Office K pftMiMttMi ISlf B«. UtcMi it* leltfkoMt UwiUU MU.
29. avgusta (August 29), 1983.
Beneš posreduje med Ita lijo in Jugoslavijo?
DELAVCI
ClevcUnd, 0. — (FPress.)
Tukajšnja drušba Van Dom Irou Works je eklenila pogod bo z okrajno upravo v Loe An-telesu. CtL, «* Izdelanje 700 jeklenih celic sa novo okrajno jcto v omenjenem kalifornlj-fckem mestu. Los Angele«, ki je znan kot največje skebako au^sto v Združenih drlavah, je ia Časa zadnje stavke v San ('(Miru - ko je bilo lez 400 rtavkerjev aretiranih — epoma!, ds ima premajhno ječo. Nova ječo bo največja v Združenih državah. Dvojna alaval
Berlin, 88. avg. — OuaUv Htreeemaaa je danea rekel v razgovoru a angleškim poročevalcem:	m.
"Ako ae program moje vlade lajalovi, tedaj eem las sadnji buržoasni miniatrskl predsednik Nemčije. Cd ae to zgodi, je Evrops prej kot Nemčija, ki podleže boljševlsmu.V
plamenih imnonjav.Ali vae te b<k
de !e tehnlčncgs jomens, nI ds t>i še nstančneje pefiale z vpraša-njem priznanja, a kaj, priznanje je le eklehjoaa atvar pri naši administraciji aa priporočilo držav-nega tajnika Ilagheea.
Vest iz mehiške proetolioe, šel, da ja vlada Združenih držav Je tudi |ormalnr»vprisada;f'gNlM| vlado, js po mnenju visokih urad« nikov v državnem departmentu le prezgodnja. Bieer ne taje ti urad-(Daljo na 2. atrani.)
(federetod Press.)
(Nadaljevanj« e prve strani f
niki, da ja prisnanj« šs ekleaisn. stvar, ali zatrjajojo ps, ^TS formalnega prisnanja od naše vlade.
Do priznanja pride fcle ted*L ko priana ta vlada mshiškera^C elanika v Waahingtonu, £ 1 , formalna potrdi makiika vl«u a meriškega velepollanika v mehi ški praatoliei. Pote« jv tr*u formalne dostsvitvc in dajsnske-ga prejema note sa priznanje ia ursdnegs obveetlla o obojem.
»t. Louia. Ho. - Orgattraal « Ji^	S
vajo 25 eeatov mczdi»fs poviaaa	^^ orolnlškoai po-
na aro, kar pome*j tlš aa aaem	CT . u ^ ur dala. Zdaj imejo llJOta nro.
PH.lbe.dd	-Jg
jo pogajaaja. ^	vo pctiskal la ugotovil, da je
Odprta dslavaiea r Običaji sa	aa slnai oroftdkov. Sam
pogreša -	rioel Jo nošama dopMkn sago-
Chieego, DL — Tri veliko Stav- tovil, da ja U šaotalk V preiskavi bloške tvrdke so obrali« hrbet peotopol taka aspristronokor ta-kombinaciji odprto delavalaa la ko veotno ia tako tolno, da sasls-priznale izkljošeae nnijeko delav- i, da ss ta ajegov Un belcfl os nieo. Odbor Landieove plačilne vsem našem šaeoplejo kot pohva, lestvice ja vsled tega dabU velik la. Ko je omeajeni major ugoto-udarce, katerega aa preboli ialo- krivdo kaaaMajarjov, je vara-pa. Unije etavbinekik delavcev šal Tieola, kako aadoilcnje aakto-pričakujcjo, da ie dmga tvrdke u ga pretrpljena maka la krivice. atavMaaklh pogodbenikov prizna- y odgoforu Vlcola ae ja pokazala jo nnijeko delavnico.	sopet oakrai plemeaHoat elovaa-
' Slavka šofsrjov v Kam Tssfcs. ekc dole. Odgovoi« je:"Ne Želim, New Tork NT— 1500 lo- ^ bi bil kdo kaznovan, ampak la-
cker Cab kompaniji,, jszaetsvka ^ oroŽnikTI menoj 1" Malo. Šoferji zahtevajo 40 odstot- ™ "JLT^T,* kov prejeto vosnine; zdaj preje-
mojo 33 odstotkov, kar prinaša g» g* »»
nekaterim povprelao komaj $15 •^•r"* """"V*
do 117 tedensko.	is* iLk-T..!
katerimi je pošlo strelivo, so se ■Pflpodati. Tisk 1400 moš jc bilo s silo od Vlečenih na parnih. Na parmka ao je pa salelo klanje.
Vsi vodilni in aktivnejši Oporniki ao bili postreljeni in njih trupla
zmetane v
I-, Enaka revoltg vojakov je bila v Sevillu dne 24. avgusta.
prHliši*
ga Ja plačali tisti In-katerim sa bojujemo
ustreljen! Ničeeaf. Ustaviti ns morajo nalaga gibanja. Kaj je to, la pada os voditelj! Nola dala se bo nadaljovele la napredovalo vseeno, ki vi ste, kl ga boste sa-daljeveli."
: M»ogi, kl so ss gnetli pri vratih ter ailili venkaj, eo ofratali aa Koatarjov poziv tar poslušali nje-
lUl veselico ta k razvitju zastave
• katero privadi
Društvo "Bratje Ijnbeznf
št 340, S. N. P. A, Wyano, Pa.
da* X sapUtnbra 1028» na "Labor Day" t Unij-ald dvoriai na Wyano, Pn.
ktoj^lSS^^	U
•Javnosti v obilnem Itarflu. Program se pričo« izvajati in
ssrtsnia s^-ir^? ^^ita
ZoptUt to aa nSm drugI. Po končanih sporih se takoj prične pohod pe naselbini to sa Um sledi *ss ia mnofo rosne sabava. Q4l*eHh pa de pohosme ara avačer bode aa dnevnem redu raaprelsjs raanih stvari v korist aasUve.
Igrala bode tovrstna godbe In raoličnl odbor bode skrbel, da bo s vsem dobro ia t£ao postrefeno vb«m.
Vstopala* aa naoška ali sa par $1.00. 2aaske bas spremstva 25c.
. M«te in sabevajt« m s nami pri naši slamostt da« tretjega septembra, t L, aljudno vabi	ODBOB.
vlagajo v evoja podjetja.
"Kot sastopaflt Ijadstva v tej državi vam hotsm povedali, de morejo Mil to pravioe prignani in sajamlioi,"
rmjAfdSSuA.
(Nadaljevanja s prv* strani )
Saa Franeieso, CsL — Stavka kotlorjov v tem mesto Is trnja. Molje, Id eo bili v stavki lota 191». stavkokasi, so adaj etavkar-
muzucanu izvojevau ponosa.
New Tork, N. Y. - Godbeniki v nenrjrorlkih gledslllkik orkestrih eo Isvojeveli višje plolo. Na-vs pogodbo, kl stopi V veljovo sa Delavski prssaik dolola 166 ta-
London. 2S.{ fff. — Neville Chamberlain ja btt včeraj fa^o-vaa za finanfecge ministra, Wm. iojrnson-Hieks pa sa m|pilstis
Netrsrk, N. 'h — Zastopniki 1500 eeatnoielcznišklh asaialčsn cev, ki etavkajo le aedad todon v IftO m satih drlavs New Jersey, na-snaajsje, da bodo sprejeli ponudbo drušho M poravnanje Itrajka. Drulbo ji pri volji povttaH mesdo sa 90 odstotkov in doti Is neke tare druge ugodnosti.

Vsak Je svoje sreče kovaš.
Ljodie aavadno v oesreši tarnajo nad avoio oaeda, toda tko skujejo narok eveje aesreše, bodo nroaeiU, da aU asada in trt aki, kaker se d ja aaaai pravsročfll.
Nebene. djaga stvss n« doprin«^ k Veši aseši kaker «dv«aK
Sh^HSS*'u d*negin n,°žiu ^
"SPECIAL INTCREST ACCOUNT',
bode sigurne naloženi to Vam prtoašaH 4% ebraatt aa leto. Daaaraa oakaaSa v »Uro fcoeHss IsrriajaaM Mm, trm la
FRANK SAKSER SVATE BANK.
Ccrtlandt Strast	Naw Tork, N» T.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
EMIL KISS, BANKIR
1SS Sasond Avfc, N«w Vork Cttjr !
"V kabareta
SpiMl z«wh» A.	IlotlrMU«
EMIL KISS, BANKIR
133 SmomI A«., Ncw York City '
FtmllilMMi
Književna Matica S« N. P« J
VLAGA REDOVITO !
INVESTIRA RAZUMNO V
NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI SAN-KI V ZJEDINJENIH DRŽAVAH
s vso svals vname aa vlašngar atvo, igralao ln sanfejaarjc. \ I aaem amsim jeka Ipbam aa i skoku vaMeljo Ifadaj ajutraj js : vjela 1« molkih, ln II fcaah.
Vsa lenako M jih Js nalovila policija, ea ali pmotltstkc. oil po Ustnico sloglaanih hSL Osemln { devotdeeet msiklh je pravioe aa : lotile pri takšnih Hn»bab došlm
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 1,250,000 00
rakradne družbe e Jngoelavlja la tadetajsais listino (alfldavim) 1
NASELBIN.
f
jamo v slovenskih lietih temo i« lahka ugaiuti Vaak ima ,voje i^rike, ampak glavni sadr-ick, mislim dp je pri na« delavcih t» ker smo preveč utrujeni in imamo premalo prostega časi.
V tuksjinjem mestu dclsmo precej stalno, pleče pa so različne. Kakorino delo ima Človek, tako pa Maliili. Rojaki, ki prihajajo zadnje čass v Detroit .imajo težkoče dobiti primerno delo. Sicer ne mi-idim, da nI dobiti dela, ampak dobro delo e primerno plačo, je bolj težko dobiti, veaj od sečetka.
Kskor ste Še parkret čltall v slovenskih časopisih ,smo pričeli v Detroitu s skeijo evoje dv^rsne, katero v resnici potrebujemo ss naše društvo, sabsve in druge pri-. redbe. Pred kretkim, dne 5. av-| pusta amo imeli piknik zs Sloven-; zki narodni dom, ki je jeko dobro : uspel. Čisti dobiček je nemenjen zz pokritje stroškov, ki nsstanejo pri društvu Slovenski nerodni dom.
; Odbor (Slovenskega narodnega idoma je prišel do zaključke, da densrnih sredstev drugače ni mogoče dobiti u zgredbo kakor da *e prodajajo delnice. In tsko ims-ino delnice na prodaj. Lepo število delnie je že^rManih, ki so jih kuhati naši 81ovcboL Dobijo se pa tudi rojskl, ki vsej etveri nič ne sa-ppajo ir\ delajo vsakovrstne izgovore, čeravno vidijo popolno ga-. ranči jo.
Včasih pride kak agent ,kl prodaja delnice različnih industrijal-irih korporscij in tudi dobi dosti naiih rojakov, ki mu vse vsrjsme-y jo in kupijo delnice sa gotov denar ,čeravno v resnici nimajo niti p4jma, kaj so kupili. Mislijo si, da bodo naredili lep denar, ampak nšvadno je ravno nasprotno.
Zato bi tukaj pojaenil, da delni-ee & N. D. v Detroitu ao na trdni podlagi in ae ni bptl, da bo kdo i zuubil denar. Vaa tozadevna pojasnila lahko dobite pri odboru.
Za tekoče leto, mielim, da emo s pfiknlki končali. Prva zabava bo velika vinska trgatev v Hrvatskem domu na 1331 Kirby Ave., dnq 16. septembre, katero priredi slovenski socialistični klub št. 114. Ksltor vsako leto, tako priredi tudi letos nU socialistični klub vin-
■K FfMn	H rojaki
vselej dobro sabavajo. Vso postre-h žbo bo imel j oskrbi odbor.
Mbj(B mnenje je, de potrebuje-mo včasih kakega razvedrila, naj-aibo Že na društvenih ali privatnih zabavah. Tako se nekaj ur pozabavamo in pridemo v dotiko s svojimi Znanci fo prijatelji.
Aleo človek hodi samo v tovarno in domov, to izgleda ,da delaveo ni drpgoga kot golo orodje, bogateče nekatere, posameznike, ki pa samotnima vžitka. Resnica je, da »orapio hoditi na delo, ker od te-gs ss^o odvisni, h včasih pa mera Novele dobiti tudi malo razvedrila, ksr jn neobhodno potrebno za njegovo zdravje. — Rudolf Potooh-nik.
JsmHds Vallej, W. Va. — Me-soea avgusta leta 1921 so bili selo lepi dnevi Tskrst so unijski rudarji po teh krajih jsvedeli o Don < 'hsfinervem barbarstvu, ki ga uganja z linijskimi rudarji in njih organizatorji ,ako se kateri presne stopiti med še neorgsnizira-ne prcnu>garjo v okrsju Logsn.
Nekega dne v avgustu 1021 je Šel organizator is sedemnejetege distrikta, rudarske organizacije iz <'harlestona v Logsn, da bi tam organiziral neunijske rudarje. Toda bil je zsvrstno Umorjen. Več drugih organizatorjev je bilo vrženih v jedo ali pa eo bili drugače
"apadenL
To oreganjanje se je vršilo toliko česa, dokler organiziranim ru-dsrjcm in okoliških okrsjev ni po-Žls pot rp<tiljivost in so se odpre-vili ned I*>n Cheflnove pobejniks v loganaktj hribovje v sečetku me-••ao avgugta 1921. V mislih eo imeli samo to, da orgaaizirajo tam-k«jžnje premogarje. To pa je bilo 1 "danskim operatorjem znano in brž ao poklicali vse tem sposobne Jjuli. Hkqpaj eo ekliesli vsakovrstne pretepale, pokojnike in "lo legij« dosluleaik vojakov je •Is na reko operatorjem. U tabori so es v loganskih hribih s Mskovrstnfcn orožjem, strojnimi Puškami in risaaieemi. Organisi-rane rudsrje so takorekoč IzzvaU.
Ned Loffeaom je bilo tedaj vae *in»o, opqratorji in P* ee bursol dor ni ieti
akl rudarji proti svoji volji v bojno črto D$n Chefing. Od vseh okoliških krajev so šli rudarji proti okraju Loganu in ker je bilo predaleč, so se celo vozili s vlakom do Cabin Croska, kjer se je aa-bralo skupaj vse polno linijskih rudarjev, ki eo hoteli zraven.
Ia Cabin Creeke je ravno tisti čes priiel vositl presen ielesniški vlak s praznimi vozovi sa premog proti Marmetu, W. Va. Rudarji so ae hoteli voziti proti Loganu na teh vozovih, toda imeli eo amolo, kajti poleg stoječi deputij js hitro brsojsvil governorju v Charieeton, da se rudarji vosijo v šelezniNkih vozovih proti Loganu. Prišel je odgovor nazaj, da mora strojnik takoj ustaviti vlak in etati toliko čaea, da pojdejo vsi rudarji doli. Rudarji so torej šli s vlake in prazni vozovi zo vozili dalje. Tedaj je šerifov deputi rekel, da je v brzojavki od governorja ukazano, da se morajo rudarji vrniti, odkoder so prišli. Tudi prečital js brsojavko, toda rudarji se niso hoteli vrniti. Vojakov in par depu-tijev je bilo premslo, da bi vse aretirali ra&i orožja. Pa kdo se js tudi upal lotiti rudsrjev tisti čss.
Tako so si rudarji kppili vozne listke do Marmeta, W. Va. ia na vlak jih je šlo toliko, da je bilo vse sasedeno, sploh niso mogli vsi na vlak in nekateri so morali še čakati naalednjega vlaka, drugi pa šli peš proti Marmetu. Stoplvšl iz vlsda so rudarji v Marmetu še šli nekaj korakov 6b progi, potem j pa savili na deeno, koder je Mls najbližja pot do Logana. Tndi tam je bilo že vs polno unijskih d i, prišedših iz drugih premogsr-skih naselbin. Predno so nadaljevali pot, so straše prej došlih pre-mogsrjev pozneje došle preiskale, če ima kdo pri sebi žgsnje, ker žgsnje je bilo strogo prepovedsno jemati s seboj.	«
Zopet so nadaljevali pot ln hodili kakih pet ur in ae ustavili pri nekem zapuščenem rudiŠču v Lenz Creeku. Imeli zo tam 'počitek in večerjo. Nakupili ao si pogode in hrane na drugi dan. Tedaj je vladalo med rudarji neko isvanredno veselje in. vsako je očividno komaj čakal, da pridejo do cilja. Straše rudarjev so ponoči kurile ogenj, a drugi ao smrčali okoli ognja. Cu-ječl so slišali brenčanje motorja, ki je letal v zraku nad njimi, po-slan a loganske strani od opere-tnrjev, da poizveduje.	$
" Naslednjega dne eo mislili ru dsrji, da bodo nadaljevali pot, toda dobili so sporočilo, da bodo še ono noč prenočevali tam. Popoldne Istega dne jc bilo poročeno, da pride "mati Jones", orgs-nizatorica rudarjev in dobra govornica, kateri m imajo rudarji marsikje zahvaliti, da so organizirani. Pripeljala se je v avtomobilu iz Charlestona nekako ob petih popoldne in imele je govor, v katerem je povedala Hevilne kri viee, ki jih počenjajo Don Chafinovi po-bojnild rudarjem okraja Logana Apelirala je, da morajo rudarji organizirati zvoje brate v Loganu. Tudi ona je bila pripravljena iti t rudarji in je namignila, Če se ta čae ne poereči orgenisireti rudarjev v Loganu iti Mingu, da ie dolgo ne bo. mogoče. Govorile je dosti in rasjnarji so jI pritrjevali klici: "V Logsn, v Logsn gre mo, da jih organiziramo sedsjJ" Avtomobili so vozili hrsno iz Chariestons, W. Va. Med rudarji je vladal red in ako je hotel kdo cam oditi, je morel povedsti Me-vilko svojega lokale. Kmelu na t? nekako ob iestih svečer je priile neke brsojevke. Meti Jones je rekls, ds je od predsednika Zdru-ionih držav, ki nem neročs, nsj se vrnemo domov, drugeče da polije voještvo. Podpisan js bil Ilarding. Toda kmalu na to je držel govor drug govornik, ki je rekel, da je dotičnf brsojevke od premoger-sklh beronov is Logana, ne po od predsednike Združenih d ris v. Gospodje v Logsnu so imeli mehko in tako tudi Don Chafinovi pretepeči, pe so poslali brzojavk* de bi nekoliko pridrieli ruderje.
Istega večera je zopet prišlo dosti ljudi, prišle so bolniške strel-nice. zdravniki in eelo duhovsn Is Chariestons, razni trgovci, in vsi so koteli pomagati brezplačno. Pri-peljeli so neksj pušk, munielje In drugih reči ia le tisti večer eo
ruderji dobili ponovno neksj orožja
Koč. Nekako ob devetih odri-nejo rudarji nepraj Hodili so do trek s jot raj. Na raeki strsni so bi le strsis in skapina ljudi od rsznik Don Chafui I lokalov, a glavni pohod rudarjev gospodovali j je iel dalje Ko

