PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni
!> * O TJ

X O	!_
O	2>
Ti

Poàtnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XL. št. 17 (11.740)
Trst, sobota, 21. januarja
i>
o
Zaključuje se prvi del stockholmske razorožitvene konference
Ob razhajanju tudi skupna ugotovitev da je treba zmanjšati nevarnost vojne
Strokovnjaki bodo sedaj tri leta zasedali v delovnih skupirmh
MOJCA DULAR-MURKO
STOCKHOLM — Zunanji ministri 35 držav u-deležmk evropske konference o varnosti in sodelovanju so včeraj končali razgrinjanje stališč do vprašanj, ki so na dnevnem redu stockholmske konference. Po nastopu povabljenih sredozemskih neevropskih držav se bo delo konference, ki bo s premori predvidoma trajalo tri leta, preselilo v delovne skupine strokovnjakov, ki bodo zasedali za zaprtimi vrati.
Prvi teden, ki je bil posvečen javnemu utemeljevanju izhodišč držav, oziroma taborskih skupin, di manjkalo razburjenja, toda v širokem pregledu bi bilo mogoče reči, da so se različnosti vsaj uravnoteževale s skupnimi pogledi : da je pologi resen, ni zanikal nihče, tudi tega ne, da je vredno porabiti precej energije in živcev, da bi nevarnost zmanjšali. Obveljalo je, da je na evropsko skupno varnost mogoče misliti le, če so vse države pripravljene priznati «legitimne varnost [ki potrebe» drugih, če torqj ne težijo k premoči 'n k pridobivanju enostranskih koristi in če var-n°sl razumejo kot vzajemnost koristi.
Toda, če ni dvoma o teoretičnih skupnih toč-
kah, jih zapletena mednarodna govorica različno velikih držav z različnimi ureditvami zamegljuje Bolje bi bilo zato reči, da so vse države pripravljene na popuščanje, če bi tako ravnali tudi drugi, Kdaj bi težnje utegnile postati hkrati skupne vsem, je odvisno od številnih bilateralnih in med blokovskih razmerij v Evropi, od odnosov med globalnima silama in strategij, s katerimi se v Evropi soočata blokovski vojaški organizaciji. O tem, da bi bilo treba zmanjšati obrobne pritiske, ki so že posledica bistvenih sporov (nevarnost nehotenega spopada zaradi nakopičenosti orožja na meji med taboroma) ni dvoma, in temu je stockholmska konferenca namenjena. Problem pa nastaja, ko postane jasno, da zlasti blokovske države vidijo vzroke zaostrovanja položaja skoraj izključno na drugi strani. To pomeni, da bi bila zanje sprejemljiva le rešitev, ki bo drugo stran primorala v spremembo pogledov in dejanj.
Ugotovitev ni nova, vredno pa jo je ponoviti, da bi se zavedali, kako daleč vsaksebi so si izhodišča, ki v slovesnih uvodnih nastopih zvenijo presenetljivo podobno in usklajeno kar zadeva konkretne predloge, je po nastopih zunanjih ministrov videti, da so strnjeni v dva, za zdaj med seboj še nezdružljiva svežnja. Zahodna neformalna skupina se osredotoča na ukrepe, ki lahko zmanjšajo nevarnost nenadnega napada (obvešča-
nje o premikih, o manevrih, vabila opazovalcem). Vzhodna skupina vse to šteje šele za drugo fazo dela, pred katero naj bi se še slovesno pogodbeno odpovedali prvemu jedrskemu udarcu, oziroma uporabi sile sploh.
Vmes so stališča nevtralnih in neuvrščenih držav, ki pripravljajo svoj program. Po začetnem omahovanju, ah naj bodo samo opazovalke ah naj posežejo vmes z lastnimi predlogi, je zmagalo stališče, da bodo dejavno nastopale. O podrobnostih alternativnega načrta se že pogovarjajo vojaški strokovnjaki skupine N-N, pri čemer se osredotočajo zlasti na tako imenovano drugo generacijo ukrepov (ne le obveščanje o vojaških aktivnostih, ampak omejitve le-teh).
Če je v resnici zmagal pragmatičen pristop in če bodo evropske države dovolj »težke«, da bodo vplivale tudi na supersili, potem bi tri leta morala zadostovati za poglobitev ukrepov zaupanja in dopolnitev helsinške listine z vojaško komponento. Premier države gostiteljice Olof Palme sodi, da je videti željo po konstruktivnem dialogu in da je konferenca sama postala »ukrep za krepitev zaupanja«, ker je dala okvir sestanku med supersilama. Zanj upajo, da bo odprl druge pogajalske možnosti, ki bi lajšale delo stockholmski konferenci in narobe.
O
ro
o
c
Ugodi pri re
jugOsluvtiiiMua uuiguV
BHUSELJ — Odbor zahodnih bank, ki ga vodi ameriška banka Manufac-turers Hanover, je Jugoslaviji ponudil ugodnosti pri reprogramiranju med 1,35 in 1,6 milijarde dolarjev, ki zapadejo v letu 1984.
Poročevalci z zahodnoevropskih trgov denarja navajajo, da naj bi šlo za »pomembne izboljšave« kreditnih pogojev. Takšno odločitev bank pripisujejo ugodnim ocenam predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada o gospodarskih rezultatih Jugoslavije na včerajšnjem sestanku odbora bank upnic in jugoslovanske delegacije v Londonu. Pogavitno pozitivno znamenje naj bi po mnenju predstavnikov bank bilo naglo odpravljanje primanjkljaja v jugoslovanski plačilni bilanci. Več kot 3 milijarde dolarjev deficita se je v sorazmerno kratkem času prevesilo v 100 milijonov dolarjev presežka. V letu 1984 naj bi presežek po tem mnenju dosegel 500 milijonov dolarjev.
Vsekakor še niso znani natančnejši podatki o predlaganih ugodnostih, ki jih bodo v naslednjih dneh najprej proučih v Jugoslaviji in okrog 540 bankah, s katerimi ima SFRJ kreditne posle.
Po izjavah iz zahodnih bančnih krogov. naj bi pri letošnjem reprogramiranju dolga komercialnih bank ponudili Jugoslaviji nekaj nižje obrestne mere kot 'ani, štiri leta moratorija in sedemletno dobo odplačevanja.
D. S.
Italijanska vlada odločno stopila na pot revizije konkordata
RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi je izročil vče oj Predsednikoma senata Francescu Cossigi in poslan-ske zbornice Nilde Jotti ter vsem poslanskim skupinam ^formativno noto o trenutnem stanju pogajanj med ita-gansko vlado in Vatikanom glede revizije konkordata. Tedsednik vlade ni hotel objaviti besedila osnutka spo-azuma, kar so od njega zahtevale nekatere poslanske ' upine ter se pri tem skliceval na načelo tajnosti, ki ’>ra veljati za vse mednarodne pogodbe. Poslanska ornica in senat bosta prav gotovo razpravljala o re-tzi]i konkordata v kratkem času. skCTaxiieV0 sPor°čd° ne vsebuje nič novega in je ' rajno splošno. Kar zadeva vprašanje cerkvenih usta o« in premoženja ter njihovega odnosa do italijanskega raVcne9a. sistema je rečeno, da bodo ob podpisu spo katU7na *menovah posebno mešano paritetno komisijo, v er.e Pologa bo izdelati norme, ki bodo obravnavale Prasanje cerkvenih ustanov in premoženja ter finančno čiv716 ’[a^Jans'ke države. Komisija bo morala zaklju-k 1 svoje delo v teku šestih mesecev. Komaj zatem o vlada lahko zahtevala ratifikacijo revizije sporazuma. Revizija konkordata je že dalj časa predmet živahne
razprave. Obstajajo namreč številne cerkvene ustanove, ki so deležne oprostitve davkov in imajo najrazličnejše ugodnosti. Vprašanje je katere so zgolj verskega značaja. Samo slednje bodo imele pravico, pravi Craxi v svoji informativni noti, do privilegiranega statusa.
Drugo pomembno vprašanje, ki se odpira z revizijo konkordata, zadeva pouk verouka na šolah. Vatikan je v začetku zagovarjal zelo trdo stališče, ki ga je potem omilil. Italijanska vlada potrjuje svojo obvezo, da bo zajamčila poučevanje verouka v vseh državnih šolah, razen na univerzah. Novost bo v tem, da ne bo več treba pisati prošenj za oprostitev od verskega pouka, temveč bo vsak učenec imel pravico do tega pouka. Kdor bo hotel imeti verouk v šoli, bo namreč za to moral napisati ustrezno prošnjo.
Med prve reakcije in komentarje sodi izjava republikanskega voditelja Spadolinija, ki je menil, da so bila pogajanja zelo pozitivna, še zlasti s tehničnega vidika. Zelo polemične, vendar tudi zelo nerazumljive pa so bile izjave radikalnega voditelja Pannelle.
R. G.
Vlada zaostrila kazni za ugrabitve in mamila
RIM — Ministrski svet je sprejel včeraj, pod predsedstvom Craxi ja, vrsto zakonskih ukrepov, med katerimi najpomembnejši zadevajo občutno zaostritev kazni za ugrabitelje, boj proti razpečevalcem mamil, zbiranje finančnih razpoložljivosti jiavnih uprav in ustanov v o-srednjo zakladnico ter postavitev v stalež za v javnih upravah nestalno zaposleno mladino.
Zakonski osnutek o ugrabitvah zvišuje kazni za krivce na 18 do 24 let, če je ugrabljenec mlajši od 14 let pa je predviden zapor do 30 let. Vsak državljan bo dolžan prijaviti karkoli bi izvedel v zvezi z ugrabitvami. Ker se odkupnine često pretakajo v trgovanje z mamili so zaostriti kazni tudi za ta zločin in raztegnili pravico do premoženjskih preiskav, ki jo predvideva zakon o mafiji.
Z zakonskim ukrepom, ki obvezuje občine, pokrajine in druge izvoljene uprave ter vrsto javnih ustanov, da vlagajo razpoložljiva finančna sredstva v posebne sklade pri pokrajinskih državnih zakladnicah, namerava vlada prihraniti 5.000 milijard lir. Poseben zakonski osnu tek predvideva postavitev v stalež okrog 75.000 mladincev, ki so nestalno zaposleni v javnih upravah in so opravili usposobljenostni izpit, za kar so nakazali 1.330 milijard.
Na začetku je minister Andreotti poročal o pogovorih v Stockholmu, Spadolini pa o Libanonu.
Hrandtova in Palmejeva komisija
Oboroževanje pogojuje gospodarski razvoj
Priporočilo ministru za šolstvo
Seznanjati solnike s problematiko slovenske manjšine
RIM — V sedanjih do skrajnosti skaljenih mednarodnih odnosih je tre-a čimprej ugotoviti tesno soodvisnost med razorožitvijo in gospodarskim azvojem. In prav ta soodvisnost je narekovala skupno rimsko zasedanje randtove komisije za mednarodni razvoj in Palmejeve za razorožitvena
vprašanja.
Kot je poudaril predsednik italijanske vlade Craxi v svojem pozdrav-nem govoru, rie smemo varnosti »istovetiti samo z vojaškim potencialom«;
,.Jcr ljudje umirajo od pomanjkanja, ni miru, kot ni miru, kjer ni pravičnosti.« Craxi je tudi osvojil ugotovitve Palmeja in Brandta, ko je navedel, da smo priča začaranemu krogu, »kjer povzročata revščina in neraz-[tost nestabilnost«, ta sproži povpraševanje po orožju, ki po zadostitvi povzroča nove mednarodne napetosti. Rezultat vsega tega je po Craxijevih esodali sprememba »mirnodobskih gospodarstev« v »katastrofična vojna go-Podarstva«, ki še povečujejo revščino in nerazvitost tretjega sveta. To staji® j° v zadnjem desetletju postalo nevzdržno, saj so v tretjem svetu skokovito narasli stroški za oborožitev.
Craxi je torej v celoti osvojil Brandtovo ugotovitev, da je nerazviti ug v zadnjem obdobju sprejel od razvitega Severa predvsem tehnologijo ^nicenja, ne pa tehnologije napredka, ki bi ta območja rešila spon ne-
Osnovno vprašanje postaja torej ugotovitev poti dialoga in sodelovanja, 1 bi pretrgala oboroževalno tekmo. Za švedskega premiera Palmeja je reba sestaviti nov koncept »skupne varnosti«, ki bi zamenjal dosedanji kon-eP>' zastrašilnega učinka.
RIM — Vsedržavni šolski svet je na svoji četrtkovi seji na predlog predstavnika Sindikata slovenske šole Sama Pahorja skoraj soglasno (samo en član je glasoval proti) odobril priporočilo ministru za šolstvo, naj sprejme nekatere ukrepe ž namenom, da bi ne prišlo v tržaških višjih srednjih šolah več do primerov narodnostne mržnje, ki je očitno sad napačne informacije. Ob upoštevanju tega, kar učni načrti za srednje šole že predvidevajo za poučevanje državljan ske vzgoje na področjih, na katerih živijo pripadniki manjšin in ob upoštevanju poudarka, s katerim je o demokratičnem sožitju govor v programih osnovnih šol torej vsedržavni šolski svet priporoča ministru, naj pošlje tržaškemu šolskemu skrbniku in drugim šolskim oblastem na Tržaškem navodila, da učno osebje v tržaški pokrajini seznanijo z vsem, kar je potrebno za učinkovitejšo vzgojo v duhu demokratičnega sožitja, s .posebnim poudarkom na narodne manjšine; nadalje da zagotovijo celovito spoštovanje vseh določil o programih višjih srednjih šol in končno da pride do srečanj med ravnatelji srednjih šol in didaktičnimi ravnatelji z namenom, da se razvijajo izmenjave izkušenj med italijanskimi šolami in šolami s slovenskim učnim je-• zikom.
Prej rešeto kot idealni lonec
NADJA FILIPČIČ
Deželni odbornik Renzulli je med včerajšnjo predstavitvijo zdravstvenega poročila za leto 1982 poudaril, da je zdravstveni sistem v naši deželi med najboljšimi v Italiji. Če naj o lem priča višina izdatkov ali raz merje med prebivalstvom in bolnišniškimi posteljami, bo tudi držalo. Če pa globlje analiziramo kvaliteto storitev za ostarele, služb na teritoriju, zdravstvene varnosti in prevencije, pa se zdravstveni sistem zdi prej rešeto kot idealni lonec.
Poglejmo le en primer. V naši deželi so med najpogostejšimi vzroki smrti v obdobju med 15. in 64. letom starosti prometne nesreče, alkoholizem (ciroza na je trih), samomori. K temu moramo dodati še najvišji odstotek nesreč na delu v Italiji, od katerih je veliko smrtnih ali s hudimi posledicami. Gre torej za pojave, ki imajo skupni imenovalec v bolj ali manj zavestnem nagibu po samouničevanju, ki pa ga ne txrmo izkoreninili z bolniškimi posteljami in farmacevtskimi preparati.
Zdravje ne pomeni le »pomanjkanje bolezni«, ampak v prvi vrsti ohranjanje in pospeševanje vsestranskega dobrega počutja. Bolezenske pojave, to smo tudi že spoznali, lahko preprečimo v zdravstvenem sistemu, ki ima teritorialno razsežnost, ki predvideva direkten stik s prebivalstvom. O tem pa smo včeraj slišali predvsem obljube in želje. Trditi, da je zdravstveni sistem »dober«, se nam zato zdi malce površno.
