ittSfe

DELAVCI: UPOKOJENCI 1:1 (4:1)
(Mef) Teden starejših občanov, ki se dogaja prav te dni je priložnost za obiske, prireditve in tudi zabavo, vendar organizatorji niso pozabili niti na tako resne pogovore, kot je bil tisti o bodoči reformi pokojninskega sistema pri nas.
Zanimivo je, da se s to reformo še največ ukvarjajo upokojenci, čeprav še zdaleč ni samo njihova stvar. Morda bodo njene posledice še najmanj čutili prav oni, saj bo reforma dokončno izpeljana tam v prvih desetletjih drugega tisočletja, to pa pomeni, da bi se morali o njej pogovarjati tisti, ki so zdaj sredi delovnega zamaha, generacija štirideset in petdesetletnikov.
Bodočim	slovenskim
upokojencem se namreč ne obeta nič posebno dobrega. Razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci se hitro spreminja. Pred nekaj desetletji je bilo razmerje 4:1, danes pa je v Sloveniji na vsakega upokojenca le nekaj več kot 1,6 delavca, v Izoli pa je ta podatek verjetno še bolj zaskrbljujoč. Zgolj številčno razmerje seveda ni edino veljavno in sveto, saj Italijani že nekaj časa živijo in delajo v razmerju 1:1. Pomembno je seveda to, da vsak zaposleni naredi in zasluži dovolj zase in za upokojenca.
Zanimivo je, da so, vsaj glede tega, sedanji upokojenci večji optimisti od tistih, ki še delamo za svoj košček bodoče pokojnine saj verja-
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, IZOLA



zaposleni zmogli takšno breme. Zato tudi vztrajajo na zahtevi, naj se pokojnine usklajujejo splačami zaposlenih, ne pa z inflacijo, kar seveda predlagajo tisti, ki so na vladi in imajo, kot vse kaže, še najmanj zaupanja v prihodnost te deželice. Nekaj pa mejo, da bo družba in bodo je seveda jasno in tega sedanji in bodoči
upokojenci ne bi smeli spregledati. Če bomo želeli preživeti v tem _	.	sožitju bomo morali z
I • ■ T Jp	več potrpljenja
TRGOVINA
K Banka Koper
&
pletenine
Adriatic
VAŠA ZAVAROVALNAJHHmfTvITTI
ZLATARSTVO GIOIELLERIA
VAGAJA
2 3. oktober 1997
muhe - enih in drugih.
Ljubljanska 39, Izola tel.: 066 62-281
IZOLA, LJUBL|ANSKA 41 TEL. 066/ 67 040
V občinskem svetu so imeli tajne volitve in tudi tokrat so bili eni otimisti, drugi pa pesmisti. Na tokratnih je bil optimist Aleksander Frantar, pesimist pa Branko Simonom. Na koncu pa je bilo ravno obratno. Skriti dogovor pomladnikov z LDS ni držal, zato so ugotavljali: 1- z LDS se je težko dogovarjati, 2 - predsednik ne obvlada svetnikov. Naš nasvet: Uzdaj se use i u svoje kljuse.
Nesojeni občinski nagrajenec in do vraga neutrudni predsednik sveta KS Jagodje - Dorava, Maks Filipčič je nenehno na nogah, leta iz trgovine do naročnikov, organizira zakuske za leve, desne, srednje in nevtralne.
Tu in tam, ko je čisto v krizi, pa poskrbi celo zase.
Rajko Kodrič je predsednik NTS Arrigoni, v večernih urah pa se prelevi v pionirja in skupaj z ostalimi vrstniki mlati po beli žogici. Trener pravi, da bo z njega še kaj, če ostane v tej konkurenci.
/AN
VA *.*> U J			
fr -1* 1 r* - 1 * j		•jar jh	*—«
			
Kabelska televizija prihaja v staro mesto hitreje kot odlok o koncesiji za kabelsko TV.Na občini pravijo, da bo odlok nared do konca leta, pri Elti pa obljubljajo, da bodo do takrat priključili že večji del stare Izole. Tisti, ki zdaj že gledajo 33 programov pa ne povedo nič, ker jih sploh ni na spregled.. Mimogrede, erotični program je na istem kanalu kot Viva.
MARTINOV TEK KORTE - ŠARED - IZOLA NEDELJA 9. NOVEMBER
Smučarski klub Izola
obvešča člane in tiste, ki bi to želeli postati, da so uradne ure vsak četrtek od 17. do 19. ure na sedežu v Kraški 1.
Nogometaši italijanskih skupnosti Izole, Kaštela in Buj ter obmejne finance so odigrali tradicionalni turnir na katerem je žal manjkala le izvrstna ekipa Mandrača. Še posebej so jo pogrešali na zaključni manjadi pri Dorotu. Ni znano, če se je organizatorju zaradi tega "spodrsljaja" celo izvrsten frankov pasulj zataknil v grlu._
Adriatic S)
agent
d.o.o. pooblaščena agencija
•	SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVAN)
•NUDIMO CELOTEN ZAVAROVALNI SERVIS
•	OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD
•	NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE
Silvana ŠAVRON zavarovalni agent za območje Dobrava
Srečujemo jo na terenu in na sedežu agencije in vedno ima pri roki pravi nasvet za pravo zavarovanje.
ZAVAROVANJE Z NAGRADO
Posebna ponudba !
Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad.
1.	nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje
2.	nagrada: Aparat za gašenje
3.	nagrada: več praktičnih daril To pa še ni vse!
Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju.
1.	nagrada 7-dnevni paket v hotelu Krka v Strunjanu
2.	nagrada Več praktičnih nagrad
javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača.
Varno je lahko tudi prijetno.
Izola / Cankarjev drevored 4 ( pri POŠTI) tel.: 066 63-^11 / tel.&fax: 066 65-275
ŽUPANJA NAJ POVE NA GLAS!
Vprašanja Županji lahko naslavljate na uredništvo Mandrača, Veliki trg 1., Izola, po iax-u 600 015, teleionu 600 010 ali E-mallu Mandrac@ eunet.si
Odgovor na vprašanje OO LDS Izola
Da, res je, da sem na seji nadzornega sveta JP Komunala predlagala znižanje cen plakatiranja za predvolilno kampanjo. Nadzorni svet je sklep o znižanju soglasno sprejel. Ni pa res, da sem to znižanje predlagala zaradi razloga, ki ga navajate v svojem vprašanju.
Moj razlog za ta predlog je bil samo en in zelo enostaven: moj predhodnik, dr. Gašperini je lansko leto na sestanku s predstavniki političnih strank zagotovil, da bo že ob novembrskih državnozborskih volitvah zagotovil znižanje tarife za plakatiranje v času volilnih kampanj za polovico. Obljube kasneje ni izpolnil, ker je bil verjetno kot kandidat za poslanca Državnega zbora okupiran z drugimi opravili. Zato sem sama prevzela izvršitev njegove obljube.
Odgovor gospodu Vojku Mavru
Razlogi za moje ne-ukrepanje v zvezi z nasutjem ob Gostinski šoli, so bili takile: Pri izvajalcu sem se pozanimala, zakaj je nasutje sploh izvedel in zakaj gaje izvedel v večji dolžini, kot je to predvideno v zazidalnem načrtu Marina. Odgovor je bil sledeč:
Nasutje so izvedli konec leta 1995 in spomladi 1996 z dvema ciljema:
-	koristno uporabiti preostali kvalitetni material od izkopa za gradnjo Amfore, ki ga ni bilo mogoče porabiti pri utrjevanju kamenometa na starem valobranu
-	pripraviti podlago za pešpot mimo Ribe.
Ker je bilo materiala cca 2500m3 več, kot gaje bilo potrebnega za oba namena, seje izvajalec glede na to, da bo moral v nadaljevanju izgradnje Marine izvesti podaljšek starega valobrana (v zazidalnem načrtu označen kot valobran 3) odločil, da bo začasno deponiral višek materiala v morju v podaljšku pešpoti. Na ta način se je izognil odvažanju materiala v Luko Koper, kjer bi ga sicer lahko prodal, vendar pa bi bilo kasneje, pri izgradnji valobrana, potrebno tak material dovažati in seveda kupovati drugje. Razen tega pa je že nasipanje materiala za utrjevanje starega valobrana povzročilo hude težave pri prevozih s tovornjaki skozi mesto. Ugotovljeno je namreč bilo, da je stanje podlage cestišča na Sončnem nabrežju in v mandraču tako, da ne bo več preneslo takih obremenitev, kot so prevozi gradbenega materiala s težkimi tovornjaki. Zato se je zdela rešitev z začasno deponijo v morju, od koder bo ob začetku izgradnje valobrana 3 material po morju odpeljan na končno lokacijo, še najbolj racionalna.
Velja vedeti in si zapomniti, da bo treba material za nasipanje valobrana 3 v celoti prepeljati na lokacijo po morju, sicer bomo imeli hude težave zaradi poškodb mestnih ulic ob morju. Vendar je to že druga zgodba in nima neposredne zveze z današnjo temo.
Sedaj pa sprašujem jaz - pa ne g. Mavra, ampak občane Izole, kaj je v tej situaciji smotrno narediti:
1.	Ali naj županja zahteva od izvajalca, da »pobere« iz morja material, ki bi ga kasneje lahko koristno uporabil za izolski valobran 3? To lahko storim vsak trenutek in povedati moram, da mi je izvajalec zagotovil, da bo material takoj odpeljal, če bomo to od njega zahtevali.
2.	Druga možnost je, da stvar pustim še nekaj časa tako kot je, dokler se ne bo začela izgradnja valobrana 3 in takrat skupaj s sodelavci v občinski upravi bedim nad tem, da bo zazidalni načrt izvajan tako, kot je bil sprejet, torej brez tega »podaljška«
Po letu in pol, kar sporno nasutje leži v morju in je zanj vedelo celo občinsko vodstvo, obalna inšpekcija in vodstvo Delamarisa, obenem pa tvori del podlage za (začasno asfaltirano) pešpot - lungomare mimo Ribe, za zasilna parkirišča za avtomobile delavcev Ribe, Delmarja in Gostinske šole, celo za zasilne priveze za nekaj čolnov, bi bila res bolj papeška od papeža, če bi se brez razmisleka zaletela in zahtevala odstranitev nasipa. Po resnem razmisleku sem se odločila, da tega ne bom naredila. G. Maver in vsi drugi, ki jih ta nasip preveč moti, pa imajo možnost, da napišejo prijavo urbanističnemu inšpektorju, ki bo moral na tej podlagi začeti z ukrepi.
Kadar ima človek na razpolago premalo ali napačne podatke, lahko reče tudi kaj takega, česar kasneje po premisleku in zavestno ne bo storil. Prepričana sem, da je bolje stvar prespati in šele potem ukrepati in g. Maver bi lahko izvedel razloge za moje ravnanje tudi v neposrednem pogovoru. Če pa se mu zdi. da je pomembno, da za ta problem izvedo vsi lzolani, je svoj namen dosegel.
Spremembe v organizaciji občinske uprave -zakaj so potrebne in kaj prinašajo novega
Občinski svet bo v ponedeljek razpravljal o predlogu sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Izola, ki sem ga skupaj z občinsko upravo pripravila na osnovi pripomb, podanih ob obravnavi osnutka tega odloka.
Povedati je treba, da je bila edina vsebinska pripomba podana na seji občinskega sveta, nanašala pa seje na dejstvo, da uveljavitev novega zakona o stavbnih zemljiščih terja tudi prilagoditev organizacije občinske uprave. Zakon o stavbnih zemljiščih namreč z novim letom ukinja sklade stavbnih zemljišč kot samostojne pravne osebe, zato je potrebno pripraviti tako organizacijo občinske uprave, da bo mogoče brez zapletov in zastojev nadaljevati z delom na področju pridobivanja, opremljanja, urejanja in oddajanja oz. prodaje stavbnih zemljišč. Spremembe odloka lahko razdelimo v štiri skupine:
* reorganizacija upravnih organov se nanaša predvsem na pomembno spremembo v okviru dosedanje uprave za planiranje, komunalne, gradbene
r TRGOVINA
Ljubljanska 39 Izola
tel.: 066 62-281
&
pletenine
®
in stanovanjske zadeve.
Gre za to, da se ukine uprava za planiranje kot kompleksen upravni organ, iz dosedanjih štirih referatov pa nastanejo štirje uradi:	za prostorsko
načrtovanje, za komunalni razvoj, za javne gospodarske službe in koncesijsko dejavnost ter za premoženjsko pravne in splošne zadeve. Cilj ustanovitve posebnega urada za premoženjsko 1
pravne in splošne zadeve je ___________________________________________
med drugim tudi ta, da bo
deloval kot osrednja služba celotne občinske uprave za področje pravnih in premoženjskih zadev. Dejstvo je, daje občina Izola (tako kot tudi mnoge druge občine v Sloveniji) zaradi tega, ker naj bi v preteklosti pravno zastopanje interesov občine opravljal javni pravobranilec, področje pravnih poslov zelo zanemarila, kadrovsko se ni »opremila« in zato sedaj nastaja in je tudi v preteklosti nastajala velika škoda.	_
Kakšne posledice na področju zaposlovanja in finančnih stroškov prinese ta sprememba? Glede na to, da nas je dosedanji predstojnik uprave za planiranje, komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve pred časom zapustil, dosedanji vodje referatov pa naj bi prevzeli delo predstojnikov predvidenih uradov, bo zaradi te reorganizacije v občinski upravi en delavec manj. Plače štirih novih predstojnikov se bodo seveda glede na dosedanje plače vodij referatov povišale, vendar bo razlika med znižanjem mase plač zaradi ukinitve mesta predstojnika uprave za planiranje in povišanjem plač vodij referatov prinesla prihranek v višini 3.517.000,00 tolarjev letno.
*	Druga skupina sprememb je v tem, da se dosedanja strokovna služba občinskega sveta in služba za AOP in tehnične dejavnosti združita v skupno Splošno službo. Ta sprememba prinaša poenostavitev v organizaciji, nima pa nobenih posledic v obliki dodatnega zaposlovanja niti ne v večanju ali zmanjševanju mase za plače v občinski upravi.