šli farmarji ponujat
vodo eo dovolili, da saaejo jemeti rudarji is vodnjekov. V potoku je
bilo pjepovedaao jemati voda, ksr ai as bili na obeh straneh, a med
bali so se, da je etrovana, a umi-
vsli so ae ruderji v nji vseeno Imeli so prava diaciptiao ln ostanke jedil, škstlje in druge so morali snositi na kup in tL To je bilo vslsd toge, da bi es ne razširila kaka bolezen. ' v-
Pred večerom je prišel nal^, de morejo rudarji epa t i pod drevjem ln ne na planem. $ pride kak zrakoplov, da ne amejo streljati, kot ao streljali prve dni. Ponoči istega dne so morali ogenj pogasiti, ker beli eo se napada is sraks ali pa is loganskih strojnih pušk Drugi dan rano je kfošilo nad rudsrji par zrakoplovov. Nekateri so hoteli streljsti nanje, pa ker ao prejšnji dan dobili naroČilo, da ne streljati, eo obrnili puške e cevjo nsvsdol Ko so prejšnje dni stre-ljsli na srakoplovee, ni bilo nt kske nesreče, semo nek zrskoplo-vee je bil malo oprasnjen. Ko do iz zrakoplova videli mir med rudarji, so se spustili bolj nisko k zemlji. Ta čas so vesli slike pozicij rudarjev in še tistega popoldneva je bilo čitati v listih, koliko je rudarjev in kje taborijo, toda pravega števila rudarjev niti približno niso vedeli, ker mnogo ae jih je akrivalo pp gosdu in pod drevjem, med skalami ln na prostem.
Dan nato js bilo slišati par strs-lov in par črncev jo ubežalo v strshu, da bodo is sfskoplovov pričeli metati nad nje bombe. Proti večeru je sopet letal zrakoplov v zraku, a imel je amt-riško zastavo, katere prej ni bilo videti. V zrakoplovu se je voall governor la Charlestona.
Po listih js bilo sopet čitati, da gre vojaštvo nad rudarje, a. mnogo čitanja je bilo tudi, da rudarji ropajo po malih prodajalnieah ih drugje, da vae a ailo vzamejo, a vse skupej ao bile samo lainjive časnikarske raoe.
Priilo je poročilo ,da je bil pola voz m uničijo zadržan od vojakov
ako ljudi, marveč par ata čevljev predaleč io tudi previeoko. pokanje se je nsdeljevalo. Ranjen
rudarji le malo. Don Chafinovi ao začeli beisti in unijski eo jim vseli strojno polko ter drugo oro
ton.
Naslednjega dne ao bile vrste unijskih rudarjsv ie vee preko planote. Ta dan smo čitali v no viaah, da iaaajo rudarji tudi strojnice in ne vem, kaj Is vse. Seveda ao imeli unijski strojno puško, toda ls tisto, ki so jo vseli logsuskim.
Revno ko je sačelo najbolj ii-vajino prodiranje med rudarsko in drdgo linijo loganskih, je pri šlo poročilo, de vojeki prodirajo Od vfeh strani. Priilo js popolnoma oborošeno vojaštvo in sahte-valo od obeh nasprotnih strani o-rožje. Rudarji so ga res kmelu oddsli, s s logsnskimi pa je bil križ, ker nikakor niso hoteli oddati orožja. Voještvo je bilo ns ta nsčin skoraj prisiljeno rsbiti orožje nepram onim, kl ao ssmi vojažtvo sshtevsli, ker se nikekor nieo pustili rasoroiitl. Rudsrji so pomagali vojakom tadl I-skstl strojnice loganskih prets-psčev, katere so Imeli postavlja-ne vse nsokoli.-V logsnskih hribih so tndi našli raabit arekoplov, ki je,bil skoraj gotovo tiett, ki je dan prej metal bombe, napolnjeno s plinom, kl povsroča solse-nje. Make bomba pa je bile padla med ženske in. ni eksplodirala. Priče so izpovedale, da j« bila napolnjena a dinamitom in drob-el želess. Daljs je vojaštvo našlo eele zaloge streliva in pušk, dobro utrjene pbstojanke in razno vratno šaro, Ostslo je tam messc dni, kajti bilo ae je bati' kakega napada od loganske atranlv
Leta 1922 ao ae sačsla obravnave. Obtošeni ao bili G. F. Kee-ney, predaednik distrikta rudarske organizacije št, 17 v Charles-tonu, W. Va. Dognano js bilo, da je bil Keenej ssm proti temu pohodu. Čes štiristo premftgarjev je bije obtoženih resnih vrst sločl-nov. Podpredsednik 17, dlstrlkts
■ J.		i
jSisfiask« Narsba		
		| lokaen. IV. JasšJa 1S07 l a driaal lllta®4®.
GLAVNI0TAM.
Med rudarje ao priiU česnlkarakl v Charlestonu WUllam i eelo neka
* kdor nI Url delati teko, kot aa vili, ao dobUi hrano, kavo in kruh
rahtevelToni, je bil savratao na-! Dovoljene je bilo aekurit ogenj I>»den ali t^jen. Mnogo js bilojia kmalu se rudarji utrujeni ze-vrženih v jpčo. Tako so IU logan !speli okoU ognjev. Zjutrsj se prt-
Bllssard,
poročevalci in priila je eelo netil je bil obtožen umora v svesl i poročevalka v spremstvu rudaf tem pokodom v okraj Logan. Deških strel.	-fi . m*'. • Ue je bU obtožen tudi Fred Lo-Spet je dan potem priilo poro- gen, blagajnik 17. distrikta ru-čilo, da ae morajo rudarji vrnžir darake organizacije, čel, da ja on domov. Vlak pride is St Abonna* oborožil premogarje v letu 1921. proti Madiaonn ter bo peljal do Obravnave se nadaljujejo ,ie lets Whitcsv«Ua, W. Va. »cj o 1WI, katere pa, upajmo, da se b Nakde med rudarji je jokajo >do povoljno iztekle aa rodsrje, 1 proail, naj bi se vrnili domov in »koraj nič kriri. To js bil sa-res so nekateri-nbbgsli in kšfffr ******* upravičene jese, in jo moglo, s6 ili na vlek, neketerf vseh pobojsv so krivi ssme oni, kl pa poi. DrugI pa so ostali tudi tsm, w n» napeljevell a evojim ia-kejti trebelo bi veUko vlakov, Ak zivsjoJin^gmstopanjem. To se ps bi se mdgll vsi pdpeljetl. Ko ao od-	•^rstor^jg;Don Chatt-hajeli, so pustili rudarji io mnogi 1rr0«' — Parolavalee. živeža tamkajšnjim fšrmerjeta it) (Dslje as 0. strani.)
tudi precej' pOsod. Prišedštm v * < --
Whitesvillc so Ijndje prin
sproti cigsrst, tobaka in vaago*	w j** au ata
vrstnih, daril. 0111 so všaeti, da ST,! nlao rudarjev premikaatiU Don ^^ "" Chafinovi pobojniki. 11 ^ I Komsj ao bdi rudarji dan do ma, le eo sopet čuti o Don Chs-f i novih pretepač ih Jn njih bru-talnoetik., Streljali ao namreč v barako, kjer ao atikovali ISM ruderji. To pa Je rudarje podT žgalo ln nihče več jih ni mogsj ustaviti. Kdor je le imel risanico, pužko sli kako drugo Cjrožie, la iel z drugimi rudafjf. Tak je dfi velo proti logenskemu okraju.
Don Chafin je ime) rirno ta-krat najbolj utrjene postojsnke s strojnieemi in preprelene s b<v dečo Žico. Bil je torsj s vsem pripravljen, s orožjem ia ljudmL Skoro gotovo ie tifdi on dal svojim ljudem u^sz, naj streljejo ne mirne unijeke ljudi, ker s tem js namreč hotel izsveti poboje, z namenom, de bi priile Vnjaitvo. Na U način je mislil, da bo nsj-legije uničil organizacijo. Sicer pe se mu ni posrečilo.
Ko eo doepell tja uflljeki lj*V je, so se resdelUi v tri boine četo. Med vrstami Don Chafinovih ia rudarjev jo bila praeejlaja planota. Prvi so mislili, da bode rudarji kar na slepo drveli proti njim. a bal v tem eo aa polteno vreseii.	• r.
Padel je prvi strUl s logansks strani, neto js bilo sopet vaa mirno kot v grobu, ponoči pa je začelo pravo streljanje. Na log#n-ski strani so mislili, da bodo m-derji sečeli teko/ nadkekovatl in da bodo oni tedej lahko kosili al svojimi strojnieemi. Bilo pe je auio drugače. Vrste ruderjev ee se previdno premikale naprej v temi iu njik prednje straše so priile akoraj bresslilno do žičnih ovir v loganskem gričevju, katere ao si logsnski postavili ie pred enim tednom. Počili ae streli in per najea-je bi^ ne unijski stran*. Strojne puške s logenak* st rs olj so aečele slksti, t^ls ne v
Kot Izvrstno zdravilo za prabavo ln grenfieo — Jemljite 1
Severa'«
Balzol
(ml saaa kal ItvUsadU BsIms) Priporočen aa
s«. __
ivgema, aa«
Ceos gO la M eentev.
v m< a	iit
r ti> *.	k)
ISČIM
do*36
Slovenko v starosti od 2S let ia splošna domača hišna dela. Seet ljudi v družini. Plača po dogovoru. . Pridite osgbno eli pilite na nealov, Frank Mikčil, Bos 376, Albpiipps, Pe.	„ (Adv.)
VAZKAKILO
Rojakom v drževl Illinois ns znenjem, da jih oblilem v krat kem v svrko merile sa molke obleke, kekor tudi dešaik plešlev. Unljeko delo, zmerne cene, točna paetreibe se pnporolam ze nar« ČHs. John Ifodiez. Auburn, IU.
(Adv.)
KISA va prodaj.
Prode se dvonadstropne bile la garale pa smerni ecnl. Oglaattf ee pri Ipetnika na 4001 We«t list unij- Street, Ckieego, lik	t Adv
Im ara.
•ee aa lawndalk ave.. chicago. illinom.
Isvršovalni odbor t UPPSAVNI OOSKKi
Aadraw VUAah, R. P. D. T, kUlU«^ T.rk, Ujaik UUUS*«. V«fr4«k, MM vU»iU J*i« 7„.r».lk.
ronOTNt ODSZKi
iirJiZitJr

noLNiiai oosaai oaaaoN/a okrom. Um Nbvek,	aaav^a a«. u««ai. a«.
VSNODMO OUtOtJSi ZAPADNO OUtOgJKi
Mae«, a«M. Ps. Ava.. CUvalaaA O. Issia aa ~
'fc^MNI.
Nndaorni odbori


w. aem
Ava., CtevsUod, O« VlUUafsiit^'neol* sJI^uJITiS
Zdruftitvoni odbori Fvaok AH aia« So. Ceavfaed Av^, CkUa«
j*4k« aaaa w. aeik	m.
| JasTokah, 0404 Ovtoo C»., Ctavelaod, «Ua. VRHOVNI ZDRAVNIK. Pt. P. J.Kara, aaaa gl.CUlr Av.,CtaaaUod,a ii KimihsIisii s gl. silsmllA kl delajo v glai
Fvedseanuta« ITN. P • J«, aaarSe sT	lili'
vas zaozvk solniiks pooroaa as MAiLOva. aaiuiika mf alltva a. nTp. K aaST^N aa. Uvadala Ava^ CMeaga, IN.
j^lgJ^Ift« tČFJtetet*
Vee arHaika gtodesssle—aja v gl. Isvvlevalasm iftus ae aej palUJaJa fnmAAs sapeisiis edbeea, ilger aaelov Je agaraJ.
4W We Hajf Vsi daplal ta
ti
se HI aailliaia as
IN.
Ava^

