeležuje: 1.250.000 rudarjev, 1.500.000 graditeljev strojev, 100.000 tiskariilških delavcev, .1,000,000 poljskih delavcev, 600.000 bombažnih delavcev, 125.000 delavcev v ladjedelnicah, 100.000 transportnih delavcev, 70000 cestnih železničarjev, 20.000 nalagalcev premaga, 2S0.000 preddelavcev ovčje volne, 20.000 mizarskih delavcev v ladjedelnicah. Ta mogočna proletarska armada se torej bori za svoje mezde, ki sl jih je priborila v težkih strokovnih bojih, In je pravzaprav v defenzivi naprani delodajalcem. V presojo položaja delavcev je treba vedeti, da je bilo po izjavi ministra za javna dela v Veliki Britaniji poldrug milijon delavcev, katerih mezde so določene po tekoči stopnji vsakokratnih cen najvažnejših žlvljen-skih potrebščin. Sedaj tiči pa spor med delavci in vlado v lem, v koliko da so se v resnici podražile življenske potrebščine. Številke, ki jih je objavila vlada, pravijo, da so se cene živeža, stanovanja, obleke, razsvetljave ta kurjave povišale od julija 1914. leta do 1. maja 1921. leta za 128 odstotkov; septembra meseca je bila draginja — pravtako po vladnih podatkih 189 odstotkov večja od one v 1. 1914. Sedaj delavske strokovne organizacije up- ravljajo pravilnost vladnih podatkov In pra^ vi jo da so sedaj življenske potrebščine ne za 127, marveč za ISO odstotkov dražja kakor julija 1914. Tedenska predvojna plača Je znašala 25 šilingov, če naj je odgovarjala od v!a-< de objavljenemu ceniku. Odgovarjajoča tc-i denska plača Je bila v septembru 1920 55 šilingov, morala bi pa po podatkih strokov* nih organizacij znašati 72 šilingov. To vi* šdno plače pa so dosegle le nekatere delavske skupine. Tako je uradno določena minimalna plača poljedelskih delavcev bi* la 50 šilingov na teden, sedaj pa delodajal* ci od teh delavcev zahtevajo znižanje pla« če za 10 šilingov in 6 pence na teden. Od delavcev, graditeljev strojev, so delodajalk ci pod grožnjo Izprtja zahtevali, da se iim 2nižajo plače od 16. t. in. za 3 šilinge, od julija naprej za nadaljne 3 šilinge, ter 12 ia pol odstotno reduciranje mezde od septem-t bra dalje za delavce, ki delajo na ure, in 7 in pol odstotno za delavce, ki Izdelujejo dele strojev. Plinarniškim delavcem hočeta delodajalci znižati plače za 6 šilingov SJ pence na teden, torej za 12 in pol odstotka, Te številke dokazujejo, da delodajalci bojujejo boj po skupno Izdelanem načrtu In da hočejo plače vseh delavcev znižati nsf nivo plač, ki pomenijo še večjo bedo za delavstvo. Glasovanje rudarjev pa, ki so % enajstem tednu štrajka z 325.262 glasovi proti 128.700 glasovom glasovali za ener-i gično nadaljevanje mogočne stavkovne borbe, dokazuje, da se hoče angleško delava stvo kljub velikj revščini, v kateri se na* L liaja, odločno bojevati zoper stremljenje kapitalizma, da se proletariat še bolj zasužnji s tem, da se pahne v še hujšo revščino in bedo. V tem mogočnem boju angleškega delavstva si stojita nasproti dva mogočna in močno organizirana nasprotnika: delavstvo in kapitalizem. Vlada seveda podpira zadnjega Vsled tega razburjenost med angleškim narodom proti vladi čimdalje bolj raste. NI izključeno, da pride do generalnega štraj&a. Vlada je v veliki zadregi, kajti t>oj angleškega delavstva vpliva mogočno tudi na angleško notranjo in zunanjo politično moč. — Kako vpliva v gospodarskem pogledu, nam pa kaže dejstvo, da le vsa angleška industrija zašla v akutno krizo. Izguba na gospodarskem polju je ogromna. V produkciji premoga znaša izguba doslej nad 40 milijonov ton premoga, t j. nad 77 milijonov funtov šterlingov ali blizu 44 nrtll-Jard jugoslovanskih kroni Kje pa so izgube v obratu samem in pa v vseh mogočih drugih industrijskih in poljedelskih panogah. O tem pa nam še uiso znani niti približni podatki! Da boj še sedaj ni končan, je mnogo kriv tudi »črni petek«, t. j. dan, ko so železničarji in transportni delavci odpovedali Strajk iz solidarnosti, nakar so lndustrijal-cJ, ki so bili že začeli z vlado vred popuščati, znova začeli močnejše pritiskati. Kriva pa je bila odpovedi solidarnostne stavke federacija rudarskih organizacij, M je zahtevala, da se vse druge delavske skupine ravnajo samo po taktičnih odločitvah rudarjev in ni hotela, da se sporazumna pogajanja vodijo skupno z železničarji in transportnimi delavci, v resnici pa so b 1 transportni delavci v svojih plačali še bolj ogroženi kakor rudarji, Vlada je začela na- birati stavkokaze in nameščati vojake v podjetjih. V to svrho je n, pr. z Malte pripeljala veliko število mornarjev. Transportni delavci so se bfllomejlU pa na to, da so odklonili transport premoga, namenjenega v inozemstvo. Kako bo končal mogočni boj aglešk»h delavskih mas, ne moremo danes še nič gotovega reči. Eno pa je: delavska stranka so bo in se je žet vsled gigantskih bojev, pa bodisi, da so strokovne organizacije doživele že nekaj porazov — političuo utrdila! ♦ Tu nekaj poročil: London 23. V premogovnikih Warwick-sfelre, Nohitighamshire, Derbystolre ta Lo-thian so rudarji zopet začeli dejati. V Lei-eestershire rudarji odklanjajo deio. Pričakujejo, da bodo še ta teden začeli rudarji delati še v drugih rudokopih. (Op. ur. Na Angleškem je več rudarskih organizacij, ki so združene v federacijo. Enotne, centralizirane organizacije ni, marveč so organizacije porazdeljene po rudniških okrožjih.) London 23. Sploina zveza predilnišk'h delavcev je sprejela skupno s česalol volne novo ponudbo delodajalcev, s katero so se znižale plače za 16 odstotkov. London, 23. Delavci v bombažnih predilnicah v Manchestru so soglasno sklenili sprejem mezdne ureditve. Sedaj so torej vsi oddelki te stroke sprejeli znižanje mezd. London, 23. Janija. Konferenca delavske stranke je sprejela resolucijo, v kateri se Izraža občudovanje za stavko rudarjev, ki se vrti v interesa vseh delavcev, in v kateri se zagotavlja, da bo delavska stranka tudi ie nadalje podpirata radarje. V drugi resoluciji se zahteva revizija mirovnih pogodb. | Demokratizem ne pozna samo politične enakosti, ampak tudi, gospodar&ko-socialno, moraličuo, versko in sploh duševno enakost. Mi hočemo biti kar najbolj mogoče enaki. Gotova neenakost — po nadarjenosti, položaju itd. — je naravna. Ml zahtevamo bratstvo ne samo pri kruhu temveč tudi pri pravicah, znanstvu morali m veri. Ne sme obstojati aristokratizem duhovnikov, učenjakov, politikov, kapitalizma; z eno besedo, demokratizem je političen, gospodarski duševni, nravstveni in enakost razglašajoči verski svetovni nazor. Na vseh poljih se morajo uveljaviti demokratične zahteve. Zmotno bi