*	Tretja sprememba se nanaša na uvedbo nesamostojnega režijskega obrata v okviru urada za gospodarske javne službe in koncesijsko dejavnost. Ta režijski obrat naj bi upravljal parkirišča v Izoli. Vodenje režijskega obrata bi poverili enemu od že do sedaj zaposlenih delavcev v občinski upravi. Ob tem delu bi nadaljeval tudi z delom svojih dosedanjih nalog. Zato bi ne bilo potrebno novo zaposlovanje, medtem ko naj bi delavce na parkiriščih zaposlili po pogodbi, oziroma tako kot do sedaj pri koncesionarju. To pomeni, da prevzem nove dejavnosti v občinsko upravo ne pomeni dodatnega zaposlovanja. Pa tudi če bi delavce na parkiriščih zaposlili v redno delovno razmerje za določen čas, dejansko ne gre za povečane stroške plač občinske uprave, saj se bistveno bolj povišajo prihodki iz naslova pobranih parkirnin, kot znašajo odhodki za plače delavcev na parkiriščih. Če računamo, da v Izoli oddajamo 320 parkirnih prostorov in če bi za vsak parkirni prostor dnevno iztržili samo 200 tolarjev (v Kopru plačuje koncesionar 3200 tolarjev koncesije na parkirni prostor na teden! kar pomeni skoraj toliko koncesijske dajatve, kolikor smo mi računali celotne realizacije), to prestavlja:
*	320 parkirnih mest X 200 SIT X 30 dni X 12 mesecev = 23.040.000 SIT letnega prihodka
*	plače delavcev na parkiriščih znašajo letno skupaj z materialnim stroški
11.810.448 SIT
*	lani je bil prihodek proračuna iz naslova koncesijske dajatve za parkirišča
1.924.454,05 SIT
Pozitivna razlika v korist proračuna bi tako ob prevzemu dejavnosti upravljanja parkirišč v lastni režijski obrat znesla letno 7.721.098 SIT .
*	Četrta sprememba je prevzem dejavnosti dosedanje samostojne pravne osebe Sklada stavbnih zemljišč v nesamostojni režijski obrat za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v okviru urada za komunalni razvoj. Ko govorimo nesamostojnih režijskih obratih, moramo vedeti, a se ta pojem nanaša na pravni status režijskega obrata. Gre za to, da to ne bo več pravna oseba, medtem ko bi samostojni režijski obrat imel status pravne osebe. Glede na to, da bo promet s stavbnimi zemljišči oz. natančneje prodaja stavbnih zemljišč z uveljavitvijo zakona o stavbnih zemljiščih in zakona o lastninjenju nepremičnin prešla v pristojnost občinskega sveta, je verjetno najbolj smotrno, da »servis« na tem področju opravlja isto osebje kot do sedaj v okviru občinske uprave.
Stroški dela ostanejo enaki kot doslej, število zaposlenih na tem področju se ne spreminja.
Kar se tiče problema prekrivanja pristojnosti, možne nepreglednosti, težav s koordinacijo in podobnih možnih zapletov, kijih lahko prinese tako postavljena organizacija občinske uprave pa tole: Župan oz. županja ima nalogo, da vodi občinsko upravo in tudiv določi sistemizacijo na osnovi organizacije, ki jo sprejme občinski svet. Šele s sistemizacijo se jasno določi razmerja med posameznimi področji, koordinacija med njimi pa je že po črki zakona pristojnost in naloga župana-je in tajnika-ce občine. Zato verjetno lahko pričakujem vsaj toliko zaupanja v mojo sposobnost in sposobnost mojih sodelavcev (tajnice občine ter predstojnikov uradov, ki jih nameravam imenovati, če bo taka reorganizacija potrjena), da bomo vsi skupaj peljali delo naprej vsaj enako dobro - sama sem prepričana, da bo šlo bolje - kot je teklo do sedaj.
Dejstvo pa je, da vsi podatki kažejo, da bo reorganizacija prinesla prihranke in ne povečanja stroškov, zmanjšanje zaposlenosti v primerjavi z dosedanjo organizacijo in sistemizacijo ter bolj pregledno delitev odgovornosti in pristojnosti.
Županja: Breda Pečan
Izredna seja Občinskega sveta
Ob tednu starejših občanov je bila v izolskem hotelu Delfin razprava o reformi pokojninskega sistema na kateri sta sodelovala tudi Vinko Gobec, predsednik Zveze drušdtev upokojencev Slovenije in Janez Železnik, podpredsednik DeSUS-a. Izolski upokojenci, ki so povsem napolnili dvorano hotela Delfin so z zanimanjem poslušali predstavitev dosedanjih aktivnosti v zvezi s predlogi za reformo pokojninskega sistema v Sloveniji in podprli oba predavatelja, ki sta zagotovila, da upokojenci ne bodo odstopili od nekaterih svojih temeljnih zahtev, tudi pod pogojem, če bo za njihovo uveljavitev treba na protestni zbor pred skupščino.
Po razpravi smo za kratek pogovor zaprosili predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, Vinka Gobca.
-	Ali so slovenski upokojenci ob začetku drugega tisočletja še
vedno dovolj varni?	1
-	Pravni predpisi mu zagotavljajo absolutno varnost. Trenutno ni treba biti plat zvona, tako kot ni razlogov za samozadovoljstvo, vendar se moramo upokojenci leta 1997 še vedno boriti za svoje zaslužene pravice.
-	Kaj pa delavci, ki zagotavljajo to varnost?
-	Delavci zagotavljajo svojo socialno varnost za svoja stara leta. Dejstvo pa je, da sredstva, ki jih vplačujejo koristimo mi, tako kot so jih koristili upokojenci, ko smo bili mi aktivni. Mi pa upravljalcem države govorimo to, da na omejevanju ni mogoče graditi razvoja ampak gaje treba graditi z aktivno razvojno politiko in tukaj so še velike rezerve, kijih moramo izkoristiti.
-	Vse države skušajo urediti takšen pokojninski sistem, ki bo čimbolj pošten do enih in drugih.
* - Kadar komu od naših upravljalcev paše govori o tem,
ŽaMiNN d.o.o.
trgovina in proizvodnja
ŽUŠTOVIČEVA 4, Izola, tel.: 066/ 646 - 068
AKCIJA !
•	JABOLKA - zaboj-1.000 SIT
•	PIVO IN BREZALKOHOLNE PIJAČE - na zaboj ali zavitek- 5 % CENEJE !
NIŽJE CENE ZA VEČJI PRIHRANEK !
URNIK:
VSAKDAN NONSTOPod 7-20 ure V NEDELJO o d 8 12 ure
Na izredni seji so izolski občinski svetniki izvolili tri elektorje in kandidata za poslanca v Državnem svetu. Pomladne stranke presenečene ob glasovanju.
Ponedeljkova izredna seja občinskega sveta je imela eno samo točko dnevnega reda in sicer izvolitev treh elektorjev in kandidata za člana DS, vseeno pa seje odločanje zavleklo polne tri ure, saj je bilo treba opraviti kar dva kroga volitev elektorjev.
Naj najprej pojasnimo, da bodo poslance državnega sveta volili takoimenovani elektorji. Vsaka občina ima najmanj enega elektorja, nato pa še po enega na vsakih 5.000 prebivalcev. Tako bo izolska občina imela tri elektorje, piranska štiri, koprska pa kar deset elektorjev, ki bodo izvolili enega od treh kandidatov, kijih predlagajo vsaka od občin.
Izolski občinski svet je s tajnim glasovanjem izvolil tri elektorje in sicer: Vinka Gregoriča (ZLSD), Dušana Mejaka (SKD) in Dragana Sinožiča (LDS).
Občinski svetniki so izbirali tudi med tremi kandidati za poslanca v Državnem svetu, predlagani pa so bili: Branko Mahne iz Izole (predlagatelj Aleksander Krebelj), Oliver Bajt iz Kopra (klub SKD) in Simon Maučec iz Kopra (SDS). Kot je znano bo imela 18. volilna enota (tri obalne občine) v Državnem svetu enega poslanca, ki ga bodo elektorji izvolili med tremi kandidati (po enega je izvolila vsaka občina).
Na tajnih volitvah v izolskem občinskem svetu je Branko Mahne dobil 12 glasov, Oliver Bajt 6, Simon Maučec pa 2.
In kakšne so možnosti izolskega kandidata, da bi bil izvoljen za poslanca v Državnem svetu? Zelo majhne, saj je na dlani, da bodo odločilno besedo imeli koprski elektorji, izolski in piranski elektorji pa niti s skupnimi močmi ne bi uspeli izvoliti enega od njihovih kandidatov.
kako je naš sistem dober, istočasno pa ga hočejo vsi zrušiti oziroma pravijo: Če ne bomo spremenili pokojninskega sistema se bo zrušil. Mi pa vemo, da pokojninski sistemi se ne zrušijo in se še niso nikjer, vlade pa so se menjale, to je dejstvo. Vsa Evropa, glede na stanje populacije, ker se starost povečuje, in ker ekonomski razvoj ne gre tako hitro naprej ima težave, vendar ureja to s tako pametno politiko, da breme enakomerno nalaga vsem in ne le upokojencem. V Nemčiji in drugod se razmišlja, in mislim da je tako prav, da bi se zmanjšalo delovni tednik.
-	Kaj menile o razmerju pokojnin in plač?
-	Prepričan sem, da moramo v Sloveniji usklajevati pokojnine s plačami. Drugače je v Nemčiji, kjer pokojnine lahko usklajujejo z inflacijo kjer je bruto proizvod večji in inflacija ena do tri odstotna. Pri nas pa je dvoštevilčna in še to je, da so se plače pri nas vedno hitreje gibale od inflacije in ko bodo v vladi to regulirali bo vsem nam bolje. Nam je predvsem do tega, da se poveča bruto domači proizvod in da se stroški države, ki so nekoč znašali že 38 odstotkov v bodoči Sloveniji približali meji 35 do 38 odstotkov, sedaj pa smo na 47 odstotkih.
-	Kakšno je razmerje med najvišjimi in najnižjimi plačami in pokojninami?
* - Pri plačah mislim, da niti ne obvladujejo tega razmerja, da je blizu 1:20 v pokojninah pa je 1:4,8 in tudi glede tega smo pripravljeni, da se po reformi to razmerje eventuelno spremeni v 1:3,8. Moram pa takoj povedati, da upokojenci od tega ne bodo čisto nič več imeli, kajti, če bi vsem nad
100.000	tolarjev penzije vzeli in dali tistim, ki imajo manj kot
50.000	tolarjev pokojnine, bi le ti pridobili 400 do 500 tolarjev na mesec.
LASTNO PARKIRIŠČE ZA STRANKE
OB TEDNU STAREJŠIH OBČANOV
S svečano sejo upravnega odbora in pripravljalnega odbora Društva upokojencev Izola so se v ponedeljek začele prireditve ob dnevu starejših občanov, tokrat že sedemnajsto leto zapovrstjo. Številne športne in kulturne prireditve, predavanja in družabna srečanja so priložnost za druženje generacij naših someščanov, ki so resda že "v letih”, vendar pogosto ostajajo aktivni in jim energije ne zmanjka.
Pri društvu upokojencev deluje tudi komisija za medsosedsko pomoč, njene članice, pa že tradicionalno v tem tednu obiskujejo vse starejše od 80 let, obiščejo pa tudi varovance v bližnjih Domovih upokojencev. Skupaj z gospo Poldo Buh, ki obiskuje najstarejše občane že dobrih 25 let, smo se odpravili na enega takih obiskov.
Alojz Skočaj, je letos marca praznoval devetdeseti rojstni dan. V svoji hiši na Kajuhovi ulici živi skupaj s sinovo družino, obiskujeta pa ga tudi hčerki. Alojz ima šest vnukinj in vnukov in enega pravnuka. Vesel je bil obiska gospe Polde, s katero se poznata že dolga leta, še iz časov, ko so se zbirali na sedežu KS Livade. "Bilo je res živo, fešt se ni manjkalo in radi smo kaj zapeli."
Alojz je v Izolo prišel leta 1954 iz Velikih Loč v Brkinih. V družini je bilo devet otrok in Alojz je edini med njimi, ki je danes še živ. Ampak dolgo življenje pa je v družini pripomne: "Starejši bratje dočakal 97 let." Alojz je bil izučen čevljar, v Izoli pa je delal kot vratar v Delamarisu. "Po delu pa domov, na njivo", pravi, "tu čez cesto sem imel trte, zdaj pa je cesta tudi tam. Ampak tega, kdaj sem šel v penzijo se pa ne spomnim, je že dosti let od tega." Danes Alojzu krajšajo dneve sprehodi okoli domače hiše, okoli katere bi še vedno rad kaj postoril, kot je^ to počel vse življenje. Pa so ga izdale oči ampak drugače mu pa zdravje še dobro služi.
foto: Polda Buh in Alojz Skočaj
TRGOVINA
Ljubljanska 39 Izola
tel.: 066 62-281
pletenine
angora
ZASEBNA ORDINACIJA SPLOSNE MEDICINE STUDIO PRIVATO Dl MEDICINA GENERICA
ANDREJ DERNIKOVIČ, DR.MED.
zdravnik splošne medicine / medico generico Levstikova 1/6310 Izola/ Tel: 066 67 552
S poročam, da začenjam z delom v zasebni ordinaciji splošne medicine s polno koncesijo s 3.novembrom 1996 na novi lokaciji v bivši izolski bolnišnici pri stolnici, v stavbi sedanjega Doma dva topola.
Po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje bova s sestro Irmo Blatnik imela ambulanto odprto vsak dan razen srede od 6. ure 45 minut do 14. ure, ob sredah pa od 13. ure 15 minut do 20. ure 15 minut, ter vsako zadnjo soboto v mesecu po dopoldanskem umiku.