lo _ Tiasiata -

NAZKAMILO DI UHUi
Z žalostnim sreem nasnanjam pretulno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja moji ljub-Ij. ni soprogi ln matsrl
MARUIIOLAVL1
' (rajona Mejnik.) ^
Bila je v bolnišnici v Sellda, Colo., na operaciji sa golšo dne 10. svgusta ln tri dni posnrjc dna 13, svgusta, 1928, je sa vedno sssps-la. Usoda js sebtevala nj«no Irtev v starosti 44 let. Pbkojniea je bila rojena v Žireh, na Kranjskem. Pogreb aa je vriU dna 17. avguaUr 1.1 po nivllnem obreda na pok^-I pašiKo tm Homrmtt, <Me. Tukaj zapušča mene Kalnjbčegk sbprogs ln šesf le nedorsslih otrok, dva brata in dve seatrl. V starem kraju pa dva brsts, eno seetro lu motor. Pokojnica ja bila Članica pri anglelkem društvu, katerega članstvo jI js položilo kraanl venec In jo spremilo k ssdnjem po čitku. Iskreno se sahvallm vsem znancem in prijateljem sa darovane venee in aveše lopko evetijio položene okoli krsts ,kl so klnčalt mrtvsžki oder moje pokojna soproge ,ter vsem ,kl so jo obiskali ln se vdeležill pogreba. Se posebno ss aahvalim členom ln Članleam druitva it, 298, S, N. P J. In društva 52, S. S. P. Z„ ki so se potnoštevilno vdeležill pogreba In skupno položili krssni vence ns gomilo mojo pokojne soprogs ln asatere ,t«r pomagali akrbeti večstransko, ds se je Izvršil sprsvod na mlrodvor. Tebi draga aoprogs pasti pa lellmo, počivaj mirno Ishks bodi tebi amerilke grude. 2slujoči ost si i: John Mrsvle, llenrjr, I/ouis, Krnest In sinovi. Zofija In NsUl, hčere. Vsi na Somerset, Celo.
1
da. m
arfprog,
Vletor,
POTRBBUJBM KOVA0A
sa delo v kavečnlei sa kovati konje In popravljanje gosdarskege orodji. Deset urno delo, plsša je od 66 do 7fa na nro, ako js dolier Kvai. Pridite ali pišite na naslovi John Debeve, (f,'smp M.) Bejni«, W. Va.	(A4v.) '
V VAJSM SS ODPA
trgovine a groeerijo, poleg U itiri sobe sa stsnovsnje. V veUJd slo-venski neeelblni v M*edo«f*nds, Ps. Ze pojesnlls pilite ne naslov: John Stare, lloz H&, M«edow rUnda^Pa.	(Adv.)
za kuhanje piva doma
tTteTd^fepHi sfc&ffiifcjjtf C
ae)M. OakHt Ja Udi zbirka aedev, elekleaU la rasaH leaeev, Itd. k Ml eem deetevJe* Meočtte pe pa M, talno v ras Me.
Oraeerilsai, atedMerJcm la v pra> d.;.!,.. ---------- .1.-. {""^Pi
aa*t grl »el/th aseečtllfc. pmite ps
kifoemsetje aei
frank oglar,
#401 lapeHa* A»aaaa, ClaaaiaoA O.
KAD IX ISVBDBL,
kje se nahaja Jakob Videč, kl ja bil pred štirimi leti na 6815—94tk Avenue, Hsattle, Waahington, Cenjene rojake proalm, lo kdo ve aa njegov naslov, da ml to naiuaui In ako bo sam Slini, naj ae prijavi meni. Porolatl mu Imam nekaj selo važnega. MoJ naslov je: Mike Klobučar, 320—Srd Strmet, La Selle, IU.	(Adv.)
ŽENSKA OHRANJENA' PRED OPERACIJO
■MM	moii«
Ali oesaeravste dsMtl rojake v
ASBpg ^
beUles priile v to deiala.
- ivanpajk,
vteron 24 Mala St,
. r dfcTal
PRO
ustnica
HEEOiEEE
Umsi**'ZedtajeseM
ur?
ta

p^u. ^r	7jcdU cenc T** M boUeB
POBOJNIŠTVO JE TREBA ODPRAVITI.
si odgovarjajo,
Sfbcie blagoelova človeški družbi.
Skrb vladarjev, ds delavci ne bi lenarili, je ie tako sUrn vladarji eaau. > Prvi deUvnik sa
jo bil od "od solaea do to ae pravi: od soro d«
. nomskih
' ■ m llill. <
■ proetega časa, da jo jedel in-spal. Več ni smel počivati, kar jo bil v nevarnosti, da "pade ▼ lenobo".
Ob česa fevdalizma ni bilo nič bolje. 6e celo ameriški puritan-aki očetje ao aezidaH dclavniec otroke s namenom, da ne bodo o-troei "sramotno zapravljali na ulicah in e^vediU v lenobi" Prvi delavnik v modernem indu-
staro motivacijo, "da ne bodo delavci lenobe paall" Ko ao aC a-morilki deUv^i r prvi polovici 19. stoletja boriH sa dvanajet-urni delavnik, so naleteli na isto staro pesem: "Kaj boste pa počeli drugih dvanajst urt" Danea, ke ae bojujejo sg osemnrnik v jeklarski induetriji, morajo zopet pobijati ravno tisto vprašanj«- Kakor ds ni delavce ustvsrjen za nobeno drugo stvar kot ca delo! Kakor da nima delavec amiela za šolo in sa vae tiste lepote in kulturne pridobitve, ki blsJBjo duha in bistrijo um t
8teinmetz, ki je socialist, je dobro vedel, kaj jc govoril, ko jc dopovedal kiriurnik v tisti dobi, ko bo elektrika opravljala vaa mehanična, težka !n umazana dela, ko stroj, kolektivni lest družbe, nadomesti človdko mišice in kite. Stiriurnik ne pride prej ka* or v socialistični družbi ; ne pri-* de prej, dokler ne bo kapitalizem le počival poleg svojih prednikov: sulnostl in tlsčanstva. To bo takrat, ko bo delo veselje, sabava in sreča, ne pa ve^f muka, jsrem
Najeto poboj ni&vo je pristna ameriška prikazen, in pametni in dostojni ljudje zahtevajo, da se odpravi.
Kaj je najeto pobojništvo in kako je pričelo?
Ako pogledamo v Vodovfa^ari^delav*v*	m ^ „ g ^
tedaj se prepričamo, ds ao podjetniki pričeli najemati
oborožene pobojnike ob času delavskih stavk. Ti najeti pobojniki ao imeli nalogo s strahočfni in terorjem ugnati stavkujoče delavce, da se vrnejo ns delo. Pretepali ao sUvkarje, streljali nanje in ufaajattJttgo gtrafcočine, da oplašijo delavce. Stavkujoči delavci, oifanisiraiii v sta-rokopitnih unijah, so bili apočetkfc oplašeni. Kmalu ao pa starokopitne unije pričele vračati šilo sa ognjilo.
Najeti pobojniitvo pa ni ostalo omejeno le na izvrševanje strahočinov ob času stavk, ampak je svoj delokrog razširilo ravnotako, kot se širi kuga. Najetih pobojnikov so se poslužili podjetniki v konkurenčnem boju, gotovi belopolta! krogi napram zamorcem in nazadnje se je ugnez-dijo tudi v starokopftsfh delavskih unijah, v velikih mestih in velikih industrijskih središčih. Pa tudi pri starih | političnih strankah igra ulogo.
Ako je na primer nastala v uniji opozicija proti odbornikom, se ni stvsr poravnala na shodih z debatami, ampak nastopili so pobojniki s samokreal, ki se niso plašili ~ spraviti s samokresom voditelje opozicije s pota. Ubitih kl in ustreljenih je bilo že precej čedno število delavskih voditeljev, toda krivci so bili redkokdaj prijeti in kaznovani, kajti pobojniki so uživali in še uživajo veliko politično zaščito, ker služijo tudi profesijonalnfcn polltičarjem, ako jih plačajo, da nastopijo v njih interesu. Kadar je prišlo do najetih pobojev v delavskih organizacijah, ao veliki dnevniki vedno pokažali: "Poglejte, taki ao delavci." Le izjemoma ao kritizirali pobojništvo v splošnem in zahtevali, da je dolžnost državnih, lokalnih in zveznih oblasti, da se ta pega odpravi.
Tak poizkušen poboj se je te dni izvršil pri delavski organizaciji, ki atrogo drži od sebe pobojnike in o kateri se lahko reče, da je delavska organizacija, ki res zastopa koristi svojih članov in čuva, da se ne zaje vanjo korupcija kot v starokopitnih delavskih unijah, katere so najmanj še za sto Ist sa duhom časa. Za to ljudje vprašujejo, kdo je najel pobojnike in a kakšnim namenom?
Pobojniški napad je bil izvršen na WiUiam Z. Foaterja, člana Izobraževalne lige delavskih strokovnih organizacij, ko je stal na odru in govoril pred tri tisoč poslušalci v Avditoriju na Aahlandovem bulevardu. Dogodek se je odigral takole: Organizacija krojaških delavcev je izključila aedem članov, ker so agitirali, da vse podružnice krojaške organizacije v Chicagu združijo v eno podružnico. Ta shod je bil sklican na zahtevo sedem izključenih članov. Povabili so Fosterj*, da govori na shodu. Fo-ster je vabilo sprejel. Se preden je Foster pričel govoriti, so skušali pobojniki, razstreseni v dvorani z bedastimi medklici preprečiti ahod. Te pobojniške nagajlvce in ka-lilce miru ao reditelji ahoda prijeli in poetavili pod kap, ker niso hoteli odnehati z razgrajanjem. Predložena je bila rezoluclja, da se izključeni člani zopet sprejmejo v organizacijo. Resolucija je zahtevala, da mednarodni predsednik in mednarodni podpredaenik Sigmund in Meyer Perlatein prideta pred porotni odbor in dokažeta, da ao izključeni člani krivi. Naatopil je Foeter in pričel v prilog resoluciji. Bil je sredi govora, ko ao ae naenkrat odprla vrata in sta v dvorano skočila dva pobojnika, oborožena s samokreai. Oddala sta nekaj strelov na Foeter ia. ki so sgreftUl cilj, nakar sta pobegnila skozi izhod, ki služi v slučaju požara. V dvorani je nastala silna panika, shod je bil razbit
Kdo je najti pobojnika? 1 T§ je zdaj vprašanje in ljudstvo sahteva, da ae reši.
Pobojnlško dejanje mora obeojati vsak pameten človek, pa naj aa strinja ali ne strinja s idejami Focterja Kajti če bodo pobojniki lahko vršili taka dejanja nekaznovano, ne bo noben tlovek v Chicagu več varen svojega življenja pri belem dnevu. <tfssto Chicago ima dobro organizirano policija Mestni očetje in policijski nsčelnik so ponosni nanjo. Zdaj ima policijaki načelnik priliko, da razvodja to vprašanje in tako dokaže, da je polieija res tukaj zaradi javne varnosti.
Delavd sami ssoraja zahtevati, da ee ta dogodek dožene in izalodijo krivci, ako nočejo delavske strokovne jega ugleda.	I
pa. ako cene podajo
Splošno ae opala okoliščina, da je smer mezd taka ,da rase jo ie nsdalje potem ,ko so cene prene hale rasti, in na drugi strani .da padajo ie nadalje, potgm ko eo cene prenehale padati.
Težko je prerokovati? kako do\-go bo ie nadaljevalo gori opisano kretaaje mezd, in dali se aploino povrnejo predvojni standardi ree-ničnih mezd in rszmernih nagrad sa razne vrste ročnih in poklicnih delsvofv.
socialni demokraciji, v kateri kdo opravlja tisto delo, katero ga najbolj veseli In katerega je smo-> žen po svojih sposobnostih.
Menjave poklicev — nekaj ur v tovarni, nekaj nr v laboratoriju, nekaj ur r knjižnici ^i pisarni, nekaj ur na igrifŠu it J. —ie mogoča le ▼ družbi. v kateri ni Teč privetnega dobička. In v taki družbi zdrav delavec ne bo lenaril _
nih državah.
l^a do
New York. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. a.) — Pod tem ne-slovom js nedavno Mednarodni delavski ursd v ženevi priobčil izid rssiskovanj o razmerju med kupno vrednostjo'mssd začetkom vojne in danea. Mednarodni delavski urad je bil oenovan kot odsek lige narodov. Svrha tega raziskovanja je bila pred vsem ta, da se vgotovi gibanje mezd v rasnih državah slasti v poslednjih mcaccih. nsdsljft ds se vzporedi te apre m tm bo v mezdah s povprečnimi censmi življenzklh potrebščin ia tsko vgotovl resnična vrednost delsvakih mezd. Razun tega, računajo na podlagi predvojnih ras* mer, ee je prišlo do isračunanja
k
___. f«f -J . I Imdl
nu id Ontja od vrednosti
m! vojno. V teh državi vrednost v »ploanih eko-poecbno pa finančne stasadje a stalno padajočo vrednostjo denarja, ne posledica okolneeti, da bi delodajalci svojevoljno zniflevali mesde.
Resnična vrednost mezd pada tekom dobe rastoče draginjo In re Ste, ake draginja pada. To pome nje da mine nekoliko čoaa prodno ae mesde prilagodijo spremenje-nim cenam življenakih potrebščin; m ril tem čaaom je delavec na slab-
lujU T Mdajih deTrtih letih M J. ei j«	;	IT. ZT
mmnnmn imr.rn.niln V f*m Xmm, <U Am »;„: — ..u > « . .	O,
lota 1914. je pisal roji "CSevelandski .
Lojne Pire v
sne Iz slovenskega delavstva asiljono dolarjev na loto. Zanimive bi bile n. Tako visoke najbrž niso več
.B_.vdi*.
kogatiaov? JU j
II sli
r je aedvo&uio ■da mu ni tre-
Bdelo, a kate. bi ai umaul mehke roke in p,,, mamkurane nohte. Pr®H "umazanimi" inosemakimi deU?.
kvaril
Proglas
jugoslovanskih pevskih ruštev v
Slavno društvo in brst js peveit
i »o dolgem odmoru in brezdelju nastopila je v vrstah naših pevskih društev zdrsva reakcija. Naše vrste eo ee bile razrahljale in neka mlačiiost ia etraakarstvo se je bilo lotilo nsiih članov. Ts pojsv je bil i ene strani naravna posledica povojne sktivnosti,
druge strani proizvod politič-nega delovanja nekaterih ekupin izmed nas. Del nslegs drugače zavednega Članstva ae je dal vezti v neke take akcije, ki ne spadajo v delokrog pevskih društev, in hoteli eo prenašati to poli tično obiležje tudi na avoje pev ako društvo. V te homatije eO jih privedle nekatere osebe, ki dru-gače nimajo interesa ss naša pe-
Se. -j
K t Nihče ne kraU slobode politič. euW. To pa je mogoče la v» mega miiljenja poedinemu našemu članu, ali taka mišljenja no aBsmjo se umsiavati niti; stavi* o« virs v naše delovanje. Svrka naših pevskih drultcv nI ničessr drugegs, nego proeveU in lepa ussetnost — pesem, ki mi jo želi mo rszvijsti na narodnem temelju. Kdor ee s tem ne strinja, svobodno mu, da ee priključi gr* Rim, njegovi ideologiji bližjim društvom, aH naj ne vsUujc svojih političnih nazorov t naša pevfjKa društva, ker so naša društva nacionalno-kulturna, ne pa
poliUčniv* ■	■
f Naša narodna saveet, slovenska, srbska in hrvstsks, bUa je glavna gonilna sila ss ustsnovitev nsših družtev" in poirtvovalnost članov, ki jih je vzdrževala. Ta i« sta uvest je nss vodila pri usta-novljenju Zveze jugoelovenskih pevskih društev, kstere glavna evrha je, da s združenimi močmi naiih sborov doprinala svoj oboi širjenju naše pesni, navduševo-nju članov ss to lepo umetnort. doprinananju naši porodni glasbi, kar vse skupsj predstavlja hvalevredno podjetje.	' • Mi smo to evojo nslogo vsak pesebej izvajali v svojih kolonijah po svojih najboljših silah. Začeli ps smo jo izvsjsti tudi nsei-jenalno, in v to s vrbo smo se sdrulili v Zveoo, ki se je prisade vala Uvajati svojo nslogo. V tem delovanju oo nas ovirsli in motili ljudje isven nsših vrst, ki
mnogo irprf menilo. V tem čaau je namreč prišla "ProeveU", ki je po lastni izjavi Kazimira Zakraj šeka naredila veliko "škodo" nje-govemu buaineasu. "ProeveU" je prava toča u Kazimire in podobne sajedalcc.
Mr. Pire, ki jc danes "persons grata" na Kazimirovem dvoru — nekoč jc bH peklenščkov aluga — nam ne bo poetregel z najnovejšo ststlstiko, ker je uj u nekatere
naeelbine preveč klavrna, e s s
Zakaj imamo sodišča f Poleg glavnega opravila — ščitenja veUkih roparjev igrajo aodniki včasih tudi vsudevUle. Ilustracija:
Mrs. Celi« Wainous je dala aretirati evojega soproga. Ko je prišla pred sodišče, jo je sodnik Eller vprašal, kaj je mol zakrivil Ali jo je pretepel t O ncl Mol je ni ie leto <Jni poljubil! — Sodnik je bil ogorčen. Žena ima pravico imenovati kazen sa to strelno slo-činstvo. 8 čim aa naj soprog kaznuje f Žena zahteva, da jo mora poljubiti takoj vpričo aodnika. Mol ae je podel, kazen jc bila is-vrlcna in zakoneka dvojica je zapustila sodišče.
Jako lepo! Kaj pa Če bi eoprog dal upreti leno, ker noei čevlje a previsokimi peUmi sli četrt funts rdeče bsrvc na ustnicah! Ali u bi šena podala T
s e s Polkovnik Archer jc odkril zdravili zoper štrajke in revolucije. Delavci in kmetje ae morajo vsak dan okopati, umiti zjutraj in zvečer in — kar je glavno — obriti ai morajo brke in brade, če jih nosijo ,pa bodo gridni, pokorni in pohlevni kakor božji voleki.
Archer pravi, da jc umazanoat makih kmetov in delavcev povzročila revolucijo v Buaiji, stari Rim jc padel radi nesnage, ki so jo navlekli barbari e severa v IU-lijo in nepokoj v Ameriki isvira is umazanih inozemakih delavcev,
raamerja današnjih mezd z mezda ^	. '
mi v V 1914. Z drugimi beudaml!110 J trtt1diU	*** P*
hotel se je dogoeU, koliko so se M* * V09?*1' denarne mezde prllsgodlle večji	d* » šrnno • P^vo-
diRiruiji •	I jeaimi močmi lotili dela, da na-
Podatkl ae naneleje ne Velikoh10^^0'^ ftt0	,t Britanijo, Franeoeko, J J®" BT iS 3yedako, Norvelko, Danako, Niso- Jt!?
zemako, Italijo, Nemičjo, Avstrijo, V*?	Rnan-
Bolgarsko, Zdruiene drfavc, JC #S?	J * ^ nado, Julno Ameriko in Indijo. ^f^T^Z' ^ Olivni splošni «iW5učki eo elo- TJ^L^T
asafs« ^fipar
rih je vrednoet mesd večja kot
da živi r taki družbi, katera ff noče povedati, da ima^ umazan jezik in kouuU molganr, kadar kleti take aeumnoeti
• e •
Francija jc odprta povedaU, da
bo plačala svoj došg Amehlu u-kut4 kadar dobi od Namieje toliko sUta, kolikor gani na vum svetu. To bo aa aodni dan - oa-roma nikoli, ker aodni dan je i,
bii ZZ' w ■
AAcrika naj se obriše, in če ima šc kaj' <|>larjev preveč, ja tam Poljaka, li drli torbo bret dna
Vzlic temo je Francija prisaa. na- Vive Ia Prancc!
s o a Stara ciza "publika" ja »pet predmet krokodilovih solz. Rudarji v antrseitnih rovih groze a stavko in kapitalieti jokajo nad "pub-liko'» Ameriška publika je moderni Job ng kupu gnoja, ki sedi ia kaže rane lo takrat, kadar bliia večji štrejk.	^
Kdo pa jc "publika"? Searek me! Kje je kaka -fmMika",ne eeetoji is delavcev, niti iz kapita. listov in njikovih odrastkov T T • e •
Vw sodne prepovedi, ki ao if. dene proti delsvccm, začenjajo « besedami; "V imenu ljudztva države" (aledi ima države, v kateri je prepoved izdana).
V imena ljudstva! Kaj iisa ljudstvo opraviti pri tem T Nič in — dosti. Dokler ljudstvo (večfo* voiilccv) frpi tak aiatem, je rfto-relno odgovorno u htm pari je e-blaatnikor.
• e s
Nemčija ae jo odeU s buržoamo diktaturo in stopila v kolo Italije, Ogrska, Bolgarije in Orike. kjer ao kapitalisti očitno uvigli parlamentarno formo vlade s ts-kozvsno demokracijo vred alt pa nsprsvili is nje največjo ftrso. Potom pa ie kale jo na Busijo!
s e e ; I 01 odborniki najstarejše jc£oo-te eo imeli na konvenciji posebna ki po njegovi trditvi eovrežjjo znamenja kladiva, križa, peress, vodo.	ključev it«fl., da m niao izgulnli v
Zdaj vemo! WaabingtOn je bU velik bradač, uto jc vodil revolu-ciip proti angleškemu kralju! Lincoln je ree imel brado, uto je bila civilna vojna. KnkiuMai, ki se plszijo ponoči okrog z revolverji in biči v rokah, ao se umili takrat, ko eo bili rojeni in drugič jih umije pogrebnih, čo ne ntpnejo v
ogromni masi delegatov. ' rednika ao poubOi, niso mu, dali znaka škarij — znamenje, 4a u-rednik pri njih nič ne šteje.
(Kazimir je angeetiral, da U gl. odborniki imeli znak korita, sli kakor v vseh slučajih, je tudi to-pot Šla njegova sugestijs v koš.)
K. T*B.