bilo misliti, da se prizedevamo samo za krušni demokratizem. Povsod moramo iskati enakost in bratstvo: v zakonu, veri, morali in v vsem duševnem življenju. Zahtevamo demokratizacijo znanstva, nravnosti, vere: gospodstvo naroda proti teokraciji; proti gospodstvu bogov, v resnici pa duhovnikov. Demokratizem je torej celoten svetovni nazor; kdor hoče v resnici biti demokratičen, mora iz temelja postati nov človek«. Meščanski triki. (S. Anton Kristan — socialisti — Slov. soc. matica.) Demokratizem v politiki Kaj je demokratizem? Marsikdo bo rekel, da si demokratičen, če n. pr. otočuješ z Vieprostim in revnim človekom, pa si drugače lahko najhujši izkoriščevalec. Poznamo pa tudi ljudi, ki pravijo, da so demokrati, k) pa zato, ker je slučajno beseda demokratizem postala moderna Pri vseh t*-kozvauih demokratih. Tudi strank je vse po’no po svetu, ki so si nadele, kot sraka pavje perje, naslov demokratična, a vzde temu ni pri njih niti sledu o* demokratizmu. Veliki češki filozof dr. T. Q. Masaryk, sedanji predsednik republike, ima pa o demokratizmu vse drugačno, veliko globok e išo In popolnejšo sodbo kot takozvani demokrati. C ujmo, kaj pravi v svojem spisu »Demokratizem v poiitiki« o njem. V sledečem navajamo odlomek iz tega spisa, in sicer: »če ni nobene navadne razlike, potem fci rad vedel, katero stališče ima demokrat *aprari! aristokratu. S tem nočem vvestl politike v zvezo z etiko; to sta dva popolnoma različna znanstvena delokroga! latno zato, da dokažemo, da Imamo v etiki ©dk/čao stališče za demokratizem. V demokratični politiki ne zahtevamo samo stvarne, nego tudi naravno razsodbo. Mogoče je, in ua to opozarjam, da se proti temu naziranju polemizira in bo označeno kot »moraliziranje« in »moralna propoved«. Toda drugače kot na etičnih temeljih ne more biti ustanovljeno nobeno politično početje. Ce moč zadošča, t J. praktično večja, močnejša moč, če je moč tudi pravica in resnica, poten vsekakor politika ni del — zoologije. Aristokratizem nasproti demokratizmu je potemtakem arlstokratična oligarhija; kjer so gospodje, morajo hiti tudi sužnai. Ni samo politično socialen in vojaški aristokratizem, temveč je tudi cerkveno plemstvo (plebejci so Imeli v Rimu druge bogove ko aristokrati, vsak katoliški posvetni Sovek ven in vsekakor tudi gospodarski aristokracija), ravnotako jezikoven — naroden — razen in vsekakor tudi gospodarski aristokratizem. Bistvo aristokratoma kot oligarhije le hierarhična organizacija, kakor jo najb»-lje vidimo v armadi in rimski hierarhiji. A rs tok racija ne dela, ne stori niti one črne malenkosti (kakor pravi Rus). Zato so bili In so tu sužnji. Nasprotno je demokratizem zgrajen na delu. Vsled tega se organizira delavni narod na demokratičai podlagi: to ni nobeno samo stanovsko vprašanje, kakor Je često rečeno, to Je demokracija v najresničnejšem smislu besede, ki Je tu poleg mnogih Intelektualcev organizirana. In n! nobeno naključje, če ie najti študenta zraven delavca. Zatorej M moramo biti v svesti v tem, da ni demokratizem ničesar naravnega, temveč mora biti dosežen šele s pomočjo dela. Naraven je v tem posebnem smislu aristokratizem; vsak boče biti gospod, vsi smo aristokrati. Biti resničen, zaveden demo! t, ne samo na tribuni, temveč v vsakem položaju življenja — od tega smo šf zelo daleč oddaljeni. Demokracija Je resnično contradictlo In »diecto, t. J. Ce se povdarl zloge »kraciia« — gospodstvo. Demokracija pomeni narodno vlado, ne gre pa za vladanje, temveč za narodno oskrbovanje. Oskrbovanje, upravljanje, to je glavna stvar za demokracijo, do«m Je vladanje končni cHj aristokratov: stojita sl torej nasproti upravljanje demokracije m vladanje aristokracije. Vendar zahtevamo v naši dobi prave demokracije v upravljanju najprej stvarnost Politika ni za nas samo empirična umetnost, temvoč v prvi vrsti znanost. In moderno demokratično gibanje je po potrebi organ&no zvezano z znanostjo; vsekakor ne s učenostjo hi s profesoralnim mandat i-ataaom. Naša deviza se eUai: Politično mi- S. Anton Kristan se že mesece ne udeležuje političnega življenja. Že mesece ne more nikogar »prodati«. najmanj pa našo stranko, ki je napravila končno potreben red in s tem sploh onemogočila vsako »prodajanje«. Stara stvar je že tudi. da je sodr. Tone Kristan prejel plačilo za prodano stranko: upraviteljstvo Friderikovega posestva Belie v Vojvodini. ker prvega julija to službo že nastopi. Vendar nasprotnikom ne da miru njih moralna žilica — še vedno poskušajo dokazovati, da s. A. K. že zopet prodaja. Namen je jasen vsakomur. kdor ima političen pregled: vse govorjenje in pisanje ima edini namen izpodkopati pri delavnem ljudstvu zaupanje v organizacijo. Kapitalisti se mnogo boli zavedajo, da je delavska moč v organizacijah, nego pa delavstvo samo — sicer si ne bi izmišljali toliko trikov, s katerimi skušajo sejati med delavce nezaupanje. Kar na lepem si izmislijo, da Je tisto posestvo dobil neki dr. Radulovič. Delavstvo bo mislilo, da je Kristan propadel, ker socialisti niso hoteli podpirati liberalcev pri volitvah županov. Ko bodo pa zopet izvedeli. da je posestvo vendarle prevzel s. A. Kristan, bodo zopet na novo lahko mislili, da ie stranko zopet »prodal«. Ce ne bodo sami hoteli misliti, jim bo namignil pa »Novi čas« ali »Jutro« ali pa »Avtonomist«. Zadnji je že tako javno začel podpirati klerikalce, da bi moral to vedeti že prav vsak delavec. Žal, delavci premalo čitajo. Zgodil se je sledeči slučaj. Avtonomisti imajo zdaj v rokah »Slov. soc. matico« In njen mesečnik »Naše zapiske«. Kdor čita ta mesečnik vsaj Kolikortoliko pazljivo, ve. da žene vodo na klerikalne mline. Še celo podnaslov »socialistična revija« so črtali, da niti imena socialističnega ne bo zraven. Občni zbor »Slov. soc. matice«, ki se bo vršil v torek 28. t. m. ob 16. uri v prostorih »Slovenske Matice« na Kongresnem trgu št. 7 bo odločeval. ali naj ostane še za naprej tako. Ker avtonomisti nimajo svojih Ijtrii. zbirajo pooblastila pri naših, zato pa nastavljajo zopet tisto vabo. ki najbolj vleče: Daj mi pooblastilo. da ne bo »Slov. sac. matica« prodana Antonu Kristanu 1 V naglici zadružnik ni pomislil, za kaj gre, slišal je le o prodaji, pa je podpisal. Ko je pa pozneje izvedel, komu ie podpisal, komu hoče njegov prijatelj izročiti to pooblastilo — ie sklenil udeležiti se občnega zbor a. sam. Opozorite zadružnike na to nečedno agitacijo. Kdor ne razume, za kaj gre, naj se udeleži torkovega občnega zbora osebno. Za prihodnjič naj se pa ne vseda na vsake limanice. da ne