Pri tem bo ordinacijski čas za neposredno delo delo s pacijenti v ordinaciji:
PONEDELJEK:
TOREK:
SREDA:
ČETRTEK:
PETEK:
od
od
od
od
od
7h
7h
13,30h
7h
7h
do
do
do
do
do
13h
13h
19,30h
13h
13h
Vabim vas, da se naročate osebno ali preko telefona na številko 61552. Zame opredeljenim pacijentom se ni potrebno še enkrat izjavljati o izbiri zdravnika. Zdravstveni karton vas bo čakal v novi ambulanti ob vašem prvem napovedanem obisku.
DARILO STAREJŠIM OBČANOM Dragi upokojenec, veselo v svet poglej in se nasmej. Zivljenska doba se ti podaljšuje, pokojnina za preživetje pa zmanjšuje.
Kaj mi bo denar, saj ga ne rabim, na sprehode lahko hodim, telovadim, se krepim. Jesti veliko se ne sme, da srce ne obremenim.
Na zdravje moramo paziti močno, da se prehitro, od tega sveta ne ločimo. Preveč država bi žalovala, če prehitro, bi jo zapustili, kam bi naše velike pokojnine razdelili, to jim delalo velike bi skrbi.
Zato upokojenci, ostanite še veliko let zdravi, na drugi svet se nam še ne mudi, tam pod rušo sonca ni, zato se ga naužij, zdaj ti.
Do groba te spremljajo, nato hitro nate pozabijo mogoče, kot blisk se v spominu še komu prikažeš, nato pa v pozabo, za vedno utoneš. Tako je naše življenje, vse pride in vse mine, potolaži se tako je, od vekomaj bilo in bo, zanamci tudi drugi na vrsto, pridejo.
Vida Rožnik
OBVESTILO
Javno podjetje "KOMUNALA” Izola obvešča vse občane, da poleg čistilne akcije organizira tudi
POSEZONSKO PRANJE-DEZINFICIRANJE KONTEJNERČKOV in POSOD ZA ODPADKE.
Pranje se bo vršilo sprotno ob izpraznevanju po posameznih terenih.
- Ohranimo naše okolje -
Tudi odjemna mesta in oprema za smeti in odpadke (kontejnerčki in posode) naj bodo čista in na izgled prijetna.
JP "KOMUNALA" IZOLA
k>
JESENSKA AKCIJA OČISTIMO NASE OKOLJE
OD 20.10.-26.10.1997
PODEŽELJE
KOSOVNI ODPADKI
1.	ŠARED 20.10. - 26.10.
2.	MALUA 20.10.-26.10.
3.	KORTE - zadružni dom
20.10.	-23.10.
KORTE - pod vasjo
24.10.	- 26.10.
4.	BAREDI
20.10.	- 26.10.
5.	NOŽED
20.10.	- 23.10.
CETORE
24.10.	- 26.10
6.	MEDOŠI
20.10.	- 23.10.
KOŠTRLAG
24.10.	- 26.10.
7.	RONKE - pri koritu
20.10.	-23.10.
POLJE - pri podvozu za MEHANO
24.10.	- 26.10.
ŽELEZO
OD 20.10. - 26.10.1997
1.	MALUA - avtob.postaja
2.	KORTE - Zadr. dom
3.	ŠARED - nad gostilno Benčič
4.	BAR^pi
PAPIR
21.	KORTE pri Z.D.
22.	MALUA pri avtob.postaji
23.	ŠARED - gostišče LINA
PAPIR - za ločeno
zbiranje odpadnega papirja so postavljeni STALNI posebni kontejnerčki (OKROGLI), na omenjenih lokacijah.
Aktualni pogovor
JE OBČINSKI DENAR V VARNIH ROKAH ?
Marlon Kovačič je predsednik nadzornega odbora občine Izola, organa ki se je prvič predstavil izolskim občinskim svetnikom na zadnji redni seji občinskega sveta, ko je ta razpravljal o zaključnem računu stanovanjskega sklada in o občinskem proračunu. Takrat je predsednik nadzornega odbora predstavil občinskim svetnikom nekatere pomisleke in pripombe odbora v zvezi s finančnim poslovanjem občine, posebej pa opozoril na previdnost pri plasiranju občinskega denarja v podjetja, katerih poslovanje ni ravno dobičkonosno. Ker tudi marsikomu od svetnikov ni bilo povsem jasno kaj ta občinski organ sploh predstavlja smo predsednika povabili na krajši pogovor v katerem je za brelce Mandrača povedal:
-	Vesel sem, da je občinski svet izglasoval sklep, da lahko kot predsednik nadzornega odbora prenašam stališča nadzornega odbora na določene točke dnevnega reda OS. Po svoje pa se mi zdi nelogično, da mora občinski svet sploh izglasovati tak sklep, saj gre, poleg župana, ki je izvršna oblast in občinskega sveta, ki je zakonodajna oblast, za tretji organ na ravni občine. Ostali razpravljalci, ki so prisotni na seji in niso predlagatelji gradiv za posamezne seje, v mislih imam različne strokovne službe, lahko razpravljajo brez glasovanja, o tem, ali ima pravico do besede predsednik nadzornega odbora pa je bilo treba glasovati.
-	Nadzorni odbor je posebej opozoril na pazljivost ob tem, ko se plasira denar iz proračuna in ob tem opozoril na podjetja, ki jim grozijo težave pri poslovanju. Ob tem ste predlagali, da novinarji zapustijo dvorano, o čemer občinski svet ni sklepal, saj so svetniki najverjetneje vedeli za katera podjetja gre.
-	Dve stvari moram takoj ločiti. Nadzorni odbor je predlagal županji in predsedniku občinskega sveta, da po svoji pristojnosti ukrepata v primeru stečaja podjetja nad leto dni, v kolikor ima občina terjatev do tega podjetja v znesku nad milijon tolarjev. Žal do danes od njiju odgovora še nismo dobili, pričakujem pa, da bosta odgovorila, da nadzorni odbor lahko še naprej dela na tej problematiki. Moram povedati, da nadzorni odbor ne določa kam gredo sredstva ampak le to, da je v takšnem primeru denar davkoplačevalcev (60% proračuna namreč polnijo davkoplačevalci) treba varno nalagati, ne da bi imeli kakšno garancijo, da bo občina dobila denar, ki ga je posodila, zares nazaj. Zato sem opozarjal na to, da je v poročilu o poslovanju stanovanjskega fonda razvidno, daje prenos iz prejšnjega leta cirka 116 milijonov tolarjev, vendar v samem besedilu ni razčlenjeno, kakšen je ta prenos. Iz gradiva, ki smo ga s tem v zvezi dobili že v začetku poletja pa je bilo razvidno, da večji del tega denarja leži v podjetju Stavbenik, zato sem opozoril člane občinskega sveta, da bi bilo treba dobro razmisliti, kako je ta denar zavarovan, da se ne bi zgodilo, da ga občina, takrat ko ga bo potrebovala, ne bo mogla dobiti, ker ga podjetje ne bo moglo vrniti. Strokovne službe so tudi pojasnile katera je ta zaščita (hipoteka na eno od stavb podjetja v Izoli op.a.), občinski svetniki pa bodo morali oceniti, če je zavarovanje s to hipoteko res zadostno.
-	Ali nadzorni odbor ve, koliko občinskega denarja je plasiranega zunaj občine oziroma bi ga bilo treba dobro zavarovati?
-	Nadzorni odbor je sklenil, da gre v preverjanje vseh terjatev nad višino milijon tolarjev in je te podatke tudi dobil iz občinske strokovne službe. Posamezna podjetja, ki so udeležena v tem, bomo obravnavali zelo selektivno in zahtevali boniteto vsakega od njih. Moja prosta ocena je, po podatkih ki so
nam na razpolago, da je približno 1 tretina plasiranih sredstev takšna, da bi občinski svet moral oceniti, ali so varno plasirana.
Koliko bi bilo to v denarju?
-	Podatki niso tajni in po tistem, kar je bilo vidno iz gradiv strokovnih služb in v zaključnih računov je plasiranih kakšnih 300 milijonov tolarjev, približno 80 do 100 milijonov pa je takšnih, ki bi jih bilo treba preveriti glede varnosti naložbe.
-	Na seji je bilo čutiti določeno nelagodje pri tistih, ki so vedeli za katera podjetja gre in radovednost pri tistih, ki teh podatkov niso poznali
-	Morda so bili posamezni svetniki presenečeni, da sem kot predsednik
nadzornega odbora govoril o teh konkretnih podatkih. Res pa je, da se o določenih temah v Izoli nerado javno govori in morda so bili zaradi tega nekateri presenečeni, ker je nadzorni odbor nakazal stvari, ki bi se morale rešiti, pa se jih ne rešuje. Na moje osebno presenečenje nobeden od svetnikov ni vprašal nadzornega odbora, kako je ta prišel do teh podatkov, na kakšen način in kakšno je ozadje teh podatkov, saj je šlo v mojem poročilu zgolj za suhoparno naštevanje številk. Poudariti moram, da današnji zakon o lokalni samoupravi zelo na splošno govori o nadzornemu odboru v občini, v spremembah tega zakona pa že piše, da nadzorni odbor opravlja nadzor a tudi daje priporočila pristojnemu organu, ta pa je dolžan ta priporočila upoštevati. To po moje pomeni, da nadzorni odbor prevzame določene obveznosti v odnosu do občine.
-	Nadzorni odbor je, po tej logiki, enakovreden organ Županu in Občinskemu svetu. Nekateri ob tem menijo celo, da postaja organ nad organi
-	S tem se absolutno ne strinjam. Nadzorni odbor se ne more vtikati v odločanje občinskega sveta, ki je najvišji organ odločanja v občini. Nadzorni odbor ne more odločati ali je posamezno dejanje bilo speljano pravilno ampak le ocenjuje, ali je bil denar davkoplačevalcev in drugih virov prihodkov proračuna pravilno, zakonsko uporabljen. To je velika razlika. Občinski svet lahko odloči, da si bo izplačeval ne vem kako visoke nagrade, ker to možnost ima, nadzorni odbor pa bo le ugotavljal ali je bilo to storjeno v skladu z zakonodajo. Res je, moč nadzornega odbora ni takšna, da bi lahko ustavil kakšen akt, vendar pa ima možnost in dolžnost obveščati računsko sodišče, ki pa je tisti organ, ki lahko kontrolira in sankcionira določene nepravilnosti v zvezi s proračunskimi sredstvi.
-	Kako ocenjujete to, da je LDS končno imenoval svojega člana v nadzorni odbor?
-	Osebno ne vem od kod je prišla informacija, da imajo LDS IN SKD skupnega predstavnika, saj nikjer ni bilo dogovorov o tem. Zato sem vesel, da bomo imeli v nadzornem odboru še enega strokovnjaka (Vojko Maver op.a.)
-	Katere so opravljene in naslednje naloge ?
-	Vesel sem, da sta na dnevni red naslednje seje občinskega sveta prišli obe poročili, ki jih je nadzorni odbor že naredil, to je poročilo o poslovanju veslaškega kluba in poročilo o izplačilih funkcionarjem, trenutno pa izvajamo kontrolo v Skladu stavbnih zemljišč, kontrolo glede porabe proračunskih sredstev v podjetju Marinvest ter kontrolo izplačila odpravnine presežnemu delavcu občinske uprave v lanskem letu (Davor Jurkovič, op.a.).
Mef
Kupujete avto, kombi, opremo??
Potrebujete dober leasing !?
^ LB LEASING
KO P E R D.O.O.
doba leasinga do 48 mesecev
Ferrarska 10, Koper, telefon: 066/ 32-208 ali 066/ 33-096
OBČINA IZOLA
OBJAVLJA na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil
(Ur. objave, št. 3/93) in sklepa županje št. 361-13/97 z dne 17.10.19967
RAZPIS
ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL OBČINE IZOLA ZA LETO 1997
I.	SPLOŠNA DOLOČILA IN RAZPISNI POGOJI
Na razpisu lahko sodeljujejo državljani republike Slovenije s stalnim prebivališčem v
občini Izola, ki:
1.	nimajo ustreznega standardnega stanovanja,
2.	gradijo, prenavljajo ali kupujejo stanovanje oz. stanovanjsko hišo na območju občine Izola,
3.	so lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, če gre za prenovo ali sanacijo,
4.	jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno in si svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo z nakupom, novogradnjo ali vlaganjem v prenovo, sanacijo ali obsežnejše vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda na območju občine Izola,
5.	imajo v letu 1996 ali 1997 sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja ali leta 1994 in kasneje izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo ali veljavno odločbo o priglasitvi del,
6.	niso sami ali njihovi družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki jim zakon omogoča nakup po stanovanjskem zakonu,
7.	niso sami ali njihovi družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše na območju Republike Slovenije, oziroma ne uživajo stanovanja, katerega lastniki so, oziroma niso lastniki ali solastniki stanovanja in stanovanjske hiše, v katerem brez lastne krivde ne morejo živeti, ker je to zasedeno, pa ne gre za stanovanje ali stanovanjsko hišo po drugem odstavku 133. člena v povezavi s 125. členom ali po 155. členu stanovanjskega zakona,
8.	ne prosijo posojila za centralno ogrevanje,
9.	ne nameravajo opraviti vzdrževalnih del na stanovanjih oziroma objektih, ki niso starejša od 25 let,
10.	so sami in soplačniki kreditno sposobni,
11.	sami ali njegovi družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, ne kupujejo stanovanja od matere, očeta, mačehe, očima, sestre, brata, svakinje, svaka, hčere, sina, pastorke, pastorka, tašče, tasta, stare mame, starega očeta, vnukinje, vnuka, tete in strica.
Posojila niso namenjena najemnikom, ki imajo po Stanovanjskem zakonu predkupno pravico (18. in 19. člen)
Prednost imajo prosilci, ki bodo kupili primemo stanovanje ali stanovanjsko hišo, sanirali stanovanje ali stanovanjsko hišo, izvršili prenovo oziroma obsežnejša vzdrževalna dela v starem mestnem jedru ali so pod varstvenim režimom kulturne dediščine.