De Mita predlaga posvet večine o »kriznih bazenih«
RIM — KD je včeraj potrdila svoje nasprotovanje takemu zakonu o podporah za »krizne bazene«, kakrš nega pripravlja vlada. To sta pou darila včeraj tako tajnik De Mita, kot odgovorni za gospodarsko politiko stranke Rubbi, po sestanku med ministri in izvedenci KD. Vladnemu osnutku sta očitala neskladnost in naglasila, da morajo biti ukrepi za »krizne bazene« vključeni v organsko politiko za podporo industrijske proizvodnje. Zato KD predlaga nujen posvet med strankami vladne večine, poziva pa tudi KPI, naj prispeva svoja gledišča za najustreznejšo rešitev, ki naj čimmanj prizadene delavce in ne razmetava javnega denarja.
Q MILAN — Iz svojega hišnega pripora se je Enzo Tortora včeraj o-drekel ponudbi liberalne stranke, da bi kandidiral na prihodnjih volitvah za evropski parlament. Znani časnikar, televizijski konferansje in »showman« se je svoji stranki zahvalil za izkazano čast, a je poudaril, da ne bo pristal na nobeno kandidaturo.
Zvezni izvršni svet o poročilu tržne inšpekcije
Skupščina SFRJ bo razpravljala o kršitvah decembrskega odloka o zamrznitvi cen
Odobrili so del deviznih sredstev za gjooz umetnih gnojil
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji preučil poročilo o ugotovitvah tržne in-špenkcije glede uresničevanja sklepa o zamrznitvi cen vseh izdelkov in storitev. Ocenil je, da je prišlo do občutnega dviga cen neposredno pred sprejetjem sklepa o zamrznitvi cen. ZIS je tudi ocenil, da je v nasprotju s sprejetim sklepom prišlo do povečanja cen velikega števila izdelkov in storitev in da je veliko različnih tolmačenj pri izvajanju tega sklepa. Sklenil je, da poročilo tržne inšpekcije pošlje skupščini SFRJ, ZIS pa bo obvestil skupščino o sprejetih ukrepih za dosledno izvajanje sklepa o zamrznitvi cen.
Vse nezakonite podražitve v obdobju od 19. do 23. decembra lani, s čimer so izigrali sklep o zamrznitvi cen, je treba v skladu z veljavnimi predpisi razveljaviti. ZIS meni, da sklepi predsedstva CK ZKJ in drugih družbenopolitičnih organizacij obvezujejo vse subjektivne politične si-
le, da preučijo svoje sklepe in sprejmejo ukrepe, da bi cene vrnili na prejšnjo raven. Vse, ki so s svojim obnašanjem prispevali k izigravanju in kršenju tega sklepa, pa je treba poklicati na odgovornost. ZIS tudi meni, da bi morali v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti preučiti nastale razmere v zvezi z izvajanjem sklepa o zamrznitvi cen in sprejeti odgovarjajoče ukrepe v skladu s stabilizacijiskim programom, da bi dosledno spoštovali to odločitev.
ZIS je zadolžil organe tržne inšpekcije, da še okrepijo svojo dejavnost pri zagotavljanju doslednega uresničevana sklepa o zamrznitvi cen. v skladu s stabilizacijskim programom, da bi inšpekcijski organi dolžni, da vsak primer nezakonitega dviga cen prijavijo javnemu tožilstvu, oziroma sodniku za prekrške, sprejmejo u-krepe za odvzem nezakonito pridobljene koristi in predložijo prijavo Narodni banki Jugoslavije,
da bi kršitelju onemogočili izkoriščanje prosojil iz primarne emisije.
V zvezi z nekaterimi zahtevami javnosti za bolj natančno tolmačenje sklep« o zamrznitvi cen je ZIS ocenil, da je sklep jasen in da ni potrebe da bi ga še dodatno razlagali. Sklep namreč natančno določa, da so največje cene vseh izdelkov in storitev, ki jih ni mogoče zvišati, cene v proizvodnji, prometu in cene storitev, ki so veljale p» predpisih, dokler ni začel veljati sklep o zamrznitvi cen in ki so na tržišču bile stvarno realizirane do 24. decembra leta 1983. Kot veljav-, ne cene torej ni mogoče smatrati tistih cen, o katerih so sprejeli sklepe, vendar jih v praksi niso uresničili.
ZIS je odobril del deviznih sredstev za uvoz umetnih gnojil in surovin za proizvodnjo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in nadomestnih delov za kmetijske stroje, kar naj bi prispevalo k pravočasni uresničitvi spomladanske setve, (dd)
Pred odločilno fazo pogajanj
S seje predsedstva zvezne konference ZSDL
Vsi delodajalci za krčenje draginjske doklade na pol
Volitve elanov predsedstva SFRJ priložnost za široko razpravo
RIM — Po prvem kolu dvostranskih srečanj med ministrom za delo De Michelisom, sindikati in deloda jalci, se bo že v ponedeljek začela druga, odločilna faza pogajanj o sklopu ukrepov za zajezitev inflacije in oživitev gospodarstva. Minister se bo v ponedeljek in torek spot sestal ločeno z zastopniki zveze CGIL -CIStL - UIL, v sredo s predstavniki raznih delodajalskih druženj, v četrtek bo premislil, nakar želi do konca tedna pospošiti poskus sklenitve sporazuma za skupno mizo.
Stališča so se medtem v glavnem dovolj jasno izoblikovala, a so resnici na ljubo še toliko narazen, da je bolj težko verjeti v možnost lahkega in bližnjega dogovora. Zahtevi Con-f industrie, da se v prihodnjem d velet ju draginjska doklada v bistvu razpolovi, kar bi dejansko pomenilo, da bi se pjlače delovnih ljudi morale zmanjšati za vsaj 2 odstotka, so se včeraj pridružili še zastopniki javnih podjetij (Iintersind), trgovcev (Conf-
commercio) in veleposestnikov (Conf-agricoltura).
Naravno je, da vsi sindikati zavračajo tako rešitev, ki bi zvračala na delovne sloje vse breme za izhod iz krize, čeprav so v zvezi CGIL -CIScL - UIL različne stopnje odločnosti. Vsi namreč zahtevajo predhodno rešitev osnovnih sindikalnih zahtev o spodbujanju zaposlenosti, pravičnejši davčni politiki in obrzdanju nadzorovanih cen in tarif za javne storitve (za kar so od De Michelisa do^ bili tudi nekaj obljub), šele nato bi se bili pripravljeni pogajati o morebitnem, toda začasnem, nadaljnjem »hlajenju« draginjske doklade.
Na tem stališču je najtrdneje najmočnejši sindikat CGIL, dovolj trdno še katoliško navdihnjeni CISL, še najmanj trden pa je socialistično -republikanski UIL, ki zagovarja nu jen sporazum za vsako ceno z vlado in delodajalci. Odločitev bo morala priti s ponedeljkove seje enotnega tajništva, ki to itak pred novim srečanjem z De Michelisom.
BEOGRAD — Prihodnje volitve članov predsedstva SFRJ ne morejo in ne smejo biti usmerjene samo na kandidiranje in volitev novih članov. To je priložnost, da v vseh okoljih sprožijo široko in vsebinsko dejavnost pri določanju nadaljnjih usmeritev družbenogospodarskega in političnega sistema Jugoslavije. Povod za takšne razprave bo poročilo, ki ga bo o svojem delu predsedstvo SFRJ dostavilo skupščini SFRJ in s katerim bo seznanjena tudi javnost. V tej dejavnosti ima posebno vlogo socialistična zveza, je bilo slišati na včerajšnji seji predsedstva zvezne konference SZDL J, ki ji je predsedoval Jovan De-janovič.
France Poprit je v razpravi med drugim poudaril, da na najodgovornejša mesta v federaciji ne bi smeli prihajati ljudje, ki so se premalo odločno uprli ukrepom, ki so se negativno odrazili na družbenogospodarski razvoj v Jugoslaviji.
Pri volitvah novih članov predsedstva je treba izhajati iz nujnosti krepitve pozicije federacije. To morajo upoštevati republike in pokrajine, ki so tudi osnovne nosilke volilnega postopka, je dejal Mitja Ribičič. Takšen kriterij zahteva tudi sedanji družbeni trenutek, to pa je tudi zahteva delovnih ljudi v vseh sredinah in na vseh ravneh. Pri tem ne gre za krepitev federacije v unitarističnem pomenu, kot telesa nad republikami in pokrajinama, amp>ak nasprotno, za na-
daljnji razvoj ustavne ureditve. Republike in pokrajini morajo še bolj postati dejavnik jugoslovanske politike in stabilnosti. V tej zvezi je odveč vprašanje, ali bo eden ali več kandidatov. Poglavitno je, da bodo kandidata neke republike ali pokrajine sprejeli v vsej državi, je dejal Ribičič.
Nesporno je, da mora imeti vsak, član predsedstva SFRJ ugled in podporo vse države. Prav tako p« bi bilo nestvarno od njih zahtevati, da se ne menijo za realne interese svojih republik in pokrajin, je dejal Kiro Hadživasiljev. Treba pia je povedati, da ni interesov, ki jih ne bi bilo mogoče obravnavati v sklopu drugih in na temelju tega poiskati skupon interes.
Večina udeležencev v razpravi je menila, da je vprašanje števila kandidatov zadeva repiublike oziroma pokrajine in da to vprašanje v nobenem primeru ni o-srednje v volilnem sistemu. Bistveno je, da vse ta dejavnost zajema resnične probleme gospodarskega in političnega razvoja in potem tudi ne bo težav za izvolitev resnično najboljših ljudi, (dd) *
Q RIM — Po dolgem odlašanju je vlada vendar imenovala novega predsednika vsedržavne komisije za nadzorstvo nad borzami. Gre za 57-letnega purof. Franca Figo, sodnika in člariSi državnega sveta, ki je bil večkrat tudi šef kabineta ministrov in predsednikov vlade.
Goriški in novogoriški festival se bliža koncu
Danes podelitev priznanj na srečanju malih odrov
NOVA GORICA, GORICA — S sinočnjima uprizoritvama Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in Študentskega kulturnega centra iz Beograda je letošnjega 13. Goriškega srečanja malih odrov konec. Seveda, drevi bo še podeljevanje tradicionalnih priznanj — bronastih vrtnic in prav zanimivo bo videti, za katere posameznike in skupino se je strokovna žirija odločila. Žirijo pa so se stavljali Gradimir Gojer, Andrej In kret, Alja Predan, Vlado Stamenko-vič in Rudi Šeligo.
Preden preidemo h krajšemu obračunu letošnjega goriškega in novogoriškega festivala pa naj omenimo še četrtkovo kroniko dogajanja na malih odrih. Resnici na ljubo o ma lih odrih ob obeh uprizoritvah ne moremo govoriti v klasičnem smislu, čeprav je »Skopuh« v postavitvi za grebške »Komedije« vendarle ubral pot iskateljstva in določenega eksperimenta. O tem so se najbrž lahko prepričali tudi tržaški gledalci saj gre v bistvu za predstavo z lutkami, ki posredujejo to Držičevo delo na povsem nov in svojevrsten način. Predstava nikakor ne učinkuje hu momo, saj je Skopuh sam tragičen junak, konec koncev pa bi kljub vsemu pričakovali intenzivnejše delo.
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega iz Ljubljane pa je zaključilo letošnje male odre v Gorici. »HI-FI« Stefanovskega je drama ide alov in iskanja, drama človeka, ki je zašel v slepo ulico. V tej temačnosti pa pridejo v ospredje tudi žarki svetlobe.
Nasploh lahko rečemo, da so bile letos v Gorici tri prav dobre pred-
stave, medtem ko menimo, da gostovanje Mariborčanov ni bilo ravno na višini, ne zaradi nivoja igralcev, ampak predvsem zaradi šibke predloge in dramaturgije. Pomembno pa je tudi in predvsem to, da se je Gorica letos »uradno« vključila v organizacijo GSMO, saj je k temu poleg upravnega odbora Kulturnega doma pridala svoj lonček še občinska uprava.
Vprašanje pa je, zakaj mali odri ne gostujejo pogosteje v Trstu in to s takimi predstavami, ki odpirajo ob činstvu nova obzorja in poglede na dramsko umetnost. Takih uprizoritev je bilo letos na sporedu kar precej in lahko trdimo, da je 13. GSMO v dobršni iperi preseglo lansko. Res je, za take »podvige« je treba imeti tudi primerna dela in vse kaže, da je prepričanje programskega vodje Emila Aberšeka pravilno, ko ugotavlja,
da se jugoslovanske gledališke hiše spet resneje spoprijemajo z malimi odri. In kaj se je še pokazalo? To, da se igra vrača k igralcu, da se ta osvobaja in v izbiri tekstov in postavitev je povsod v ospredju človek, njegov odnos do sveta in do samega sebe.
Lahko bi na tem mestu spregovorili tudi o širjenju festivala v prostor delovne skupnosti Alpe Jadran. Že na simpoziju pa se je pokazalo, da bo treba v to smer še trdo delati, v ta namen je bila tudi ustanovljena koordinacijska komisija,, ki naj do potankosti izdela podroben načrt o izvedbi tako ambicioznega programa. Lepo bi seveda bilo, ko bi na prihodnjem Goriškem srečanju ma lih odrov lahko videli še več tujih (nejugoslovanskih) skupin, ki bi posredovale gledališko govorico iz najrazličnejših okolij. MARIJ ČUK
Pertini pomilostil Ghianija
RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je piomilostil Raula Ghianija, ki so ga leta 1961 obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora Marie Mar-tirano, žene industrijca Giovannija Fenarolija. Zadeva je pred dvajsetimi leti bila v središču pozornosti italijanske javnosti.
Giovanni Fenaroli je leta 1958 plačal Ghianija zato, da bi umoril njegovo ženo, ki jo je, ne da bi sama za to vedela, zavaroval za 150 milijonov lir. Po daljši preiskavi je policija odkrila vso zadevo in Ghiani in Fenaroli sta bila obsojena na dosmrtni zapor, kjer je Fenaroli umrl leta 1975, medtem ko so Ghiani ju pred leti dovolili, da gre vsak dan v službo v tovarno, kjer je našel zap>oslitev kot elektrikar. Vsak večer se je Ghia ni vračal v zapor.
Pomilostitev promeni, da si bo sedaj lahko skušal urediti novo življenje, saj je zadnja leta s svojim delom in svojim načinom življenja dokazal, da ni več tisti človek, ki je ubil Mario Martirano.
HOMOLOGIRANE REGISTER - BLAGAJNE
Berkel
hitra
racionalna ekonomična
SORA Succ. sne
LIVIO CHIRIACO & C.
Pasaža Pretti 1 — TRST Tel. (040) 60201, 60211
Pomemben sklep islamstke konference v Casablanci
Egipt se lahko vrne v islamske vrste
CASABLANCA — Egipt se lahko vrne v vrste islamske konference, iz katere so ga izključili leta 1972 zaradi ločenega mirovnega sporazuma z Izraelom. To je prvi in najotipljivej-si sklep ob predsinočnjem koncu islamskega vrha v Casablanci. Vrnitev E-Kipta v islamske vrste je seveda povzročila ostre reakcije radikalnega kri-*a islamskih držav. Libija in Sirija sta ogorčeno zapustili konferenco, a s*a za čudo podprli vse ostale sklepe »listine iz Casablance«, ki pa je niso še objavili.
V sklepnih resolucijah casablanške-ga vrha so udeleženke izrazile »simpatije« ciprskim Turkom, da bi dosegli
enakopravnost s ciprskimi Grki. Maroški kralj Hasan H. bo za tri leta predsedoval odboru za osvoboditev »svetega mesta El Kuds« (Jeruzalema), gvinejskega predsednika Seku Tureja pa so pozvali, naj nadaljuje svoje napore za miro jubno reševanje iransko-iraške vojne.
V Casablanci so tudi sklenili u-stanovitev posebne posvetovalne komisije, ki bodo odpravljale spore med muslimanskimi državami. Ustanovili bodo tudi medrsarodno islamsko razsodišče in sprejeli islamsko listino o človeških pravicah.