bo zares prodan, pa ne samo on. temveč vsa moč delavnega liudstva. Občni zbor Kazinskega društva. slitl ki opazovati. Skupno politično prizadevanje Ima svoj končni izvor v navadni sodbi, demokracija bodi gibanje proti oblasti, proti nasllstvu. Kaj j« drugega aristokracija kot oblast. Bol proti tej, to Je demokracija. Pod današnjo demokracijo se razume v nasprotju k starejšim prejšnjim prizade- LISTEK. J. I ondon: Ljubezen do življenja. Priredil J. B. (Dalie.) Vsaj to bo resnica, si Je mislil; obrnil se je. da bi sedaj videl resnico tudi na nasprotni strani, tam kjer mu jo je dosedaj vizija zakrivala. Toda v daljavi se je še vedno svetilo morje in ladjo je bilo videti prav razločno. Ali naj bo tudi to resnica? Zaprl je oči. dolgo je imel zaprte, nato je razumel vse. Hodil je v se-vemovzhodno smer, oddaljeval sc je tako od gorskega grebena Dease in prišel v dolino Reke bakrenih rudnikov. To bleščeče morje mora biti Severno ledeno morje; ta ladja je gotovo od kakega lovca na kite*, spomnil se je na zemljevid Hudson-ske banke, saj ga je videl — dolgo je že od tega... Sedaj je bilo vse jasno. vanjem gibanje, ki se razvija od velike francoske revolucije sem. Z deviz© svoboda, enakost to bratstvo je revolucija pro-klamirala suverenost naroda proti absolutizmu to monarhizmu 1« Je kodtficlrala s tem naravna prava človeka In državljana. Ta moderni demokratizem Je razumen in ie historično naperjen proti aristokraciji, t. J proti aristokratinj oligarhiji. Monarh izera je najvišja stopnja arlstokratizma. Tu gre torej za razmerje med demokratizmom in aristokratizmam. Usedel se je in začel pozorno ogledovati svojo lastnino. Kosi odeje. ki so zakrivali njegove noge. so bili popolnoma obrabljeni, noge so bile oolne ran. Poslednjo odejo je moral nekje Izoubiti. Puške ne noža ni bilo več. Izgubil je tudi klobuk kakor vžigalice, ki so bile spravljene za podlogo, toda tisti zavojček. ki ga je spravil v mehur za tobak, je bil še tu, rayno tako drugi. ki je ležal na prsih pod srajco. Pogledal ie na uro: kazala je enajst in je še šla; torej je le ni pozabil naviti. Miren in popolnoma jasnega duha. čeprav zelo slaboten, ni imel nobent^a občutka bolečine. Tudi lačen ni bil: misel na jed mu celo niti prijetna ni bila in vse. kar je storil, je bilo storjeno samo, ker mu je ukazovala pamet. Raztrgal je hlačnice do kolen ter si je z blagom ovil razmesarjene noge. Na čudežen način si je še ohranil pločevinasti lonec. Še bo imel toplo vodo preden nastopi tisto, kar se mu Je zdelo grozno: pot proti ladft. Kazina, nekdanja trdnjava ljubljanskega nemštva je prišla na včerajšnjem »občnem zboru« v slovensko posest. Izvoljen ie bil pod močnim okriljem policije nov odbor, obstoječ iz 15 pristašev JDS. med viharnimi protesti opozicije iz drugih slovenskih strank. Nemcev ni bilo blizu. Način te nacijonalizacije je piav zanimiv. Z občnim zborom se ig zelo mudilo, kakor da bi se bali prihodnje ustave. Nič ne bi rekli, če bi bila deželna vlada razpustila kazinsko društvo in razpolagala z njegovim imetjem, ako se ie prepričala. da zasleduie nedopustne namene. To bi bil revolucijonaren čin ali bi se celo dalo utemeljiti z društvenim zakonom. Kar se pa ie zgodilo na včerajšnjem »občnem zboru« je pa nasilstvo. pokrito s krinko legalnosti. Sprejemanje novih članov od strani »upravitelja in sodno postavljenega kuratoria« ie bila navadna komedija. Kdor se ie oglasil, je bil sprejet. Kake pristopnine ali članarine soloh ni bilo treba plačati. Upravitelj ali kurator je imel upravljati samo društveno imetje, ni na mogel nadomestevati društvenega odbora pri sprejemanju članov. S tem se je ktšila društvena avtonomija, ki je svečano zajamčena tako v stari kakor v novi ustavi Prava čudovitost je pa »občni zbor«. Kazinsko društvo je sistirano. njegovo delovanje je ustavljeno in kljub temu se je prebrisanim Ljubljančanom posrečil čudež. da se je vršil občni zbor sistl-ranega društva. Ljubljančani lahko vzamejo patent na to iznajdbo, kako se na zakonit način brez plačila spravi imetje v druge roke. Pred vojno so mladi ljudje vsako drugo ali tretje leto na kazini pobili šipe. Bila je neumnost. pa ie bilo v tem vendar nekaj Idealnega, ker so hoteli s tem demonstrirati proti sovražniku, niso pa iskali dobička. Tudi tržaški fašisti so bili napram nam kavalirji, ker so Narodni dom zažgali, niso si ga Da prilastili. S tem junaštvom si menda ne bomo pridobili časti, ne pred lastno vestjo, ne pred svetom. Ce bi smeli deželni vladi kaj svetovati. bi ji za slučaj, da se le prepričala o nedopustnih namenih kazinskega društva, priporočali, naj razpusti društvo, imetje pa razdeli v človekoljubne, nikakor pa ne v na-cijonalnopolitlčne namene. Sodrugii AH se nahaja,.NAPREJ" v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ? j Politične vesti. j .+ To bi jim bilo pogodu! »Slovenec« * je pred par dnevi poročal, da so občinski odborniki (povečini socialni demokrati!) v, Grizu sklenili resolucijo za avtonomijo Sl>. venije, kakor jo predlagajo klerikalni kričači po vseh slovenskih občinah. Resnica pa je, kakor piše neki ljubljanski dnevnik, da je »Slovenčevo« poročilo čisto navadna :až vredna vseh drugih laži, ki jih je kdaj na« pisalo klerikalno glasilo. Klerikalci naj bodo prepričani, da jim naši odborniki ne bodo pomagali pri njihovih neiskrenih političnih pustolovščinah, kakor si jih vsak dan nove izmislijo, da napeljejo vodo na svoj podrti mlin. Ne za kako začasno avtonomijo od včeraj in za danes in pri prvi priliki za — koš, kakor ste sl jo vi v hudi stiski izmislili, temveč za pošteno avtonomijo, ki je obesežna v našem strankinem programu* bo deloval vsak pravd socialistični mož! + »Obznana« tudi na Nemškem. Nemški minister notranjih zadev je izdal odredi bo, ki komunistom prepoveduje celo vrsto javnih služb. — Ce je na Nemškem potrebno, da v sedanjih časih izzivajo komuniste in množijo s takimi sredstvi njih vrste, po* tem . . . + Letni kongres angleške Labour Party se bo vršil v torek v Brigthonu. Načelnik stranke, ki obsega ogromno večino angleškega proletariata ie izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da znaša število stranke 4,256.674 članov! Stranki je priključenih 126 podeželskih strokovnih z ves, 418 lokalnih strokovnih kartelov m 5 socialističnih družb. Labour Party narnrež ne obsega samo posamezne strankine člane m strankine organizacije, temveC tudi strokovne organizacije, v kolikor gredo tudi za političnimi cilji, ter tudi druge delavske stranke; tako je n. pr. Labour