RAZPISUJE SE: 98.720.329,00 SIT
-	za gradnjo, sanacijo, prenovo ali obsežnejša vzdrževanja
obstoječega stanovanjskega fonda	22.955.974,00 SIT
-	za nakup stanovanj	60.764.355,00 SIT
-	za adaptacijo večstanovanjskih hiš,
ki so v mešani lasti občanov ter občine 15.000.000,00 SIT.
II.	VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI
1.	Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec je največ 40% vrednosti primernega stanovanja. Kot primemo stanovanje se upošteva stanovanjska površina v m2:
število ožjih družinskih članov v gospodinjski skupnosti 1 2
3
4
5
6
7
8
nad 8
primerna stanovanjska površina v m2 44
52-63
63-76
69-85
85-102
98-110
111-125
133
133 + 8 za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana.
Kriterij primernega stanovanja se bo določal na podlagi števila prispelih vlog in razpoložljivih sredstev.
2.	Za sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela se upošteva 600 DEM/m2 ter za gradnjo, prenovo oziroma nakup stanovanja ali stanovanjske hiše 1.300 DEM/m2, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve posojila.
3.	Če bo obseg razpisanih sredstev glede na število prosilcev omogočal, je lahko odobreno posojilo iz sredstev tega razpisa višje, kot je navedeno v prejšnji točki, zlasti pri prenovi starega mestnega jedra oziroma pri prednostnih kategorijah prosilcev.
4.	Če obseg razpisanih sredstev ne bo zadostoval za vse upravičence, se višina pripadajočega posojila sorazmerno zmanjša.
5.	Obrestna mera za odobreno posojilo je TOM + 3%. Odplačilna doba je največ 15 let in
je odvisna od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti prosilca. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje pri Zavarovalni hiši Slovenica d.d.Koper ali s odplačilno sposobnimi poroki. _________________________________________________________________
III.	KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJILA
Višina odobrenega posojila posameznemu prosilcu je ob upoštevanju višine sredstev odvisna od:
-	socialnega položaja prosilca in njegove družine,
-	premoženjskega stanja prosilca in njegove družine,
-	posojilne sposobnosti,
-	primernosti stanovanjske površine,
-	stanja in načina reševanja stanovanjskega problema
-	višina lastnih sredstev in sredstev ugodnih posojil, ki jih je pridobil pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije in delodajalcu.
Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost:
-	mlade družine,
-	družine z večjim številom otrok,
-	družine z manjšim številom zaposlenih,
-	mladi,
-	invalidi in družine z invalidnim članom oziroma otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju ali trajno nesposobnim za delo,
-	prosilci z daljšo delovno dobo,
-	razširjene družine,
-	nepopolne družine z mladoletnim otrokom.
Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v katerem nobeden od staršev ni star več kot 35 let in še nobeden od otrok ni šoloobvezen. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci.
Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec, oz. prosilec, ali za delo sposoben član in ni po svoji volji ali krivdi nezaposlen ali začasno zaposlen.
Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let.
Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo potrjena od Centra za socialno in svetovalno delo Izola.
Za daljšo delovno dobo se šteje najmanj tretjina delovne dobe.
Razširjena družina je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca kot jih opredeljuje 6. člen stanovanjskega zakona.
IV.	NATEČAJNI POSTOPEK
Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svoje vloge na posebnem obrazcu, ki ga pridobijo pri strokovni službi Uprave za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola, Postojnska štev. 3, v sobi štev. 7.
Poleg v vlogi zahtevanih podatkov, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci k vlogi priložiti še:
-	potrdilo o državljanstu
-	leta 1996 ali 1997 sklenjeno kupoprodajno pogodbo oz. predpogodbo za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše ali leta 1994 in kasneje izdano veljavno gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del,
-	točno specificiran predračun izvajalca del za gradnjo, prenovo, sanacijo oziroma obsežnejša vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš,
-	dokazilo o statusu stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri stalno prebiva (pravno veljavna kupoprodajna pogodba, sklep o dedovanju, darilna pogodba ali podnajemniška pogodba, zemljiškoknjižni izpisek),
-	družinski list s podatkom datuma prijave bivanja v občini Izola,
-	sklep ali odločbo ZPIZ o 100% telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana,
-	mnenje Centra za socialno in svetovalno delo za status samohranilca prosilca ali drugo dokazilo o nepopolnosti družine,
-	mnenje Centra za socialno in svetovalno delo za otroka, motenega v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo.
-	potrdilo o šolanju vzdrževanih polnoletnih otrok,
-	potrdilo ali posojilna pogodba stanovanjskega Sklada Republike Slovenije ali delodajalca, o višini odobrenega ugodnega posojila za stanovanje, za katerega prosi, posojilo po tem razpisu oziroma dokazilo o porabi lastnih sredstev za kreditirano stanovanje ali gradnjo.
Popolne vloge morajo prosilci oddati osebno Upravi za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola, Postojnska štev. 3 v sobi štev. 7, referentu za stanovanjske zadeve v roku 20 dni od dneva objave tega razpisa.
Sklepe o odobritvi posojil bo sprejela komisija za stanovanjska posojila v 30 dneh po zaključku roka za vložitev vlog za odobritev posojila. Vsak prosilec bo pismeno obveščen o rešitvi vloge.
Posojilojemalci bodo sklepali posojilno pogodbo z Banko Koper, poslovna enota Izola in so dolžni koristiti posojilo v roku 6 mesecev od sklenitve posojilne pogodbe.
Seznam posojilojemalcev bo objavljen na oglasni deski Občine Izola in Upravi za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve.
Če posojilojemalec porabi sredstva nenamensko in daje v vlogi za odobritev posojila navajal neresnične podatke, mora posojilo v celoti vrniti po obrestni meri, ki velja za bančna nenamenska posojila.
OBČINA IZOLA Županja Breda PEČAN
:c^(/o/»vo
ROKOMET
1.	državna liga - moški
Delmar : Škofljica 24:23 (9:9)
Izolani so le dočakali prvo zmago, ki jih je vrnila v igro za obstanek.
Kljub zmagi pa Delmar ni navdušil. Izolani so tekmo slabo začeli, dopustili da so gostje povedli in jih nato precej časa lovili. Ob koncu polčasa je Izolanom uspelo celo povesti, prvi del pa seje končal le z remijem. V nadaljevanju smo videli boljšo igro Izolanov. Izstopal je vratar Vučinič, ki se je izakazal z 22 lepimi obrambami, kar je dvignilo ostale igralce in ekipo pripeljalo do vodstva s šestimi zadetki. V napadu je bil ponovno razpoložen Mičovič, Glavačeva igra pa je bila zaradi poškodbe bolj medla. Vse je kazalo na gladko in visoko zmago, toda borbeni gostje se niso predali.
Še več, strnili so vrste in pričeli zaostanek zmanjševati. Izolani so se zatekli k grobi, pregrobi igri in zabeležili 22 minut izključitev ter kar tri diskvalifikacije. Zmaga je že bila vprašljiva, vendar je bil Mičovič le dovolj priseben in z zadnji golom zapečatil usodo gostov.
Prvi osvojeni par točk bi moral biti dovolj vzpodbuden za nadaljevanje sprememb v klubu. Vse napake bi bilo sedaj napačno naložiti na pleča prejšnjega trenerja. Leto se izteka in občni zbor bi bil v tem času kar primeren, če ne že nujen. Verjetno bi se razčistila marsikatera dilema, ki je ostala tudi po odhodu trenerja Periča.
1. državna liga - ženske
ŽRK Izola : Kočevje 22:20 (9:11)
Pred tekmo je le malokdo verjel v uspeh Izolank. Med prisotnimi gledalci so tudi "strokovnjaki" napovedovali poraz z najmanj tremi zadetki. V takem duhu seje tekma tudi pričela. Favorizirane gostje so takoj povedle in vodile cel prvi polčas. Izolanke pa se niso predale. Trmasto so lovile zaostanek, izenačile, pa spet nekoliko popustile...Tudi zaostanek dveh golov ob koncu polčasa ni kaj dosti obetal. V drugem polčasu pa je prišlo do tako dolgo pričakovanega preobrata. V vratih se je razigrala Biljana Šmitran, opogumila soigralke, ki so najprej izenačile nato pa povedle kar s 5 ! goli. Trener Čuk je v igro poslal tudi igralke s klopi in Jelena Čvorak
ter Hana Škrbec sta povsem zadovoljili in bomo nanje lahko računali tudi v bodoče. Zmaga je še slajša ob dejstvu, da so zmagale tudi vse ostale selekcije ŽRK Izola. Klub je zabeležil kar pet zmag, kar uvršča to kolo med uspešnejše dneve ženskega rokometnega kluba.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL - ženske
NTS Arrigoni : Pelovia 1:6
V soboto so članice NTS Arrigoni gostile igralke Petovie. ki spadajo tik pod vrh ženskega namiznega tenisa v državi. Izolanke so igrale zelo dobro, a to ni bilo dovolj za preprečitev visokega poraza. Edino zmago za Arrigoni dosegla Kristina Rahotin, kije z 2:1 premagala Zalezino.
Za Arrigoni sta igrali še Erika Jauševac in Romina Umer.
2.SNTL - ženske
NTS Arrigoni : Kajuh Slovan 5:2
Druga ženska ekipa je najprej v sredo gostila
ekipo kajuha Slovana in po boljši igri prepričljivo zmagala z rezultatom 5:2. Za Arrigoni so nastopile Jana Ludvik, Tina Nemarnik in Teja Kodrič.
V	soboto pa je druga ekipa odigrala še tekmo proti ekipi Vesne iz Zaloga v gosteh.
Tudi to ekipo so Izolanke odprvila zlahka z 5:2. Popoldne sovTeja Kodrič, Jana Ludvik in Špela Mislej odšle še v Škofjo loko in izgubile proti istoimenski ekipi z 7:0.
3.	SNTL - moški Člani so v soboto odigrali dve tekmi. Dopoldne so s 4:3 premegali ekipo Logatca. Dve zmagi je prispeval Kristjan Ludvik, eno pa Iztok Jerman. Zmagala sta tudi v paru.
Popoldne je Arrigoni igral proti Kajuhu Slovanu. Tekma je bila pomembna, saj je odločala o samem vrhu _ tretjeligaške razpredelnice. Žal so tokrat Izolani tesno izgubili 3:4. Dve zmagi Jerman, eno pa Ludvik.
Primorsko prvenstvo
V	nedeljo 19.10. je NTS Arrigoni zgledno organiziral Primorsko prvenstvo za mladince-ke posamezno, dvojice in mešane
dvojice. Na prvenstvu je nastopilo skoraj 50 tekmovalk in tekmovalcev iz šestih primorskih klubov.
Prvenstvo je pokazalo, da se daleč najboljše dela prav v Arrigoniju, saj so izolski mladinci-ke osvojili kar 4 prva mesta od petih možnih.
Rezultati:
Mladinke:	L Rahotin, 2. Jauševac, 3.
Nemarnik (vse Arrigoni) 4. Milost (Vrtojba)
mladinke dvojice: l.Rahotin/Jauševac (Arr.),
2.	Škabar/Tomazini (Semed.), 3. Milost/Rakas (Vrtojba), 4. Nemarnik/Kodrič (Arr.)
Mešane dvojice: 1. Jerman/Jauševac (Arr.), 2. Trgo/Rahotin (Arr.), 3. Čučič/Milost (Vrtojba), 4. Škabar/Jakin (semed.-N.Gorica)
Mladinci:	1. Jerman (Arr.),	2. Čučič
(Vrtojba), 3. Trgo (Arr.) 4. Mihelj (N.Gorica)
Mladinci dvojice:	1. Čučič/Mihelj
(Vrtojba-GO), 2. Jerman/Trgo (Arr.) 3. Zigante/Krstič (Arr.) 4. Jakin/Tokič (N.Gorica)
_________________________——
POGLED S STRANI
Piše: Žare
za

Res je, nova metla pometa boljše. Toda žal, bi moral trener Jelovčan imeti tudi čarobno palčko, da bi kar se da hitro dvignil ekipo iz globin prvenstvene lestvice. Sobotna tekma je zopet pokazala, da nekaj kvbalitet ekipa
vendarle ima. Žal so igralci spet poskrbeli za kodranje živcev. Razpoloženih igralcev je vedno premalo, tako da končnice postanejo nevarne. No, tokrat seje izšlo, rezultat bomo zabeležili, vse ostalo pa se bo pozabilo. Izolani imajo že dalj časa probleme s sodniki; kartoni in izključitve kar dežujejo. Nekoč sem že zapisal, da bi morali trenerji posvetiti nekaj časa tudi teoriji, predvsem pravilom igre. V soboto ni igral Matijaševič, naslednjo soboto ne bo Vidmarja in tako se bodo verjetno zvrstili vsi (posledica rdečih kartonov).
Prvi prvenstveni točki so torej pognale nekaj sveže krvi in optimizem je spet prisoten. Zmagale so tudi deklice, tako da je bil paket točk popolen. Tokrat je trener Čuk presenetil
z nekaterimi neklasičnimi menjavami, izkazla se je Biljana Šmitran na golu, predvsem pa ni bilo brezglavega tekanja in zapravljanja žog.
Zanimiva je bila priprava na tekmo, dekleta so večer pred tekmo plesala v diskoteki in nekatere se že ogrevajo za takšen način "psiholoških" priprav.
Naši pet minut torej prihaja. Seveda bo to v soboto težko ponoviti. Dekleta bi z zmago vpisala zgodovinski dogodek (igrale bodo proti Krimu), fantje pa potujejo v Dobovo, ki je še edina brez zmage. Nič|kaj prijetno ne bo, toda kot sem omenil, naš h pet minut prihaja in potrebno jih je izkoristiti.