Konkretno pa so se zmenili, da bodo povečali pomoč afganistanski islamski
gverili v njenem boju proti tujim zavojevalcem in domačim izdajalcem. Prav tako so sklenili povečati pomoč prebivalstvu Sahela, ki ga je prizadela katastrofalna suša. Islamske države so se tudi obvezale, da bodo še okrepie medsebojno tehnološko sodelovanje in da bodo z ustanovitvijo novih skladov in finančnih sredstev še povečale medsebojno gospodarsko sodelovanje.
V sklepnem komunikeju so izpustili vprašanje Eritreje in Čada, kar pa ne zmanjšuje uspeha sedanjega islamskega vrha. V svojem zaključnem govoru je maroški kralj Hasan H. poudaril, da so tokrat kljub ideološkim in poli-
tičnim raz'ikam dosegli najširšo enotnost glede večine vprašanj.
Praktične posledice v islamskem in arabskem svetu pa bosta imela predvsem sklepa o vrnitvi Egipta v islamske vrste in vsestranska podpora voditelju PLO Jaserju Arafatu. V Casablanci so mu praktično dali »nenapisano pooblastilo«, da lahko nadaljuje svoje pogovore z Jordanijo pri iskanju skupne strategije
Kakšne posledice pa bosta imela ta sklepa za islamsko in arabsko enotnost bo mogoče ugotoviti že v kratkem, trenutno je namreč le Libija odločno nasprotovala takim odločitvam.
Obveze avstrijskega ministra za šolstvo
DUNAJ — V četrtek zvečer se je na zveznem ministrstvu za pouk in umetnost zaključila tridnevna protestna akcija koroških Slovencev, ki so jo začeli v torek dopoldne z zasedbo deželnega šolskega sveta v Celovcu.
Okoli trideset predstavnikov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij, med njimi oba predsednika Matevž Grilc in Feliks Wieser, ljudje » koroškega podeželja, učitelji, vzgojiteljice, študentje in dijaki so prišli na pogovor z ministrom Helmutom Zilkom.
Dr. Helmut Zilk je potrdil vse tisto, kar jim je na razgovorih na deželni vladi v sredo obljubil Leopold Wagner: predsednik manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu bo dr. Valentin Inzko; Tomaž Ogris bo imenovan za nadzornika za dvojezično šolstvo, čim se bo Franz Wiegele upokojil in v roku dveh mesecev bodo proučili potrebo po ustanovitvi dvojezične ljudske šole v Celovcu.
Poleg tega bo na zveznem ministrstvu za pouk in umetnost do izteka letošnjega šolskega leta, do konca junija pet razgovorov — prvi že v drugi polovici februarja — o vprašanjih šolstva in kulture slovenske manjšine v Avstriji.
Na včerajšnjih razgovorih so koroški Slovenci tudi pozvali Zilka naj kot član zvezne vlade zavzame odklonilno stališče do predloga koroškega Heimatdiensta, oziroma koroške FPOE o ustanovitvi posebnih, središčnih šol za slovenske otroke. Zanimiv je komentar, ki je izšel v včerajšnji Volkszeitung, glasilu koroške OEVP, v katerem njegov avtor glasno razmišlja o zadnjih dogodkih nc Koroškem, o protestnih akcijah, ki so jih začeli Slovenci zaradi imenovanja Wiegeleja in zaradi Heiderjevega predloga o getošolstvu in ga zaključuje takole: zTakr, ali drugače, ogenj je podtaknjen — ker živi na Koroškem politik, ki sicer nosi koroški gvant, ki pa mu je občutljiva manjšinska politika na Koroškem povsem tuja...«
BARBARA GORIČAR
Ohladitev v odnosih med Moskvo in Pekingom
MOSKVA — Kritike, ki so jih ob Zao Ziyan-govem obisku v Ameriki tukaj nekaj dni zapored naslovili na račun Pekinga, so vrtoglavo ohladile («račje v sovjetsko-kitajskih odnosih, za katere Je veljalo, da so v vzponu. Mnogi se zaradi tega ze sprašujejo, ali sploh bo četrti krog sovjetsko-kitajskih posvetovanj o možnostih za normaliza-C1J0 odnosov, za katerega sta se preteklo jesen v kitajski prestolnici dogovorila Leonid Iljičov in Chiang Chichen in ki naj bi bil meseca marca v Moskvi.
Najbolj presenetljivo je, da so dvome o četrtem krogu posvetovanj sprožili tukajšnji kitajski diplomati, ki so sicer sila molčeči. Po njihovem mnenju naj bi se prav lahko zgodilo, da se Iljičov m Chichen tokrat ne bosta sestala tako, kot sta Planirala, vzrok za to pa naj bi bil v »brezizhodnem položaju«, v katerem da so se znašla pogajanja v zadnjem letu in pol. Kitajski diplomati nanm°č povsem odkrito pravijo, da se stališča m°K drŽavama v vsem tem času niso bistveno približala v nobenem od spornih vprašanj in da 80 zato pogovori skorajda postali »nesmiselni«.
Mnogi pri tem sicer mislijo, da so kitajski diplomati dvome o četrtem krogu posvetov namerno sprožili, da bi tako še povečali pritisk na sovjetsko vlado, vendar pa si obenem seveda tudi nihče
ne zatiska oči pred nasprotji med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. To končno potrjujejo tudi sama sovjetska stališča, saj so se v Moskvi v zadnjih dneh ponovno vrnili k »triangolami 'podobi« sveta in k večnemu vprašanju: »Komu koristi ameriško-kitajsko povezovanje?« Kaže, da so v Kremlju prepričani, da gre na njihov račun, in da bi morali v Pekingu zato bolj paziti na svojo »neodvisnost«.
Sovjetski tisk je vse dni pozorno spremljal Zao Ziyangovo pot po Ameriki, sproti kritično opozarjal na stališča in ocene kitajskega premiera in ameriških gostiteljev, danes pa je zaključil, da želi Washington vrniti Peking v tirnico svojega vpliva in ameriško-kitajsko povezovanje izkoristiti v skladu s »svojimi cilji«. Če je pri tem največjo odgovornost za premike v kitajski politiki mogoče res pripisal ameriški administraciji, se krivda pekinških krogov zaradi tega seveda sploh ni veliko zmanjšala: v Pekingu se namreč ne bi v dovolj veliki meri upirali ameriškemu snubljenju.
Komentator Pravde Vsevolod Ovčinnikov tako preprosto pravi, da bi Kitajska v tem trenutku očitno pač želela izkoristiti ameriško zanimanje za Daljni vzhod in iz ZDA na ta način izvleči čimvečjo ekonomsko pomoč za svoje gospodarske načrte. Kot ugotavljajo tukajšnji opazovalci, je to
za moskovske razmere in navade hudo pragmat-ska ocena, saj potrjuje, da se v Kremlju kljub vsej jezi in ogorčenju tokrat ne želijo vrniti k nekdanjim posplošenim ideološkim napadom na Kitajsko. Po najnovejših interpretacijah naj bi namreč kitajsko-ameriško sodelovanje danes res potekalo intenzivno na vseh tistih področjih, kjer se sile »imperializma spopadajo s silami socializma«, toda ameriška administracija naj bi bila tista, ki bi hotela v tem trenutku sodelovanju s Kitajsko pripisati izrazito »protisovjetski značaj«.
Zato si v moskvi tudi tokrat ne morejo kaj, da ne bi Kitajce nekoliko poučili, kaj je prav in kaj ne. Sovjetski komentatorji se pikro sprašujejo, kako morejo v Pekingu govoriti, da obsojajo »vsakršni hegemonizem«, istočasno pa ne želijo videti ameriškega hegemonizma na Bližnjem vzhodu, v Srednji Ameriki, v Afriki itd. Vzrok za te sovjetske pripombe so kajpada predvsem kitajska stališča do Afganistana in Kampučije, ki sta poleg sovjetskih čet v Mongoliji hkrati tudi najbolj sporni vprašanji v sovjetsko-kitajskih odnosih. Sovjetski komentatorji namreč mislijo, da bi morali biti potemtakem v Pekingu »uvidevni« tudi do Sovjetske zveze ter »trezno oceniti« vse, kar se dogaja v velikem svetovnem trikotniku.
DANILO SLIVNIK
Diktatorskemu režimu v Urugvaju so se zamajala tla pod nogami
Moskva napada pisanje »Unità« o Afganistanu
MONTEVIDEO — Urugvajsko ljudstvo se je naveli-.0 10-letne vojaške diktature. Prejšnji dan je na po-y sindikalne organizacije PIT, ki o njej pravijo, da je izu levice, priredilo demonstracije in zasedlo tovarne. Piosna stavka, ki jo je oklicala PIT, je zajela vso rzayo in vse sektorje življenja, tako da opazovalci u-praviceno trdijo, da je stavka popolnoma zaustavila VJjenje v tej državi v Južni Ameriki. y Kakor izhaja iz krogov generala Gregaria Alvareza, ze deset let zatira svobodoljubne želje Urugvajcev, da h'V desetih letih oklicana stavka, krepi možnost, D_ , ..za letošnji 25. november sklicane splošne volitve tozdi za eno ali tudi dve leti, ker je po besedah iinnist,ra za notranje zadeve generala Huga Linaresa ya. v državi »preveč agitacij«, bi m°J v 56 bojijo »prevelike demokracije«, ki je ne stili k!' nadzorovati«, predvsem pa se bojijo prepu-mok °	* Političnim silam. Takšna »nadzorovana de-
acija« se jim lahko izmuzne iz rok, zato bodo
svojo diktaturo izvajali še nekaj let.
Medtem ko ljudstvo terja od vojaške vlade, da se umakne, ker je povsem osamljena, se v vladnih vrhovih občuti razdvojenost, kako se obnašati v sedanjih razmerah. Nekateri generali zagovarjajo uporabo nasilja, drugi pa se zavzemajo za izkazovanje ljudskega nezadovoljstva.
Vlada je sindikalno organizacijo proglasila za nelegalno, odredila je preiskavo njenih prostorov in ker je po njenih ocenah blizu levičarskim strankam, je odredila zaplembo njenega premoženja. Hkrati je urugvajski svet nacionalne varnosti sprejel izredne u-krepe, ki vsebujejo omejitev kretanja in možnost izgona iz države, da se »prepreči širjenje stavkovnega gibanja«.
Z dekretom, objavljenim po stavki so policiji naročili, naj izprazne tovarne, ki so jih delavci zasedli, in zapre tudi vse tiste prostore, kjer so bila sindikalna zborovanja. Takšna zborovanja so tudi prepovedali.
MOSKVA — Sovjetski tednik »Novoe vrcmja« je napadel pisanje glasila KPI »Unità« o afganistanskem vprašanju. Kot običajno so »Novoe vremja« to storile posredno z objavo »odprtega pisma« CK afganistanske vladajoče stranke »halk«. V njem afganistanski komunisti izražajo svoje »ogorčenje« in »protest« za intervju odgovornega za zunanje zadeve italijanske partije Antonia Rubbija in za niz člankov, ki jih je po obisku v Kabulu objavil moskovski dopisnik »Unità« Giulietto Chiesa.
Tako Rubbiju kot Chiesi očitajo »sovražno razpoloženje do afganistanske revolucije«, ki ni v skladu s »proletarskim intemadonalizmom« in ki »zagovarja stališča imperialističnih sil«. Vladajočo frakcijo »halk« moti predvsem dvom italijanskih komunistov v podporo, ki jo ima kabulski režim med ljudskimi množicami. Ob tem seveda očitajo italijanskemu partijskemu glasilu, da je »izrodil plemenito intemacionalistično pomoč Sovjetske zveze afganistanski revoluciji«, da je nasedel trditvam »afganistanske emigracije« in »buržuaznih krogov zloglasne Amnesty International«.
»Novoe vremja« seveda ne dajejo svojih komentarjev, a z objavo »odprtega pisma« zgovorno dokazujejo, da bi morala »Unità« objaviti le take članke o Afganistanu, ki bi bili na liniji »proletarske intemacionalistične bratske pomoči«.
— Francozi in še posebej so , predjjednik republike Mitterand žisLe.zn9.^} ™ važnem letošnjem kri-ai	še dalje slediti začeti stro-
nistr lllzac}H, kot jo predlagata mino ni-Za f*nance «n zunanjo trgovi-i_ ’	1 po teJ Slednji umakniti hrbet
skn rnV*e6i v boi za vetjo industrij-no til’ ne k* zmanjševali delov-
d'katiìnaKPF Se zavze1™)0 sin čredno ”	pn čemer ]e ““
Po uspešnih stabilizacijskih prizadevanjih
Francija : varčevanje ali nov vzgon
* R^ZSm.****
neh z STedo Ì® kila na prvih stra-trarmiaS°pi?ov ministrica za zunanjo klhjZ ’ uako zvezdniško kaže za-Po dHL °ubračune iz kta 1983, ki so zavirir*lb rezudatih v decembru res nani»!0 sklenili rastočo krivuljo zu se /p “Savinske menjave. Pokazalo navone^ ]e vlada ne samo izpolnila ™alZi??n~\mČn'. ampak' da je do-franlcr?2^?.6?-’ k* I® *e za M milijard 1982 V boljši- Medtem ko je leta
letu 1983 zmanjšal na samo 42,2 milijarde frankov.
Francozi so imeli za to operacijo na voljo dve poti: ali da drastično zaprejo uvoz, s čimer bi pa znižali tudi življenjsko raven, ali pa da ob manjšem skrčenju uvoza toliko bolj močno povečajo svoj izvoz. To so tudi storili in dosegli kljub splošnim kriznim razmeram v svetu odlične rezultate. Seveda so se vrgli v to akcijo zavestno in sistematično. Povečali so zunanja predstavništva, na primer v Washingtonu so ga podvojili. Francoska udeležba na tujih sejmih se je povečala za 5 odstotkov, v izvozni seznam se je vključilo 500 dodatnih podjetij. Posebej se je izkazala
IŠČETE TRGOVINO KJER SE IZPLAČA? POIŠČITE JO V TRSTU! IZBIRAJTE SMOTRNO PRI
DOMJO 137 — TRST — Tel. 820862
prilagodljivost manjših podjetij. Atelje za poročne obleke v Parizu je na primer ugotovil, da lahko v New Yor-ku prodaja iste poročne obleke, za katere je v Franciji dobival 1000 frankov, po 2500 frankov. Prodaja kirurško bolniške opreme se je zaradi štednje socialnega zavarovanja doma v Franciji zmanjšala, zato so pa začeli isto opremo dobavljati bolnicam v Afriki. Seveda pa je levji delež o-pravila velika industrija. Doma se je močno znižal uvoz petroleja zaradi francoskih jedrskih central, ki skoraj v celoti oskrbujejo Francijo z energijo. Od industrij se je v izvozu zelo povzpela kmetijsko-prehrambena, dobro so se pa izkazale tudi kemična, jeklarska in avtomobilska industrija. Povsod so taktično izkoriščali ugodnost devalviranega franka za večji izvoz svojih izdelkov in obenem za dajanje mikavnih višjih marž za tuje uvoznike blaga iz Francije.
Finančni minister Jacques Delors, ki bi si želel čim bolj osvetlili obraz prav zdaj, ko je eden najresnejših kandidatov za nosilca socialistične liste pri prihodnjih volitvah, zelo računsko napoveduje, da bodo v zadnjem četrtletju letos najbrž že lahko v celoti črtali izvozni primanjkljaj in se vrgli na sistematično odplačevanje zunanjih dolgov.