pred vojno( države, v katerih ja vrednoet asoad daaes enaka osii pred vojno in tretjič države, v katerih jo vrednoet mesd nižja kot prod vojna.
Neutralci v svetovni vojni m
nadaljujemo naša društva trpijo po-manjkanje na pripravnih nevik ■bornih pesmi, slasti hrvaških. To pomanjksnje se jsko čuti tudi pri provineijalnih sborik v stsrem kraju. V tem pogledu mo-rsmo ml mnogo storiU, i nto tsko, da se zagotovimo mnogo novih
iplolno nahajajo v prvi grupi .bomik skladb, ds jik iidamo In
Pobojništvo ae mora odpraviti. **** ziirtz Jff Uko	« Bitma! naše «bc odgovarjali .« te
;ovne organizacije isgubiU svt, tjfrSi JiT^r^JI	^i^« ^Zt! T * ^ %
^ lili« rtkljočujejo V ritke BrH-i^
svojemu konstruktivnemu delu. Neravno, to vm je mogoče dosegi le potom skupne akcije naiih sborov v Ameriki %
Za veeko delo je treba Žive in delu primerne organiueije. Mi v tej zemlji smo so mogU naučiti, da js U vsako akcijo potrebna dovriena organizacija. Vu veličina in jakost Združenih držav obstoja v sposobnosti njenih sinov,, da so snali svoje delo organizirati. Tukaj se vse ustvarja na veliko, in Uko moramo tudi mi kreniti v tej smeri, ako želimo doseči svrho, ki smo si jo postavili. Vsled velikih geogrefskih daljav je potrebno, ds se organiziramo ne le nscionslno, marveč tddi okrožno — v dietrikte; a o-okrožne organizacije v Zvezo. Olavni odbor Zveu bo kmalu predložil druitvom načrt v tem zmizlu, pa bi bilo icleti, da se v tejj smeri učne takoj delovati in da na bodočem občnem zboru (ki se ne more vršiti pred bodočim letom) pridemo as dsn s praktičnimi predlogi, ki jih bomo črpali iz izkustvs.
|Z odstopom dosedsnjenega glavnega Ujnika, g. J. Dupins. je predeedništvo v zmizlu prsvil s po polnilo to važno muto s energičnim in zavednim nsšim članom, bratom Ivanom Varogs, 512« Natrooa AUejr, Pittsburgh. Pe., členom društva "Prešeren", ki jc sprejel to službo. Ker bo delo veliko in nsporno, uto jc pred-sedništvo smatralo potrebno, da ae tajniku prideli pomočnik, in to nalogo je prevsel naš vrii brat pevce Anton Paur. 2051 Vcrooi-ca Street, N. 8. Pittsburgh, Pa„ čUn "Javora"; Ona dva boeta kmalu stopila v dopisovanje e poodiaimi Sbori. Olavni odbor n-ps. ds b<Klo odgovorni ČinKelji sborov svestno in brez zamade dopiae, kajti od u«p*h naše akei-
poroeilu glavnega
blagajnika Zveze. braU Ivana Klarica is Youagstosrns, se v ns-ši blagajni nahaja še vsota, S21«. Mnoga naša društva dolgujejo Zvezi na članarini in bi bplo še-leti, da te račune čim prej 'uredijo na način, ki jim je najlulj v° godu. Oisvni tajnik bo igopil v dotiko z društvi in se pri*coeval urediti to stver v obče zisdovolj-stvo.	»
Naprošajo se tehnični odbori poedinih društev in njihovi pev©-vodje, da .s predložijo glevacma pevovodji, bratu Ign. Bnde-tu, 82 Cortland Street, Ne* Yerk City, svoje predloge u sknpei koncert tako, da bodi U r*Š skupni nastop res veren izusz jeko-sti in važnosti tega prcpvetnefa podjetja.	».
Pozivam vu društva* ki spadajo k Zvezi, da m z navdaše- , njem in s pogumom to\pet mm-mejo u svojo skupno organizacijo, in apeliram na vse one nais narodne nbore, ki sc še, ne nshn jsjo v naši sredi, de .pristopijo in ojsčijo nsšs vrste, is čeurbo izvirala Is skupna k<|riat. Pozdravljam vse u ved ne noše pevce in delsvee na tem r*>li"* kl'" M jim prisrčno 'Na svidenje!
V New Torku, 10. *vg. 19». IvanMladlneo, predeminik Svete .msroHlovsnskih pevskflL dra*sr. v Ameriki._
Književne ve«ti.
Dr. Jaaea Iv. Krekavi iAraai spisi. Prvi svssek. 3«eds (186&—-1S92>. V LjuUjeni 19«-Založilo društvo Dr. Jane« Krek. • {g
Knjiga, ki ima 1*6 strsni, eb-e gs Krekov »vljenjepks in zbirko njegovih pečmi, črtic ti isetpk*v is drugih spisov ki jT! spiesl še
kot dijak. Omdlvo je mredil Iven
Dolence. Knjige se aareče Pr) Novi ulolbi v Ljubljeni. greimi trg 1», In stana brošira'" 40 dinarjev brez pošti|4se.
A /
in _
m. - Ni ***
KTift vašui nošenji " r0 *lo*aske orodne pod-jednote. VpraŠaajl ata u-
,ritev svojega Ustnega za-
HTu ustanovitev evOje Ust / »
i tkkiriif. % ;RkH
L, vpralaaji «U važal. Sio-, »»roda« podporna jedno-- danes ie precej jjesto, ki na pr. šteje reč ko tisoč odreelik ljudi, je ie veliko. In taka mestna ob-\ku ima pametne občinske Jee, gotovo skrbi sa »roje se os stsra leta. ki ne me. ve« delati, ali pa sirote, kl ni->t a riše v. Slovenska narodna »ros jednoU je sieer podob-"£ki veBki mestni občini, ka-f ji je podobna vsaka druga or-izaeljs. pa naj nosi kakeršno-ime. Ampak podobna ji je sa-»lede velikosti« ns pa glede jdoV. Kajti Slovenska nsrod-podporns jednota še nima po-bnih ustanov, s katerimi bi ikr-J is sirote bres sUrišev in ivo-[Ttare obnemogle člane, ki se ne
ejo več preživljati z delom. 'Nekateri vprašujejo, kdo pojde u vet išče t Na to odgovarjam, i vsakdo, ki ga bo potreben Ho-.. tudi jsz ali kateri dragi mo-oljih prijateljev, ki danes mD-ie ne sanja o tem, da mu kdaj služilo zavetišče, ker i-mogoče nekaj denarja, ali pa rs&le sinove in hčere, kakor jih
jtZ. •
Stari ljudje postanejo aitnl To pribita resnica, ki jo ne moro ■ utajiti. In zato je malokdaj razum, ako morajo sUri lju-| živeti pri mladih svojcih, U na svet a dragimi očmi, pa stari ljudje. Rea se ljudjo radi ločijo od svojcev, ali ka-ir nastanejo.prepiri med starima mladimi v družini, so^Uri rli, da lahko fes odidejo, kjer ne bo uihče HBtal, da ašiva-miloieino.
Zavetišče, ki ga namerava naU-■ti 81ovenska narodna podpor j dnota, ne bo sa nikogar po-valns nspravs, ako jaz atvar vilno .razumem.
Zavetišče smatram jas v prvi i zs zavarovanje proti delo-oni osti na sUra leta. Kak«r član zavaruje za bolniško pod-poamrtnino, odškodnino, tako naj bo zaverovan pro-delonegnolnoetl na atara leta.
član na potegne nik-eenU bolniške podpore, ako-o je mogoče deset ali le vol /a\arovan zanjo pri jednoti, ra prehiti hitra amrt. Do dar \k nisem slišal nobenega Čla-|ds se je jedi, ker je še pre-j let pri jednoti, pa ni potegnil centa bolniške podpore. Kajti ni potegnil centa bolniške pod-j« to znamenje, 4a je vodno rsv. Noben človek pa ni Uko ijnmete* da bi se jezil za 4o, |ni bil bolan, da bi potegnil par Tjev bolniške podpore. Vaa-pn je ljubše zdravje, kot pa ar dolarjev bolniške podpore. |Tako je Udi z zavetiščem. Ako •odo moje gmotne razmere na sta-
*	leta tsko ugodno ali če se bom •ko dobro počutil med svojiad »roci, ds mi ne ko treba v zave-»šie. mi ne bo saradi tega prav f »ko šem deaet ali več let toeval prispevke aa zavetišče, | nisem bil nikdar datešen dob.
"vetišča. Vprav narobe bo. Mil se bom, da je Uko ia da "ko drugim členom, ki niso t* j® »rečni, pomagam, da lakke m "tsra leta prežive v nekalje-■življenju.i
pko bomo imeli popolno uve-bomo najbrž v njem imeli »Me brez starišev aH obuboža-lov. Član, ki ko plačeval en avetiiče, bo vedel, ako je ošc-»Jra m ima otroke, da njegovi »"e! ne bodo pripaliini samim K Mi ia trpljenju. Ako ga ■dene zgodnja smrt, bo umrl v »»sati, ds je tuksj Slovenska na-na podporna jednoU, ki se bo **** » njegove evojoe in skr-J1« zanje.
■Država naj zgradi zaVetišča ia jjj'«iaieer Država ki morate sto-| nisrsikaj. se samo graditi si-'•'•■ue ia savetlMa, pa Vendar le-» n" »tort. Ona hI morala ekrbe-"Udi u delavce v slučaja bolez-I1 >e br^poaelnosti, pa vendar ffl n' '»vrši Zeksjf Delavstva,
*	y politična zrelo delavstvo, ae gi"i« te več ko petdeset let jm
da Arševe *radc so-osnove. ¥#Sm delavcev I"' politično zrele in aato dr poslnša paMHŠas zrHSi
r""*. sa^^JBHHpB
N Stvore finančniki, podjetniki
!**«rsa*e, in se inSI po tem
-.; rrr
M» "-j zdaj jutsko vrlem v ke
,ker me država noče slišati, kar saktsvam in naj udan v svojo asodo mirne čaksm, kdaj ss bo število politično zrelih delavcev Uko povečalo, da bo dršara ališa la glas deUvstvs, ali aaj si pa sam pomagam, da ne omsgsm v hudem boju aa obstanek, ki se kije v današnji človeški drušbi? A ko hočem ravnati pametno, bom rekel, da je pametneje, ako si po magsm sam, kskor da čakam, da prido država na pomoč, ker če čakam Uhko utonem v krutem boju a obatanek, ako al pa pomsgam aam, je ps tuksj spanje, ds ee obdržim na površju.
Ako ai pa hočem pomagati um, moram tudi nekaj ustvariti, kar mi bo koristilo.
Delavstvo, ki dela s rokami lu' umom, vzdržuje vea svet. O tem ni dvoma. Anrpak čo moram plačevati za take etvari, ki ao meni kot delavcu v škodo, zakaj bi ne plačeval tudi takega aavarovanja, 0 katerem aem prepričan, da bo aame velike koriati, ako aaidem v take razmere, da bom podpore potreben.
Kakšni bodo stroški zavetišča f Stroški bodo, o tem ni dvoma. In če miali kdo. da se kej dobi ss-stonj, je tudi ne napačnem poto. Stroški bodo in a&eer ti stroški bodo Uko veliki, kot bodo potrebe. Ako bo uvedeno pametno gospodarstvo r »svetišču, ne bodo prav zanesljivo večji, kot bodo potrebe, ampak najbrž bodo manjši. Ako bomo videli ali če ee nam bo adelo, da so stroški previsoki, bomo kritizirali. Sej tndi edej kritiairamo. Dobili bomo pojasnila. Ako nam bodo všeč, jih bomo eprejeli, ako ne, bomo so* pet to povedali.
Ko ae je ustanovila Slovenaka narodna podporna jednota, je bila precej močne manjšina proti centralizirani bolniški podpori. Se nekaj let po uaUnovitvi jednote, ao nekateri prikajall in priporočali, da ae centralizirana bolniška podpora odpravi. VeČina jih seveda ni poslušala. Ako bi danes kdo priporočal, naj se centralizirana bolniška podpora odpravi, če ne* bomo bankrotirali, bi se mn na konvenciji smejali. Pred leti so se pa take stvari tako resno jemale, kakor čo kdo esdsj pravi, ds nc bomo moglt>zdrševati zavetišča. Jaa aem prepričan, da ae bo u-
poetavljeno takoj v začetku na sdravo ia dobro podlago. Nekateri člani mielijo, ako bo večine od
glsaovsla za zavetišče, da se bo Ukoj jutri posUvilo, čos neksj mesecev bodo pa le v njem etarš ki in sirote.
Bratje in eestrel Stvar pa ne gre tako. Precej bo Se dizkusi}, kakšno bo zavetišče in kje se bo-do dobila sanj sredstva, preden bo sevetlšče agrejeno in bo funk-cijoniralo, četudi Členetvo odgla-suje aa nsUnovitev zavetišča. Ako idej članstvo odglaaujc, , da ie zgradi zavetišče, je atorjen Šele začetek, kakor je bil storjen sa-četek za združenje slovenskih podpornih organizacij, ko ao čla-ai prvikrat glaaovali, da eo aa sdrašeaja. Ia tudi stroške za vse to jo plačalo članstvo in nihče drogi.
Olede jednotine tiskarne pa moram biti kratek, kajti o zavetišču aem le preveč pleel,<daeiravno nisem nepiaal stoterega tega, kar bi btto treba povedeti.
Argument moj jar U, ako je e auatu a trideset tisoč prebivalcev lahko lakaje veš tiakarn, tedaj ko tndi tiskarne Slovenske nerodne podporne jednote dobičkonosno podjetje, ki ima več ko trideset tisoč članov. Ona Ima svoj daev-nik, svoj mesečnik in poleg lada-ja lo knjige ia rssae Nekovine Vae U ea tlaka v tuji tiskarni, ki gotovo ne tieke tek stvari brez dobičke, kejtl pregovor previ, de se zastonj ne delS. Kako velik je U dobiček, pe ne vem, ker meni niso knjige ns razpolago. Poleg ko Jed not i n d tiskarne tieke-Ia za ovoje člane vse, kar potrebuje zsnje. DeU ne be meajkalo. Ta je prikite resnica. In le be vodstva tiskarne dobre, bo smete dajati tudi dobišok. O tem tudi nI dvoau. Ako bo pa vodstvo tiskarna slabo, naj ee pa odstavi, ako ae noče poboljšati. Teko s* | dim in mislim e zavetišču in ti-Iakerni — JeSe
tem bi nikakor ae bila hoda ss Članstvo, temveč prisilje-aost. Vzemimo na primerrnašega brata Franka Penea. Oa je še le-
to in pol bolan ln kot tak tudi ne ko nikdsr sa delo. Sedem nedoraslih otroh ima, od katerih što-je najstarejši 12 let ln revno so-dsj tudi ns operaciji za alepičem. Kako bi on mogel puatiti svoje drage in iti kdovekam, kjer bo zavetišče. Ali bi mpgli pustiti ma-lenčke same, kl bi radi videli ovčjega ateke, a je odtrgan od njihf Ali bomo vsej družini vsaj enkrat Sji dvakrat v mesecu kupili in plačali vozne Listke ter plačali vožnje atroške?
Naše društvo je torej aa to, da ae vprašanje zavetišča odloži aa nedoločen čas.
Toliko od straai društva. Ker| mi je kot članu dovoljeno, bom pa Šo povedal avoje mlali, kako bi mogli napredovati s jednoto.
Po mojem mnenju ae premalo brigamo za zdruiitev a še oaUli-mi jedaotami. Kaj je varok, ne vem. Nekateri ae bojijo, de bi ne emeli častiti svetnikov, če bi ae združili s 8. N. P. J. Takim bi bilo dobro pojaaaitl, da naša jednote ne brani nikomur prietopa, pa naj bo tudi fanatik v svojih ver-Skdi prepričanjih in četudi časti vodlško Johanco. Ni ae treba bati nikomur, da mu bodo krajša-ne pravice njegovega veraktga prepričanja.
Predvsem pa je treba akitoetl se to, de gredo od društev na konvencijo delegati, pa ne kaki Jurčki ali Žorčki* tisti naj oata-nejo dome, ker oni ao proti zdrs-šitvi.
Ob mnogih prilikah smo še vU deli, de ae da naš narod aelo hitro navdušiti. Kakprhitro ae oglasi kak štacaaar a lepimi beaeda-mi, še ga iavolijo m delegaU. Tak ne bo šel nikoli delavcu na roke, pa četudi ima to na uetih. Oni de-lejo tako, kot njim bolje kaše, pri tem pa ae dobro zavedajo, da čimbolj ao dslsvci ramtrceeni, ložje je z njimi pomeUti.
Oni, ki ao proti adrušitvi sfP še organizacijo, naj bPrpošteva 11, da ravao pri S. N. P. J. je naj« manjši aaeament. Pri društvu 8lovenako-krvašks zveze, katerega čUniea je moja aoproga, pla Čaje za. šest mesecev neproj $14. 40. Večkrat pa tudi več, ker je
vetlšče lahko vadrlevalo, ako be* aaklada. Pri tem pa aa to vaoto
Ako premialimo, kolike jednoU sdsj plačuje samo sa pa-
tiskovine drugim pod je-lahko računimo, da bi a podeljeni priltedOi vsaj nekaj, kar bi pomuglo k odplač« vanju tiskarne Dnevnik "Prostata" je zde j tiskan na štirih atraneh, do čim hi ga potem lahko tlsksli najmanj na osmih straneh. Koliko več čtiva bi imelo članstvo.
Tiskarna bi nedvomno mnogo pripomogla napredku, kajti treba jo računati, da bi "Prosveta" lahko postala obširnejša in bi i-mela več grediva v izobrazbo. Sedaj pa t«> ni mogoče, ker plačujemo previsoke vsote tujcem aa tlak.
Omejeno je tudi bilo, da bi lahko tiskali razne knjige, katere bi bile v koriet člaustvu. To ja sedaj nemogoče.
Torej a eno beaedo rečeno t Slo-vepaka narodna podporna jednota potrebuje laatno tiskarno le v svrho izobrazba. Razvidno je ia razprave, da potrebujemo še mnogo poduka.
Cilal sem prav pašno Članek od Člans, kateri priporoča, naj bi še počaksli a zavetiščem. Po mojem je ta dopianikar na pravi poti, kajti on sa uvede dolžnosti delavstva. Svet ja danee vulkani-čen in nič no vemo, kaj, m lahko
Nai><" društvo je torej maenja, nego jaa. Oaaeail sem le stvar, ha bi bilo najboljše, da ao.atvar kot ae lahko dogodi danes aH Ju-enkrat popolnoma opusti, ker tri. — dlan društva At. SSO B H > a tem na moremo aatreti gorja in P. J.
bede.	——
Kar u pe tiče lastne tiskarne Jaekaville. Kaasaa. — Razpra je na*e društvo mnenja, kot je va, ki se vrši aedaj, je napotila bilo še poročeno, naj bi natenčao i tudi naa, da se je udeležimo š« preračunali, koliko stane j adaj] toliko bolj, ker ae gre u obči
vae tUkoviae, kar jih JednoU potrebuje. Ta atvar naj bi u dognala a pomočjo uvedeneov, in na U način bi bilo lahko preračunati a kakimi atroški bi ae dalo pa v evoji lastni tiskarni opravljati isti posel. Na ts aačiu bi bilo leh-ko iaračnnati, ali moramo Izhajati a lastno tiekarno ali no ln če u izplača Naše društvo meni, da nam je tiakarne aelo potrebna ln še bo upravljana pod pravim vodstvom, da bomo tudi lahko s ajo izhajali. - L Tark.
™	mmm^rnrn^ t
U Salte, m. — Raaprava glede laatno tiakarne in uvetišča »e kliša h konou. Po mojem naj bi glede zavetišča odložili ne posaej.. Ši Čaa, vaaj do prve konveaeije S. N. P J. Medtem bi imelo filan-atvo jednote dovolj 8au u pre-t reso V H U je ocle ssdove, In sieer Uko, da bi bUi predloženi nsčrU predno bi prišla udava na aplol* no glasovanje Sem ph u laatno tiaksrao, ka-
prej ali alej dogodi. Pri^e lakko korhitro ao načrti predloienl. Po
OL - Ker je že t« razpravljanje in dopisovanje radi uvetišča. je tadl aaše drui tve ši SSS na redni agjl Sne 19. avgnela irn^te nekaj razpravljs-nja o tem. Prisostvujoči člani u afctenJIi. da u aikakor ne strlaja-mn a nsunoritvija uvetišča is usUts. ker ame po štamtro še preamH. Kakor priporoča neki dopiuva&ee. ki morali kiti vei halrf Mani nekako prisiljeni Iti u sSravrt v to uvetlšče. sH pe bi I jim p^<lrrN nf bilj "Pretiš V