ODBOJKA
Brezovica 3:2
1.	B liga - moški
Simonov zaliv Izola (-9,12,-6,10,19)
/zolski odbojkarji so se neverjetno namučili, da so spravili na kolena mlado in borbeno moštvo Brezovice. O tekmi, ki je trajala več kot dve uri in pol, zna precej povedati tudi okoli 150 ljudi, ki si je dramo v Livadah ogledalo v živo. Odbojkaiji Simonovega zaliva so pričeli lagodno in neprepričljivo, rezultat pa je bil izgubljen prvi niz. Gledalci so pričakovali boljšo oziroma agresivnejšo igro Izolanov v drugem nizu. To se je le delno uresničilo, niz so dobili sicer domači odbojkarji, a so jim bili gostje vseskozi za petami. Tretji niz so Izdani gladko izgubili in po dobljenem četrtem nizu je o zmagovalcu odločal skrajšani niz. Tu pa seje drama pravzaprav začela. Nobena ekipa ni popustila, točko pa so dobili zdaj eni, zdaj drugi. To seje nadaljevalo do dvajsete točke, ko je z lepim udarcem tekmo odločil Luka Slabe, eden najboljših na parketu. Pri Izdanih seje izkazal še Igor Tavčar, kije znal v odločilnih trenutkih prevzeti odgovornost in tvegati.
NOGOMET
PNL - člani
Vipava : Avtoplus Korte 2:6 Strelci: Mujanovič 2, Breznikar, Gregorič, Simič, Jurman
Kortežani so imeli več kot z Vipavci opraviti z burjo, ki je vlekla z Nanosa. Burja je bila tudi delni krivec za dva prejeta zadetka, sicer bi se lahko Kortežani vrnili domov z nedotaknjeno mrežo. V ekipi Kort je vsak opravil svojo dogovoijeno nalogo, nagrada pa so tri nove točke, s katerimi so se Kortežani še bolj učvrstili na vrhu lestvice.
Pa še to: V nedeljo bodo ljubitelji nogometa na tekmi Avtoplusa proti Komnu deležni brezplačnega golaža!
2.	SML - zahod MNK Izola : Kolpa 4:1 Izolski mladinci so v svojem osmem nastopu gladko premagali solidnega nasprotnika Kolpo. V prvem polčasu so gostje nudili še kar dostojen odpor, v drugem delu igre, ko so se izolski mladinci razigrali, pa jim je pošla sapa. Ob štirih zadetkih so Izdani zamudili še lepo vrsto stoodstotnih priložnosti, tako da bi bila lahko zmaga še višja. MNK Izola se je s to zmago prebil na tretje mesto.
Do konca jesenskega dela prvenstva pa so še tri kola, v katerih bi lahko izolski mladinci zadržali dobro formo in s tem tudi ugoden položaj na lestvici. Za MNK Izola so zadeli:
Bauer 2, Mujkič, Maletič PNL - mladinci Korte: Jadran Šepič3:0b.b.
Tekma ni bila odigrana zaradi neurejenih papirjev kozinskega kluba.
Reghistrirana je bila s 3:0 za domače, kar je ekipo Kort postavilo na visoko drugo mesto.
2. SKL - zahod MNK Izola: Kolpa 17:0 Izolski kadeti so z resnim pristopom do nogometa pokazali, kako se brca žoga. Prešibak nasprotnik je bil na kolenih že po dvajsetih minutah, rezultat pa 8:0. Tudi v nadaljevanju so Izdani igrali sprošeno, navdahnjeno in natresli nasprotniku še 9 golov. Po besedah trenerja Miliča je rezultat logična posledica rednega in doslednega dela na treningih. Za Izolo so gole dosegli: Hasič M., 4 Hasič 2, Zelinčevič 2, Dragan 2, Mekič, Meš, Kremenovič, Pal, Hoti, Tomič, Božič po 1 MNZ Koper starejši dečki Rakek: Izola 0:1 Korte : Koper A 1:9 mlajši dečki Piran: Izola 2:0
KROS
Na škofijskem krosu so se ponovno izkazali Izolani in Izolanke, predvsem so bili uspešni učenci in učenke osnovne šole Vojka Šmuc. Tako učenci kot učenke so zmagali na škofijskem krosu, OŠ VŠ pa je bila prva tudi skupno.
Ni pa jasno zakaj se niso izolski tekači in tekačice udeležili vseslovesnkega krosa v Velenju. Med skorajda ducatom športnih pedagogov, med tremi ravnatelji osnovnih šol, in odgovornimi za šport na občinski ravni bi se lahko našel nekdo, ki bi prijavil izolsko ekipo za kros v Velenju. Rezultati bi bili zagotovo vzpodbudni, kar je pokazal kros na Škofijah in kar konec koncev dokazuje dobro delo v mnogih izolskih klubih, kjer so aktivni najboljši osnovnošolski tekači.
TENIS
Od četrtka do nedelje je na teniških igriščih v San
Simonu potekal teniški turnir, ki se ga je udeležilo 20 predstavnic nežnejšega spola in kar 48 moških igralcev. Na turnirju, ki postaja eden izmed najbolje organiziranih in dobro udeleženih je pri moških slavil Uroš Špende, ki je v finalu ugnal Aleksandra Šušlja. Na tretje mesto se je uvrstil Fabjan Jože, na četrto pa Lovšin Jure.
Pri ženskah je bila najmočnejša Stubelj Nataša, ki je v finalu premagala Šinkovec Tamaro, tretja je bila Bilas Jasna, četrta Flego Irena.
Turnir so spremljale tudi druge prireditve; tako so izpeljali srečolov, v soboto pa je nastopil tudi glasbeni gost Tomo Jurak.
ENDURANCE
Na turistični kmetiji Medljan so v soboto organizirali zadnjo dirko v Endurancu za slovenski pokal. Izpeljali so tekmovanje v 1. uvajalni kategoriji ter v 4. kategoriji. V prvi uvajalni kategoriji je zmagal Karel glaser, v četrti pa je zmagal Izolan Jože Žižek. V skupnem seštevku je Dušan Vončina, kljub sobotnemu odstopu zaradi poškodbe konja, ohranil drugo mesto v 4. kategoriji, drugi pa je bil tudi v hitrostni kategoriji. Dirko, ki jo je spremljalo precej ljudi, sta zgledno organizirala Konjeniški klub Medljan in turistična kmetija Medljan.
JADRANJE
V	drugi regati za jesenski pokal so se pomerili jadralci v razredih optimist, evropa, laser in 470.
V	raredu optimist je pri fantih zmagal Rok Košir(Burja), pri dekletih pa Veronika Koren (Pirat), v evropi je najhitreje prišla v cilj Johana Kržnič (Čupa). V razredu Laser je slavil Vasilij Žbogar (Burja), v razredu 470 pa sta zmagala Habjan in Staut (Jadro). Regato je organiziral JK Burja, ki bo organizator še zadnje skleopne regate
v soboto, ravnotako na regatnem polju pred Izolo.

jijfeh
MANTA BIANCA
Od avgusta deluje v Izoli tudi potapljaški klub. Predsednik je Jernej Sedmak, z ostalimi člani pa se dobivajo kar na barki Manta Bianca, kije privezana v marini v Izoli.
In kaj počnejo v klubu ? Predvsem se dosti potapljajo. Dogovorijo se za dan in potem se z barko odpeljejo na želeno destinacijo in tam se potapljajo.
Najlepši koščki naše obale so ob piranski punti pa do Pacuga, zanimiv je tudi Ronek, pa mesta, kjer ležijo potopljene barke. Za kar nekaj takih bark vedo v klubu. Sicer pa v klubu prirejajo tudi tečaje potapljanja, kamor vabijo tudi vas. Le dva pogoja morate izpolnjevati; morate biti zdravi in starejši nad 14 let. Vse ostalo je stvar dogovora.
V Ljubljani deluje kakšnih sedem, osem potapljaških klubov. V Izoli pa smo svojega prvega ustanovili že davnega avgusta 1997.
KULTURNI DOM IZOLA KOLEDAR PRIREDITEV september/oktober 97
RAZSTAVE
CALERIA ALCAIZOLA
Na ogled je razstava" SIMBOLIKA BARV " avtorja DEJANA PFEIFERJA iz Maribora
.Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času.
PRIREDITVE
KULTURNI DOM IZOLA
četrtek, 23,10. oblLOO
Nasa kabinet
Don Juan - International lover
komedija
Predstava za srednješolce
sobota, 25.10. ob 16.00
Svetlana Makarovič KORENČKOV PALČEK
Režija: Olga Lupine
Korenček in njegova prijateljica^ Sapramiška složno živita na korenjevi gredi.Se tako mirno in spravljivo življenje postane na mah dolgočasno, zato Korenčka zamika širni svet. Vstopnina: 400 Sit
CAPRISOVICAPRICI
Ta teden, predvsem teden glasbe in tistih, ki jo delajo. Poklicali smo slovenske in primorske mojstre in izvedeli da je Adi Smolar nor in štuf Ljubljane. Po pravkar posneti plošči je selil namreč sebe in svoji dekleti (ženo Lidijo in hrčico Pujso) domov na Koroško (Ravne). S prvo omenjeno je praznoval drugoobletnico zakona in ob zajtrku dobil voščilo našega radija, v zameno pa nam je povedal marsikaj. Leteči potepuhi, pravzaprav njihov Bas Jožef je rekel da snema in nam iz studia prek žic predvajal sedem sekund nezmiksanega in zato nerazpoznavnega, nerazumljivega posnetka ter še rekel da bo plošča v sredini novembra naša. Povedal je še, da po "Biciklu" ne kolesarijo več.
Govorili so še: Bo3, ljubljanska nova združba s svežo funk - pop - rock produkcijo in Funk You z bobnarjem Alešem Uranjekom, do nedavnega člana ekipe Šank rock. V eter nam je zaupal in presenetil tudi spodaj zapisanega prijatelja, da pri Šank Rock-ih, pri velenjskem bandu, ki ga je pred petnajstimi leti sam naredil, ne bo več bobnal. Tako zdaj veste to tudi tisti, ki v sredo dopoldan niste poslušali Radia Capris. Bo pa rade volje to počel pri "funk” ekipi, ki si jo je omislil pred kratkim in sicer Funk You Baje prihajajo na Belveder v kratkem. Videli bomo, morda slišali. Poklicali smo seveda tudi naše deklice: Laro Baruca, ki nam bolna ni izdala ničesar in Aniko Horvat, ki je vozila in govorila in seveda ni mogla ničesar povedati. Izvedeli pa smo da se slednja uči solo petja. Srečno. Obe še pripravljajo nekaj novega - datum neznan. Tinkara Kovač snema prav te dni Mefova besedila in se ni dala motiti. Morda se jih lepa Tinka uči na pamet. Aleksandra Čermelj mlada še nepetnajstletna glasbenica, je bila pravtako nedosegljiva, vemo pa da v imenu te perspektivne pevke že snubijo muzikante, ki bodo note zanjo, uglasbili. Po glasbenikih smo poklicali Osare Borisa in mu čestitali. Zvile so ga ledvice in ležal je med čestitkami. Čestitali smo mu,
Mladinski Ustvarjalni Klub Izola
V ponedeljek, 13. oktobra 1997 je bil v Kulturnem domu Izola ustanovljen Mladinski ustvarjalni klub Izola, ki bo združeval mlade ustvarjalce vseh obalnih mest, ki želijo delovati ali pa že delujejo na različnih umetniških področjih. Klub je bil ustanovljen iz potrebe po organiziranem povezovanju in spodbujanju mladih za kreativno preživljanje prostega časa.
Pobudniki ustanovitve kluba (Luka Mahne, Darjan Gorela, Obrena Jovanovič, Andrej Vidic, Miha Motoh, Gaber Radojevič, Simon Pribac, Rudi Bučar, Anja Stubelj, Siniša Krt, Marko Tominc, Mateja Golob, Mitja Gerževič, Marko Vivoda, Andrej Rojc, Aljoša Lovšin, Samanta Štuva, Mauro Božič, Nina Pavletič, Polona Ivančič in Matija Štravs) želijo odpreti vrata vsem mladim, ki imajo potrebo po aktivnem udejstvovanju na kulturnem in družbenem področju, zato bodo predstavili dejavnost Mladinskega ustvarjalnega kluba Izola na večeru, ki so ga poimenovali MLADINSKI INDEPENDENTNI PROJEKT BŽŠČ! PT.
Večer bo predstavil široko paleto ustvarjalnega delovanja kluba MUKI in sicer: prikazali bodo filme Andreja Žiberta, mladega režiserja, ki se je izšolal v Pragi, nastopili bodo mladi glasbeniki, ki se posvečajo klasični glasbi, računalniški mojstri bodo predstavili oblikovanje strani na internetu, novinarji in fotoreporterji bodo predstavili nulto številko časopisa mladih, ki bo izhajal kot priloga časopisa Mandrač, likovna sekcija bo poskrbela za živo slikarsko intervencijo, predstavile se bodo tudi štiri glasbene skupine (Spirits, Puding Fields, Obrite riti in D-fact), ki vstopajo v svet glasbe z avtorsko glasbo, igralci Gledališča STEPS pa bodo nastopili v gledališki improvizaciji.
Obširen program bodo člani kluba MUKI izpeljali v prostorih Kulturnega doma Izola, predvidoma 21. novembra 1997. Večer se bo zaključil v klepetu z režiseijem Andrejem Žibertom, ki bo predstavil področje filmske ustvaijalnosti.