V nasprotju s to računico, ki je o-betavna, a nekam suha, zlasti ker
seveda računa pri predvideni mehanizaciji in posodobitvi industrije tudi nadaljnja številna odpuščanja delavcev, pa že nekaj časa raste odpor sindikatov in komunistične partije Francije. Med sindikati je bil doslej najostrejši CFDT, ki je v času krize v Talbotu skoraj začel vojno proti vsem, tudi proti drugim sindikatom in vladi, češ da so preveč kompromisni. Toda ko se je vodja tega sindikata CFDT Edmond Maire vračal z razgovorov pri predsedniku republike Mitterandu, je vidno naglasil, da je pokazal Mitterand za njegova stališča veliko razumevanja in obljubil, da bodo poslej spraševali sindikate za svet ne le pri socialnih vprašanjih odpuščanja delavcev, ampak tudi že prej pri obravnavanju industrijskih perspektiv in strukturnih sprememb. S tem pa je Maire tudi znova požagal nekaj veje, na kateri sedi sedanji socialistični predsednik vlade Pierre Mauroy, ki je bil avtor kompromisne formule v tovarni Tal-bot in glede katerega se. že nekaj časa govori, da ga bo Mitterand zamenjal z novim, bolj odločnim in bolj delavsko popularnim možem.
Dodatni udarec vladi v tej smeri je zadal tudi generalni sekretar KPF Georges Marchais, ko je na seji cen tratnega komiteja glasno in jasno odsekal: »Ne dopuščamo nobene odpustitve delavcev več, nočemo niti e-
nega brezposelnega več.« Dejansko se število brezposelnih v Franciji tudi po decembrskih podatkih in začetku letošnjega leta samo veča, po podatkih inštituta 1NSEE na vsakih 40 delavcev, ki iščejo delo, poslej samo eden delo dobi, ker je ponudb za delo vse manj. Že zdaj je brezposelnih okrog 2,2 milijona, po drugih neuradnih podatkih, ki trdijo, da so razni načini štetja in kategoriziranja, pa celo okrog 2,4 milijona. Marchais je vladi očital, da se je izneverila prvotnim usmeritvam in da so se volilci opredelili za levico prav zato, da bi si izboljšali zaposlitev, ne pa da bi čakali na nove in nove odpuste, ki grozijo zdaj v avtomobilski, premogovni, železarski in ladjedelniški industriji. Seveda je Marchais pri tem računal na to, da partija izgublja zaslombo delavskih volivcev, če dopušča v koaliciji s socialisti tako politiko, v kateri se veča brezposelnost. Obenem si je Marchais s to kritiko tudi umil roke pred vsemi, če bi levica kot celota še bolj izgubljala v javnem mnenju in končno izgubila tudi na voliščih. Za čuda pa se je vzporedno s tem kritičnim nastopom KPF oglasil po svoji strani tudi predsednik francoskega združenja industrijcev Yvon Gataz in izjavil, da je tudi njihov patronat CNPF boli naklonjen industrijskemu vzgonu, kot pa sedanji stabilizaciji. Napovedal je celo senzacionalno možnost, da bi v idustrijdh odprli 800.000 novih delovnih mest. seveda pa pod pogojem, če bi država znižala dosedanje res visoke dajatve, ki bremenijo podjetja.
BOGDAN POGAČNIK
V poročilu deželnega odborništva za leto 1982
Zaskrbljujoča slika zdravstva v deželi
Reforma reforme. Tako je deželni odbornik za zdravstvo Renzulli ocenil delovanje dežele na področju zdravstva na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je odbomištvo sklicalo, da bi predstavilo javnosti 550 tipkanih strani dolgo poročilo o vseh aspektih zdravstvenega sektorja v letu 1982 v naši deželi. Tako podrobno in izčrpno poročilo bo brez dvoma koristen pripomoček za operaterje, upravitelje in zakaj ne, tudi uporabnike, istočasno pa bo tudi osnova za deželni zdravstveni načrt, ki ga misli od-borništvo predložiti deželnemu odboru pred koncem meseca. Samo s poznavanjem obstoječega namreč lahko racionalno načrtujemo ustroj zdravstvenih služb in finančne izdatke za bodoče.
Poglejmo nekaj temeljnih podatkov. Lani je dežela Furlanija - Julijska krajina potrošila za zdravstvo 887 milijard lir, kar znaša 720 tisoč tir za vsakega prebivalca, predlanskim pa 774 milijard, oz. 663 tisoč lir na prebivalca. Ob tem podatku je Renzulli poudaril, da je naša dežela med prvimi v Italiji po visoki stopnji organizacije in upravljanja zdravstvenih storitev. Velik problem pa ustvarja vprašanje organika. Z ene strani je krit le za 83 odstotkov in kot tak predstavlja skoraj 49 odstotkov vseh stalnih stroškov, z druge pa grozi nad njim, kot Damoklejev meč, krčenje državnih prispevkov, ki ga pred-
videva finančni zakon. Nujno bo torej, da bo v novem zdravstvenem načrtu dežela krčila število postelj v bolnišnicah.
V deželi je 24 javnih in 8 zasebnih, a konvencioniranih bolnišnic za skupno 15.433 postelj. Leta 1982 je bilo 12,5 postelje na vsakih tisoč prebivalcev. To razmerje je izredno visoko, če računamo, da bi moralo biti po vsedržavnem zakonu omejeno na 6 postelj vsakih tisoč prebivalcev.
Ob tem velja poudariti, da je bilo leta 1982 izkoriščenih v deželi le 67 odstotkov razpoložljivih postelj, ker se je v zadnjih letih stalno krčilo število sprejemov in pa tudi doba bolniškega zdravljenja se je znatno znižala.
Poglejmo sedaj, kateri so najbolj pogosti vzroki za sprejem v bolnico. Na prvem mestu (14,6 odst.) so prometne nesreče, ki so tudi prvi vzrok smrti v deželi. Na drugem so bolezni ožilja, sledijo bolezni prebavnih organov, dihalnih organov, rakasta obolenja (9,5 odst.), porodi in nosečnost, itd. Ker smo že omenili prometne nesreče, naj še pojasnimo, da je za njimi najbolj pogost vzrok umiranja ciroza na jetrih, sledijo srčni infarkti, druge vrste nesreč, možganske kapi, rak na dihalih in samomori. S smrtnim izdihom se konča tudi veliko število drugih bolezni na srcu ter rakasta obolenja dojk in želodca.
Eden izmed najbolj zaskrbljujočih podatkov, ki izhaja iz sicer nujno
površnega pregleda poročila, je visoko število nesreč na delu. Leta 1980 je imela pogostost nesreč v industriji vrednost 69,9 (od teh je bilo 2,26 s hudimi posledicami), medtem ko je ista vrednost za Italijo 60,4 (1,81), v Lombardiji pa 55,8 (1,20). Po najvišjem odstotku nesreč je Furlanija -Julijska krajina na prvem mestu tudi v kmetijstvu.
V živahni diskusiji, ki je sledila predstavitvi, je bil nato govor o najbolj akutnih problemih v Trstu. O o-starelih je Renzulli dejal, da je nujno treba izdelati globalen načrt in se odločno spoprijeti s stvarnostjo, eden prvih korakov v tem smislu bodo morda naredile vse pristojne uprave in ustanove, ki se bodo sestale na pobudo tržaške uprave pred koncem meseca. O katinarski bolnici pa je odbornik izjavil, da ni več zaprek za njeno odprtje, ki bo predvidoma maja.
Poziv socialistov za nobel Pertiniju
Množijo se pobude v podporo Perti-nijevi kandidaturi za Nobelovo nagra do za mir. Predlog je včeraj uradno podprla tudi pokrajinska federacija PSI, ki poziva vse Tržačanke in Tržačane, da to željo izpričajo s podpisom v posebni knjigi, ki je na razpolago v občinskih uradih.
Drevi nova premiera SSG v Kulturnem domu
Vsem galjotom vile v vamp
». . . Semkaj, semkaj, alò, gledališče je prišlo! Danes vam odigramo krvavo tragedijo, za majhen denar, za kupček lir! Tragedijo o Matkovi Tini, ki je na krvavo pot odšla, kr vavo glavo poljubila in ki je na tej poti. . . Ne, molčite usta, ne izdajte vsebine. . . Pridite gledat našo predstavo. . . tragedijo o Matkovi Tini, ki jo igramo z velikanskim uspe hom od njenega nastanka naprej. . .«
Tako vabi vodja glumačev v začetnem prizoru igre Vsem galjotom vile v vamp, ki jo bo nocoj ob 20.30 v
ŠKEDENJSKI ŽELEZARJI ZA PREOBNOVO TERM JA
Z bučno, a vseskozi urejeno demonstracijo po mestnih ulicah so delavci škedenjske železarne Terni med včerajšnjo štiri urno stavko podkrepili zahtevo, naj Finsider prekliče odločitev o postopnem krčenju proizvodnje in zaposlenosti v obratu kot uvodu v njegovo likvidacijo. Leta 1981 je železarna zaposlovala 1.840 delovnih moči, leta 1982 je število padlo na 1.750, danes jih je okrog 1600, a po izpeljavi »sanacijskega načrta« naj bi jih ostalo 900 in še ti bi bili na prepihu.
Stavkajoči so se ustavili tudi pred sedežem deželnega odbora v Carduc-cijevi ulici in delegacija tovarniškega sveta se je šla razgovarjat z odbornikom Renzulli jem, ki mu je ponovila zahtevo, naj deželna uprava nemudoma poskrbi za začetek pogajanj z IRI glede nadaljnje usode poldržavnih podjetij pri nas. Na pogajanjih naj bi predstavniki dežele zahtevali rešitev železarne z obnovitvenim načrtom, za katerega je prav dežela, kot znano, pred časom nakazala 20 milijard lir.
S pokrajinske skupščine sindikata CISL
Za preporod naših krajev ob prijateljskem sožitju
V kongresnem centru tržaškega razstavišča je bila včeraj pokrajinska organizacijska skupščina sindikata CISL. Uvodno poročilo je podal glavni tajnik Bruno Degrassi, zaključke pa je po štirih specifičnih problemskih posegih in razvejani debati povzel član vsedržavnega vodstva CISL Eraldo Crea. Navzoče so bile delegacije CGIL, UIL, AGLI, SIULP, SICET in obalno-kraškega sindikata iz Slovenije.
Iz poročil in razprave je prišla do izraza nuja po resnični in trdni enotnosti znotraj zveze CGIL-CISL-UIL ob strogem spoštovanju avtonomije in ob odločnem nasprotovanju hegemoni-stičnim težnjam; brez prave enotnosti kot antiteze navidezne enotnosti bi sleherni napor v obrambi socialnih pridobitev pred napadi velepodjetni-štva bil neučinkovit in začeli bi se majati sami temelji demokracije.
Sindikat CISL, je bilo poudarjeno, v bistvu soglaša z enotno platformo za uresničevanje sporazumov z dne 22. januarja lani, ne strinja pa se z nekaterimi nepopustljivimi stališči »sindikalne levice«, ki naj bi bila anahronistična. To je sicer bilo bežno rečeno, saj je na primer Degrassi izrecno pozdravil predvčerajšnje pobotanje s CGIL, potem ko je prejšnje dni na pokrajinski ravni prišlo do nesporazuma v zvezi s sindikalno strategijo, kolikor zadeva problem držav-
nih soudeležb v naših krajih; glavni tajnik je izrecno naglasil, da vlada znotraj sindikalne zveze popolna enotnost gledišč v pritiskih na deželno upravo, rimsko vlado in IRI za industrijski preporod Tržaškega, Goriškega in dežele FJK sploh. Edino s tako enotnostjo, je pripomnil Degrassi, se bo mogoče zoperstaviti lokalističnim težnjam.
Glede ukrepov, ki bi jih morala sprejeti osrednja vlada na osnovi sadov pogajanj, ki bodo v kratkem stekla v okviru mešane delovne skupine IRI dežela FJK, so na skupščini ponovili dobro znane zahteve, ki jih je sindikalna zveza v posebni listini postavila že proti koncu lanskega leta. Izrecno pa je bilo naglašeno, da potrebujeta tržaška in goriška pokrajina kot obmejni območji specifične zakonske ukrepe, da je nujno treba začeti uresničevati gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo v smislu osimskih sporazumov in slednjič, da bo resničen socialni in gospodarski preporod teh krajev moral sloneti na prijateljskem sožitju in sodelovanju med Italijani in Slovenci, (dg)
• Zbor gledališča Verdi je odpotoval v Cannes, kjer bo imel jutri koncert v okviru mednarodne sejemske razstave o glasbi in ploščah »Midem«.
Kulturnem domu uprizorilo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Vabilo seveda velja za vse, ki bi si radi ogledali to najnovejšo postavitev našega gledališča, dramatizacijo Pregljeve novele Matkova Tina, ki jo je za oder pripravil pisatelj Tone Partljič.
Režiser predstave je Jože Babič. Gibno je predstavo opremila koreografinja Ksenija Hribar, glasbeno pa Lado Jakša. Sceno si je omislil Demetrij Cej, kostume pa Anja Dolenc.
Najboljši igralci na svetu, bodisi za komedijo, historijo, pastoral, bodo odigrali tragedijo o Matkovi Tini tudi jutri ob 16. uri še vedno v Kulturnem domu v Trstu.
Na sliki: prizor iz igre.
Franco Zenari novi predsednik tržaškega stalnega gledališča
Franco Zenari, bivši delegirani u-pravitelj in glavni ravnatelj zavarovalne družbe Lloyd Adriatico, je od četrtka novi predsednik Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Imenoval ga je tržaški župan Richet-ti, pred Zenari jem je italijanskemu gledališču predsedovala predstavnica LpT Hansi Commetti jeva, ki pa je zaradi političnih sporov z ostalimi člani upravnega sveta te ustanove odstopila že pred časom.
V Sesljanu srečanje z gosti
doma »Gozzi«
Dne 24. januarja ,ob 15.30 bo v Domu za ostarele »Brata Stuparich« V Sesljanu srečanje z gosti Doma «Gaspare Gozzi«. Ob tej priliki bodo razstavljeni predmeti iz karamike, ki so si jih zamislil in pozneje tudi izdelali starejši v sodelovanju z gosti inštituta »Gaspare Gozzi« iz Trsta. Med manifestacijo bo posegel tudi odbornik za skrbstvo občine Devin - Nabrežina Marino Vocci.
Po zaslugi dveh mladih in pogumnih obrtnikov
V kriški kovačnici spet odmeva kladivo
Flavio Kulič in Bruno Kralj med delom v kovačnici
Predsednik pokrajine obiskal prof. Hackovo
Predsednik tržaške pokrajine Clarki se je včeraj sestal z ravnateljico tržaškega astronomskega observatorija prof. Margherite Hack. Na srečanju je tekla beseda o finančnih težavah, ki pestijo to ustanovo ter o njeni vlogi v državi in tudi na mednarodni znanstveni ravni. Clarici se je obvezal, da bo osebno posegel pri deželni upravi, ki je v prvi osebi odgovorna za bodočnost observato rija.
Danes v Prebenegu ansambel
Synthesis 4
Danes zvečer, ob 20. uri, bo v Srenjski hiši v Prebenegu celovečer ni koncert harmonikarskega ansam bla Synthesis 4, ki ga vodi Klavdij Furlan. Koncert organizira KD Jože Rapotec. Ansambel si je v naši javnosti pridobil velik ugled s svojim kvalitetnim programom in nenehno umetniško rastjo. Dobro ga poznajo tudi po Italiji, saj je dvakrat zrna gai na tekmovanju v Anconi. Zadnjo lovoriko si je priboril prav lansko poletje s prvim mestom v zahtevni konkurenci.