Party priključena tudi »neodvisna delavska stranka (Independant Labour Party). Novoustanovljena komunistična stranka ie prosila za sprejem v Labour Party, njena prošnja pa je bila septembra lanskega Ista odklonjena. Mnogo organizacij s tem postopanjem n! zadovoljnih in sedaj Sotlo to vprašanje obravnavale na kongresu v Brigbton«. Končni obračun L. P. izkazuje letno bilanco 20.758 funtov šterlingov, (Ogromna vsota!) V zadnjem letu je Imela stranka 34 naknadnih volitev v parlamentu iti se je udeležila 15 novih volitev. Pridobila si je štiri nova poslaniška mesta sn ima sedaf 69 svojih poslancev. — K-etni kongres se bo najbrže vršil v znamenju priprav za nove volitve, do katerih P'J splošnem mnenju mora priti čkmprej. Volil-al na AngleSkem so čimdalje bolj ogorčeni nad liberalno - konservativno koalicijo LIoyda Georgesa, posebno pa še podžigajo to ogorčenje veliki mezdni boji in ‘industrijske krize, ki silijo k političnm odločitvam. Skorogotovo se bo vedno rastoče nerazpoloženje angleškega proletariata poznalo tudi v debatah pri tem kongresu L. P., ki je prilično desničarska stranka. To kažejo mnogi predlogi, ki so jih krajevne organizacije vposlaie in k! hočejo, da pride na dnevni red tudi debata c vprašanja internacionale. Kakor znano, je po»eg nemške večinske socialno demokratične stranke, angleška Labour Party najmočnejši steber druge internacionale. + Na drugem kongresu Jenske komu-uistične Internacionale je bila izvoljena za predsednico ženske komunistične internacionale nemška komunistka Klara Zetkin. 4- Vsakoletna konferenca zveze strokovnih organizacij Zediiiienib držav je sklenila resolucijo, na] se Japoncem in drugl.n orientalcem odkloni sprejem v strokovne organizacije. Kongres je sprejel resolucijo, ki Izraža simpatije Arcem, odklonjen pa je l>a predlog, naj se Anglija bojkotira. + K dogodkom v Mali A/IiL Medza-vezniška komisija je imela v Parizu obširna posvetovanja o tem, kako naj zavezniki postopajo v vprašanju dogodkov v MaU Aziil, da bi ščitili svoje In pa Interese Orčije. Izrečeno je bilo mnenje, da je prišel čas, ko se bo mogel doseči z turško vstaško vlado v Angori sporazumi Njegove kretnje so postale počasne; tresel se je kakor če bi ga zadela kap; ko je začel nabirati suhega, mahu. je spoznal, da se ne more vzdržati na nogah. Večkrat je poizkusil. pa zamanj, naposled se je vdal ter lazil na okrog do vseh štirih. Prišel je tudi na ono stran proti volku Bolna žival se mu je s težavo umaknila s pota. jezik je visel iz gobca, in zapazil je, da ni bil jezik rdeč kakor mora biti pri zdravi živali. bil je rumeno rjavkast in pokrit 7 raskavo skorjo. Ko je izpil lonec tople vode, je čutil, da more stati po koncu, da mu je mogoče še celo prestopati, tako pač kakor more to storiti umirajoči. Vsako minuto je moral počivati. Noge so bile kakor iz testa, klecale so. kakor so tudi klecale volku, ki mu je sledil za petami. In ko je izginilo bleščeče morje v večerni tminj. se je pribiiižal obali komaj za štiri milje. Po noči ie večkrat slišaJ volka kašljati, parkrat se je pa čulo iz daljave brlizganie kanadskih jelenov. To brlizganje je bilo polno življenja, zdravja moči; a vedel je. da sledi boini volk Mn emu človeku za petami v upanju, da umre človek prej kakor on sam. Ko je odprl zjutraj oči, je v resnici zagledal volka, ki ga je opazoval z lačnimi, poželjivimi očmi. Žival se je držala prihuljeno, rep ie imela stisnjen nied noge prav kakor bolan, žalosten pes; trepetala je v ledenem jutranjem vetru in brez moči je režala z zobmi, ko ii je človek nekaj govoril z glasom, ki ni bil močnejši od hripavega šepetanja. Solnce je vstalo v vsem sijaju in človek je Sel, zibal se in padal celo dopoldne y smeri proti ladji, ki je ležala še vedno tam na bleščečem morju. Vreme je bilo naravnost krasno: zadnji dnevi polarnega poletja. Moglo je to trajati k večjemu še teden dni; lahko bi se pa izpre-vrglo že tudi v par urah. Popoldne je zagledal sledove drugega človeka. ki tudi ni hodil ampak se plazil po vseh štirih. Spomnil se je. da bi mogel biti to Bill. Da ni ga posebno zanimala ta misel. Prav nič ni bil radoveden, zapustila so ga vsa č.uvstva. Ravnotako ie bil tudi popolnoma neobčutljiv za bolečine; želodec in živci, vse je zaspalo. In vendar ga ie gnalo naprej življenje, ki je še trepetalo v njem: on sam je bil zelo. zelo truden. Da ono ni in ni hotelo umreti. Ono ni dopustilo, da bi prenehal zobati muskegove jagode, piti vrelo vodo in paziti na volka. §el je po sledi onega, ki se ie vlekel po štirih in kmalu ie prišel na konec... nekaj sveže obranih kosti na kraju, kjer so se v napojenem mahu prav dobro videli sledovi volčjih šap. Zagledal je majhno vrečko iz jelenovega usnja, sestro svoje vrečke; ostri zobovi so jo morali obdelovati. Pobral jo je. čeprav je bila njena teža skoro prevelika za njegove slabotne prste. Bill jo je nesel prav na konec, ha, ha. ha! Sedaj se pač lahko on Billu posmehuje: on sam ga bo preživel in odnesel s seboj vrečko na ladjo, ki leži tam na bleščečem morju. Njegovo veselje je bilo divje in hripavo kakor krik W da ne bo treba oborožene akcije; in to tembolj, ker si odločilni krogi v angorski Vladi niso složni in nekateri zahtevah Sporazum z zavezniki in ker tudi Venize-losovi pristaši odklanjalo ponovno grško ofenzivo. Angleški listi se obširno pečap S pogajanji med Angleško, Francosko in Italijo glede skupnega nastopa y maloazijskem sporazumu in pravijo, da so zavezniki pripravljeni popuščati nap ran Turški. Angleška vlada je pripravljena pripustiti Turški vso Anatoiijo, dočim bi se smirnsko vprašanje (Smirna Je obrežno mesto v Mali Aziji ob Egejskem morju, katerega so zasedli Grki), rešilo na ta način, da bi postal ves vilajet (okraj) nekaka avtonomna država. Tako mislijo za- vezniki s turškimi vstaši doseči sporazum; če bi pa angorska vlada ne hotela siporaz-uma, tedaj bi pa zavezniki podpirali Grško v njenem boju proti Turški. Angleška, Francija in Italija so se v skupnem nastopanju popolnoma sporazumele. Lord Cur-zon je sestavil navodila, ki se odpošljejo angleškemu, francoskemu in italijanskemu poslaniku v Atenah. Grška vlada bo pozvana, da prepusti rešitev vsega vprašanja zaveznikom. — Nesrečni Imepriatizem bc, če angorska vlada odkloni sporazum, rodil zopet krvavo vojno v Mali Aziji, ki zna biti potem dalekosežnega pomena za ves vzhod iu tudi Egipt. + Japonska je ratificirala trianonsko mirovno pogodbo. Pnevna kronika. kov način — slab način. »Jutro« poroča, da uvedejo s prihodnjim šolskim letom Po