MLADINSKI USTVARJALNI KLUB MLADIH IZOLA VABI VSE, KI ŽELIJO DELOVATI V KLUBU, DA PRIDEJO NA PREDSTAVITVENI VEČER.____________________________________
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
obvešča, da bo v dneh od 27.-29.oktobra 1997 potekalo v Portorožu strokovno posvetovanje bibliotekarjev Slovenije KNJIŽNIČARJI PRED NOVIMI IZZIVI Uporabnike obveščamo, da bo knjižnica zaradi udeležbe na posvetovanju ZAPRTA in sicer: v torek, 28.oktobra 1997, od 8.00-13.00 ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO
od 8.00-11.00 ODDELEK ZA ODRASLE v sredo, 29.oktobra 1997, od 8.00-11.00 OBA ODDELKA
ker je vozil odlično v San Remu kjer je brez zavor, kot je sam povedal, dosegel odlično tretje mesto na rallyu za svetovno prvenstvo in se odločil: "Naslednje leto bom najboljši!" je skromno dodal Boris. V studiu našega radia še pričakujemo Vilija Resnika, Egona Godino (Rajši mona ko Žabar), idejnega vodjo novonastale južnoprimorske skupine Tri bote, v soboto ob 11.ih slovenske Oasis- FLIRT, kasneje dance Sound Attack in v nedeljo MEFA ki bo koketiral z Nelfijem.
Novost: "MOJ VIDEOSPOT "NOČ" LAHKO ŽE GLEDATE", pravi Lovro.
easy za Capris.(87'9,997 in 105’1 Mhz)
BODY PIERCING V MI-KLUBU
Lea Piercing vam predstavlja luknjanje vidnih in nevidnih delov telesa.
Luknjanje se prične v soboto, 25.10. ob
19.uri v prostorih MI-Kluba pri Glasbeni šoli v Izoli (ul.Giordana Bruna).
KONCERTI
V	Carpaccio pubu v Kopru bo v petek, 24.oktobra nastopila ljubljanska skupina MOJ BOOGIE BAND. Gre za zasedbo s tremi kitarami, kar jim je omogočilo, da so ustvarili svojstven stil izvajanja bluesa.
V	Carpaccio pubu pa bo do 30.novembra na ogled prodajna razstava podvodnih fotografij SMILJANA ZAVRTANIKA.
GLEDALIŠČA
Avditorij Portorož, glavna dvorana
V	četrtek 30.oktobra ob 20.30 je na sporedu uspešnica Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, avtorja in režiserja Borisa Kobala AFRIKA ali NA SVOJI ZEMLJI
cena vstopnice: 1.500 SIT, študentje in upokojenci: 1.200 SIT
Gledališče Koper,gledališka dvorana
Četrtek, 23.oktober ob 20.00
KONCERT MPZ Obala, ob 20.jubileju
Petek,24.oktober
Kulturni dan za naj mlaj še
Plesna skupina FLIP Piran: Guliver
Sobota, 25.oktober ob 19.00
KONCERT ob obuditvi KUD Samo
Bertokrsodelujejo pevski zbori iz Prevalj,
Loparja, Šmartnega pri Slovenj Gradcu,
Bertokov, šavrinske pupe en ragaconi,
Brnistra.
Mediteran
festival ______•________
KULTURNI DOM IZOLA
i
SOgpTA, 25. oktober ob 20.00
DZANSEVER
v
mm1, ' PAUL GEREMIA
Uu*'< C««'«-'	/«llno.
s«».»in.o« « »n trota lui.mj.n iiiuviv|	o/o/.l ?S>SO • I ?\ U
DŽANSEVER s skupino in trebušnimi plesalkami ^prihaja naravnost iz Turčije, .kjer je trenutno zelo "popularna, saj je izšla njena nova plošča na zahtevnem turškem tržišču.
Romska pevka magičnega glasu je prerasla kafane in vstopila v svet world mušic. NE POZABITE V sredo, 5. novembra pa PAUL GEREMIA (ZDA) v vinoteki na Rudi
Chiaro-scuri
isolani
Dal verbale detla prima riunione del Comitato di coordinamento previsto dal Protocollo tra /7 Governo della Repubblica italiana e /7 Governo della Repubblica di Sl oveni a su/la collaborazione per // programma di formazione professiona/e e restauro del Paiazzo Manzioli, svo/tasi in data 30 settembre e 1 ottobre a /so/a, veniamo a sapere che /a parte italiana ha comunicato a que//a s/ovena che i/ 1 /ug/io 1997 e entrata in vigore /a Convenzione fra /7 Ministero deg/i affari esteri della Repubblica italiana e H Dipartimento di architettura e analisi della citta mediterranea de/IVniversita deg/i studi di Reggio Calabria che a decorrere da tale data si e dato 1’avvio alla prima fase di attuazione, della durata di un anno, del programma di restauro del Paiazzo Manzioli a /so/a. Sempre secondo /7 succitato verbale, /7 Comune di /so/a si e impegnato a mettere a disposizione del Dipartimento entro la fine del corrente mese i locali da adibire a d Ufficio di progettazione e un deposito per le attrezzature specia-/istiche di cantiere e del materiale didattico. Fin qua le luči.
E veniamo alle ombre. Entrambe le padi hanno rilevato che to stato in cui si trova /7 Paiazzo Manzioli e estremamente critico, per cui e urgente provvedere alla sicurezza ed accessibilita dei fabbricati at piu presto. Oualora la pade s/ovena non possa garantire le condizioni di cui sopra entro /7 termine štabi Uto, si d o vrš decidere uno s/ittamento del programma de/le attivita fino a/ momento in cui non venga assicurata ia suddetta agibilita. Tale s/ittamento compoderebbe una sospensione dei lavori con conseguenti rita rdi nell’ attuazione del programma. Spehamo che cio non accada.
Gianfranco Si/jan
Ancora a proposito di anniversari
Appena qualche settimana fa, su queste pagine del Mandracchio, avevamo pubblicato una piccola riflessione a proposito di memoria storica. Ci riferivamo, allora, al cinquantesimo del Trattato di Pace, e alle manifestazioni in corso per celebrarlo o commemorarlo, a seconda della parte in cui si trovava 1’organizzatore.
Nell’occasione avevamo fatto una distinzione tra memoria collettiva, quella diventata patrimonio comune, e memoria inconciliata, quella che ancor sempre si cerca di emarginare o cancellare, perche in contrasto con le versioni di una delle parti in causa. Anche a distanza di mezzo secolo. Eppure, proprio in questi giorni, ci troviamo a fare i conti con un altro anniversario, ancora piu distante nel tempo. Ma che ci riguarda pur sempre da vicino e che, ugualmente, non e entrato a far parte della memoria collettiva. L’ultima battaglia sul Fronte dell’Isonzo e del Carso della Prima Guerra Mondiale, svoltasi fra il 24 ed il 26 ottobre del 1917. La dodicesima offensiva, quella che e passata alla storia come la disfatta di Caporetto. Quella che ha segnato lo sfondamento delle linee italiane lungo tutto il fronte da parte dell’esercito austro-ungarico, affiancato da unita tedesche del Kaiser Guglielmo Secondo. Una ritirata che dopo tre giorni si e fermata sul Piave e sul Tagliamento. Un pezzo di storia che per quasi mezzo secolo e stato relegato nel dimenticatoio della storia ufficiale italiana, proprio perche legato al concetto della disfatta militare. Delle cose cioe che non fanno onore alla storia militare di un Paese. Anche
se, nel vivere quotidiano, proprio quegli avvenimenti hanno lasciato una traccia che e rimasta intatta. Espressioni come vivere un’alba tragica, vivere in trincea, essere bombardati, e la stessa denominazione di Caporetto sono diventate luoghi comuni della lingua italiana ed hanno la loro origine proprio in quegli avvenimenti.
Soltanto negli ultimi dieci-quindici anni quelle vicende e quegli anni sono stati ripresi in esame dagli storici. Per capire se si e trattato veramente di una disfatta, e se non e stata tale perche gli stessi Stati Maggiori 1’hanno presentata come tale. Oppure e stata una sconfitta militare che, pero, ha visto subito dopo i soldati nuovamente in trincea a fermare 1’avanzata austriaco-tedesca. E per capire, anche, i risvolti che i massacri avvenuti tra il 1915 e il 1917 sul Carso e sul Fronte delFIsonzo hanno comportato per le popolazioni locali. In Istria, a Trieste, in Friuli e in tutto 1’Isontino.
Per cercar di capire quanto e in che modo proprio le popolazioni di questi territori sono State usate nelle strategie militari e politiche delle parti, in particolare dell’impero asburgico. Certo - a parer nostro - non a difesa dei loro interessi, quanto piuttosto a tutela di calcoli
ben diversi.
Sulla Grande Guerra sono stati seritti ormai migliaia di volumi. Anche sulle trincee del Carso e delPIsonzo, a pochi chilometri dalla časa dei nostri nonni. Eppure e stato necessario piu di mezzo secolo per incominciare a parlare seriamente di quei fatti. Dei motivi per cui il 97. Reggimento austro-ungarico (quello che conosciamo dalla canzone Demoghela), in cui vennero reclutati quasi tutti gli uomini di leva del nostro territorio, sia stato inviato a combattere in Galizia.
Oppure dei motivi per cui 1'imperatore Francesco Giuseppe preferi inviare su questo fronte unita composte per oltre il 50 per cento da soldati reclutati tra la popolazione slovena e croata. Tanto che addirittura il comandante stesso delle truppe austro-ungariche fu quel famoso generale Borojevič von Bojna, serbo della Krajina.
Forse, a ottanfanni di distanza, sarebbe il momento giusto affinche, con 1’aiuto degli storici, anche questo pezzo di storia inconciliata entri a far parte del patrimonio comune della storia collettiva di questa parte d’Europa.
Silvano Sau
Scuo/a elementare:
Lavori a gonfie vele... senza libri di testo
Dopo quasi due mesi dalPinizio del nuovo anno scolastico abbiamo incontrato nuovamente la Preside Amina Dudine per avere notizie sulFandamento dell’attivita alla Scuola elementare Dante Alighieri. La Preside si dichiara molto soddisfatta per quanto riguarda la costruzione del nuovo edificio che sta procedendo, dopo la ripresa dei lavori, con ritmi sostenuti. Dopo la sistemazione delle pavimentazioni incominceranno ad arrivare le forniture dell’arredamento. Tali investimenti sono frutto del sostegno finanziario ottenuto grazie airinteressamento delFUniversita popolarc di Trieste. Si passera poi alla definizione e alla sistemazione delle aree scoperte destinate alFIstituto. Nel frattempo gli alunni e i lavoratori frequentano ancora, con non pochi disagi, il vecchio edificio di via S. Gregorčič. I disagi sono dati anche dalla mancanza di libri di testo tradotti in italiano, che tardano ad arrivare. Gli insegnanti sono costretti ad “arrangiarsi” sostenendo un non indifferente lavoro di preparazione di dispense che per gli
alunni non sono mai tanto efficaci ed attraenti quanto un bel libro di testo ben stampato ed illustrato.
L’intera scolaresca effettuera venerdi 24 ottobre delle escursioni guidate a Trieste e nei dintorni, visitando tra 1’altro la mostra sui Dači al Castello di Miramare. Su iniziativa della professoressa Fulvia Grbac, verra organizzata per la seconda volta un’extempore che si terra ai primi di novembre e alla quale sono invitati pure gli alunni delle altre scuole elementari italiane del Capodistriano. Sempre in novembre, i solisti, il coro e il gruppo di ballo parteciperanno alla III rassegna musicale internazionale “Citta di Gemona” 1997 organizzata sotto 1’insegna del motto “Musiča linguaggio di Pace” dalla Časa d’Europa di Gemona. Concludendo il nostro colloquio la Preside ci dice che 1’anno scolastico sta procedendo bene e il merito va anche all’organico dei lavoratori che operano nelle due unita, la scuola elementare e la scuola materna “L’aquilone.”
Marino Maurel
Non c’e piu religione
Abbiamo scritto piu volte che la nostra čara Isola e povera ma bella, nonostante sia piuttosto priva di monumenti culturali. La storia le e s tata avara. Quest’ultima le ha, infatti, riservato tanto lavoro e molta fatica. Pero esistono le condizioni per rendere la nostra cittadina piu affascinantc di quanto lo e attualmente. Sarebbe sufficiente sfruttare quello che le viene offerto quasi gratuitamcnte, come il bellissimo monumento al ramoscello d’ulivo, che con la colomba compone il simbolo di Isola, che attende nel cantiere del Simposio internazionale “Forma viva” di Sezza un suo luogo deputato nella nostra cittadina da un anno a questa parte. E proprio vero che Isola ama i parti lunghi.
Gianfranco Siljan
Ancora la squadra “del Circolo”
E un periodo decisamente proficuo per la squadra di calcetto della nostra Comunita. Le vittorie si susseguono. Dopo quella conseguita a Rovigno in occasione delTultimo incontro sportivo deH’Unione italiana, sabato scorso e giunto il successo al tradizionale torneo, denominato delFAmicizia, allestito dalla Comunita degli italiani Pasquale Besenghi degli Ughi, arrivato alla quinta edizione. Meritevoli ancora una volta per la riuscitissima organizzazione: la squadra della Guardia di Finanza di Trieste, la cui collaborazione e rimasta intatta nel corso di tutte le edizioni, e la trattoria “ Doro” che analogamente continua ad ospitare la seconda parte, non meno importante, della riunione. La grande novita di questa edizione e legata alla squadra di Castelvenere, alla sua prima partecipazione, mentre la succitata Guardia di Finanza e la squadra della Comunita italiana di Buie sono delle vecchie conoscenze. I nostri ragazzi sono partiti subito bene superando nella padita d’esordio i buiesi considerati i contendenti piu arcigni per la vittoria finale. Vista la formula del torneo che prevedeva un girone alTitaliana, cioe tutti contro tutti per comprenderci, immancabilmente la differenza reti e risultata decisiva per stilare la classifica. Premiati questa volta i novelli di Castelvenere arrivati secondi grazie alla larga vittoria sulla Guardia di Finanza finita ultima poiche poco aiutata dalla sode. I risultati: Comunita di Isola - Comunita di Buie 1 a O, Castelvenere - Guardia di Finanza 7 a O, Comunita di Isola - Castelvenere 4 a 1, Guardia di Finanza - Comunita di Buie 2 a 1, Comunita di Isola - Guardia di Finanza 7 a 2 e Comunita di Buie Castelvenere 4 a 3. La classifica: Comunita di Isola 6 punti, Castelvenere, Comunita di Buie e Guardia di Finanza 2 punti. Le padite sono State precedute da un confronto tra i ragazzi delle scuole elementari di Isola e Capodistria finito con la vittoria degli ultimi per 2 a 0. I ricchi premi previsti per i vari vincitori delle speciali classifiche sono andati ad Alan Alagič (Isola) miglior marcatore con 5 reti, Davor Perkat (Isola) miglior giocatore, Claudio Kramersteter (Castelvenere) miglior podiere, Paolo Barbo (Buie) giocatore fair play e Guardia di Finanza squadra fair play. Si ringraziano per la collaborazione: Franco Debernardi, Spod mala, Canova Verdi, Bele Skale, Scuola alberghiera e Press club.