(ris)
V Križu, ob stari cesarski cesti, ki je povezovala Trst s Furlanijo, je od leta 1819 stala kovačnica, znana daleč naokrog po dovršenem in izpiljenem podkovanju živali ter po izdelovanju vseh vrst orodja in železnih izdelkov, od ključavnic do srpov, od primežev za konje pa do manjših verig. Iz te delavnice je izšla cela generacija izurjenih kovačev družine Bogateč (še danes so to Kovačevi), ki so si iz roda v rod vestno predajali to plemenito umetniško in poklicno izročilo, ki je doma zlasti na Gorenjskem in v Kamiji. Anton Bogateč je svojo kovačnico vpisal v seznam tržaške trgovinske zbornice že leta 1880, po smrti njegovega vnuka Antona pred več kot desetimi leti pa je med kladivi in nakovali zavladala tišina, ki jo je zmotil le krajši obisk tega ali onega Tržačana, ki je hotel staro poslopje preurediti v stanovanje ali v kaj podobnega. Na srečo pa se to ni zgodilo.
Sedaj pa je v stari kovačnici spet živahno: slišati je gromke udarce kladiva, enakomerne odmeve nakovala, na ognjišču kot v časih starih Bogat-cev pa gori ogenj. Delavnica je na novo zaživela po zaslugi dveh mladih in pogumnih obrtnikov, Flavia Kuliča iz Nabrežine in Bruna Kralja iz Trebč, ki sta iz velike ljubezni do te skrivnostne umetnosti in do starih kovaških
običajev postavila na noge obrat, ki je skoraj gotovo edini v naši pokrajini, medtem ko podobne kovačnice lahko najdemo danes še na Gorenjskem in v severni Furlaniji. Pobudo za ponovno odprtje kriške kovačnice je dal Kulič, ki ima to obrt praktično že v krvi, saj se je kot mladenič izučil kovaškega poklica pri južnotirolskem
kovaču Profantherju iz Brixna. Po nekaj mesecih se mu je pridružil Bruno Kralj, sicer uradnik po poklicu, ki pa so ga od vedno privlačevali stari običaji, zlasti tisti, ki so zaradi modernega sistema življenja obsojeni na pozabo.
Kralj in Kulič sta najprej s potrpežljivim zidarskim delom uredila sta-
ro že propadajoče poslopje in se nato s polno paro lotila urejanja in iška- j n ja vseh mogočih kovaških »rekvizitov« in orodja, tako da vlada sedaj v kovačnici pravo muzejsko vzdušje-Pokazala sta mi tako čudovito nakovalo iz Napoleonovih časov (teža skoraj tristo kilogramov), poleg neštetih železnih in lesenih predmetov, na katere se tudi starejši Križani ne spominjajo več. Posebno ponosna pa sta na reprodukcijo svečnika iz trinajstega stoletja, katerega original hranijo v nekem pariškem muzeju. Vse to le sad požrtvovalnega raziskovalnega de la in velikega občutka za pristno estetiko, ki jo Kulič že vrsto let goji tudi na čisto zgodovinski in znanstveni ravni.
Obrtnika, kj izdelujeta vse moge če izdelke, od t. i. praktičnih do bolj originalnih in nenavadnih, se pr' svojem delu poslužujeta le starodavnih kovaških načinov, ki ne poznajo varilca, ampak smo ogenj in orodje-Njuno delo, ki si zasluži pohvalo ih pozornost, predstavlja izziv sodobni povsem mehanizirani tehniki, ki je izgubila smisel za lepoto in tudi za natančnost, v kateri se še danes zrca; S lijo mnogi naši »portoni«, pričevalci preteklosti, ki jo hočeta Kulič in Kralj vestno ohranjati in ovrednotiti.
SANDOR TENCE

Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta
Včeraj na tržaškem sedežu RAI
Komunisti ostro obsodili gonjo proti repenski občinski upravi
Predstavitev prvih dveh oddaj z mladimi o problemih mladih
Znani dogodki v otroškem vrtcu na Colu, ki so dali povod za nacionalistično kampanjo proti repenski občinski upravi in zlasti proti podžu Panu Sonji Baiss, so odjeknili tudi na sinočnjem zasedanju tržaškega občinskega sveta. Župan Richetti je z enim samim posegom odgovoril na interpelacijo KPI ter na vprašanje svetovalcev LpT in MSI, ki so z razliko od komunistov hote spregledali upravno plat dogodkov na Colu ter strumenta Ino postavili v ospredje neko »diskriminacijo na račun itali jan skih otrok«.
Richetti se je v svojem odgovoru, kot je sam poudaril, izognil vsakrš ni politični oceni zadeve (»kar ni v moji pristojnosti, ker sem župan neke druge občine«) in se omejil samo na krajšo razlago, kako bi se tržaška uprava ravnala, če bi do takih situacij prišlo na njenem ozemlju, ozi roma v njenih otroških vrtcih. Župan Je izključil, da sta zainteresirani italijanski družini sploh kdaj zaprosili tukajšnjo občino za sprejem otrok v tržaške otroške vrtce ter omenil, da se tudi v Trstu soočajo s problemom staršev, ki iz tega ali onega razloga ne plačajo pristojbin za refekcijo. »V naši občini nismo doslej nobenemu izmed teh otrok še odrekli kosila,« Je pristavil župan, ki je dodal, da družini, ki sta bili v središču pozornosti repentabrskih dogodkov, ne spadata za tržaško občino v kategorijo ustih, ki so lahko deležni nižjih pristojbin za šolsko refekcijo. Ob kon-
cu svojega posega pa je Richetti o-stro obsodil »povračilni« poseg fašistov, ki so kot znano nekaj dni kasneje podlo pomazali šolsko poslopje na Colu.
Komunistični svetovalec Spetič je dejal, da so dogodke na Colu določeni krogi izkoristili za podlo poli tično špekulacijo, medtem ko so spret no prezrli stvarne upravne probleme, ki tičijo za vsem tem in ki jih je treba uokviriti v specifični položaj male repentabrske občine. Svetovalec KPI se je v tem okviru obreg nil tudi ob pisanje italijanskega tržaškega dnevnika, ki ni objektivno informiral svojih bralcev o resničnem ozadju teh dogodkov in tako v marsičem dal duška tezi o »narodni diskriminaciji na račun dveh itali jan skih otrok«. Pred njim pa je njegova strankarska kolegica Pacorjeva poudarila vlogo, ki jo igra repentabrska občinska uprava za miroljubno in e-nakopravno sožitje med Slovenci in Italijani, ki živijo v tej občini.
Na sinočnji seji je bil govor tudi o farsi »proti dvojezičnosti«, ki so jo listarji in misovci pred nedavnim uprizorili na skupščini rojanske dru žinske posvetovalnice. Župan je obsodil početje vseh tistih, »ki so z nedemokratičnimi metodami motili potek skupščine« ter dodal, da spadajo dotični dvojezični lepaki med pristojnosti KZE. V zvezi s temi dogod ki moramo še dodati, da velika večina članic upravnega sveta rojanske posvetovalnice zavrača oceno in
razlago dogodkov, ki sta jih dali dve članici tega telesa, sicer predstavni ci LpT.
Kje naj se zgradi novi upepeljevalnik?
Tržaški občinski odbor je sklenil po veri ti profesorjem Tommasiju, Pisani-ju, Pelhzzerju in Robertu tehnično poizvedovanje o tem, kje bi kazalo zgraditi novi upepeljevalnik. Kot vidimo, ni o možnosti popravila in preuredi tve sedanjega u pepel jevalniku nobenega govora več.
Prva takšna raziskava je pokazala kot znano, da bi se upepeljevalnik dal zgraditi na Dolgi kroni, čelu, pri Orehu in v industrijski coni, torej ali v tržaški ali v dolinski ali pa v milj ski občini. Četverica omenjenih izvedencev ima sedaj nalogo točneje opredeliti tako imenovano idealno lokaci jo naprave za uničevanje trdnih mestnih odpadkov. Sklep o poveritvi študije mora seveda odobriti občinski svet.
•	V Ul. della Guardia 44 bodo danes ob 17. uri odprli nov sedež svet jakobske sekcije KPI »Gattonar«.
•	V Ljudskem domu v Ul. Peco 7 bo danes ob 17.30 predstavitev knjige »Comunisti a Trieste, un’identità difficile«. Sledila bo razprava.
Včeraj so na tržaškem sedežu RAI predstavili dve izmed štirih televizij skih oddaj, kjer nastopajo, kot protagonisti, štirje mladi fantje iz Pordenona, Vidma, Gorice in Trsta. V Gorici je bil izbran mladinec slovenske narodnosti. Naslov oddaj je «Piccoli uomini».
Oddaja, ki sta jo pripravila Lilla Cepak in Fabio Omero, želi podati podobo življenja štirih mladeničev med 17. in 18. letom, ki so si po svojih interesih, navadah, ambientili, ki jih obiskujejo, dokaj različni. Oddaja poteka na podlagi vprašalnika, ki ga je pripravil sociolog Darko Bratina. Bistvo pa je v tem, da mladi prota gonisti sami prikrojijo vprašanja, si zbirajo sodelavce, oziroma prijatelje in tudi kraje snemanja. Skratka, mia di aktivno sodelujejo pri pripravi in realizaciji dela.
Včeraj smo videli dva izmed štirih delov. Prvi je bil namenjen mladeniču iz Pordenona, drugi pa tržaškemu mladeniču, ki je aktivni član mi sovskega »Fronte della Gioventù«. V sami oddaji ni komentarjev o odgovorih, ki jih dajejo mladi, kar je verjetno tudi edino pravilno. Jasno pa je, kar je tudi kvaliteta oddaj, da se podobe malih mož izluščijo tudi v razlikah med mladim, ki živi v Pordenonu in se intenzivno ukvarja z glasbo in članom tržaškega «Fron te della Gioventù», in bi strokovnjaki našli več skupnih iztočnic, razlike pa so tudi na dlani. Če si mlade nič iz Pordenona želi ustvariti neki fantastični svet, ki hodi po poteh stripa, je tržaški mladenič močno u-pet v ideološke sheme, ki mu jih
daje aktivizem v stranki. Seveda sta ti dve razliki lahko osnova za kompleksnejšo analizo in razpravo. In to je tudi namen oddaje.
Sklepi tržaškega občinskega odbora
Tržaški občinski odbor je sprejel vrsto sklepov, ki zadevajo socialno skrbstvo in javna dela. Tako je dotacijskemu skladu za občinske domove ostarelih namenil 170 milijonov lir za prvo letošnje polletje, v korist telesno in duševno prizadetih pa osnoval program posegov, ki bodo stali 1,99 milijarde lir, od tega 600 milijonov za vzdrževanje 24 začasno zaposlenih socialnih operaterjev (izdatke bo sicer občinska uprava krila tudi z deželnim posojilom).
Javna dela: občina bo oddala v za kup dela za izgotovitev tretje transe načrta za preustrojitev muzeju Revolte la (800 milijonov lir); občina bo odkupila stavbo pri Banih (doslej last dežele), v kateri so italijanska osnovna šola s sekcijo otroškega vrtca in podružnico openske srednje šole Tom-masini ter telovadnica; občinski odbor je nazadnje izrekel povoljno mnenje za študijsko potovanje nekaterih občinskih funkcionarjev v ZR Nemčijo na oged razčiščevala ih naprav, da bi si nabrali izkustva za preureditev ustrezne naprave v Skednju.
Vlada odobrila osnutek o sklicanju deželnih volitev
Do 30. januarja vpisi v prve razrede nižjih srednjih šol
Predlog naših ravnateljev za »podaljšani pouk«
Na naših nižjih srednjih šolah se v teh dneh vrstijo sestanki s starši °tr°k, ki bodo letos zapustili osnov ho šolo, na katerih jih ravnatelji se znanajo z možnostjo ustanovitve razredov »s podaljšanim urnikom«. Gre za novost, ki jo izrecno predvideva zakon ob letošnjem vpisu otrok v prve razrede nižjih srednjih šol: star 81 b°do lahko izbirali med vpisom v razred z navadnim poukom ali vpi som v razred z »novim«, podaljšanim urnikom. Od števila prijavljenih za P°uk s podaljšanim umikom, ustreznih šolskih struktur (ki naj bi o-htogočile tak način pouka) in števila uelovnih mest (v tem pogledu pride v Poštev organik iz šolskega leta ./82) bo nato odvisno, ali bo nov način pouka lahko stekel ali ne.
Ob pomanjkanju točnih zakonskih cv-u^i.l za Podaljšani pouk na slo ven-k|n šolah (na italijanskih bodo pouk podaljšali« od sedanjih 30 na 36 do u učnih ur) so izdelali slovenski avnatelji nižjih srednjih šol predlog za tak pouk na naših šolah, ki so ®.a ze posredovali ministrstvu za šol U(.v,r Po tem predlogu bi se število
- ur zvišalo od sedanjih 36 na . do 48, kot je razvidno iz razpredel
a'ce za pouk posameznih predmetov šole8* r°^ razrodih nižje srednje
Ob tolikšnem številu ur bi bil seve-cl Pouk razdeljen v dopoldanski in Popoldanski čas. S podobnim načinom
pouka se v praksi srečujejo na nižji srednji šoli Levstik, kjer že deset let deluje šola s celodnevnim poukom.
Na tej šoli imajo »celodnevni raz redi« po 46 ur pouka tedensko. Do poldanski čas (5 učnih ur) traja od 8. ure do 12.25; medšolski čaz z men zo traja od 12.25 do. 13.45; popoldan ski pouk pa 4-krat tedensko od 13.45 do 16. ure, enkrat tedensko pa do 16.45. Ob sobotah se zaključi pouk ob 12.25. Dopoldanske učne ure trajajo po 50 minut, popoldanske pa po 45 minut. Ob uvedbi pouka s padal j šanim urnikom s 45 učnimi urami tedensko (ministrstvo za šolstvo je prav pred dnevi svetovalo naj se ob za četku novega načina pouka profesorski zbori odločijo za »najkrajšo va rianto«) bi se končal pouk 5 krat tedensko ob 16. uri, enkrat pa ob pol enih.
Takšna »revolucija« v pouku bi privedla seveda tudi do sprememb števila stolic. Predvidene bi bile sledeče stolice: za slovenščino, zgodovi no, zemljepis po ena stolica (15 ur) v vsakem razredu; za tuj jezik po ena stolica (15 ur) za tri razrede ; za matematiko po ena stolica (16 ur) vsaka dva razreda ; za tehnično vzgojo bi ostalo število stolic nespreme njeno; za glasbeno vzgojo, likovno vzgojo in telesno vzgojo po ena stolica za vsakih šest razredov; za ita lijanščino (16 ur) po ena stolica vsaka dva razreda.
Delovni čas profesorjev bi ostal nespremenjen — 18 ur tedensko. Ker obsegajo stolice manj učnih ur (na primer 16 ali 15), bi šolniki dopolnili svoj delovni čas z dejavnostmi, ki bi jih predvideli z vzgojno izobraževalnim načrtovanjem ob začetku
šolskega leta. Le te bi lahko bile prostovoljne dejavnosti (na primer po raznih krožkih), dopolnilne dejavnosti, podporni pouk ali pa (kjer bo delovala menza) medšolski čas. Vse to delo naj bi usmerili v utrjevanje in ponavljanje učne snovi.
Tako pouk Predmet	s podaljšanim umikom Število učnih ur L razred	2. razred	3. razred		
Verouk	1 ( D	1 ( D	1 ( D
Slovenščina, zgod..			
zemlj., drž. vzgoja	15 (11)	15 (11)	15 (11)
Tuj jezik	5 ( 3)	5 ( 3)	5 ( 3)
Matematika, fizika, kemija 8 ( 6)		8 ( 6)	8 ( 6)
Tehnična vzgoja	3 ( 3)	3 ( 3)	3 ( 3)
Likovna vzgoja	2 ( 2)	3 ( 2)	3 ( 2)
Glasbena vzgoja	3 ( 2)	2 ( 2)	3 ( 2)
Telesna vzgoja	3 ( 2)	3 ( 2)	2 ( 2)
Italijanščina	8 ( 6)	8 ( 6)	8 ( 6)
SKUPNO	48 (36)	48 (36)	48 (36)
V oklepaju število učnih ur po dosedanjem navadnem umiku.