vseeno nims niti tolike ugodnosti, kot pri naši podporni organiuei jI Te je pri društvu na BIr, Minn., kemor pripada moja M proga. Zavarovana je ume za poamrtalno $800. Ce bi bile uva-rovana ravno u toliko vaoto pri nešl jednoti, bi plačevala samo
$»-60....... |
Pa tadi druga ugodno«ti ao pri društvih naše S. N. P. J. Krajev-ni Ujniki ao uljndnl bratje, kl vedno uljudno odgovore na kako vprelanje pismeno ter radi po-jeenijo' v zsdevah društva. Tega vuj kolikor imam jas izkušenj pri katoliških društvih ne store, pa naj jih človok Ae Uko lepo prosi. Morebiti niso revno pri vseh društvih tski, kot tu ne Eljr, e vuj jaa ne vem, da bi bili bolj-ŠI Zato u strinjam z dopisovsl cem M. P. s poU. On jih dobro po sna ln ve, zakaj Uko piše.
Poumezna druŠtvs torej poaiv Ijsm, naj delajo u združitev i S. N. P. J. Ta organiaecije je nej jašja, poleg lega pa aajeaaejše la med njenim članstvom, o. urad nlštvom vlada največja uljndneet in bratatvo. Pri izbiranju delek* tov u konvencijo glejte, de Isvo« lite deUvce ln njih lene, razne štaeunarje pa puetite doma. Na dele u združitev vseh slovenskih jednotic in svezic, kajti jednotio čeka velik udarec
Bedi dete je v tej okolici prav zlalbo. Stavke pri Roek Ieland že-leaniškl d ruški ae še vedno nadaljnje, ker iaia drušba preveč aUvkokaaov. Plača u navadne delavce je po SS do IS centov na NaasflelS, Okla. - Društvo uro.	"Jadreneko morje", št. SSS v
Pozdrav rna bratom ln ae- Manafieldo, O., je IS. avgueU aa strem naše jednote ter vsem onim, svoji redni seji vzelo v pretres ki ao u adrušitev. — Jakob Ba- resoluciji, tičoči ae tiskarne la ae-
vetišča.
_	Nismo ravno nasprotni radi
Wte. — Veliko je raz-1 uv^lšča, kajti razvidno je, da ie previjanja o uvetišča, ali zdi sej u nekatere rojake, ki ao še izlr-ml. da ni tolikega navdušenje za peli ajih moči in so bolehal tet tiskarno, ker odetevki razprav « kset sredsuv, gotovo velika po-fiskerni u bolj kratki Ali po »o moč pa kakor je bilo še večkrat jem mnenju Hloveneka narodna l poručano, bi v uvetišše ne f>IU podporna jednoU potreknje v voljni iti vsi čteaf, kl se aahsjejo prvi vrati revna lastao ti-ksmo, v b< dneai stanja j aakateri bolni-ki bo last članstva. Proti svoji ki bi raje ostali pri svajih drsgih lasti u vendar ne moremo boriti, j ia trpeli veliko poauajkenj« la Od trga ho imela le članstva ko-1 bedo, rajš* kot bi šli od a jih v u-
preobret, pri ksterem se bo nudi la delavstvu prilika, da uhteva, kar mu gre. Seveda je treba, da u meu iaobraai, toda odkod in kje t Bdini odgovor na to je: ako-, ai dobro časopisje, katero nu vzpodbuja in adružuje, de skupno lahtovsmo, ker nam pripada.
Brat Molek je jaano povedal, da ima jednota naložen denar v bondih pri raanih kapitalističnih občinah in napravah, kjer nI ni-kakih železnih garancij. Ta denar, oz. bonde nej bi vaell ven ia investirali v lastno podjetje, namreč tiskarao, v čemur ba gotovo Varno nslošen. Nikakor nI pravilno, de se nshaja delavski kapital v podporo našim izkorišča-valeem.
Apeliram na članatvo, ds u po mišljenju v tem oalru pridruži bratu Moleku, ki nedvomno miali u korist naše organizacije ln nu veeh. Kar u pa tiče uveti-šča, priporočam, da bi opustili vsaj u par let. Akorevno bo last neše jednote, nsmreč dvomim, da ha Šlo vu uko gladko, kot al predstavljajo nekateri. Pritošb bo vodno dosti, pa naj bo lo tsko dokro vodstvo j nikdar nt ko n-streiSno vsem. Tako bodo naeta-le nSprilike in aiUosti u vse član-stvo; Zsrsdi dela je sopet težko vpvslanje. Da bi delali proatovolj-ao, teh bo malo in a prisiljenje« pa na bi opravki nič. Da um na primer še toliko zmošen, da lahko delam ▼ zavetišču, reje uUnem izven njega.
2o doeti s ličnih uvodov um videl in moja obrt je sshUvala, da um moral poutiti vuko poodl-ao sobo v zavetišču. Slišal iS vi-del sem mnogo in as prspričal, Us nikjer ni aadovolJetva j ako je'le teko dobro vodatve., u večne aitnosti na daevnem redu.
Zakaj bi moral deUvec podpirati kapitaliaem še v tem oairu a svojimi šnlji. Zavetišče jc dolš-nost države, neša dolžnost pa je, de u tega savedaau in u združimo kot en mol ter uhteveme, kar nam gr»-. Država aame od u-be ne ko dale aič.
Ako bomo umi zidali uvstišša i u jdi vzdrževeli, uvoda ne bodo rekli niš, ker jim to dopede In vedo, da smo le nevedai. Apeliram na članatvo S. N. P. J., da počakamo le a zavetiščem, kar ne vemo, kaj vu še lakko pride Mod tem pa u lakko pripravijo-mo, ko pride trenutek, da ukte-vemo.
Z bratakim pozdravom! — Ja-Šef Prestari.
vmSšo, katero M kilo nekaterim tadi aelo oddaljena,
Iteonasljivo ja torsj, de ki u isdoOfr^lSlIl' la bolniškega sklada ns zmanjšali dosti, poleg tegs pa kl še imeli velike stroške ves lastne, ker ka tak« lašj* isks la /smetiščem, la kljab temu ki as jate Prepričan Sem In atflo netmorS ngodHI ia aatmčl Vešhtf dvomim da hš delala a izgube. Ikrdidk.
na t, aikakor pa ae kako taja podjetje, katero gotovo predvsem iflode u svoj dobiček, na oslraje u na M. S. P, J. Mamo ok sebi js uaMvao. da tako aisaeija kot je
akubi je, ana orgaH potrebuir
mojem mnenju bo a jednotlao ti akarno imel vuk član S. N. P. J. koriati. člani Slovenaka narodne podporne jednote, apeliram na vu, ko pride U aadeva na spiš-ao glasovaaje, da dobro premisli-te, prodao nepravite križec v okvirju. - Anton Hakaiš.
Brjraat, Okla. — Naj mi bo kot članu SNPJ. dovoljeno, da u izrazim tudi jaz, ko je še toliko pieanja iu razpravi Janja. radi tiekarno in uvetišča.
Po mojem aaneju je tiskarna ru potrebna in tudi oni dener, ki bo investiran u tiskarno, ne bo nikdar izgakljca. Poslopje v mestu ima Še vedno avojo vrednost kskor tudi stroji in drugs opre-ms v tiskarni.
Vu drusače pa bi bilo s uvo« tiščem. V slučaju, da bi ga jed-nota na mogla vsdrševatl, ker bi bilo vsliko poslopje, bi gs bilo aa dešeli talko prodetl, u ono vaoto, kot bi atalo jednoto. Raču neti moremo a aedsnjiml člani. Oni u vedao starajo, novih ps prlkaja malo ia u Uko v nekaj letih lahko dogodi, da bi prišli vil' člani k sevetlšče. Kdo.|l te-dej plačeval stroške t JednoU jih ne bi mogle ia Alani tudi ne. Kar bi oeUlo le zdravih ln trdnih čla nov, bi tndi aa moglo vadrlevat! vuh stroškov. Ns mladino ps tu dl ne moremo računati, kar oni u običajno člani la toliko čau, doklsr mi uaje plačujemo.
Rečanatl moramo tudi a slučajnim državnim preeferetom, kar u lehko dendanea pripeti šes noš. La ozrite u v Italijo ali ns Ra-alu, tudi v Nemčiji je tu drugače kot je bilo. Ne mislite, bratje, da u kaj Ukega ns «aors pripetiti v Ameriki. Dandanes nI Ka-kluksklen umo organizacija po tešrijl, temvsč resnično dejstvo.
Kaj vu te tolpe pošeaj^jo s tu-jerodnim prebivaletvsm, lakko o* paauje vuk um peubno tn aa Jugu.
Ce še košete, da ko uvetišše, naj ga ustsnovi ia vadrlaje Amerika saau, ksr bi biU tudi dali-ba etoriti u svojs atere in bolne dršavljane. Ksj takega bo tudi primorana enkrat atoriti ksr bo priailjeaa. Ako bi val člani, ki u zmožni angleškega jezika, pošiljali avoje nuveU Ia apele aa vla< do in njene ustopnilu, um a-varjen, da bi u dalo eakrat nekaj doeeli v kongresu in unatu v VVaekiagtonu. Tadi aa mestna In drla vae oblaati ki bilo treba ej>«. llrati veejKivsod, kjer lam jedno U ovoja društva.
Hieer pa mogoča ai vel daleš Ču, ko bo vuka drševs/sama u vsrovala vu detevu u slučaj boleaal la smrti. Izs ko pride dc tegs, potem bodo donela Ja pod
Črna društva čiaaom le le ? ss-
vo, poetbae pa mladim članom
Vedno slišimo vzpodbude In s-pete »e pridobivanje novih čla nov. pomislite člani, če bl bi lo danu tako, kot je kilo pred dvajeetinft leti, gotovo kl ae bilo nokeoegs rojeke, kl kl ne bil člsa rnega ali dveh društev. Daasšajs eaeamente pa maJekdo koše vadrleveti, posebno pa Jih ne bo kotol potem, ko bo videl, ds je uvarovaa Še od države saau. Kje koda potem podporne organiea*i> je Sskivate nove član*, le bedo vedno poste vsi* aa tej |iodlagi, kot poslujejo danes« .
Ooiovu u bo kdo spotikal asd tem pžun>«m, šaš, kaj piše u stvari, ki m osfaj* aič koristnega u jednota. Ka, krsrjs, la ff\
blsgor, sa blagor eelokupnegs Članstvs S. N. P. J., namreč u-stran uvetlščs in tiskerne.
Naše društvo je rupre>(ljelo in prišlo do uključka, ds nsm je tisksrns Jako potrebna in je priporočljivo, ds jo jednota nate-uovl. Mnenja amo, da bi u tiakarne jednoti dobro iaplečevala, kajti danea je treba mnogo čtlva in tiekovin. Iz tega rsaloga je vm-kakor priporočljivo, ds tjekarno ustanovimo ia keder prido tou« deval predlog na eplošno glasovanje, naše droltvo priporoča, da členetvo u njega gluuje.
Radi uvetišla prianamo, ds je Ideja kruns, a veliko vprašanje Je, če aem je aploh potrebna, če bo uvetišče v korist Člaaatva in u iaplačuje a oairom na ogromno atroške, na katere amo primoran! računati. Ne bom ae pogreul v račune, aaj tudi aium dober rs-čuasr, pač pa povem mnenje članov nauga društva, da ae vidimo praktične in oMse koristi v aa-vetiššn. Prvič že radi .tega ne, ker je vprašanje, koliko člaaov bl bilo sploh pri volji, da bi pri-apavall izredne priapevke, nakladi pa je jako talko aalagati in seprektičao. IT pošte vati je treba rumere med člaaetvom, kl nikakor niao povoljSe, da bl u mogli novduševati u te.
Splošno ame smaeljenel v tej veliki deleii podvrleui teh vrat neUnovam In priapevstl moremo zanje v obliki davkov po raanih drlavak, iz čeuv eledi, de ims vsaka dršava sama avojo uvetišče, kl je priuljenoem v slučaj«
K rabe na rsapulago. Vsakdo šaliti v bližini svojcev ln v slu-čaju, ds bi bil primoraa iskali aavetišča, bi ae premišljal, temveč bl ga iakal v bUšini avojoev raje kot kje dragjo.
Po Uatal Izkušnji vem, koliko u ljadatvo uuima u lutno u-stanove, pri čemar u v prvi vrsti fospodsrske ssdove. Miti me-lo ne dvosrim, da ka uvetišče ja- , ko draga okuša ja u Hanatvo, ako ustanovi praktične koriati pa ae bo. Veliki bodo atroški a usiul-bonstvom in vssm potrebnim o-sob Je m, radi česar jsko dvomim, da M»Uaa»tu) hotelo pramavalj-no aprejatl U Izredne atrolks. . pomniti moramo tudi, da u naši potomci a vsakim dnem kolj oddaljujejo nam in našim uatano-vam. PoasMrilaajejo u in takim jim bo malo na brigl ustanova ajih prednikov ruun par mogo-šik lajam.
To m jako aomealjivi razlogi, kl govore proU, ia vpejmo, da u sadova opuatt u aedolo« en šas. Ko bo glauvanje, priporočam članstvu, da gpasm JS<S>. bo oddalo glas u uvetišče
Priporočljivo ps bi bilo, .ds jednota ustanovi svojo tisksrno.
1'psm, da s tem nisem nlkogsr šalil ia um israsi) umo šelja društve, k kateremu sps.lsm, — Jaeok Baloh
HI. — Vuk Član Slo-vsaaks narodne podporna jedna-te, posebno pa oni fttsal, kl js da-levee, ki U morsi #Nll Is u-vsševatl ustanovitev lastae tU akarae. ker je aprar od te uete-novs odvlun bodoči položaj H. N. P. J.
Sedaj sb tem šasa potroši Slovenske sarodna podporna jedno. U u tlek akaU S4 do 66 tleoš dolarjev na lete. Okell deset tisoč dolarjev noti-ošljo društva sa ras* aa naanaaila, vabila la drase II-akovlae, Prodls§sns tiskarna bi pa etala pa aečrtlh, kl u bili prs •lloteni koavenelji okoli šsstdas« t tisoč dolerjev. Načrt u meada nI niš spremenil, ker u spremeniti ae da, ako koše tiskarna odseva-rjetl potratam. Te ps pofe, sks ee tfctaaovi tiskarna, da ko Imata uspeh. Kajti letal promet ka* pitala ko aajaunj vel kot eta od-stoikov, Tsk promet kapitala je pa velik u to Industrijo Zsradl I tega u lakko prlšalNM pošten dobiček, ker je odprevljena rlal-ka, da ae ka doati naročil slazi vu leto. Stroji as bodo stali mir-, Se, smpek delali bodo skesl vse*-leta. kajti le u stvar dokro or-ganislrs, ko naročil na leto u sto tisoč dolarjev
■K narodna podporna ja mlaj edina organlaui ja mod Klaven*i v Ameriki, ki s« trudi sMjšsti gmotni pološsj svojih Članov Ts aamen se naj leije daeaie a iaakraek« ia |mmI«i * kom. Navade kl u a* agaes4lk>. m velika eekljs aspredka. M#>l !# nsvsde spads strah i»rej SsdSČ tistua, ki eo kslj tm»tni I aaetjo., navade, ds človek tsk«
l: ml
dela, kot »o njegovi predniki, vade M pokaj*,*
ne da bi preislu* ako so nauk koristni. Tske nsvsde In drugs ss širijo med ljadatroas zaradi nevede. Nauki, ki u«s relativno m dnost vMk< navsde jo najboljšo orodje ki ga imajo ljudje, da de-lajo za napredek. Ako js človek izobražen, ae lahko oevobodi slabih nsvsd in se priatt novih, ki koristijo njegovim nwssrssi. A* ko hošemo širiti izobrazbo s uspehom, tedej morsjo biti stroški za razširjenje izobrazibe nizki Ti* akarne je za Slovensko narodne podporno jednoto aredetvo, s ka-terim pomnoži avoje izobraževal no delo med svojiari člani s po-cenitvijo produkcije, kar po»M-ni nižjo eeno zs konsumenta.. znižanjem cen njenih publikacij ali de poveče te publikacije. dsj vrši 8. N. P. J. svoje izobraže vslno delo s svojimi publikacijami, s Proaveto, z Klsdinskim listom in s Književno Katico itd. Ne more se dvomiti o tem, sko bi bile te publikscije tiskane v lastni tiskarni, tedaj bi ae njih relativna izobraževalna vrednost povečala.
Taktika 8. K. P. J. je bila ve-dno, da poveča relativno gospodarsko vsžnost delavca kot fak« torja v sedenjem gospodarskem aistsmn. Delavec lahko povila svojo vsžnost, ako pre v same funkcije in odgovornoet, ki so se dej ssstopsne v kapitalu in uflre-vi, Torej, če delaveo želi se osvoboditi sedanjega kapitalističnegs sisteme, tedaj so mors poelužiti vaške prilike, da poviša svojo relativno vainost kot faktor v pro* dukeiji. Prevzeti mors funkcije, ki jih sdaj vršita kapital in uprava. HldVenska narodna podporna jednota daje alovenskim delavcem priliko, da prevsemejo funkcijo kapitala in uprave, s obratovanjem'tiskarne po delavcih in v korist članom svftje organizacije Kaj je va« odgovor: "Več moči delavec m v sedanji človeški družbi ali manj!" 8vojo mnenje bode-tc povedali s glasovnico, ker bo* dete Ishko glasovali za tiskarna ali proti nji. Ampak Se glasujete proti uatsnovitvi tiskarne, tcdej ss nikar vedno no pritožujtc, d i vee kapitalieti oplenjujejo, kajti vi ste sami glaeovali za tako odiranje. In to je, kar vi hočete. — Biahard J. Zavsrtnik. ,
Librarj, Pa. — Nekaj novic i-msm iz naie neselbine, kjer ee vidi, da is vodno korakamo ne prej v višjo etopnjo naprednosti.
Pred časom se je obeeil petelin ss vrat ia aapel "Jutranjo zarjo", na kar oe je razširjala med
lu pozabili, kdaj je kor oni kmet, ki je dar v k urnik, da bi le, kdaj je nedelje.
"Delavski dan se bliža in vaak bolj pravi: "Kaj bom počeli Kam bi Sol aa ta dan!" Gotovo ae boete
paall SilgiiM Aoau, ker je teko enkrat toliko. Delati pe u
nedelj*, vssk tako, če si hoče obdržeti do-
redkokrst praznik ali Vsaka pot vodi na Iibratj in pričakujemo vaa s veseljem in aeba-vo na U dan, katera bo pričela ob dveh popoldne ter bo trajala do polnočlT Na programu je igra: "JUzvalitoa življenje", podučna in zanimiva drama v treh dejanjih. Na to aledi burka v enem dejanju: "Ne kliči vrega". Igri ae vršita od dveh do ieetih zve Čer, potem pa je plea do polnoči. Vabljeni so rojaki iz bližnje okolice, de pridejo U den/— John J. Bo||p.
MoKeonloj, Minn. južnega urea naznanjam, da je preminula moja soproga, mati & otrok t najlepši ženski dobi, stara 32 let.. Veže me dolžnoet, ds ae zahvalim »o rod t likom in prijateljem, ki so jo obiskali na mrtvaška* odru ter društvu "MeKeenlej", ki je korporativno udeležilo pogreba in darovalo venec. Hvala vsem ženam, ki eo darovale za venoc, m rs. Softieh, ki sta se potrudili in nabirali sa venec; bratu pokoj-niče mr. ia mre Mastar aa krasen venec in ker sta vzela s oskrbo dva otroka. Hvala mr. in mre. Troje sa krasen venec in ker sta vsela v oskrbo eno hčerko. Tako hvala tudi ortjim sestram na Eve-lethn, mr. in mr* Anzeic za ve* nec, mr. in mrs. Zskrsjšek, mr. in m rs. Jsrome, mr. in mre. BombiČ, vsem sa kraeno venee. Hvala tndi mojemu bratu mr. in mrs. Bombič za krasen venee. Hvala veem, ki ste mi pomegli v žel os t-nih ureh.
Pogreb pokojnice se je vršil pe katoliškem pfcredu na pokopališče v Blwablk, Minn.
Nepozebljens soproga, bodi ti lahka ameriška gruda. — Anton aoprog, Francis, Albin, Josip, Mary in Josepbine otroci.