Robedo Siljan
Foto: Claudio Chicco
Attivita comunitaria
BIBLIOTECA
La biblioteca della comunita italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) e aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19.
SALA Dl LETTURA E BAR SOCIALE
Aperti da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra).
MANIFESTAZIONI CULTURALI
Martedi 4 novembre, alle ore 18.00, nella sala grande della Comunita, conferenza del professor Gianfranco Sinagra, sul tema “Che cosa insegna la storia della cardiologia”. La conferenza šara corredata da diapositive. L’incontro rientra nella collaborazione con 1’Unione Italiana e 1’Universita Popolare di Trieste. Ingresso libero.
TOURNEE D El GRUPPI DELL’ASSOCIAZIONE COMUNITA DEGLI ITALIANI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI" di Isola
Da martedi 21 a lunedi 27 ottobre, il gruppo di autori e minicantanti della Comunita degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola šara ospite dell’Associazione “Avvenire” di Battipaglia organizzatrice del Festival di Canzoni per Bambini e Ragazzi “Verdinote 97”. Alla manifestazione di quest’anno, che si svolge in ben tre serate, sono stati ammesse le canzoni “Che cos’e” di Lucia Scher e Amina Dudine e “L’esodo” di Gianfranco Siljan e Claudio Chicco. Ammessa pure la minicantante Lara Zottich che, sotto la guida delFinsegnante Amina Dudine, interpretera la canzone “Vola, vola” di F. Scipione.
MANIFESTAZIONI SPORTIVO-RICREATIVE
Giovedi 30 ottobre. alle ore 16.30, nei locali della Comunita, si terra l’”VIII torneo di briscola” organizzato dalla Comunita italiana di Isola. Sono in palio ricchi premi. Iscrizioni da lunedi 27 a giovedi 30 ottobre presso il bar sociale di Palazzo Besenghi.
AVVISI
LAMBASCIATA D’ITALIA IN LUBIANA rende noto che svolgera prove di selezione per 1’ASSUNZIONE Dl 1 IMPIEGATO con contratto temporaneo regolato dalla legge slovena (durata massima non oltre il 9.9.1999) con MANSIONI ESECUTIVE da adibire al servizio di COLLABORAZIONE CONSOLARE-VISTI-SPECIALIZZAZIONE INFORMATICA con sede di servizio a Lubiana. I colloqui verranno effettuati il giorno 28 ottobre alle ore 13.00 presso 1'Ambasciata dltalia in Lubiana, Snežniška 8. Per informazioni piu dettagliate rivolgersi alla Segreteria della Comunita Autogestita della nazionalita Italiana di Isola o al Consolato generale d ’ Italia a Capodistria.
II CONSOLE GENERALE D’ITALIA A CAPODISTRIA, dottor Michele Esposito, invita i connazionali di Isola alla COMMEMORAZIONE DELLA GIORNATA DEI DEFUNTI che si terra venerdi 31 ottobre p.v. al cimitero cittadino di Isola. La cerimonia iniziera alle ore 11.20 con la deposizione di una corona di fiori e proseguira alle ore 11.30 con una messa di suffragio nella cappella del cimitero.
Spicchi di diatelto
Arto: interiezione tronca per: guardalo! Da varlo, vardilo: Arlo la che arie ch’el se da. Armelin: albicocca; Dei osi de armelin se faseva subioto; se li rusava ben de tute do le parte fin che i se li sbusava, e svodai con un ago, el fis’ceto iera bel che fato
Articioco: carciofo; da artichaut, proveniente pero dalFitaliano (secolo XVI) articiocco, dallo spagnolo alcarchofa, e questi a sua volta dalFarabo kharsuf Astico: elastico, prešo per el astico.
babez (babezo): pettegolezo bacuco: scemo, vecchio, dal nome del profeta Habacuc bagolar: sollazzarsi, spassarsela: Co manca el gato i sorzi bagola.
baredo (anche bare): terreno abbandonato e incolto; forse dallo spagnolo barro (fango) o barreda: (cava d’argilla) baro: cespo di verdura, ciocca di capelli; forse dal celtico bar ramo, fronda
bartuela (anche bertuela): cerniera, cardine; scher-zosamente: articolazioni biava: avena; dal franco Blad (biada, avena); frase: Te ciapera una biava! (avrai il fatto tuo,) Ghe go da biava, (Uho fatto sudare, l’ho messo in difficolta) bieco: toppa: Braghe piene de biechi
bigoli: spaghetti, vermicelli, bissiga: vescica boio: bollore; frase: Fin che se leva el boio; bollitura; frase: faghe dar ancora do boi; britola: coltellino a serramanico, temperino; dallo sloveno britva (coltello, bisturino, rasoio) briva: abbrivo, velocita iniziale: Ciapar la briva
broza: bolla pruriginosa sulla pelle; dal celtico brog -ringonfiamento
bugansa: geloni, ferita ulcerata; forse dallo sloveno buganac, poganac: ulcerazione Buligar: brulicare, dimenarsi: Quel muleto buliga sempre, no’l sta mai fermo; gorgogliare: me buliga in pansa butiro: Burro; dal greco Boutyron, composto di Bous (mucca) e tyros (Formaggio) In latino butyrus
// Mandracchio, foglio della Comuniti italiana di Isola Redattore rcsponsabile:
Andrea Šumenjak
Redazionc: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan,
A. Sumcnjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovcnia
tel„fax: (+386 66) 65031, 65853
IZ fiMBULfiNTE
piše Andrej Dernikovič, dr. med.	^
SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI (2 de)
Zaradi vseh v prejšnjem Mandraču načetih razlogov in ker nikomur nikjer ne piše, kaj prenaša s seboj in v sebi (težave niso vedno izrazite!), je edina možnost, da se ne nalezemo katere od teh bolezni, izogibati se spolnega kontakta brez ustrezne zaščite ali pa stalnost partnerstva.
Obstajajo osebe, ki so bolj dovzetne za spolne infekcije? Vsak spolni odnos lahko predstavlja tveganje; celo le en sam - z osebo, ki je prenašateljica omenjenih spolnih bolezni. Čimveč pratnerjev nekdo zamenja, temvečja je torej verjetnost, da bo naletel na okuženo osebo. V celoti gledano pa so bolj ogrožene mlade spolno aktivne osebe, ki imajo spolne odnose z več partnerji, zlati, če gre za priložnostne stike. Toda tudi trajnejši spolni odnos lahko predstavlja tveganje, kajti nekatere klice so lahko prisotne v organizmu mesece ne da bi povzročale težave: taka oseba lahko prenese infekcijo na partnerja ne da bi edel, da je bolan. Dogodi se celo, da prej pokaže znake bolezni partner kot pa tisti, ki se je okužil v resnici prvi.
Kako prepoznamo, da smo okuženi? Včaih na začetku ni težav ali pa so blage ali neprepoznavne. Drugič so znaki vezani bolj
na notrnajost telesa in jih ne občutimo, niti ne vidimo. Pri večini primerov pa so dovolj jasni, da napeljujejo k obisku pri zdravniku. Naprimer pojav neobičajnega nožničnega izcedka (obilnejši kot sicer, ali zaudarjajoč, spremenjene barve), izcedek iz sečnice, srbež, bolečina ali pekočina pri uriniranju ali pri spolnih odnosih, drobni čiri, mehurčki v področju spolovil (nožnica, moški ud, ali na presredku).
Kaj sedaj storiti? Čimprej je bolezen prepoznana in čimprej se začne zdravljenje, temhitrejša in enostavnejša je ozdravitev. Zato je pomemben obisk pri zdravniku brez odlašanja že pri prvih simptomih po odnosu s partnerjem, ki bi lahko bil prenašalec spolno nalezljive bolezni. Možen je kontakt tako z družinskim zdravnikom, z ginekologom kot tudi s specialistom za spolne bolezni (dermatovenerologom) brez napotnice.
Kot so povzročitelji raznoliki (glejte prejšnji tekst) tako so tudi zdravila in čas zdravljenja različni: včasih bo zadoščala le dosledna higiena ali lokalna terapijja, drugič bodo potrebna bolj energična zdravila in tudi zdravljenje partnerja. Žal pa ozdravitev ne prinese nikakrčne imunosti proti preboleli bolezni! Tveganje ostaja visoko z vsakim spolnim odnosom z naključnim, nestalnim partnerjem.
(prihodnjič se konča)
ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA
OKRETIČ DIANA, DR. STOM.
LEVSTIKOVA ULICA 6 / 6310 IZOLA / TEL: 066 62 - 944
Sporočam, da začenjam z delom v novi zasebni zobozdravstveni ordinaciji s koncesijo, na novi lokaciji s sledečim delovnim časom:
IŠČEM PRIJATELJA IN NOVI DOM
Če iščete dobrega prijatelja in zvestega psa, potem se odločite in pokličite na telefon, ki je objavljen na tej strani. Poleg opisanih, je v zavetišču za zavržene živali še veliko brezdomih psov, za katere Obalno društvo proti mučenju živali išče topel dom in vestne lastnike. Poleg opisanih, je v zavetišču za zavržene živali še veliko brezdomih psov, za katere Obalno društvo proti mučenju živali išče topel dom in vestne lastnike. Oglasijo se lahko tudi tisti, ki bi posvojili katero od brezdomih muc.
ROVI - je pribl. 1 leto star samec, kratkodlaki mešanec z nem. ovč. velike rasti; je izredno prijazen, dobrodušen, živahen in igriv pes, ki se dobro razume z vsemi ljudmi, ostalimi psi in celo z mucami; kljub svoji starosti in velikosti je še vedno nekoliko otročje neroden, saj se včasih ne zaveda svoje velikosti, ko izkazuje svojo nežnost in naklonjenost; primeren je za hišo z vrtom. PIKO - je pribl. 6 mesecev star samec, dolgodlaki mešanec z dolgodlakim istrskim goničem, ki bo večje rasti; je izredno živahen, igriv in simpatično razigran pes, ki mu zlepa ne zmanjka energije, zato potrebuje dom, kjer mu bo omogočeno dosti gibanja, vsaj dokler se malo ne "zresni"; primeren je za hišo z vrtom.
KITTY - je pribl. 4 mesece stara samička, mešanka z nem. ovčarjem, ki bo seveda večje rasti; tudi ona je zelo živahna, igriva in simpatično navihana mladička, ki je primiru le takrat kadar spi; seveda tudi ona potrebuje lastnika, ki ji bo med ostalim, omogočil dovolj gibanja; primerna je tudi za hišo z vrtom.
TRINAJST MLADIČKOV -
samčkov in samičk, je starih pribl, mesec in pol do dva meseca, vsi so bolj drobni
ki bodo zelo majhne
manjše rasti; so simpatični, vendar nekoliko nebogljeni malo prezgodaj ostali brez svojih mamic, ker sojih brezsrčn zavrgli; zaradi hudih razmer v azilu in zaradi bližajoče
kratkodlaki, mešanci,
PONEDELJEK: izmenično dop/pop
TOREK:	od	13,30h	do	19h
SREDA:	od	13,30h	do	19h
ČETRTEK:	od	8,30h	do	14h
PETEK:	od	8,30h	do	14h
(M)	^
oouTiouE ninn
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
Bodite elegantne
.jSttES-'
čimprej potrebovali topel dom in nove lastnike, ki bi se jim posvečali in zanje skrbeli; primerni so predvsem za v stanovanje ali hišo z vrtom, pod pogojem, da to prvo zimo preživijo nekje v toplem in zaprtem prostora.
Na Društvo se lahko obrnete tudi v primeru, da se je vaš pes izgubil, saj obstaja možnost, da se nahaja v azilu. Vse podatke o psih, pogojih za oddajo in možnosti posvojitve steriliziranih samičk, lahko dobite na telefonskih številkah 066/283-832 in 066/281-373, prostovoljne prispevke, za katere se vam že vnaprej zahvaljujemo, pa lahko nakažete na žiro račun ODPMŽ Koper 51400-678-41997.
^Bodite drugačni, oblačite se pri NINI!^
PRltftČP • E-M/flL • WWW J»tRANI • INTERNET TRGOVINA
*
KRIŽANKA Z IZREKOM
M.
Bolje
Po odgovorih sodeč smo narod odličnih poznavalcev vin. Kot kaže, kakšnih posebnih težav z reševanje vinske križanke niste imeli. Kar zajeten šop dopisnic z imeni vin potrjuje to. Med udleženci v žrebanju je sreča izbrala Patricijo Dolenc iz ulice OF 9. Patricija, Radio Capris je prispeval majico, ki jo lahko dvigneš pri nas v uredništvu.
Tokratna križanka je iz sveta igre. V križanki je 8 imen ali priimkov slovenskih igralcev.
Za sodelovanje pri žrebanju pa je dovolj če jih na kupon napišete 5. Obilo zabave in kasneje tudi sreče.
Še ena Caprisovih majčk čaka na lastnika!
VODORAVNO
1. Priimek igralke Drolc 10. vseučilišče
18.	nihajoče telo, aparat, ki povzroči nihanje
19.	morska krava
20.	jezero na filipinskem otoku Luzonu
21.	letos umrla osebnost, mati...