Zaključena uspešna operacija tržaških karabinjerjev
aretacijo nadaljnjih 12 razpečeval-eY mamil se je zaključila uspešna ^.'ernesečna operacija tržaških karabi-Jerjev in namestnika državnega to-, Ca Roberta Staffe, ki je poleg Tr-t a zajela še Miian, Tortono, Vogherò, ai Spilimbergo. V teh itali jan 'h mestih se je torej v njihovo mre-uJ<’!o kar 34 članov %'očinske združ-°e’ m je preprodajala hašiš in kokain.
Dr. Staffa je na tiskovni konferen-r». P?udaril pomen tega uspehu v boju rj*1 Prekupčevanju z mamili, do ka-i re8a so preiskovalci prišli s hitrim učinkovitim postopkom. V zadnji so zasegli okoli 15 kilogramov asisa, katerega vrednost se na tr-"U giblje od 10 do 13 tisoč lir za deset 2iidrn°y. *n torej v celoti znese kakih milijonov lir. Poleg tega so pri a rie. 'ran*h našli tudi nekaj kokaina ter naaJ v gotovini in v čekih. Med dva-v Jfhmi aretiranimi so jih pet zajeli i lrstu, dva v Lecceju, tri v Milanu let ene8a v Spilimbergu. Gre za 27 Mr!iC^a brezdelneža Gina Rivo iz Ul. brio a Vento v Trstu, 25-letnega
Gianfranca Zambusija, prav tako brezdelneža iz Ul. Boito 6 v Trstu, za 20-letno Giovanne Dentrice, 45 letnega uradnika Arvveda Maihuszczika in 46 letno obrtnico Roso Pinto vse iz Milana, za 29-letnega trgovca Salvatore-ja Caputa iz Porte Cesario pri Lecceju, za 27-letnega obrtnika Brunu Ros sija iz Ponte Nizza pri Pavii, za 28-letncga obrtnika Roberta Fracarossi
ja iz Ronk, za 28-letnega brezdelneža Luciana Vergalla, za 24-letnega Francesca Lezzija, za 25-letnega Giovanni-ja Raimonda Mattija in 22-letnega L. C., vse iz Milana.
Namestnik državnega tožilcu Staffa je izrazil prepričanje, da je koordinirana akcija tržaških karabinjerjev zadala dokončen udarec krajevni trgovini z mamili, pa čeprav je med njimi prevladovalo lahko mamilo kakršen je hašiš.
Tržaški karabinjerji so v operaciji sodelovali s kolegi iz Milana, Torto ne, Voghere in Lecceja, pri identifikaciji razpečevalcev pa jim je poma gal nadzor nad bančnimi operacijami osumljenih, ki so obsegale desetine milijonov lir. Roberto Staffa je še dodal, da bo aretirane že v teku osmih dni predal sodstvu, da bi tako omogočil proces po hitrem postopku.
Na sliki: 27-letni Gino Riva (levo) in 25-letni Gianfranco Zambusi, tržaška dvojica od zadnjih dvanajstih aretiranih oseb v okviru uspešne akcije tržaških karabinjerjev.
Pridržana prognoza za mladega vespista
Sinoči okoli 19. ure je v Ul. Giulia prišlo do trčenja med vespo in avtomobilom, pri katerem se je hudo poškodoval vespist, 24-letni Paolo Forti, stanujoč v Ul. Monte San Gabriele 21. Avtomobilist Fulvio Loper-1'ido je s svojo lancio vozil proti Bo-šketu, ko je iz Ul. Bonomo pripeljal vespist in bočno trčil vanj. Medtem ko je ostal Lopcrfido nepoškodovan, je Forti obležal nezavesten na cestišču. Reševalci Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na odddelek za oživljanje. Po prvem pregledu so mu ugotovili lobanjski pretres, udarce in odrgnine po vsem telesu, večkratni zlom leve noge, domnevni zlom stegnenice in druge poškodbe. Vespist je bil seveda brez zaščitne čelade, kar je nedvomno prispevalo k resnosti njegovih poškodb.
• Prošnje za začasno uporabo šolskih prostorov in struktur izven šol skega urnika bo mogoče vlagati od 23. t.m. dalje na občinskih izpostavah rajona, kjer se šefa nahaja.
Predsednik deželnega odbora Co-melli se je včeraj udeležil seje mi nistrskega sveta ,v Rimu, ki je razpravljal o osnutku spremembe ustavnega zakona. Osnutek usklajuje potrebe dežele glede določevanja vseh volilnih formalnosti: Osnutek, ki ga je Comelli pozitivno ocenil, določa, da predsednik deželne vlade skliče volitve novega deželnega sveta (seveda po izteku petletne mandatne dobe) v roku od četrte nedelje pred iztekom do najkasneje druge nedelje po izteku mandata. Novoizvoljeni deželni svet pa se mora sestati na prvi seji v teku dvajsetih dneh po proglasitvi izvoljenih. S tem ukrepom naj bi preprečili volitve v poletnih mesecih, ko je dotok na volišča običajno manjši.
Seja
devinsko - nabrežinskega občinskega sveta
V	sredo, 25. januarja se sestane devinsko nabrežinskj občinski svet. Poleg cele vrste upravnih zadev, med katerimi velja omeniti pooblastila županu, da dostavi ustrezne prošnje za razne deželne prispevke, bodo na dnevnem redu razna specifična vprašanja, kot je vprašanje u-stanovitve centra za študij jezikovnih problemov, ki zadevajo obstoj slovenskega in italijanskega jezika v Furlaniji Julijski krajini. Poleg tega bo občinska skupščina imenovala svojo komisijo za proslavljanje dvati-sočletnice nabrežinskih kamnolomov.
Na Opčinah razstava Hla va lyjevi h karikatur
V	openskem Prosvetnem domu se jutri popoldne obeta zanimiva in pomembna kulturna prireditev. Slovensko kulturno društvo Tabor se bo namreč, kakor vsako leto, spomnilo umetnika dr. Roberta Hlavatyja in mu posvetilo razstavo. Tokrat bodo razstavili njegove karikature. Razstavo bodo odprli ob 17.30, ob tej priložnosti bo o umetniku in njego vem dragocenem delu spregovoril u metnostni kritik Milko Rener. Sledil bo koncert Tržaškega okteta, ki ga vodi Janko Ban in ki Se bo openske mu občinstvu predstavil s svojim no vejšim repertoarjem.
Zapustil nas je naš dragi
Josip (Pepi) Obad
Pogreb bo danes, 21. t.m., ob 11.30 iz cerkve na Proseku.
Žalujoči : sestra, brat in nečaki.
Barkovlje, Gabrovec, 21. L 1984

V petek v Kulturnem domu
Koncert Consortium musieum
V ciklusu abonmajskih koncertov Glasbene matice je v petek nastopil v tržaškem Kulturnem domu vokalni ansambel Consortium musieum, ki ga vodi Mirko Cuderman. Občinstvu, ki je do kraja napolnilo Kulturni dom, se je zbor v prvem delu koncerta predstavil z madrigali in z moteti, v drugem delu pa je izvajal umetno glasbo primorskih avtorjev. O koncertu bomo poročali jutri
»Detektivka« v borštanski srenjski hiši
V borštanski srenjski hiši bodo danes ponovili »Detektivko«, igro, ki so jo sami napisali in postavili na oder mladi člani dramske skupine KD Slovenec. Prvič so igro predstavili občinstvu v torek prav tako v srenjski hiši, kjer je bila
posneta gornja slika
duravi in prispevki
V	spomin na Alojzijo Zupančič vd. Mi-jot daruje Marija Sosič 10.000 lir za SZ Bor.
V	spomin na Alojzijo Zupančič vd. Mi jot daruje družina Bolčina 50.000 lir za SZ Bor.
V	spomin na Alojzijo Zupančič vd. Mi-jot daruje družina Marzetti 20.000 lir za SZ Bor.
V	spomin na Franca Ra uba rja daruje družina Fonda 10.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja.
V	počastitev spomina Milke Ciacchi vd. Škerk darujeta Laura Gulič in 1 vanka Regent 20.000 lir za SD Konto-vcl.
V	spomin na pok. Zeto Budin vd. Pegan darujeta Danica in Pepi Simoneta
10.000	lir za SK Kras.
V	spomin na pok. Zeto Budin vd. Pegan darujeta Tamara in Zvonko Simoneta 5.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Alojzijo Mijot daruje jo Vera Vidmar, Nina in Paula Vidmar
30.000	lir za SZ Bor.
Ob 25. obletnici smrti nepozabne mame Amalije Milič daruje hči Marija
10.000	lir za KD Rdeča zvezda iz Sa-leža.
Ob 17. obletnici smrti Edvina Starca daruje družina 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za Glasbeno matico.
Ob svojem 98. rojstnem dnevu in godu daruje Antonija Glavina iz Boršta
100.000	lir za Vesele godce, ki so ji zaigrali ob prazniku »Pozdrav«.
V	spomin na dragega strica Franca Ra uba rja daruje Giorgio z družino 30 tisoč lir za KD I. Grbec iz Skednja.
V	spomin na Marijo Čuk vd. Križ-mančič daruje družina Sivitz 20.000 lir za pevski zbor Primorec.
Namesto cvetja na grob Marije Čuk vd. Križmančič daruje družina Gianni Dragoni 30.000 lir za KD Primorec.
V	počastitev spomina pred mesecem dni umrle J. Veselove daruje Drago Gantar 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Gizcle Bu din vd. Pegan daruje Drago Grilanc 10 tisoč lir za balinarski odsek SK Kras.
V	spomin na Gizelo Budin darujeta Pepi in Štefanija (Crenckvi) 10.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža.
V	spomin na brata Marjana, ob 40. obletnici smrti in na pok. očeta Antona daruje Štefanija Stoka 50.000 lir za Krožek ZKMI »Marjan Štoka« Prosek-Kontovel.
V	spomin na gospo Julko Vesel da ruj: ta Celina in Giorgio Štern 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Vojkovo mamo darujeta Igor in Sava 20.000 lir za obnovitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu.
V	počastitev spomina Vojkove mame daruje družina Darka Švaba 50.000 lir za SZ Bor.
Namesto cvetja na grob drage Vojkove mame darujeta Dragica in Ramiro 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Gigko Mijot, mamo pok. Nede, darujejo Zorka, Ada in Albin Orel 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na sveže grobove Mirka Grega, Alojzije Mijot, Milke škerk in Avgusta Ruchina daruje Majda Daneu 20.000 lir za OPZ in MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Milke Škerk darujejo Saška. Lojzi in Magda 15.000 lir za MPZ Vesela pomlad. V isti namen daruje družina Antoni 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	počastitev spomina ob 10. obletnici smrti Ivanke Sirk roj. Košuta da ruje nečakinja Vlasta z možem 10.000 lir za Dom A. Sirk v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Alojzije Zupančič vd. Mijot darujejo Roza Žiberna, Zofija Umek in družina Mi-kac 45.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Berto Škrk por. Kralj darujeta Karmelo in Silva 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Za popravilo repentabrske cerkve so darovali: N.N. 100.000 lir. družina Jcl-čič (Col) 50.000 lir ter družina Guštin-Corbatti 500.000 lir.
Namesto cvetja na grob Danila Žagarja darujejo družina Škabar (Repen 106) 10.000 lir, družina Milič (Repen 93) 20.000 lir in družina Raubar (Repen 21) 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob peti obletnici smrti Rudolfa Guština daruje žena Olga 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Vojkove mame Alojzije darujeta Slavica in Silvij
50.000	lir za SZ Bor.
Namesto cvetja na grob drage Alojzije Mijot daruje Olga Petelin 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob pok. Justine Krečič vd. Pertot daruje Pina Bran-dolin 15.000 lir za barkovljansko cerkev.
V	spomin na Josipa Cibica darujeta Marta in Dauči 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na Josipa Cibica darujejo Marija, Zo.'ica in Marica (št. 282) 20 tisoč lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
POPRAVEK
V	spomin na pok. Alojzijo Zupančič vd. Mijot sta darovala Stanko in Anica Čok in ne čuk kot je bilo pomotoma objavljeno, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lo-njerju.
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - Trst
Dušan Kovačevič: RADOVAN TRETJI Danes, 21. t.m., ob 19.30 v Desklah.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 bo skupina »11 Gran-tcatro« gledališča Niccolini iz Firenc uprizorila Moličrovo delo »II Borghese gentiluomo«, režiser Carlo C cechi. Predstava za šole.
ROSSETTI
Danes, 21. t.m., ob 16. uri in 20.30, red prost, bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa »II pianeta indecente« z Giuliom Brogijem. Režija R. Gucciardini. Predzadnja predstava.
VERDI
Danes, 21. t.m., ob 19.30 premiera Wagner je ve opere »Siegfried«, red A/B. Dirigent Mathias Kuntzsch, režiser Peter Werhahn.
Gledališče Verdi priredi od 3. do 15. februarja v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti od torka dalje pri blagajni gledališča, in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Danes, 21. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja — S. Makarovič, C. Sever »Potepuh«.
Velika dvorana
Danes, 21. t.m., ob 18. uri: Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi AFS F. Marolt.
Srednja dvorana
Danes, 21. t.m., ob 20. uri: A. Isakovič »Trenutek 2«, Študentski kulturni center Beograd.
13. GORIŠKO SREČANJE
MALIH ODROV
Danes, 21. t.m., ob 20. uri: Zaključek 13. GSMO. S. I. Witkiewicz »čevljarji« PDG, dvorana Solkan.
Kino
La Cappella Underground: 18.00, 20.00,
22.00	»Attenzione alla puttana sacra«. Režija : Rainer W. Fassbinder. Maxivideo: 18.30, 21.00 »Deep Purple, Black Sabbath« Film koncert.
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Una gita scolastica«. Režija Pupi Avati.
Eden 15.30, 17.30, 19.50, 22.15 »Mai dire mai«. Sean Connery.
Fenice 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Fantozzi subisce ancora«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Giochi maliziosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2. 15.30—-22.15 »Qua la mano picchiatello«. Jerry Lewis. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »II tassinaro«. Alberto Sordi.
Grattacielo 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 »II ritorno dello Jedi«.
Mignon 15.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II libro della giungla«, risani film.
Capitol 16.30 — 22.00 (tei. 726-813) »Sapore di mare II. - Un anno dopo«.
Aurora 16.30, 18.20, 20.10,. 22.00 »II rass del quartiere«. Diego Abatantuono.
Moderno 16.30 — 22.00 »Stayng aiive«. Režija Silvester Stallone. J. Travolta.
Vittorio Veneto 16.00, 18.00, 20.00. 22.00 »Dieci minuti a mezzanotte«. Charles Bronson.
Lumiere 15.00, 16.45, 18.20, 20.15 »Rocky III«. Sylvester Stallone.
Radio 15.30 — 21.30 »Amanti miei«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00, 18.00, 20.00. 22.00 »Sul lago dorato«. Katherine Hepburn, Henry Fonda.
Razstave
SKI) Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
Jutri, 22. januarja, ob 17.30 odprtje razstave karikatur ROBERTA HLAVA-TYJA. Uvodna beseda prof. Milko Re-ner. Sledi koncert Tržaškega okteta.
še danes razstavlja v galeriji »Moderna« - Pasaža Rossoni, slikar Danilo Ceccone.
V	občinski galeriji - Trg Unità, razstavlja slikar Fabio Dellach. Razstava bo odprta do 24. januarja.