kjer
in bolj bili naši predniki, da krajie čaee in|
kot
še
mora
cu akupaj še večjo grmado blagostanja.
Apeliram na vae zavedne de-
so delavei etart po petdeeet let, ^tik j^olo VIoa n i jpošolifu KA t ci ka dele. Posdravljsm v»
la In prknoran Je kupiati mogot- sleče čiutelje "Proaveto" in Že-
uc
lim listu obilo novih nsročnikov.
št SOS S P. J.
Izseljeniško gibanje iz Jugoslavije.
Lctoiaje izaeljenlško gibanje I; Ustlks:	T
Od 1. Januarja do IS. Junija se In aleer 1244 moških la 084 tenskib. Od tega Jih ie odpotovalo: » države ......
i Jugoslavije izkazuje aiedeta ie izaelilo vaega skopal 1028
......i
Poan, Pa. — Dati hočem neko-Iko pojasnila o raznih sleperjih ln goljufih, ki ss klatijo po Psnn-sjrlvsnlji. Po kapitalističnih li-atih se oglašajb razni "brokarji", poeebno pe iz Plttaburgha in ponujajo različne deklice in bonde. Strešno hvalijo avoje ničvredne
Spirje, čel, da ao viaoko nooeči. bi jih neveden človek poslnšel, M se mu zdelo, da bo kar čes noč obogatel ter bo delavec vrgel svoje umazano delsvako obleko ksr grmado in se vsedel »na moderen avtomobil ter stopil v vrsto kapitalistov. Teh afentov jg v
tukajšnjimi rtjaki vest, da prič- P«nnoylvaniji toliko kot nadležnih
•	nejo s političnim gibanjem. Bo* Jaki, kaj potrebujemo ssmo go*
. vorjenje o napredku! 8 takim načelom ne doeežemo našega na-
Venomer narašča število Slovencev, ki so državljani Združenih drŽav in vsi so kaj boljši, ali približno vsi člani 8. N. P. J. Pod to organizacijo smo bratje in
•	vesati ss tnofsmo," da dšlojemo - ekupno, kjerkoli je mogoče. Pravijo, d* je vaOk državljan upravičen glasovati ns volilnih polah. Gotovo, ali na kak način! Pride tja la pregleda glaeovnlco, vidi imena, o katerih ni prej mogoče ie nikoli aliial, na ksr prihaja glas 'Isvrihsča' sa uieal: "Voli se tega, ta Je dober človek in apoeo-
" ben." Voliloo napravi tam črto in vse je dobro. "Tegs imamo ie v svojih rokah in onegs tudi", ae posmehu jejo sa hrbtom volil-aa, čel, eden ali dva. ki imata ie nekoliko denarja v žepu, nepra-vita kar hofteta.
Rojaki, treba bo rabiti drugo taktiko. Val glas velje revno toliko kot kakega drugega državljana. Na smete ga torej zavreči po nepotrebnem Davke plečuie-te ln ate edini, ki bi morali vede* 'ti v vaek slučajih isprememb, ki ee v dobrobit naroda. Toda ko Je vse v rokah grabeiev, vam ja snsno samo toliko, koliko imats plačati davka, katerega visokost nereUe vsako leto.
Js govorjenja amo prišli do aut-, lega koraka la Ig lega pojdemo do vitega. To Je previ namen naprednoetl
Gotovo je doati občin po Kdru-Ionih državah, kjer ss godi gori-imenovano. Zakaj bi člani 8. N. P. J. ne nomlnirali enega izmed svojih vrst sa potrebno ofieijalno delo. Člani M kot bratje delova-U složao, da M bil labrani iamed njih tndi Izvoljen ter bi potem de-lovsl kakor je geelo ameriške vlade "aa narod*'.
Obratajeje tu e "polno paro" pni rovi, kot todi drago delo ne
kootarjer v kakem m o« vir ju. Na stotine je rasnih "groeer?", "tea", "gas", "rober", "oii" in elitnih kompanij s lepimi delnicami in bondi in njlk agentje, ki obvladajo ekoro vaak Jesik. gredo med ljudstvo, hvslijo svoja podjetja, (katera je pajploh dvomljivo. da kje obstojajo), in slspijo ljudi ter iščejo nevadneže, ds jim nssedajo. Ko ee taki aleparji približajo k vam, prosim vas, Žene, vsemite metlo in drugo kuhinjsko orodje ter namlatlte jih, da se bodo aapomnlll, koge eo skušeli sls-periti. O takih aleparijsh s go-ljufiviml delnicami ml je znano, ker sem bil že ssm opeharjen.
Redi dela je v tej naselbini šs doetl dobro ln premogorov v Pen-nu, weatmorelsndskl okraj, obra-tuje s polno paro. Kot jo sllšsti od sobrstov na eejab, pa delajo sa polovico zaatonj, kar nI čuda. ker je zadnja etavka rudarjev tu propadle. Sedaj pa hočejo kapitalisti dobiti nasaj, kar so med stavko potrošili proti delavcem.
Večkrat sem is sliiel, da so ljudje vedno bolj modri, a ne teko teleeoo moči kj?t ao bili naši predniki. Kot Je videli, Js to govorjenje ipvno narobe. Ko sem prišel Ista 1803 v to svobodno Ameriko preekrbet si koMek hotjic*a kruha, eo rudarji delali po dva-najet do trinajst ur po rudiščih westmorelsndskega okraje. Naložili ps so dva do tri vodike; kdor Je naložil štiri vocičke. temu aa Ur rekli, de Je najboljši ln govorili o nJem, de je "amart". Poeluial aem Jih, ko eo tako govorili ia ee bel, kaj bo «e bom moral ie jez tako delati. To ee mi nikakor nI edelo svobodno. Pa dva, tri ali tudi štiri vosiike ss Je ie naloilo e krampom aH rečnim delon^ e strojem pa tudi od tri de šaa* vozičkov. In tak. ki je toliko naredil. Je bil "smert".
Danes, ko aa IJadJe bolj šibki, a modri, pa naleAe eelo sedem do devet veeitkov e krampom * atro-dn petnajst vf-
............... i
>...... <
1.......«.
........
U
.207
. 87 . 0
V	Z edin lene <	■■
v Kanado .................... .............................. 252
A nff ntlBO '!■ ■
v gm^
v Brazilijo .....,..........».•<
V	druge mneriSke dežele ..............
v iutno Afriko ...............i...........
v Egipt ...................................................................2
v Avstralijo	...........................................69
v Novo Zelandijo .............. .............................. 4
V mesecih marcu, aprilu, msju in juniju je bilo izseljensko gibanje sledeče:
len»kilr *rCU:	* * lMcUk> 198 oub' lB sleer 127 rao*kih 1» 71
Iseskib; Mnekih; ženskih.
nun;
v aprilu: skupaj 810 oaeb; 218 moških in 81 v maju skupsj 840 oaeb; 379 moikih in 184 ; v Juniju skupaj 800 oaeb; 316 moških in 184
Po pokrajinah se Je Izselilo:
lt Srbite:
marca aprile meje junija
Skuoal ....................... 21 ...... 48-----717......85
moikih .....................................20 ...... 39 ...... 24 ...... 22
•'•vi.................. 1	4 ...... S......13
v Zedlnlenc driave ............. 7 ...... 28...... 3...... 23
gr«,
Slovenski Sokol v
zopet razpel peruti ia dobil v svoj krog čimveč šev.
Stami iz Waukegana in North Chicaga, tu je prilika, da daste vašemu sinčku ali kčeri par ve-0p| ur. Vpišite malčke k sokol skemu naraščaju, kjer ai bodo krajšali zimske večere s telovadbo in raznimi drugimi igrami. Zagotavljam vam, da boate s tem vaši mladini napravili ne aamo veselje, ampak tndi korist za njih zdravje, ki je najdra&ji zaklad človeškemu Šivljenju.
Telovadba ae prične v petek dne 31. avgusta in oposarjam vae one, ki ao do sedaj imeli počitnice, odrasle telovadce in naraščaj, da pridete točno ob sedaiih zvečer v Slovenski narodni dom. Brat načelnik vaa bo uredil in tako boste šli naprej z učenjem.
Ker pa že Sokoli napredujejo v vseh ozirih, bodo za to sezono tudi prvi otvorili plea, o čemur je naznanilo pod naslovom: 'Igre, koncerti in plesne zabave.'—Ven-cel 8. Pink. starosta.
večji
dopediji ve, pridobit t k ^m
ki sanema
defel« fj«jo svoje
je rekel pgofesur \\
v Keaaflo ■ H
v Argentino ...........
v druge smerlške deielv
14
• e f 1
84
Iz Vojvodine:
marce £ aprile
.....ui......*
"sa-
saaL.............-.......'2...........If
P1,,? ................»m" V?......?*......201	......
................... 40 ...... 56 ......148	......148
v Zedinjene država ............ 18 ......28...... 5......51
v Kanado .........................................t........ 8
▼ Argentino .................. 105 ......117......241	......158
v Brazilijo ....................................... 75......125
v druge ameriike dežele ............ ............... 10...... 2
KJK 81 VAHAJA
Peter Kern doma iz Papirnice št. 8 občina Stara Loka. Pred dvema letoma bival je v North Chicago na 1028 McAlliater Ave. Njegova mati je zelo vskrbeh, ker ji pil ne odgovori na njena piama. Piše naj svoji materi Mariji Ko-vačič, Papirnica it. 8 p. Škofje Loka, Slovenija, Jugoelavije. ■	Udv.)
barval)!
■ ^^^»r na učdiiču v New Vork dolgo tega v svojem govoJ tegš vidisM>, da ao m v v^l svetovne zgodovine- it^. ževale lepotičij, naprimer v' tupred 8^80 leti, v RilJ 1900 leti itd. Mi vam UhJ poročamo Trinerjev IUnd [I za obraz in roke in La Triner bination Compact Face p0w| Bouge v krasnih kovinsatik £n s«alem (v vaehH A^kk vsaka ženska Bffl ti, da je podlaga krasne dobrem stanju želodes vam Trinerjevo. zdravilno I
vmo čisU čsesT in jih drži
z** polt poaiajslal
in boljša, ker ne boste trp^u glavobolov, slabega ' voznosti in sličnih znakov ■ nega nereda. Vaš lekarnar fovge f a^nvili im« yU Trinerjeve preparacije™ le- Ce jih pa tam ne raoretJ potem pišite naravnost■ Triner Company, 1333 S Ave., Chicago, I1L
oa,
PARMA VA PRODAJ.
Proda se 40 skrov farma,! skrov orsncgs in 20 akrov je j ma kjer rasto topola in ■ Cena vsemu je $1600. pj| nahaja v Wausaukee, Wii. z7 jasnila pišite ns nafrfov: pe Slabe, 5048 National Ave ' n Allis, iWs. (Adv.)
Iz Crn^ Goret msrcn
1 ...
...... 1 ...
...... 1
aprila
mais
iT
2
.......