vseh šolah nov (učeno povedano: dekadični) način štetja. Doslej smo pošteni Slovenci šteli namreč po nemško (tu tiči zajec!): enaindvajset, dvaindvajset ... in — nismo pri tem prav nič mislili na to, da grešimo proti lastnim narodnim idealom, temveč smo mislili, da — ne grešimo proti Udruženja v dramskem gledališču vsak dan od 30—5 ure popoldne. Prošnje in pritožbe glede skrajšanja službe v kadru. Komanda celjskega vojnega okrožja razglaša, da je ministrstvo vojne in mornarice radi velikega števila prošenj in pritožb, katere se nanašalo na skrajšanje roka službe v kadru in da bi se delo na istih pospešilo, odredilo: 1. da se ta- zdravi logiki, ki jo je v jeziku tudi nekaj j ke prošnje in pritožbe, katere se predi > treba. No, »Jutro« meni, da je novi način po mnenju jezikoslovcev (»Jutrovih«?) * pristnejše nego (besedica »nego« ni slovenska! Ur.) dosedanje«. S tem je stvar končana. Ker pa gre za važnejši princip, pripomnimo se eno: Naš prijatelj In sodrug Herman w endel meni v neki svoji knjigi, da smo enci zelo simpatičen narod, imamo pa o napako, oziroma naša politika ima to napako, da je — fasadna politika. Morda bi sodrug Herman NVendel ne spremenil svojega mnenja, če bi bral včerajšnjo »Jutro-vo« notico o novem načinu demokraškega Štetja. Gospodinjska šrJa na liceiu priredi V soboto, dne 25. t, m. v igralnici Mladike razstavo kuhinjskih izdelkov, ki bo otvor-iena od 10.—18. ure. Ob 18. uri je zaključek razstave in so prirejena jedila in pecivo cenjen, občinstvu proti povrnitvi efektivnih stroškov na razpolago. — Vsi šolstvu naklonjeni krogi »o iskreno vabljeni Iz uradnih listov. Uradni list št. 69 priobčuje med drugim izpretnembe glede usposobljenosti iesa izpita za ljudske šole in zrelostnih ter sprejemnih izpitov na učiteMi-ščih, naredbo gradbeno direkcije za Slovenijo, s katero se zvišujejo pristojbine za preizkušnje in revizije parnih kotlov in za izpile osobia, razglaša, kako sc ugotavlja čista teža pri trošarinskih tekočinah zaradi pobiranja trošarine, ter o pobiranju mo-flopolske takse na petrolej. Ko.'igros gledaliških Igralcev v dneh 2., 3** J. in 5. julija. Pri tej priliki pride v Ljubljano veliko število igralcev delegatov, kateri bodo gosti ljubljanskega pododbora. Prireditev sama pa je zvezana z velikimi stroški, zato je bil pododbor Udruženja primoran obrniti se s prošnjo is v ta namen s >osebnim| pismi, v svrho kritja, na več igiednih in bogatih zavodov in oseb. Pododbor je računal kar je razumljivo predvsem na pomoč denarnih zavodov, prepričan, da bo le na ta način mogel dostojno pogostiti vse brate Srbe in Hrvate, kateri naj bi odnesli najlepše vtise in spomine gostoljubnosti Slovencev iz centra Slovenije. Danes žalibog stojimo razočarani v zadregi. Tam, kjer smo največ upali, je ostala naša prošnja brezuspešna. Obračamo se zato tem potom najvljudneje na vse ljubrteile , _ ...... Sledališke umetnosti za prostovoljne done- j sestanek v Kranju, popoldne pa izlet na žijo proti rešitvi komandantov divizijski j oblasti, dostavijo iz divizijskih štabov neposredno ministrstvu vojne In mornarice, j a ne preko armijskih oblasti; 2. vse te | pritožbe naj se predajo pristojni komandi vojnega okrožja, a tiste, katere bodo oddane ali poslane potom pošte neposredno ministrstvu vojne ta mornarice ali poveljstvom armijskih in divizijskih oblasti, dostavljajo se neposredno vojnim okrožjem na uradovanje a ne preko armijskih odnosno divizijskih oblasti; 3. komandanti vojnih okrožij na] občinstvu pojasnijo, da ministrstvo vojne in mornarice, ozir. armij-sica in divizijska komanda ne more nič prej storiti na takih prošnjah ali pritožbah, dokler se ne dobijo od vojnega okrožja potrebni podatki za rešitev teh prošenj ali pritožb in da je v inter#to občinstva samega, da vse take prošnje oziroma pritožbe vpošlje samo pristojnim vojnJni okrožjem, tudi če se pritoži proti rcšftvi višjih ' vojnih oblasti, ker pride samo na tak način do hitrejše rešitve prošenj oz. pritožb. Osrednje društvo pekovskih pomočnikov v Celju priredi v nedeljo dne 26. t. m. vrtno veselico v gostilni pri »Istrijanu« (Prej Hubertus). Spored: Nastop tambura-ške godbe Svobode iz Celja pod vodstvom s odru ga Brankota Panoviča, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Vstopnina prosta. Čisti dobiček je namenjen obolelim članom. K i obilni udeležbi vabi odbor. Zatavala. Osrednje društvo pekovskih pomočnikov v Celju se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri pekov.kl vrtni veselici pri Istrijann 19. junija; posebno pa se zahvaljujemo za sodelovanje I »Pekovskemu pevskemu društvu Maribor«, 1 ki nam je vzlic slabemu vremenu pripravilo nekaj veselih ur. Obenem se zahvaljujemo »Delavskemu izobraževalnemu društvu In njegovemu tamburaškemu zboru Svoboda« v Celju; dalje kapelniku sodr Paumoviču za njegovo požrtvovalno vzgojo delavske mladine. Poziv maturantom na gimnaziji v Kranju leta 1906. Ker vsled vojne dobe nl-i smo mogli obhajati lOletnice, bomo proslavili 151etnico tekom letošnjih velikih počitnic. Namerava se prirediti v drugj polovi;! \ avgusta ali začetkom septembra dopoldne ske, v svrho dostojno pripravljenega koo-Sresa, na katerem naj »e ne vrši samo zunanja manifestacija jugoslovanskega igralstva, ampak tud) smotreno delo na polju gledališke umetnosti In organizacije vseh JngosI<>-vanskih gledaliških igralcev. Apeliramo na vse, katerim je naša akcija kongresa simpatična in vse ljubitelje gledališke umetnosti, naj nam priskočijo na pomoč s tem, da zbirajo med seboj prostovoljne prispevke. Nabiralne pole so na razpolago v pisarni gavrana. Bolni volk je zategnjeno zajavkal in se splazil do kosti... Zdrznil se je. Kako more zasmehovati Billa, če ie to res Bill, če so bile le belorožnate kosti enkrat res Billove? Obrnil se je: Bill ga je zapustil; toda on neče njegovega zlata niti ne tnara sesati njegovih kosti. Mislil si je: Bill bi tudi to storil, če bi bil na njegovem inestu. Dcspel je do velike mlake. Ko se je sklonil nad vodo. da bi pogledal. če je kaj rib, je omahnila njegova glava nazaj, kakor če bi ga kaj pičilo. V čisti vodi je bil videl svoj obraz. Ta pogled je bil zanj tako Rrozen. da se je vsaj za nekaj hipov j iencl, vajenke itd. zfvfdel čisto jasno. Tri ribe je zagledal v vodi, katere je bilo preveč, da bi jo izplal. Poizkugaj je uloviti ktero s ploscevinastim loncem, pa zamanj; opustil je zato ta lov. Bal se je tudi. da ne pade vsled svoje slabosti v vodo in utone. Vsled istega strahu se tudi ni upal na reko; čc bi zajahal katero izmed debel, ki so ležala po oesku, bi se lahko kmalu PripeljaJ do morskega zaliva. (Dali« Drili.) Šmarjetno goro. Radi določitve dneva hi sporeda prosim, da mi pošlje vsakdo svoj naslov in stavi predloge. Odločila bo večina. Josip Oogoia, nadzornik ki ravnatelj, Ljubljana. Priklopltev občine Rožegrund okolišu poštnega urada Sv. Ana v Slov. Goricah. S 1. julijem t. L se izloči občina Rožengrund polit, okra; Maribor iz okoliša poštnega urada Zgornji Cmurek ter priklopi okolišu poštnega urada Sv. Ana v Slovenskih goricah. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Sobot! Je Iskalo v preteklem tednu od 12. do 18. junija 1S>21 dela 211 moSkih In 65 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 245 moških in 95 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 224. — Dela iščejo: kovinarji, pisarn, moči, krojači, šivilje, trgov. sotrudnHd, prodajalke, natakarice, natakarji, dninarji, dninarice, peki, mlinarji, strojniki, kurjači, poljsk! delavci, delavke, kovinski strugarji, boln. strežnice, hotelske sobarice, vajenci, vajenke itd. — V delo Se sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, kleparji, čevljarji, zidarji, ■tesarji, opekarji, strojni ključavničarji, šteparlce, peki, služkinje, kuharice, va- mi iudi neka še čisto neznana: pesnica. Vstop je vsakomur prost. Slikarska gola »Probuda«, Vodstvo te šole nam poroča, da se redni pouk konča 1. julija z javno razstavo, ki se otvori dne 2. julija in traja do vštetega 3. julija od 10 do 16. v poslopju tehn. sr. šole. Vstopnina prosta. — Ker je pa g. vladni svetnik Šubic še dalje dovolil za celi mesec julij šolske prostore, se bode poučevalo še naprej, pa samo z risanjem in slikanjem portreta ter menj bo torej popolnoma po vzorcu »Ljubljanskega velikega semnja«, ki bo letos v Ljubljani. — Železniška delavnica za Jugoslavijo. Na račun vojne odškodnine odpošlje Nemčija v Beograd kompletno železniško delavnico, kjer jo bo prevzela od nemških strokovnjakov posebna, v to svrho določena komisija. — Odprava monopola na vžigalice. Monopolna uprava je sklenila predlagati od- pokrajino, dalje draperijo (kostimi narodna pravo monopola na vžigalice. Na vžigalice noša) in narodna ornamentika. Sprejemajo se gospodje in dame, ki se naj takoj prl-gtaise pri g. akad. slikarju Sterletu na tehniški sr. soli. — Drugo leto se šola zopet otvori s točnim šolskim programom in i vsemi akademičnimi predavanji. Naslednik Ernesta Denisa. Na mesti umrlega Ernesta Denisa je skupščina članov Slovanskega instituta v Parizu izvolila za predsednika g. Aleksandra Mejea, profesorja na Collčge de France, ki se je nedavno mudil v Jugoslaviji. Prvi Izpiti Iz Srbo-brvaščlne v Parizu. Koncem t. m. se vrše prvi javni izpiti lz srbo-hrvažčlne v šolr vzhodnih Jezikov v Parizu. Pouk srbo-hrvaSCfne Je uveden s posebno ministrsko uredbo, H določa stalen kateder za srbohrvaški, češki In poljski jezik. Klasične igre. Po vzgledu starih gledaliških prireditev v Melningemi se bodo prihodnje leto vršile v deželnem gledališču v Meiniugenu klasične predstave, pri katerih bodo sodelovali vsi naiznameuite’ši igralci nemških gledališč. Organfzedlski vestnik. Iz strel*, organizacije. Pekovskim pomočnikom. Sodrugl pekovski pomočniki iz Zagreba nam javljajo, da se nahajajo v Zagrebu In okolici v gibanju za obnovitev kolektivne pogodbe in za obrambo prepovedi nočnega dela v pekarnah. Po vseli znakih sodeč bo boj precej hud, ker sta obe organizaciji — mojstrov In potiioCnikov — močni. Pekovski pomočniki naj torej ne hodijo v Zagreb, ker je brezposelnost velika In ker bi bil boj otežkočen. Mezdno gibanje brivskih pomočnikov v Zagrebu je nastalo. Brivski pomočniki zahtevajo zvišanje plač. Iz stranic©. Dramatični odsek podružnice Svobode Vlč-GUnce ie ustanovil Dramatični tečaj za vse člane odseka. PočeteU bo v torek 28. junija 1921 ob pol 8. url zvečer v društvenem lokalu. Kdor želi pristopiti, naj so Javi na prvi večer pouka. Sporf. Črna prst 1844 m. — Prijateljem planin naznanjamo, da je pristop na Crno prst zopet omogočen L s. po poti Iz Bohinjske Bistrice mimo neoskrbovane Orožnove koče (žrtev vojne) in mimo Malnerjeve koče 1343 m. Le-ta slednja koča se otvori v nedeljo dne 26. t m. in jo bo oskrboval O. o. SPD. — Istega dne bodo otvorjene tudi vse Triglavske koče. Kulturni vestnik. Interna produkcija šole Glasbene Matice se vrši v soboto 25. t. m. ob 4. pop. v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. K tej interni produkciji vabi ravnateljstva najvljudiiejše starše gojencev. Literaren večer pod vodstvom pesnika A. Podbevška se vrši v torek 28. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Nastopilo bo več mladih pesnikov, med nji- Drpšfveeie wes*i. Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Redni občni zbor Olasbene Matice se vrši v ponedeljek dne li. juuja ob 8. zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika 2. PoročHa tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. 3. Sprememba pravil. 4. Valitev odbora. 5. Slučajnosti. Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasariev v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor na dne 3. julija t. L ob 9. uri dopoldne v dvorani št.. 5 desnega parterja državne obrtne šole na Aškerca c. St. 9 ki vljudno vabi k innogobrojni udeležbi člane in nečlane iz Slovenije. Nnevni red: 1 poročilo načelstva, 2. poročilo tajnika, 3. določitev zadružnega prispevka in 4. razprava zaradi udeležitve velesemnja. — Načelstvo. Žesnanje v Trnovem. Kakor je bilo že objavljeno, priredi pevsko društvo »Kra-kovo—Trnovo* jutri v nedeljo dne 26 t m. popoldne v Hribarjevem gaju veliko ljudsko veselico, pred katero se vrSl po me-stu sijajen sprevod s »podkovanim kartam« ob spremstvu jezdecev, ribičev, skupin narodnih noš in godb »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Isti odhaja ob pol 3. uri popoldne iz »Jeka« na Trnovskem pristanu, po Krakovskem nasipu čez Stari trg, Mestni trg, Frančiškanski most, mino glavne pošte po Šclenburfjovi ulici, skozi Orodišče, po Rimski cesti, Emonski cesti, Kolizeiskl ulici v Hribarjev gaj, kjer se prične ob 4. url velika ljudska veselica. K obilni udeležbi vabi odbor. ^espodirsfvo. — Vzorčni semenj bodo priredili Jeseni tudi v Zaigrebu. Ustanovljen Je v ta svrho odbor pod Imenom »Zagrebački zbor«. Načrti za zgraditev razstavnih prostorov so že izdelani. Razstava bo na Saj-mištu. Prostore za razstavo bodo zgrad3i do letošnje jeseni. Stroške za zgradbo so proračunili na 3 milijone kron. — Ta se- naj hi se naiožil samo monopolni davek. V varstvo domače produkcije bi se naj pa zvišala uvozna carina, kakor hi jo predlagali labrikanti. — Trošarina na kislo vodo, mineralno vodo In sodavico je z naredbo finančnega ministrstva ukinjena. Na vino ostane še nadalje trošarina in znaša od litra I K, od vina v steklenicah do tričetrt litra pa 1.60 kron. — Kaj dobimo od voiue odškodnine? Dr. Kumanudi, dr. Jankovič !n Dragotin P roti d so z zavezniki podpisali sporazum, po katerem dobi naša država 0.5% vojne odškodnine. 