Danes, 21. januarja, ob 18. uri bo v galeriji »Rettori Tribbio 2« otvoritev razstave slikarja Tullia Cralija. Razstava bo odprta do 3. februarja.
V	galeriji «Cartesius» bo razstavljala od 28. t.m. do 9. februarja svoja olja Elettra Metallinò. Otvoritev razstave bo ob 17. uri.
SOS* SLOVENSKO STALNO,, GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
Ob Pregljevi stoletnici novelo Matkova Tina in drobce iz romana Tolminci za oder pripravil Tone Partljič.
DANES, 21. januarja, ob 20.30 PREMIERA (Kulturni dom) JUTRI, 22. januarja, ob 16. uri PONOVITEV (Kulturni dom)
V	torek, 24. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
V	četrtek, 26. januarja, ob 20.30 v gledališču »France Prešeren« v BOLJUNCU
Prodaja vstopnic za današnjo in jutrišnjo predstavo pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265) danes od 9. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
KD SLOVENEC Boršt - Zabrežcc priredi
danes. 21. januarja, ob 20.30 v srenjski hiši
PONOVITEV KULTURNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU VAŠKEGA PATRONA
NASTOPAJO: mešani, otroški in dekiški pevski zbor Slovenec in dramska skupina z igro v treh slikah
»DETEKTIVKA«
KD RAPOTEC
vabi
danes, 21. januarja, ob 21. uri v srenjsko hišo v PREB EN EGU na
KONCERT
HARMONIKARSKEGA
ANSAMBLA SYNTHESIS 4
pod vodstvom Klavdija Furlana.
Vabljeni!
Koncerti
SKI) Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
Jutri, 22. januarja, ob 18. uri koncert TRŽAŠKEGA OKTETA. Umetniški vodja Janko Ban. Pol ure prej odprtje razstave karikatur Roberta Hlavatyja.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KI) Ivan Grbec iz Skednja vabi v torek, 24. t.m, ob 20. uri v društvene prostore na VEČER FILMOV z A-LJOŠO ŽERJALOM. Na sporedu bo tudi film Triglav. Vabljeni!
Društvo zamejskih likovnikov priredi danes, 21. t.m, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani VEČER s fotokino klubom MAVRICA iz Radomelj. Na programu so kratki amaterski filmi, recital Kuntnerjeve poezije ob spremljavi kitaristke in diapozitivov ter fotografska razstava. Vabljeni!
V Društvu slovenskih izobražencev -
Peterlinova dvorana, bo v ponedeljek, 23. t.m, ob 20.15 predaval dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. France Perko o temi »Ali je edinost kristjanov mogoča?«.
ZSKD obvešča, da ima na razpolago okrožnico za prošnje o finančnih podporah raznim društvom in ustanovam, ki jo je izdala pokrajina. Prošnje je treba predložiti do 31. januarja.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična-od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 21. januarja
NEŽA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 — Dolžina dneva 9.16 — Luna vzide ob 20.30 in zatone ob 9.50
Jutri, NEDELJA, 22. januarja VIKTOR
Vreme včeraj:	temperatura zraka 6
stopinj, zračni tlak 1007,3 mb nestanovitno ustaljen, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, padlo je 4,2 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Frida Cottic, Pietro Gurian, Eva Krmec, Fabrizio Batagelj, Ottavia Gerboni.
UMRLI SO: 94-letna Amelia Premuda vd. Arich, 79-letni Pietro Sain, 83-letna Antonia Zoppolato por. Coglievina, 87-letna Giuseppina Fumis vd. Martignano, 94-letna Antonia Lotzniker vd. Mudri-niack.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7 in Ul. dellTstria 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1).
Razna obvestila
Zadruga dom Mangart sporoča, da so od 21. do 30. t.m„ prosta mesta v domu v žabnicah. Priporoča svojim članom in njihovim družinam, da izkoristijo to priložnost.
Zadružna torkla v Boljuncu bo odprta najkasneje še danes, 21. t.m. Kmetijska zadruga naproša vse zainteresirane pridelovalce oljk naj se čimprej zglasijo v torteli.
Skavti in skavtinje iz Rojana, Barko-velj in od Sv. Ivana vabijo člane, starše in prijatelje na skavtski večer danes, 21. t.m., ob 18.00 v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. Na sporedu bodo izvirni prizori iz skavtskega življenja.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
MIRKO in DANILA točita v Zabrežcu belo in črno vino.
BATERIJO - TOLKALA za mlad ansambel nujno rabimo po zmerni ceni. Tel. 040/227124 do 13. ure.
ANTON BOLE toči pri Piščancih domačo kapljico od 14. do 29. januarja.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo in črno vino.
INŠTALATER, ELEKTRIČAR opravlja različna dela na domu Tel. 567-876.
RESTAVRACIJA SLAVKO - Kontovel obvešča cenjene kliente, da ho zanrta zaradi počitnic od 22. t.m., do 11.3.84.
AGENCIJA RIVIERA tel. U4U/2zt4zb prodaja udobno stanovanje v Ul. D'Angeli, 72 kv. m, dva balkona, klet, 3. nadstropje.
AGENCIJA RIVIERA - tel. 040/224426 prodaja udobno stanovanje v Ul. Mar-chcsetti, drugo nadstropje, 110 kv. m, 35 kv. m balkona in parkirni prostor.
AGENCIJA RIVIERA - tel. 040/224426 išče majhno stanovanje naprodaj po možnosti v prvem nadstropju v bližini Skednja.
PRODAM 6 mesecev rabljen štedilnik tudi za centralno ogrevanje. Dimenzije 60X60 cm. Tel. 040/226518 - zvečer.
IŠČEM osebo za pospravljanje stanovanja starejših oseb 2-krat ali 3-krat tedensko. Tel. 040/411567 od 19. do 20. ure.
ODDAMO v najem vinograd 15.000 kv. metrov, delno obdelan, samo sposobni osebi. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Grljan«.
HIŠO, obnovljeno z neobdelanim vrtom, dajemo v najem. Ponudbe na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, Trst. pod šifro »Prosek«.
MATEMATIKO, fiziko ter strokovne predmete iz elektrotehnike na domu poučuje izkušen inštruktor. Naslov ali telefon pustite na oglasnem oddelku PD v Trstu ali Gorici pod šifro »u-speh zagarantiran«.
NUDIMO po zelo ugodni ceni filtre za vino »della loffola« s ploščami 40 cm in filtre drugih znamk. Telefon 0481/84756 - 7.
Namesto nagradnega žrebanja
NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do
31. MARCA 1984 prejmejo
30% POPUST
za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset iz kataloga ZTT.
S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TR2ASKI KNJIGARNI. Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU
in na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored 24 maggio 1 v GORICI
Ureja Kinautelje
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
L’ISOLA DEL TESORO »Treasure Island« 1934
Režija: Victor Fleming.
Igra.jo: Jaekie Cooper, Wallace Bea-ry, Lionel Barrymoore.
RAI 1, v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30.
(glej naslednji naslov)
2001: ODISSEA
NELLO SPAZIO
»2001 : A Space Odissey«
1968
Režija: Stanley Kubrick.
Igrajo: Keir Bulica in drugi.
RAI 3, v sredo, 25. januarja, ob 20.30.
• • •
CAPITANI CORAGGIOSI »Captains Courageous« 1937
Režija : Victor Fleming.
Igrajo : Spencer Tracy in Lionel
Barrymoore.
RDF, v torek, 24. januarja, ob
17. uri.
Victor Fleming je začel kot Griffi-tov in Douglas Fairbanksov snemalec in se nadalje uveljavil kot izrazit hol-lywoodski a vtem obrtnik akcijskih, visoko spektakularnih in zelo uspešnih filmov pri široki publiki. Leta 1939 je bilo leto musica1 a Čarovnik iz Oza in največjega »feulleitona« v zgodovini filma V vrtincu. Oba naslova predstavljata nekakšen vrh Flemingovega opusa, saj je s tema dosegel sintezo umetniške dovršenosti in komercialne uspešnosti. Vsekakor omembe vredni so še njegovi izvrstni pustolovski filmi, dela kot Adventure po Londonu, Lord Jim po Conradu, in seveda »mladinska filma« na sporedu ta teden.
Srednjestarejši generaciji TV gledalcev menda ni treba na dolgo predstavljati avtorjev literarnih predlog, Stephensona za Zakladni otok in Ki plinga za Pogumne kapitane, saj so “ zrasli in hranili svojo domišljijo tudi z branjem teh klasikov »mladinskega slovesa«. Kako je pa z današnjimi najstniki, ki se napajajo izključno ob stalnem toku šablonsko in lasersko pisanih stripov, megaznanstvenofan-tastičnih slikanic in TV nadaljevank, videoiger in še drugih izdelkov avdiovizualne proizvodnje japonskega ali ameriškega kova? Marsikdo med nji-011 se bo, po teh filmih, manzonijev-sko vprašal : »Stephenson, Kip'ing? Kdo pa sta ta dva?« No, tu ni mesto za to, ali jim lahko starejši brat ali kdo drug pomaga?
I DUELLANTI »The Duellists« 1977
Režija: Ridley Scott.
Igrajo: Harvey Keitel, Kcith Carra-dine.
RIVTE 4, v torek, 24. januarja, ob 40.45.
Scorsesejev Keitel (Mean Streets) in tmanov Carradine (Nashwille) sta aenkrat zapustila rodna ameriška , a * se zaplet a v to evropsko pusto l-,vsc'n° po Conradu, ki evocira neko-*ku revivalsko, kakor je pač sedaj v ■ j L romantične usedline preteklo v-■ ^godba je postavljena v obdobje m ^?le°novih vojsk, vzdolž vehkih in mani,, zakulisnih vojnih dogodkov. Ze-(||!lrf10 izrisana lika se ves čas zasle-Jeta, tvegata in izpostavljata v na-»chiaroscuro« igre in smrti, vit»r%?ti in strasti in osvobajajočega s°^^unega oporekanja človeka u-
yrl^es, Lini je eno samo nepredvidljivo, ; aJ sanjsko, zdaj realistično zapored velilfr*aCij na temo osrednje sekvence ril'K°ga Kubrickovega zgodovinskega ,1 Barry Lyndon. Ta predstavlja ohr, a ’,*? akrajno kulturno institucijo, (v. .’. Li že od nekdaj (od rimskih linùv1JCV 'n Kuriacijev, mitov karo-r • ®a i11 bretonskega cikla do Ci-st l,Ja du Bergerac, ameriškega we-dnuTa: Kur°sawovega Kagemushe.. .) uoKoncno in usodno razrešil vse člo-Rìhu sP°rc °krog časti, čustev, itd. 7n„ ^ott je tudi avtor uspešnih
de Runne°fantaStiČnih Allcn in Bla"
Kaj še povedati o tem obče znanem delu. Najprej to, da je estetski učinek oziroma užitek pri TV spremljanju tega filma zelo obubožan, ohromljen, če ne ponižan v primerjavi s predvajanjem v kinodvorani. Mogočna, a hkrati ironična in laična glasba bratov Strauss ter Hačaturiana opisuje prigode sodobnega individuuma in človeštva, v svesti človeške prisotnosti v Zemljinem času in prostoru, v svesti njegovega obstajanja v vesolju.
Črni totem, monolit, ki je prišel iz vesolja, spremlja vedno človeka : ob njegovi zori, ko mu navdahne Prometejevo iskro spoznanja in ob skrajni poti edino preživelega nazaj, k prvobitnemu, kjer se življenje in smrt v istem času začenjata in končujeta. Apokaliptsko.
IL MISTERO DEL FALCO »The Maltese Falcon« 1941
Režija John Huston.
Igrajo: Humphrey Bogart, Laureen
Baccal.
TV Koper, v petek, 27. januarja, ob
20.30.
(Režija in igra zaa’užita 5 zvezdic ! )
Beležke
šola v kinodvorani. Takšen naslov ima letošnji ciklus filmskih matinej, ki je že stekel z novembrom v tržaški kinodvorani Ariston in se nadaljuje tja do aprila. Filmi so odbrani v prvi vrsti ža pedagoške potrebe šolarjev in šolnikov našega mesta, projekcije pa so drugače odprte vsem, dovolj je predhodno naročiti vstopnice.
Rabi'i smo ne preveč posrečen izraz »pedagoške potrebe«. Kaj naj to pomeni? Ločimo vsaj dve vrsti problemov, ki se navezujejo na razmerje šola-film. Študij filmskih stvari, zgodovine, teorije in prakse filma v okviru šolske institucije; in uporabo filmskega in drugega avdiovizualnega gradiva za študijski vir in pripomoček pri poučevanju oziroma pri spoznavanju pretekle in sedanje zgodovine, kulture, družbe.
V italijanskem obstoječem šolskem sistemu si delijo vlogo pastorke vse oblike umetnosti, ki niso literatura. Teater, upodobna umetnost, TV film, glasba se študira le na specialistični in aristokratski ravni, na univerzi in po raznih akademijah. Osnovne, srednje in višje šole upoštevajo te oblike kulturnega sporočaanja le slučajno in izjemoma, po zaslugi redkih posameznikov a'i po direktivi kakega zdolgo-časanega birokrata iz šolskega skrbništva, ki od časa do časa odloči: »No ja, tega Fellinija (In ladja pluje) ali tega Gandhi ja bi že lahko gledali naši malčki. . .«. Ob avdiovizualnem analfabetizmu in patema’izmu, ki so tako prisotna v naših šolskih kadrih, lahko samo pozdravimo z veliko simpatijo to Aristonovo ponudbo. Od 2 sklopov filmov, pod gesloma Film -zgodovina - družba in Film - gledališče - slovstvo, omenimo le Coppolovo Apokalipso zdaj v Vietnamu, Von Trot-tove Svinčene čase o terorizmu 70. let, Cavani - Brechtovega Galileja in Gi-raldijevo Šolsko leto po Stuparichu.
Prispevajte za
Dijaško matico
Obv. občini 20. decembra 1983
RAZPRODAJA V TRGOVINI D0NAGGI0 od 10. januarja do 4. februarja
SEZONSKA	•
RAZPRODAJA
VSEH
OBLAČIL
DONAGGIO
°*1 leta 1912 na Riva Tre Novembre 9
Prvi kanal
10.00	Moj prijatelj konj
10.25	Con un colpo di bacchetta 10.55 Una tranquilla coppia di killer
12.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
12.05	Adorabili creature - TV film
12.30	Check-up, oddaja o medicini
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Prisma, tednik o predstavah
14.30	Mafioso, film 16.15 Un ciak per te
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
17.05	II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Napoved programov
18.40	Forte fortissimo TV top >
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	Buon compleanno TV, vodita Pippo Baudo in Loretta Goggi
22.30	DNEVNIK
22.40	Tam tam - aktualnosti
23.30	Velike razstave
24.00	DNEVNIK 1 - Zadnje vesti Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Napoved programov 10.45 Sobotni program
12.30	DNEVNIK 2 - Start
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 2 - Lepa Italija
14.00	Šolska oddaja
Ljubljana
7.55	Poročila
8.00	Pedenjžep
8.30	Mesečnik, otroška serija
9.00	Skrivnostni otok, TV serija
9.55	Mladi virtuozi: Harmonikarski orkester
10.15 Pesem giba: francoska avantgarda in balet
10.40	Pred izbiro poklica 11.05 Človek in zemlja
11.30	Brat ali kako nehati, dok. serija
12.10	Poročila
12.20	Kitzbiihel: svetovni pokal v smučanju
13.30	PJ v smučarskih skokih 15.35 Poročila
15.40	Dogodivščine elektronika, nad.
17.00	PJ v košarki :
Rabotnički - Zadar
18.30	Skrivnostni svet Arthurja Clar-kea: Potovanje se začne,
dok. serija
18.55	Ob olimpijskih skakalnicah
19.10	Risanka
19.20	Cik cak
19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
19.55	Vreme
CANALE 5
9.25	Maudc - TV film 9.50 Arcibaldo - TV film
10.20	Giorno per giorno - TV film
10.50	Alice - TV film
11.20	Lou Grant - TV film
12.15	Simon Templar - TV film
13.00	II pranzo è servito
14.30 Una famiglia americana - TV film
14.30	Sfida nell’alta Sierra - film
16.30	TV film
17.30	Record - športna oddaja
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Zig zag - nagradno tekmovanje
20.25 Speciale Premiatissima - glasbena oddaja
22.15	Love Boat - TV film
23.15	Record - športna oddaja 00.15 Operazione Siegfried - film
Igra Telly Savalas
RETEQUATTRO
8.30	Ciao ciao - oddaja za mladino
9.30	Mr. Abbott e famiglia - TV film
10.00	Lotta per la vita - TV film
11.00	Appuntamento con una ragazza che si sente sola - film
12.20	Fantasilandia - TV film
13.20	Maria Maria - TV film
14.00	La villa bianca - TV film
14.50	Šport: Lov na 13
15.15	šport: nogomet
16.20	Šport: Dobitnik 16.40 ABC Šport
17.50	Lobo - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	La famiglia Bradford - TV film
20.25	Ci risiamo, vero Provvidenza? film
Igrata : Tomas Milian in Gregg Palmer
22.30	Fascination - show - Vodita : Maurizio Costanzo in Simona Izzo
24.00	Šport: nogomet 1.00 I compari - film
14.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
14.35	Športna sobota
Svetovno prvenstvo v smučanju Konjske dirke - Tenis - Rugby
17.00	Atlas Ufo Robot, risanke
17.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Vediamoci sul due: Oggi, il Si-stemone
18.30	DNEVNIK 2 - Šport
18.40	Ulice San Francisca - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45 DNEVNIK 2 - Poročila
20.30	Senso, film
Igrajo: Farley G ranger, Massimo Girotti, Marcella Mariani...