23.	zdravilna rastlina
24.	kratica za it. fašistično politično policijo
25.	kratica za angl. organizacijo enotnosti
26.	leteči zmaj v trop. Aziji
28.	ime veslača Čopa
29.	pritok Inna
30.	Babnik Matija
32.	razi. vokala
33.	znak za nikelj
35.	oznaka Benetk
36.	finski arhitekt Saarinen 39. zvišana nota A
41. znak za natrij
43.	zvok, ton
44.	oznaka Beograda
45.	hišni bog pri Rimljanih
47.	slov. pisatelj iz Trsta Alojz, tudi vrsta vina
50.	Vergilov ep
52.	naša reka
53.	bivši obrambni minister Jelko
56.	igračka, kolobar na elastični vrvici
57.	enaka vokala
58.	Špan. spolnik
59.	rimska boginja jeze
60.	drugi in tretji vokal
62.	dovoljenje za potovanje v tujino
63.	priimek igralke Elvira
65.	kralj živali
66.	oznaka Grčije
67.	ime am. igralca Wallacha
68.	ogljikovodik s trojno vezjo
69.	franc, skladatelj Francis
71. znak pred epileptičnim napadom
73.	kit. utežna mera
74.	ime igralke Collins
75.	gospod po češko
76.	reklo
77.	znak za radon
78.	predlog
79.	razi. soglasnika
80.	reka na Kavkazu
81.	polit, zatočišče
82.	razi. vokala
83.	ljubljkenčki
86. naslon brez konca
88.	površine, kjer se paše živina
89.	visoka igralna karta
90.	slov. ugankarska revija
NAVPIČNO
1.	platneno bivališče v kampih
2.	največji nacionalni park v Keniji
3.	franc, igra s kartami
4.	zbiranje poštnih znamk
5.	znak za aluminij
6.	severnoatlantski pakt
7.	grško pristanišče
8.	pleme sudanskih črncev v Nigeriji
9.	smučarski center na Švedskem
10.	ime igralca Ulage
11.	predlog
12.	predmolilec v mošeji
13.	orjaški tropski kuščar
14.	avstrijski alpski smučar Hans
15.	skrajni konec polotoka
16.	češka op. pevka
17.	trizložna pesniška stopica
22.	predlog
27.	staro ljudstvo v Aziji
31.	priimek igralke
Mire
34.	kraj pri Ljubljani
37.	sl. igralec iz Trsta Nakrst
38.	oranžada
40. sl. igralec Stane
42. enovalentni radikali alkanov
44.	znak za berilij
45.	mesto na Kosovu
48.	ruski ljudski instrument
49.	pritok Rena v Švici
51.	rdeče barvilo za tekstil
52.	slo. kipar Jakob
54.	sl. igralec Boris (Herzog)
55.	avstrijski inženir Alois (Sueški prekop) 57 udeleženci alke
61.	država v Aziji
62.	sl. igralka Polona
63.	sl. slikar Justin
64.	najpogostejši veznik 68. vrsta slezenovca
70.	am. pisateljica Nin 72. krik
75.	grelno telo
76.	ime angl. pisatelja Fleminga 78. stara mama
84.	leva noga
85.	nikalnica 87. vzdih
NEIZBOJEVANI BOJ ZA DOM
(TF) Zgodba iz Smrekarjeve 25 se je pričela leta 1988. Gospe Grimšičevi so po okrevanju po hudi prometni nesreči svetovali, da bi bilo za njeno zdravjejtolj ugodna Primorska klima. Pot jo je zanesla v Izolo, k starejšemu gospodu-Gašperutu, kije bil krhkega zdravja. Grimšičeva je gospodinjila, kaj postorila po hiši, v zameno pa je bila dogovorno oproščena najemnine. V 91 oziroma v 92 letu seje gospod Gašperut preselil v Dom za ostarele na Markovec. V stanovanju je ostala samo Grimšičeva, ki ni imela ne stanovanjske pravice niti ni bila prijavljena v izolski občini. Nikoli ni prosila niti za začasno niti za stalno bivališče v Izoli. Težave so nastopile, ko je hišo v Smrekarjevi 25 kupil sosed Catič Emsud. Lotil seje adaptacije hiše in odkril streho. Grimšičeva se iz hiše ni hotela izseliti in se še vedno noče. Trenutno živi v nemogočih razmerah, saj je zaradi adaptacije hiša brez strehe, obstaja nevarnost podora sten in stropov. Prostori so vlažni in nezdravi Na občini so se zadevo seznanili in poskusili zaplet rešiti. Gospej Grimšičevi so ponudili namestitev v izolskem domu upokojencev, začasno, dokler ne bi bilo na vidiku trajnejše rešitve. Ponudba ni bila sprejeta in Grimšičeva še vedno vztraja v hiši brez strehe, kjer nima stanovanjske pravice, niti je ne bi mogla dobiti, saj nima v Izoli prijavljenega niti začasnega bivališča.
Zaplet se že rešuje na sodišču, do končne razsodbe pa se očitno ne da storiti prav ničesar.
O NE; NA TEDEN OTROKA PA NISMO POZABILI!
Ob mednarodnem tednu otroka želi mednarodna skupnost usmeriti pozornost na potrebe otrok na našem planetu in na obveznosti odraslih do otrok. Tako naj bi bil mednarodni dan otroka 6.oktober in mednarodni teden otroka še posebna spodbuda v stalni skrbi za kakovost otrokovega čivljenja. V sedanjem svetu zapletenih in velikokrat neugodnih družbenih in ekonomskih odnosov je zelo pomembno prispevati k zdravemu razvoju, sreči, dobri samopodobi ter ustvarjati pogoje za sedanjo in prihodnjo kakovost življenja otrok. Pri nas v vrtcu je sleherni teden otroka. Zal nam je nekatere načrte v tednu otroka prekrižalo vreme. Zato pa so bile dejavnosti v vrtcu toliko bolj pestre.
Letošnja izhodiščna tema tedna otroka je bilo vprašanje odnosov med vrstniki. Nekateri zaključki delavnic, ki so se odvijale v tem tednu:
Vsem otrokom sveta želimo:
Luka K: "Da bi imeli vsi mamico in očka."
Lea: " Da bi imeli vsi dovolj zajest."
Tuan: "Da ne bi trpeli zaradi vojne."
Kelly:" Da ne bi bili nikoli sami."
Nika: "Da bi bili ful veseli."
Monika: "Da veliki otroci ne kakajo in lulajo v hlače."
Enej: "Da ne bi bili nikoli žalostni."
Rad-a bi:
Andrej: "Rad bi bil prijatelj vsem." maja: "Da bi mame imele veliko denarja."
Alen: " Da se na otroke ne bi jezili."
V razmislek staršem :
Ali imamo za otroke dovolj časa in potrpljenja ?
Ali dovolimo otrokom samostojne odločitve ?
Ali ne krivimo otrok za lastne napake ?
In ne pozabimo: IZ MALEGA RASTE VELIKO !
KOMEMORACIJA ZA DAN SPOMINA NA MRTVE
Občinski odbor združenja borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja občine Izola vabi vse občane, da se v čim večjem številu udeležijo komemoracije ob Dnevu spomina na mrtve, ki bo v
KORTAH, dne 24.oktobra 1997 ob 11.uri pri spomeniku padlih pred Kulturnim domom in
IZOLI, dne 30.oktobra 1997 ob 15.uri pri spomeniku padlih na Trgu padlih.
f TRGOVINA	\
Krajevna skupnost JAGODJE-DOBRAVA
Na podlagi 44.člena Statuta Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava sklicujem ZBOR KRAJANOV KS Jagodje-Dobrava, ki bo
v sredo, 29.oktobra 1997 ob 19.uri v dvorani na sedežu KS Jagodje-Dobrava.
Dnevni red:
1. Prometna ureditev v jagodju:
-parkiranje -hitrostne omejitve -pomanjkljiva signalizacija -moteča dostava čMarketč -zvočne reklame 2. Razno
Predsednik sveta KS
_____________________Maks Filipčič__________________
OBVESTILO
Zaradi
pomanjkanja
prostora bomo
nekatere
pripravljene in
najavljene
prispevke
objavili v
naslednjem
Mandraču.
Hvala za
razumevanje.
£<£> kemična m-n-čistilnica lltati
POZAMENTERIJA
&
LiMiNjANskA 78 - Lucija - (v ŠTC ob O.Š. LucijA) - teI 770 970

RAdi šivATE Ali kitpATE - Piti nas Uhko dobitE vse!
- Modni (|Uvibi (VERSACE, CHANEL, ERREBI,...)
-	obiiobNi TRAkovi' boRduRE, čipke
-	sukANEc GUTERMANN
8M2.50 iN 16M9R soboTA 9M2.50
TERMOAplikAČljE ZA STARE iN mMe
šiviljski pRiboR iN še ‘in še -
Liminjanska c. 78
NUDIMO VAM
boqATO izbiRO ŽENskib NOCjAV/iC
			
L	ŠOLA		
► PU
PORTOROŽ
KRIMINALIJE
Kot je bilo posvarjeno, se je zgodil skuterski teden. Skuterji, ki jih je iz dneva y dan več, so v rojih švigali po mestu in ogrožali starejše, malo manj starejše, pa še sebe povrh. Dečki so zadevo nemočno opazovali, če pa so kaj ukrenili, ni in ne bo kaj prida
zaleglo.
Ni ravno skuter...
Neznanec je izkoristil trenutek sproščenosti občana, ki seje mudil v restavraciji Parangal. V času njegove neprisotnosti mu je odpeljal Avtomatik parkiran pred lokalom.
...to pa je skuter
Na Sončnem nabrežju seje pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi lažje poškodovani. Nesreče je povzročil voznik skuterja, ker je vozil preblizu robnika, se v njega zaletel, nakar ga je odbilo, izgubil je ravnotežje in nato skupaj s sopotnico zdrsel po asfaltu. Voznik skuterja se bo soočil s sodnikom za prekrške.
Kontrolirani
samovžig
V Verdijevi ulici je prišlo do samovžiga kontejnerja. Na kraj so bili poklicani poklicni gasilci iz
Kopra, ki so z ognjem zlahka opravili. Na kontejnerju, last Komunale Izola, je nastala manjša materialna škoda.
Revolucija v oktobrski
V zasebnem stanovanju, v revolucijski ulici je prišlo do nekoliko hujšega kršenja javnega reda in miru. Dečki, ki so odhiteli na kraj, so revolucijo utišali, povzročitelja pa so predlagali k sodniku za prekrške.
Minuli teden je postregel še z dvema prometnima nesrečama z lažjimi telesnimi poškodbami in s precejšnjo materialno škodo. V SGTŠ so "gostinkam" neznanci ukradli denar, varna pa niso bila niti vozila na parkiriščih, saj jih je v toku noči precej zadobilo "lažje telesne poškodbe."
Kar je res, je res kvalitetno in exspres !

Obiščite nas, deležni boste popolne oskrbe vida
fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/61-403, fax: 066/67-044
TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/ 64-547, 65-778 fax: 066/ 65 - 779
AVTODELI
TRGOVINA REZERVNIH DELOV ZA RENAULT, OPEL CITROEN, FIAT, ZASTAVA, LADA IN JAPONSKA VOZILA
ODPRTO
VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13
NAJBOLJŠI IN NAJCENEJŠI
FILTER-ZRAČNI MAZDA 323	1.242 SIT
FILTER OLJA MAZDA MX 3	642 SIT
IZPUŠNI LONEC R4GTL	4.200 SIT
OKRASNA MASKA FIAT TIPO	2.565	SIT
ODBIJAČ RENAULT 4 GTL	5.100	SIT
HLADILNIK R4GTL	14.750	SIT
ALI ŠE VEDNO POLNITE REZERVOAR VAŠEGA AVTOMOBILA Z OSVINČENIM BENZINOM? VOZITE RAJE NA NEOSVINČEN BENZIN IN MU DODAJTE NESTRUPEN NADOMESTEK SVINCA
CASTROL TBE 1:1000 / 0,5 L	1.325 SIT
TURISTIČNA AGENCIJA
Istrska vrata 7, Izola, tel./fax: 066/ 646 553
1ILtT'
SSS*
KONTROLIRANA HITROST
V soboto in nedeljo (18., 19. oktober) je bilo na parkirišču pred trgovskim centrom Ruda bolj živahno kot druge dni. Pri Avto Jereb so namreč pripravili dan odprtih vrat in v goste povabili nekaj zanimivih gostov iz avtomobilističnega športa, ki so obiskovalcem, morebitnim kupcem in radovednežem prikazali nekaj vozniških mojstrovin, predvsem pa govorili o varni vožnji z znanim tekmovalcem Branetom Kuzmičem. Prav obisk slednje bi veljalo priporočiti vsem nadebudnim izolskim mladcem, ki svoje vozniške spretnosti preverjajo kar sredi mesta, še najraje pa po cesti mimo policijske postaje. Seveda ob dnevu odprtih vrat ni šlo brez predstavitve avtomobilskih modelčkov in pravega tekmovalnega vozila Seat Ibize s katero je Andrej Jereb osvojil naslov državnega rally prvaka v razredu F2.
V soboto 25. oktobra ob 20.30 uri v izolskem gledališču
najžlahtnejša romska pevka Balkana zadnjih let, pevka izjemnega glasu in svojevrstne interpretacije, ki je s svojo novo ploščo trenutno na vrhu etno glasbenih lestvic.
Zaradi izjemnega zanimanja pohitite z rezervacijami. Tel.: 61 - 513. (ZKO Izola)
MORA GIAPONESE
Na sejah občinskega sveta smo sicer vajeni tudi zabavnih dogodkov, vendar v glavnem ob posameznih razpravah, na zadnji seji pa smo doživeli tudi takšen prizor, ki bi dal slutiti, da sta se predsednik Davorin Adler in sekretar sveta, Boris Milenkovski "šla" moro giaponese. V resnici seveda ni šlo za nič takega, smo pa doživeli klasični žreb, saj sta dva kandidata za elektorje dobila isto število glasov in pravilnik določa, da se v takšnem primeru za določitev vrstnega reda opravi žreb.
Še kratko pojasnilo: predsednik je držal, sekretar je jemal, drugi pa so Čakali, da ta formalnost mine.