0.5%, ki bi jih morala dobiti po prejšnjem sporazumu, nam odračimajo od naših vojnih dolgov. — Med Jugoslavijo In Madžarsko bo uveden redni železniški promet s 1. julijem t 1. — Trgovlnska pogajanja med Madžarsko in Češkoslovaško nadaljuje te dni v Marienbadu češkoslovaški minister Beneš ter madžarski minister Bauffy in grof Te-jcky. Češkoslovaška bo Madžarski dobavljala premog, Madžarska pa Cehoslovakom moko in žito. — Mednarodni vzorčni semenj se bo vršil v dneh od 11. do 17. septembra .t 1. na Dunaju. — Trgovska pogodba mod Avstrijo In Češkoslovaško Je sklenjena hi objavljena 22. t. m. — Kaj pa z jugoslovanskimi trgovskimi pogodbami? — Češka trgovina na Labi. Vsled sklepa pariške odškodnine je dobila češkoslovaška republika okrog 300 tovornih ladij (za 223300 ton blaca) In večje Število ladij vfa-čfflr. S tem lahko Cehoslovaki Izpopolnijo svoje trgovsko brodarstvo na Labi tako v izvozu kakor uvozu. Sedaj imajo Cehoslo-vakl en Izhod preko Trsta, drugega pa preko Draždan v Hamburg In v Severno morje. Plovba iz Prage v Hamburg traja 36 do 43 dni. Trgovina postaja na Labi zelo živahna. — Nemški državni deficit za poslovno leto 1921—22 znaša sedaj 159 milijard matk v papirju, odkar. je državni svet odobril naknadni kredit IR milijonov mark, ki se bodo deloma uporabile za znižanje cen kruhu in moki. — Nemci odkupujejo zopet svoje ladjo. V Hamburgu je neka velika nemSka firma odkupila od Angležev 10 velikih trgovskih ladij s 26.000 brutto tonami — Kaj pa Jugoslovanska trgovska mornarica? — Velikanski denarni promet. Promet dresdenske banke je znašal v letu 1920 en b-Hjon (1.000 milijard) 89 milijonov maj k. Vsled tega poviša banka glavnico od 190 na 350 milijonov mark. — Monopol žitne trgovine na Poljskem, Na Poljskem nameravajo žitno trgovino monopolizirati. Sestavil se bo poseben konzorcij, ki naj bi koncentriral vse kupovanje In prodajo žita. Celje — okolica. (Kdaj bodo županska volitve?) Po občinskih volitvah so se na-* sprotne stranke hudo prestrašile štirinajst' občinskih odbornikov, ki jih je dobila naša Stranka. Sedaj se bojijo županskih volitev in bi najrajši, da bi ostalo vse pri starem Pridno hodijo naokrog stari župan in odborniki, h katerim se pridružujejo tudi na novo izvoljeni Božiči, in imajo v občinski hiši svoje tajne sestanke. — Zakaj se vetu dar enkrat ne skliče seje, na kateri bi se izvolil župan?! Vsepovsod se je to že zgo< j dilo, samo v naši občini še čakamo! Zdi se nam, da imate slabo vest! Saj ste veni dar že imeli časa dovolj, da bi se medse-bo/ zedinili. Akoravno se razlikujete £XJ strankinih firmah, v enem ste si pa vsi enaki; imate hud strah pred socialdemo-krati in zaradi tega jih tudi sovražite! Torej čisto gotovo ste si že našli smernico^ po kateri si boste izvolili župana. Zahteva* mo, da se županske volitve čimprej vr^jo, da pridemo tudi v naši občini enkrat do demokratičnega reda! Ml smo močni do« volj, da bomo znali čuvati Interese proletariata! Celje. Odkar so klerikalci propadli v našem okolišu pri občinskih volitvah, so se spustili na strokovne organizacije. Za do« sego svojega demagoškega cilja obljubljajo delavcem brezposelno, bolniško in državna podporo. Najbolj na Hm jim nasedajo ljudje Iz državne cinkarne, zlasti pa oni, ki »o bili pred enim letom levi socialisti, sedaj se pa ne sramujejo pristopati k najbolj ostudnim reakcionarcem. — V Štorah »o klerikalna klika naslanja na bivše zagrizene avstrofile. Gliha v kup štriha! Aranžer klerikalne strokovne zveze je neki Schlat-tauer, ki je tako veren in človekoljuben, da je pustil svoje stariše vsled siromaštva .* Jugoslavije Izgnati v Nemško Avstrijo. Lep krščanski socializem je to! Ravnatelj Hruška je pa protektor. Po svetu. li opisi. Iz Trbovelj. Malo odgovora Jugoslavi- vijl. Jugoslavija i dne 16. junija skuša nekoliko pomagati Iz zagate Nesesesarskemu ustanovnemu zborovanju v Trbovljah dne 29. maja 1921. A dopisnik jo je grdo potegnil za nos, ko trdi, kakšno odobravanje je žel g. Fakhi. No, kateri delavec je pa ploskal govorniku stisenbambulcev? AU Je bi', dopisnik tako kratkoviden, da ni videl, da je prihajalo tisto bore majhno ploskanje le od ročic par spredaj sedečih komAjev m škricev. Ploskanje imenovanih Iz srca privoščimo g. Fakina kakor vsem Nesesarjem. Nadalje trd! dopisnik, da je pristopilo ne 23 ampak 50 članov k organizaciji. Ali pa zna dopisnik tudi računati? Ali ne bi bilo dobro, da si kupi dopisnik naštevanko in ugotovi laihko na njej, da ie 22 in 1 23, nikakor pa ne 50, Nesesesarjcm bo treba najprvo otvo-riti v Trbovljah računski tečaj, ker se vidi, da ne znajo računati. Namesto g. Fakina, ki bj prodajal svoje znanosti o socializmu, naj pride torej učitelj za računstvo. Ako pa dopisnik le trdi število 50 članov, menda vendar ne računa bolnikov, ki ležijo pri gospodu predsedniku L. v bolnid. Saj menda vendar niso bolniki delegirali L. na ustanovni zbor, da bi nadomestil kot delegat primanjkljaj 27 Članov. Zakaj pa molči dopisnik o kočiji in konjičih ravnateljstva trboveljske družbe? Ali se ne boste nesesarjl nič zahvalili za uslugo? Ali pa je mar vstopil tudi gospod ravnatelj trboveljske družbe kot član, da imate potem boli pravico do porabe kočije in konj. Zakaj ni dopismk to Jugoslaviji sporočil, da bi bila gospoda ravnatelja povzdignila v deveta nebesa radi posojila konj in kočije govornikom nerodnih socialcev. Ali kakor Je dopisnik slabo štel pristopivše člane, je tudi preslišal besede sodr. Krofa, ki je izjavil: Je že hudič, tem revčkom lahko govori, kar hoče, pa mu ploskajo. Mislil je prav gotovo spredaj sedeče škrice, ki so čakali kakor dijakoni, da se jih posveti za zasluge g. Peska. — Resnicoljub. — Brezposelnost v Trst«. »Emanzipi-zione« razpravlja o veliki brezposelnosti proletariata v Trstu in dolži tega kapitalistično gospodarstvo, civilno in pa vojaško oblast. Pravi, da je »Camera del La-voro italiana« izgnala veliko število delavstva iz Trsta, češ da so »boljševiki«, tel nato vselila vse polno nesposobnih