*... . * *•-..- < .................i
............... i


moških 4 ...,..........
V	Zedinjene države ...
v Kanada . ..;. .v;.. I
V	drugo ameriike dežele
/z Hrvaške in Slavonije:
marce aprila m^a junija
................ f.. ^..«. 48 . i.... v OS	......	77 ...... S7
b	.........................82 ...... 86	............80 ...... 54
inlene države ............ 28...... 18	...... 7 ...... 18
edo ..... ......12 ...... 10	......	20 ...... 83
■■	T /.r/i..*
sk
m
v Kanado
v Argen v Chile
ntino
f.f.
........................ 2......
v Brazilijo ............Mi........................
v druge ameriške dežele , .;r............ fi ...
v Južno Afriko ........... 1 ...... 3......
V Kgipt ............ r.tr.-n .»1... ...n,.
30
!i 6 1 2
14
I ..... ,T,.
r	.............
X/ K marca aprila mala junija
1 ...... 65 ...... 75 ...... 88
.................................1 ...... 48 ...... 71 ...... 82
ak
molkih ženskih
v Zedlnlene države v Kanado ......Vj
v Argentino v Chile . . v drntfe n morilke dežele v južno Afriko
v. -m. ... . a > « « • » ^ . . » « *
......
8 ....

8
10
............................. 55 ...... 20 ..........
.*.',«..•••.«.•.•......... « ................ 8
.................. 8 ....i. 7 ..........
f • ............... ........... 1 , MM.....
v Avstralijo ............ hl,...................................38...... 17
v Novo Zelandijo .................................. 4..........
akupaj
molkih Ženskih
/z Slovenije:
marca aprils maja Junija
..,.».........••..,*.•.• 10 v,,t(<, 6x..... o ...... 1]
... 3 ...... 5
... S ...... 7
... 1.'..... H *
e drževe

6 4
9 v...
......
ženaki
v Kanado .....................................1
v Argentino ............................ 1
v Chile ^f»J«j,,.i|i\............ 1
V Bra
1..
»1IIIJ0