delovnih moči, da bi tako ustregla fašistom in mesto povsem itaiijaitizirala. Ladjedelnica pri sv. Roku je baje vsled tega že v veliki krizi in pomanjkanje Je med tržaškim proletarljatom vedno večje. — Gršk| vojakl Izžvižgali kralja Konstantina. »Dally Erpressi javlja, da je upornost med grškim vojaštvom vedno večja. Ko se je kralj Konstantin mudil v Smirni so ga vojaki, Venizelosovi pristaši, izžvižgali. Vojaštvo na Kreti se je pa uprlo častnikom in jih napadlo. — »Deutsehland«. Po vesteh iz Pariza so te dni Francozi uničili prvo nemško podmornico »Deutsehland«, ki je svoje čase pnd vodstvom kapetana Koenlga preplavala Atlantski ocean. Francoske ladje so uporabile podmornico kot cilj pri topniškem manevru. — Rudniška pesreča v rurskem ozemlju na »Mont Cenls<■ je zahtevala 68 mrtvih in 78 težko ranjenih rudarjev. — Stavka v belgijskih premogovnikih vsled znižanja mozd. V premogovnikih pri Ouaregnanu in Ouesnesu je 11.000 rudarjev vsled znižanja mezde ustavilo delo. — Tadej Rlttner, znani dramski pisatelj ln dramatik, po svojem pokoljenju Poljak, je te dni na Dunaju umrl. Lansko sezono so v Ljubljani igrali njegovo tragedijo »Mimogrede«, — Na Francoskem demobilizirajo v tem mesecu en letnik. Naic?cwe!l&. KONGRES TRETJE INTERNACIONALE. Moskva, 24. jun. Na kongresu tretje internacionale je Sinovjov dvoril razpravo 7. govorom, v katerem ie razpravljal o revolucionarnem gibanju po vsem svetu. Dejal je. da gospodarska kriza v Evropi vedno bolj narašča. Izza zadnjega Kongresa se je komunistično gibanje zelo razširilo. Zaupniki revolucionarnih strokovnih ot^anizacij bodo kmalu tudi Fancoze pridobili zase. Na Češkem je že 400.000 komuni-« stov. Navidezni poraz komunistov v Italiji se bo kmalu izravnal. Angleški in ameriški komunisti so se združili. Sinovjev je svoj govor končal s posebnimi pozdravi odposlancem bližnjega ;n dalniega vzhoda. LDU Londcm, 23. junija. (Wolff.) »Morning Post« poroča iz Royala: V Mos. kvi so otvorili tretji kongres tretle interna-cijonale. Sedanji predsednik Sinovjev ‘0 izjavil zastopnikom inozemskega časopisja: Program kongresa predvideva oienzivo proletariata v bližnji bodočnosti. Trocki! ki se je vrnil iz Turkestana, je v govoru, k! ga je imel pred otvoritvijo kongresa, izjavil: Pokopali smo svoje iluzije o neposrednem Izbruhu svetovne revolucije. Naši sovražniki ne spe, marveč naj opazujejo budno. Vse to pomeni, da bo prihodnji boj jako krvav. Ako hoJemo zmagati, moramo napeti vse svoje moči. KC3SB3H Priporoma se Serdica UečSešs;a g a r a n c ii 13. Josip Peteline, Uufollana, Sv. Petra nasip St. 7, Pepravfta sa 55SP©š2iKE|e. edina tovarniška zaiosa Sevalnih strojev v vseli opremah, maferijaS in izvršba predvojna, za rodbinsko in obilno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-VftSslH CEIBEtija sieirie, igEe, cSfe na drebno in debelo. VeČlclDS garancija! :------ — Ugodni plačilni pogoji. — — G. LJUB&J&K&« Prešfernicve ulice it. SO, v Eestnim i&osEgpIu. Brzojavni naslov : KREDIT LJUBLJANA. - Telefon II. 40 In 457. Obrestovenje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valnt, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. © RKf"S9H fn. Ravnokar fn i nalnovejStm materialom opremljena Tiskarna Anton Rode = Celje, Razlgsova ulica 12 = izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, vojaške oblasti, notarje, trgovce in obrtnike, društva in zasebnike. — Tiska knjige, brošure in časopise. — Umetniške tiskovine in barvotiske vseh vrst. — Postrežba strogo solidna in po konkurenčnih cenah. — Proračuni - - in vzorci črk brezplačno na razpolago. - - Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v stroko spadajoča dela. -....— Latina fzcSeFouaSnEca Stambiiij Is kavčuka. i = Primarij Dr. Hugon Robič dolgoletni asistent univerzitetne klinike za kožne in spolne bolezni prof. dr. MATZENAUERJA r G razi’, ordlnira v Mariboru, Prešernova ulica 2. II. nadstr. cd 14 (2) — 16 (4). g cvm c;>i fcM-gv. ca«*' oa csaa^s~acv COSULICH-LINE (prej AUSTRO-AMERIKANA) Vm«! fimAaiL«) prevaža potnike v New-York redno I ■ "BSk« 3krat, v Južno-Ameriko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. CIMAM KMFTFr Elavni zastopnik za Slovenijo i31 JllU I* IV lil L« 1 LIjj v LjnMjani, Kolodvorska ulica 2*. . ». lullja, • “• i« Odplov poltnega parnika ARGENTINA . . „ bneparnlka PRESIDENT WILSON jant.CernhT^' IJUBLJANA Calnrno nMoj»slvo *a: pisalni stiei lainifttvaM aparat in:H fvrnri;otR ul. 7/1. ii» ( okvirov in vseh v to stroko strojno 0ij0j karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, onflHnini-ih nrprtmfttnv. Steklo za slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to slrolco spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL", Linolcum lak za pode. „ MERAKL", Emajlni lak. „MERAKL”, Brunoline. f Ceniki se ezSesko ste raspošiSjaJa l Spedicijska tvrdka H SEVI 1 na RAKEKU oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi L na Vitu l SmieMi, Mrak, Ljubljana, RimsEca ce ta St. 2. Nudi se dobro žgana opeka prvovrstne kakovosti po dnevnih cenah. fl ^ JLT,,«'""T ... m im- . I LHlr~rr^ Si LZL«sc- 1 ogromno pošiljale,' ^ manufakture narav- nost iz inozemstva ®_ je prejela tvrdka R. Gtermecki v tcljii, in sicer volne, ccfirje, tiskaninc, etamina, batlsta za ženske obleke, siikna kamgarna In hlačevine za moške obleke, belega jn pisanega plalna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile In že mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovita nizkih cenah. Razenfcga, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, w pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 llustrovani cenik zastonj ! Na debelo samo v I. nadstropju TgSSS* R- STRMECKI CELJE ST. Si-i, Slovenija. MIPl£3 C1ESIK. tnfi l ocarinjene Spreten tesar z lastnim orodjem, samostojen delavec, se išče za tovarno Oglasiti se je osebno do 28. t. m v tovarniški pisarni. Mipevalna zadruga 19 konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga’ i D e I n ! 5 k i) giatitUa k E«,:.rc.c©c. R e s c r v e ohpogfo K 4S,6?MCC’—. Sprejema vlcgc* tta knjižice in tekoči r&čtm preti ugodnemu obrestovan]u. Sv:::: Liubllanska krsditRa banka v Ljubflaiil. Brzojavni naslov: B?cks. Telefon št. 261 in 413, Pcdružnlce: v ipUfo, Ssraževus €eliys MsfJIzopu, Borotrljshi in Sreilcah. Prodaja srečk razreefna lofierlje. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih napiriev, financira eraričns dobavo in dovoliujo — vsakovrstne kredite. — Tisk »Učiteljske tiskarne y Ljubljani, Odgovorni urednik: Vehovec.