SXt	t
iii () .h iii .......................	i
ženskih ..................................1
v ZedMenc države .,.<..a«....	1 Slin
........................................................( 4 ..........
/z Bospe tn Hercegovine:
marce eprlle mala luntja
...... I i'j...... 3 ..........
t«v
s..
3
1 ......
v fctuBiicu« uruTi ............ ■ ...... •» ...... m .,..,.....
v Kanado ..............................1 ...........................i«.........
v Argentino .................j..................... 1
skopaj Issslllo:
Od 1. januarja do 30. junije ae Je
Iz Srbije ................a...... ............................160
iz VoJvo<llnc .,.,,..................*.•..........,•«,.,,....	1063
la Črne Gore ,«•■«•.,.,..%%...................*.,...,.,,,4#	-."^S
la Hrvaike In Slavonije ,........................................411
la Dalmacije ..... j;... ...•»,...« .....,	210
ia Boane in Hercegovine ...........................................14
VABILO NA VESELICO "SLO VENSKIDELAVSKI DOM"
dnn 1. aoptombrn, 19Žjr ee šišie anm pralna m Mnks ee- Jabasita a, Pi. Znčotok vo^olico točno ob 7 uri zvočer. ^VstoprtM nmsške |e 2ftc.
z nami na omenjeni večer.
VABILO NA VESELICO
katero priredi
Slovenska godba na pihala
▼ Midwny, Pn-, na dnlnTaki prnznik (Labor Day), dne 3. septembra, 1923.
Veselica se pridne točno ob 2 uri popoldne.« Vatopnina sa moške je 7ftc. 2enake bres aprematva plačajo po 28c vstopnine. Otroci eo vetopnine prosti.
Na veaelici ae bodo delili racni dobitki, kot tolsti puran is le mnogo dragih zabavnih atvari, oddalo se bode na srečno številko tudi pravega kosmatega koitruna, sieer ps ne moreno tu vaega našteti. Slovenaka godba is Mldwaya, najuljudne^ vabi slavno občinstvo aploh vae atare in mlade, domače, bližnje in oddaljene okolice, da naa poaetijo v polnem številu na (tesnjeni dan pri veaeliei. Posebno vabimo društva in tudi po«s-mezne rojake is Primrose, 8haw Mine, 8outhview, BurjretU-town, Rertha, Slovan, Rakun, Imperial, Books, Tlry, Qlff Mine, Moon Ran, Oakdele, Sygan, Thomas Run, BHd^evSIe iB Ca-nonaburga, ter ie vae druge is neimenovanih naselbin, da m polnoštevilno vdeleie te naše vese
vaeatraniiko točno ln, bode V polni meri izbrane komadf
dobro posireibo za lačne in za preskrbel veselici odbor. Godba be
poakoiniee za plea in aahavo starim in________I
8e enkrat apeliramo do vaeh rojakov, da naa poaetijo aa to dan in tako pomagajo do boljšega uapeha Slovenski godbi aa bodoči napredek.
Torej na avidenje v pondeljek dne 6. septembra t 1. pd veselici v društveni dvorani v Midway, Pa. Vabi ODBOR.
Velika augustova razprodaja pohištva
po zelo znižani ceni.
Veliko—veliko naših slovanskih odjemalcev v svojem prošlem nakupovanju pri naši a
se je opomoglo tovi razprodaji ter popolna.
a izdelanega od
■ »	- m, M — j- —----— — —* mmm	»
oljubna mesečna odplačila na vak> želje.
Na vL^JuJal1u?° «vam na razpolago je nai slo-vanski oddelek vedno pripravljen posreči vam z naitmi izkušenimi slovenskimi prodajalci
»lOVaiS^IMS OdMk«. ki ne nahaja
v pntljičju na vhodu 5th avenue ulice.
ssiasusHta isn
KiUFMANNt
nr^jss*^!!1®
_PITTSBURGH, PA.	^J
vido 11 t kaki stdregi »en, isvleče brl Um piM doif noš, ter f« po L
>ine m«.1vedu v levo etrsn Kri ( bruhne U rane neravuoct vemt, i medvid uini pojemati ia kaul« L potem n ifrudi mrtev na tla. To1] vam j« bU korenjak, ao verjame- 1 to, 1» nikdar nUom videl tak^e ga medveda. Predle pe ml jo predla takrat, ta vam rečem,M
Govornik ja ravno končal tre« i jo etraieaako poveet e medvedje mboja,kateri ae naeoči niao ma-gll dovolj na čuditi, ko annaj aa-atane hrup, ki kmalo potem ee prldrvl v eobo eela drhal mola-kov ipalieaml in raanim dragim eroljem.
Tri mlade faate a aa kibtn m-aaalmi rokami »o prignali aebej. Prve dve eta bila tiato poparjena in komaj sta ee adrlevele joku, tretji pe, najmlejli med njimi atopal je moiko ter ee oairal, ako-raj bi rekal, aekako poneeno po faetik v hm.
"Jemlne, poglejte ei ao, Breek-Mrjav-aa Urha tu.it .majal" ali-II ae čudenja med plvei.
"To spravi stsregs pod aem-Ijo," pritrjuje prvi, "aemcga U ma, pa ao mn le toge vseli."
"Tak o-le ae godi elromakn, ki nims poRfitvs da hI ga prepisal slan," pravi drugI.
"Ne, Urh, pojdi piti" pokliče na to eden kmetov mladeafta, ki je »tel sredi sobe med lovci. "Pee dedcev, da ae revno tebe morell vjeti."
"Ne aMrem, aem aveaan," od vrne mlodaniš a nekakim bolesten l m posmehom.
"Je hudlmene, saj rea. — Hej, lapanev oče la Utnše, odjcnjejte nekoliko Urta veai, da bo vaaj piti mogel, aaj vem ne uide," o-brne ae oni potem k lupean jro-noč ga
(Dalje prihodnjo erodo.)
ytji || ISVBD1L
aa moja dva prijatelja Loaia Ka^rič-a ln Roka Ralopek. Prod U leti Mil %emo akupaj v Cleve , lendu, Ohlo. Ptoslm čltetalje liata ako kdo ve aa ajiju, naj jih na to opoecri, ker eaa dva seme negnaU i Čitati. Prosim, da mi pošljete njih naalov«, ae kar bom aele hvalalen. j Tony Balopek, L. Bos 47, Pnrejr-i glove, W, Va.	ULdv.)
ItOSJO tB saneeljivi saatopnl-ki ee vuki okrej lokalni aH pa-tovalni. Delo je atalno, aaalulek a lahko |50.00 iu veš na teden. Hi preskrbimo vse piotrobns stvari. le» luatvo ln poeobna učenoet al potrebne. Zastopnik more Imeti poroštvo sa ne rneaj od $60 00 Vse eeebe, ki eo resno aenlmajo ln jih voooli tako delo. naj pridejo oeeh-no ell nej pili jo ne t INTERNATI O HAL «ALE» 00, 1407 Msrket St, Room 815 . WHEBLINOt W. VA.
IAVIJO DOMA e tem, da Importlrsnl
MOL YfM OUN Ti IN* tI\
"Proeveta" pile aa hlagoetaajo Uadatva. Ako ee atriajaš a ajeni-ml Mejemi, podpiraj trgovec, ki oglešejo V Prosvetl, — T aalegi kaam vae blaga ta vaahdaaje pa-treblčlne po n^m^R^R ANTON SORN1K
kateri ee nema ob traglšni emrtl neša male ljubljeae hčerke lavo ierektt aolaljc. .>; 'v
lakrena hvala mm darovalcem kreoaih ro«, kot pevekemn aborn "Ura", goep. Tiš, rodbini Beham« sky, goep. Margi OUp, draHal Aleeh, Zori nI eteri mami, drašinl ftifrar, posp. Kopan, Itd.

JAVNI NOTAH
IMPERIAL
STATE BANK,
T IMPERIAL, PA.
. 6g*0VN£|MM<RANIL.NE Vdnaostao ahramhc.
PIVO —PIVO
W v*JXTt ta Sitter Ce.
MM 0t. CUu A—., CW.iU.OU.. ,
ALOIS SKUU,
Fl I INUaUM, PA. ...........................
r rfl - -
AVOrgTA,
RAZNA
I URE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE.
Caritnvillf, ItL —
letale« druitva "Coi
venci", u. m m sklenilo, da pr r^li
velo 04, M. 192 — 92. it Atb —I.
it 19t — 2, it. 244 3, M. 123 -r
5-tt. it 32 — 3^4, it t8 -TI II — 2. it 132 — 4. «t 4ft4 - t. It :m .I ~2.it 143 — 24*. it wa ~ 3. it 147 — 2. M. 324 _ 1, it. «3 — 3, It 417 — 4, It 331 S 2 /,o. it. 434 — 2, it Sf-TI
J^MrA&Jii
3.44,	II 371 - 9. M. 144 — 1.24» 57341 — 1, it 144 — 2, it 47 —
t 47 - 2. it 44 ~ 3*0. it. R 2 it 273 — 4.44, it 334 — 2. tt. 4« — 1, it 133 — 2. it 4ft —A M, It 243 ~ 3. it 244 ~ 1. |t 74?
1,06. it. 494 — 2.20. it 351 — 3.41. It 423 - 7, it 3*7 — 3. It 434
—	4. it. 144 — t, it. f — I. M. 24?
—	4.44, it 134 — 2. It 123 - %] It 244 — 1. It 341 — 1J4, It 247
—	I. it 441 — 2.30. it 1^5 — 2, It 214 — 3.44. it Jh — 4. It 324
—	2JO. It 252 — I, It 44 — 2. it 117 - 1. It 342 — 3. It. 472 - * It 344 — 2, it 44 — 1, it 244 —
4.45.	it. 244 - 160. It 44 - 5.44.
Ettiiitum*
174 — 1, R. 442 — 3.40. it 442 -2 in Frank Petrick. Park Hiti, Pa.
—Pri pri čaa k la	d
valran, ^ m^odrolMtB mojo proinjo. OstaU bodo v bvaleineei spominu mene ia moilk petero a« trok. — Alofzll HostnUc.	«
i č*mic. ki so jih naroČile, ia le par »Jih iiuia^ lofi, fte ka
ra ie Ml 4iol«ti stiku. ogj tattoT »pca , **njo ker kasneje Jih ne boofc.več Imela v zalogi. , Nadalje rabim raa članice na pih amo sejo, M se vrli dne 2.i Si-ptembra t L, ki se prične točno dO pol d vrh popoldne, in ia aaradi ■U um, ker je.več članic mnenja, da gremo po aeji aa piknik v Rlvcr-vie« 1'ark poslniet govor deljvak, fja bon tel]« Evgrns V. Debsa. **Sestre, proshn vas, da vpoHers-te to nasnanilo ter pridete ob pravim časa ns sejo!; . , meetrski poz dr ar. — Mar g Vito- 1 vUk. lejolcs.
£^'ii;«?Vr^55nJe 'mesečne
M ki se bo mita dne dragega lensbra, kolikor mogoče Moril no u-
trvari kot moi v omer novega preo-tednika, tajnika ia blaaajaikn. -S po/dravom! — John Knafele. s* fasni tajnflkjl * *
^ ^'iftitft^ gPMiUam
članstvu nrnstva ~apreans siOTftt. d/ M. 340 SNPJ., da se vrli rednC
alf is Carllavilia. kakor todi is žajih osselbia. Vstopnina sa moike jo 75«, ieoske pa sa proste. Člani, ki se piknika ae adeleiijo, revnotako priapevalo 7Se v dru-itvano blagajno. Torej rsi aa piknik. Vabi - Odbor.
Muslcegon Beights. Mick. — Članom ia članicam drnitva "Michi gansko Jezero", It. 344, kateri se niste udeležili zadnje šefe. aaaas-njem. da som as seji dae 13. evga-ats sklenih sopet prirediti veaell-eo, lo te dae 2. septembra, dan
Km ed delavskim pnizaikom (Lo-r De>). Imel bo torej vsakdo dovoli prilike in časa veselico se »doleti tt Veselica se bo vrlUa url ro-
{aku in bratu naiem druitva 'ranku Rolovetzu v Muskegonu, Mick. Oa ima farmo aa A»le Str-Road 0. pol milji juino od lolske-
U aukejun. III. — "Slo s t kol" v Waakegaou priredi V pedtdio dne drugega »epi prostorih Slovenskega m doma. katira pridne ob pO etaOer. To Je prva veselk akega telovadnega odseke ao.
uliudno vabim vse ee is Waukegana ia North da se vsi udeležite te zab ti lal M vam bila, ako saa kraeoi večer. Na program zanimivUMr< k Igral bo d
Bi tamb.irelki ibor'^ij V'M>»pnina Je nizka, ssom odrasle. Otroci imajo p«* točno tK>%trežbo bo skrbel VenetlS.Piak. gSj
Chleago. IU. Jagod
rine starokrajske plankače pp 434» in večje no lejo ► Importirane puike is Nem«ja ae jago 22 la 12 kal^ rfcoo t Z naročnino vred poiljite eselej tudi denar sli poštno | Naalov napttite samo: §	**
STEPHEN STON1CH, CHISHOLM, M1NN leeoooooeeeeeeeeeeeeooeoeooae ecnem i Mt^Bjij
prične ob de->ranl. Seja |a
Ji Piknik dE
.nrpnhart cianstvo ora-facl" piknika člane, da se lite seje dne — John Red-
NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA
Frank Černe,
W33 ST. CLAIK AVE., CLEVELAND, O.
Zve*, broike, zapestnice, diamantne prstane in lavalirje, verižice Ltd.
POPRAVLJAMO: me ln drtifo »latnino po nisld e^ PODRUŽNICA
Colambla Gramofonov
in gramofonskih ploM. Slovenskih la dragih. Plradaiaae aa lskka mesečna odplačila. Pilite po cenik, kateri ee Vam aeOje bretPu;00 ali pa eeehao epvaiajte aa eeao predao drafod kopiti ' " "
Najboljie blago.	Najnižje cene.
U Salu. ItL — Oposarjam članstvo druitva "Triglav**, iti, da ee
sečne°seje, Id ae vrli ▼ n«3eljo dragega septembra. N* dnevnem red« so Jako valae zadeve, katere moramo relIM.;—* Ta/nlk
la od sedgMMpifei s4 obn novega tajnika, ker sa las vem od ta preseliti. Nori brst Malto Blszic. Ako kakem Slovenca
K V to naselbino, aai t ■ meni. Imam namreč f lUe z osmimi mm koncu stavbiiča a dva mi. Je dobra klel Ia trle mg ns okoli. — John Pot
I Chieajgfc Park bo odprt fe ob »satih zjutraj ia nastop prične ob eh^popoldne. Vstopnins Je 50c na
V predprodejl dobite vstopnice obema prireditvama po 74c. —
znanjam, da bom ostovU tajniitvo druitva it 43. Vs«yk Je, k«r odi-<lem od tu sa zaslužkom. Torej vaa prosim, da se v bodoče, kolikor se tiče društvenih stvari, oziroma taj-niltva obračate na sobrsts Jas Ko-
Ksice, R. R. 1, Rok 35. ffingua njron. Vlah. — Frank golcek, dosed. tajnik; i
politična la so-
Ceniki ne raspolago sastonj. Ji»YALESH, '
KNJIOOTR1ZC
Največja slovenska tiskarna ? Ameriki je
2146-48-50 Blue laland Ave^ Cbicago, Ittinole.
-	' ■ ' '	M	I	=
, *	■ ' V .	, 4 • U• f .*'.-• ! - •-W	»vS -1**
UNUSKA KROJAiHk-eUUU tSCU ZASTOPNIKE Prodaj^Oblak Pozor}* &
SHc
SEfV vsakemo, tsv 4a posebej fojasnjnjemo	riri^
£!!S	Ifnrstaemslrtema prav lahko vpeljati v
krojaiko trgovino. Imamo dovs»ske« korespondenU, U vam bo ns sahtoro dal raa tozadevna pojaenUa. Pilite na:
CONTINENTAL TAItORS, DtPT. F. 444 4. MarshfleM Avoom	CHICAGO. 'MdL
»LOV. IN HRVATSV
dobite edino psi:
Navinehek-Potokar
1
lil tiskamo v slovenskem, hrvalkem kakor tudi e aaglelkem ia nemikem j vine sa druitva in trgoveCea^TROS
V BSil tiskarni
638 Penn A ve., Pitts burpk Pa.
mT Dv. Kaler Je aa|-Wfk'\ »»areJM sl^aaU
| rfS v PHiahorgh«. M 3 A Um 33 letno prah-^Mi^sa v edzevtjeaj«
den Is fen In bo lmd eggRJMH vsegs potrebnem* Odbor sa pik-nlk^o le vseooekrbel.
Piknik se vrli dae devetega aop-
^STcmJlS ^molk^ir1^.'
NsitrjMiina ie sa moške naske ps »o proste vstopnice. Mogotc bo določenem dne slabo vremile.v takem slučaju odfoilmo piknik sa naslednjo nedrljo. Nn svidenje devetem septembra I — Drailvcil od-bor. .
Girard. OMo. — Vabilo na veae-lleo ln slsvnoatno razvitje druttve-ne isttsve, kar priredi dmltvo -Sava", It II S%Vi. v Cd r srdu, O. v prostorih Slovtmkegs doma na 14. Mapo.
Vspnred Jf: od devetih do dOCO* Uh sprejem drultev. od desetih prifne resvitje sestave in notesn ko-rakamo po meetu. Po konfanem po-ho«lu se vrneam v Slovenski dom. klrr bodo aestoplll razni aovornl-hI In aa to sledi prosta zabav:) ln ples. Igrala bo Uvrstna slovenska godba Is Ferralla. Pe.. sstorej so vabljena vaa soaednja draltva ka-kor tudi poaamesni roj.U ia rorfa-klnje, Je se shrrnosti udeležite. Zn suha grle in mimrpotrebno bo
ktTol^ MvmCiivlJlUk Vsbl -
ODVETNIŠKA IN JAVNO-NOTARSKA PISARNA
F. A. BOGADEK,
m m A____WALSH »uiu>iNa_ttfc/,M ^
Rojaki v Chicagu in okolici dobe na tone vil drugi oddaljen! pa aamo (CarLota) železnilki vos. Grozdje veeh vrst KalUorniako, Michlgansko in New Yorftko. Za ceno In drava pojasnila pilite takoj dokler je le čaa na moj naalov: __ _
FRANK MUBI
9534 Ewin«	Chicago, III.
Tel. So. dilcago 1880.
Jokntlomn, Pa. — Naznanilo bratom la aoatram naieos druitva It. 3 SNPJh keterl niste bili navso-41 pri saj! druitva, de Je draitvo »fclenllo ne aadajl se|t prirediti piknik dee 14. septembra t t v Mnn ellvlllu ns Bek ianjera temljl-Uu Sama Rohlrla nad Dlack Ros-
d Vsblmo vas, bratje le sestre, ia naJiil|udBejle pros^mo^^tud^ vm ^o-
tosraa In okotlac. da se udeležite te prireditve. Vstopnina |a prosu ta
jln/ehii »I »bega vremena, delja ali
pJlstSTca^mbKa1 ?lty. 'M , h ,,'
Vlctor Navlnšok
EMIL BACH MAN, Ine^
Naznanjam