22.25	DNEVNIK 2 - Večerne novosti
22.35	II cappello sulle ventitré, nočni spored
23.10	Un cinese a Scotland Yard -TV film
24.00	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.00	Policija in družba
16.30	America dove, šolska oddaja
17.00	Lov, film
18.25	Programi tretje TV mreže
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Vsi na oder
20.15 Napoved programov
20.30	Prima di Rataplan
21.35	DNEVNIK 3
22.10	Un uomo vuol salire, po romanu Hansa Fallade, 7. nadaljevanje
23.10	Prvi polčas tekme košarkarskega prvenstva
20.00	Morilci in priče, film 21.40 Zrcalo tedna
22.00	»Toni Bata tok, noben ni tok« ali o vzgoji, 2. oddaja
22.45	Poročila
Koper
12.20 in 15.55 Kitzbiihel: svetovno prvenstvo v smučanju 16.55 TVD novice
17.00	Košarka: Rabotnički - Zadar
18.30	Sarajevo: Smučanje - Skoki 70 m
19.30	TVD vse danes
19.50	V kuhinji z nami, glasbena od.
20.30	Lucy in njeni, serijski film
21.00	Dolgo iskanje, dok. oddaja
22.00	TVD nocoj 22.10 Nočni film
Zagreb
9.20 Zimski spored za dijake 12.20 Svetovni pokal v smučanju
13.30	Smučarski skoki 16.15 Sedem TV dni
16.45	Poročila
16.50	TV koledar
17.00	Košarka: Rabotnički - Zadar
18.30	Naša večna modrost, dok. serija
19.30	Dnevnik
22.00	Pred polnočjo
8.30	Chappy - risanke 8.50 Cara cara - TV film
9.20	Febbre d’amore - TV film
10.15	Angeli volanti - TV film
11.15	Šport: košarka in nogomet
14.00	Cara cara - TV film
14.45	Febbre d’amore - TV priredba
15.30	Aspettando il domani - TV priredba
17.45	Musiča è!
18.45	Simon & Simon - TV film
19.45	Italia 1 - Kratke vesti
20.00	Supercar - TV film
21.00	Magnum P.I. - TV film
22.00	L’avventura è l’avventura -film
00.10 Una squillo per quattro svitati - film
Igrata : Jane Fonda in Donald Sutherland
TELEPADOVA
10.00	L’uomo invisibile TV film
11.00	Medicai center - TV film
12.00	Buck Rogers - TV film
13.00	Šport: catch
16.00	Bonanza - TV film
17.00	Monjiro - TV film
18.00	Andersen - risanke
18.30	Lupin m. risanke 19 00 Tigerman - risanke
19.30	Buck Rogers - TV film
20.20	Oh, dolci baci e languide carezze - film
22.00	Šport: Catch
23.00	IV film
24.00	Film
TRIVENETA
6.00 Maschere e pugnali - film
8.30	Dove vai Bronson - TV film
9.30	Medusa - TV film
10.00	Addio Giuseppina - risanke
10.30	Cawboy in Africa - TV film
11.30	Le favole di Esopo - risanke
12.00	La famiglia Smith - TV film 12.40 Q.P. Coupon
16.00	Dražba preprog
20.30	La vergine e lo zingaro - film
22.00	Q.P. ‘Coupon special
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev) ; 8.40 Glasbena matineja;
10.10	Javni koncerti RAI iz Turina: Dmitrij Kabalevski: Colas Breugnon, uvertura; Aram Hačaturjan: Koncert za violino in orkester; Dmitrij Šostakovič: Simfonija štev. 10 v e molu, op 93, violinist Ruben Agaronjan; simfonični orkester RAI iz Turina vodi Vasilij Sinajski; 11.45 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; (12.00) «Bom na-redu sfzdice, čjer so včas’ b’le» — glasnik Kanalske doline; Glasbeni pot-puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 O-troški kotiček: »Zakajček in Vseved«, piše Zlata Jurin; 14.30 Naš dobri stari radio, pripravlja Peter Cvelbar; 17.10 Mi in glasba: Akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabijana; 18.00 Slovenski ljudski Olimp: Mirko Mahnič: »Vse svetnike klicati ma pomoč», izvedba: Radijski oder režija: Mirč Kragelj; 18.40 Glasbene podobe.
RADIO OPČINE
Do 15.00 Glasba za vsakogar; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Listamo po časopisih ; 20.00 Športna sobota v sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika; v studiu An tek Terčon in Lia Legiša; 21.00 Iz športne palače v Bologni : košarkarska tekma CEAM Bologna - Jadran; 24.00 Nadaljevanje športne sobote — nočni val radia Opčine.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; EP; 6.30 Objave;
6.45	Prometni servis; Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek;
7.15	Val 202; 13.00 Otvoritev — Kruh in sol Radia Koper; Predstavitev popoldanskega programa, glasba, zanimivosti, pogovori; 13.30 Zamejska reportaža; Objave, kinospored, EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po žlejah; 17.00 Primorski dnevnik: Objave 18.00 Zaključek; 24.00 - 4.30 Nočni program Radia Koper.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček, popevka tedna; 7.00 Dober dan, dan; 9.15 Casatici Sonora;
9.32	Cucianovi dopisniki; 10.35 Vrtalka; 11.00 Svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski spored;
14.32	Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz. ..
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija ;
6.15	Autoradio flash; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Weekend, radijski variete; 10.15 Black-out; 10.55 Glasbena oddaja; 11.10 Srečanje z Ometto Vanoni; 11.14 La lanterna magica; 12.26 Gioacchino Murat, 9. nadaljevanje; 13.20 Master; 13.56 Informacije za turiste; 14.03 Glasbena oddaja; 14.35 Master; 15.03 Variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Musicalmente volley;
19.15	Start, oddaja o športu; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Glasba Ennia PeTegrinija; 20.00 Black-out; 20.40 Ci siamo anche noi; 21.03 Oddaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj z Ladina; 22.28 Gledališče Radia 1.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00 Poročila ; 6.10 Prometne
informacije; 6.20 Rekreacije ;	7.00
Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert;
9.45	Pojte z nami; 10.00 Po republikah in pokrajinah; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanje republik in pokrajin;
12.10	Oddaja v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes ob 13. uri; Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestita in zabavna g'asba ; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Glasbena panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri ; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba ; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; Zunanjepolitični magazin; 18.00 škatlica z glasbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 M’adi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 - 23.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
ITALIA 1
Nad 600 milijonov lir investicij letos v sovodenj ski občini
Polovica sredstev že zagotovljena
Preverjanje v goriški občini: vse v
najlepšem redu
Znano je, da v občinskem stroju marsikaj ne deluje tako, kot bi moralo. Marsikaj se je zataknilo tudi prej, nekatere luknje so sicer s pre-osnovo služb na županstvu zamašili, pokazale pa so se nove pomanjkljivosti. Težave so nastale tudi zato, ker je prišlo v začetku te mandatne dobe do drugačne porazdelitve resor jev v odboru in tudi zato, ker najbrž nekateri odborniki niso bili kos novim nalogam, tako da se najdejo med svetovalci večine na skoro vseh sejah občinskega sveta taki, ki kritizirajo delo tega ali drugega odbornika, seveda ne tistega svoje stranke.
Najbolj nezadovoljni so bili in najbrž so še socialdemokrati. Izgubili so pred tremi leti zanje zelo pomembno mesto odbornika za javna dela in istočasno podžupana. Zaradi tega so vsakih šest mesecev enkrat sprožili akcijo za pregled opravlje nega dela s strani občinske uprave. Te njihove zahteve so bile opremljene z dokaj ostrimi polemičnimi pri jemi do demokristjanov in socialistov. Prve so obtoževali in še obtožujejo, da bo njih ravnanje slabo v vsej pokrajini, druge pa da so jim z vstopom v petstrankarsko koalicijo po brali precej pomembnih mest. Seveda pa niso zastopniki teh dveh strank še posebej demokristjani, prav nič skrivali svojega nezadovoljstva do socialdemokratov in je prišlo še enkrat do izraza na zadnji seji občin skega sveta, ko je kandidat PSDI za mesto predsednika mestnega podjetja inž. Egorte Lodatti bil na tem, da ne bo izvoljen. Uspel je, a le za rahlo večino glasov, le pri drugem glasovanju. Kar precej močna sku pina demokristjanov ni glasovala zanj.
Preverjanj med strankami petstran-karske koalicije je bilo kar precej. Vedno so se zastopniki razšli z u-gotavljanjem, da lahko stvari tečejo normalno naprej. Pred nekaj dnevi se je spet zaključilo tako preverjanje, oziroma bila naj bi to summa vseh dosedanjih preverjanj, še enkrat so sklenili, da ne bodo v odboru ničesar spremenili, niti odgovornosti niti oseb, da pa bodo skušali uresničiti v pričetem letu, ki nas loči od prihodnjih občinskih volitev spomladi 1985, to kar je bilo napisano v programu sklenjenem leta 1980. Seveda ostanejo odprta številna vprašanja, kajti uprava je doslej v glavnem izvajala to, kar je bilo sklenjeno že v prejšnji mandatni dobi.
Prepirov med socialdemokrati na eni strani, demokristjani in socialisti, pa ne bo s tem konec. Manjša partnerja, Slovenska skupnost in re pubUkanci, pa stoje tiho ob strani kot da bi jih vse to ne zanimalo. Saj ni doslej njunih položajev nihče ogrožal.
Letos in predvidoma v prihodnjem letu bodo na območju so vedenjske občine izvedli vrsto javnih del v skupni proračunski vrednosti nad 600 milijonov lir. Približno polovico o-menjenega zneska ima občinska u prava že na razpolago, bodisi v o-bliki deželnih prispevkov, bodisi z najemom posojil, oziroma je kritje zagotovljeno iz lastnih sredstev, za razliko pa bo treba v prihodnjih mesecih iskati druge možnosti.
Po investicijskem strošku je na prvem mestu izvedba prve skupine del za ureditev grezničnega omrežja na območju Rupe in Peči,_ za kar je predviden strošek v višini 470 milijonov lir. Približno polovico sredstev ima občina že na razpolago v obliki deželnega prispevka.
V proračunu za tekoče leto, ki ga prav te dni pripravljajo, tako kakor v vseh občinah, bo letos vpisana postavka za ureditev in razširitev pokopališča na Vrhu, za kar je pred viden strošek skoraj 90 milijonov lir.
Zaradi dolgotrajne suše, ki se je zavlekla tudi v pozno jesen, zadnja gobarska sezona ni bila kaj prida. Vsaj v naših krajih ne. Mogoče bo letos bolje, saj vremenoslovci napovedujejo bolj enakomerno porazdeli tev lepega in grdega vremena in s tem seveda tudi padavin. Vlaga, oziroma zadostna stopnja vlage pa je odločilnega pomena za bujno rast gob, sadežev, ki so od leta 1981 tudi v naši deželi zaščiteni in to v smislu dež. zakona št. 34. Nabiranje gob je omejeno, gobarji, pa si morajo oskrbeti posebno dovoljenje, ki ga za območja, ki spadajo v okvir gorskih skupnosti izdajo na županstvih, za druge predele pa na pokrajini.
Prav te dni je namreč pravi čas za obnovitev omenjenih dovoljenj, oziroma za izdajo novih dovoljenj. Pri tem pa velja opozoriti, da je število razpoložljivih dovolilnic omejeno. Po informacijah, ki smo jih te dni zbrali, je zanimanje za dovoljenja za nabiranje gob letos precej uplahnelo. Mogoče je vzrok temu lanska bolj skopa sezona, mogoče pa so gobarji na to dolžnost pozabili. Vsekakor še ni prepozno. Formalnosti, ki jih mora prosilec izpolniti so enake lanskim: na kolkovanem papirju mora prositi za izdajo, oziroma obnovitev dovoljenja, priložiti lansko (izpolnjeno) dovolilnico in vplačati letni prispevek pet tisoč lir. Nobenih sprememb ni niti glede količine gob, ki jih vsak imetnik dovolilnice sme nabrati. Na območju
Dobra tretjina sredstev je že zagotovljena, razliko bodo krili z najemom dodatnega posojila. Prav tako s posojilom bo treba kriti strošek za ureditev železniškega podvoza na Štradalti. Podvoz bo sicer zgradila u-prava železnic, občinska uprava pa bo poskrbela za odkup zemljišč in asfaltiranje novega odseka ceste. Gradnja tega prepotrebnega objekta bi se morala začeti že lani, vendar se je načrt zataknil nekje v Rimu, pri glavnem ravnateljstvu železnic.
Po vrednosti na četrtem mestu (25 milijonov lir) je predvideni poseg na poslopju osnovne šole v Gabrjah, za kar so že v celoti zagotovljena fi nančna sredstva. Isto velja za ureditev ceste med Cotiči in Črnci na Vrhu (19 milijonov lir) in za popra vilo strehe osnovne šole v Rupi (17 milijonov lir).
V seznamu del, ki jih bodo izvedli, ali vsaj pričeli izvajati v tekočem letu, je tudj izredni poseg na poslopju otroškega vrtca v Sovodnjah
Kraške gorske skupnosti je maksimalna dovoljena količina 2 kilograma dnevno.
To kar zadeva izdajo dovoljenj in samo nabiranje. Posebno poglavje predstavlja izvajanje nadzorstva. Prav pred kratkim - je legalni urad dežele ugotovil, da so nekatera določila navedenega zakona št. 34, s katerim so bile med drugim zaščitene nekatere rastlinske in živalske vrste, presplošna in da bo treba besedilo prenoviti. Tako bo treba povsem prenoviti besedilo členov, ki govore o ustanavljanju posebnega zbora pro stovoljnih in zapriseženih čuvajev ter o pristojnosti slednjih. Pokrajine oziroma gorske skupnosti bi morale poskrbeti za pripravo posebnih izobraževalnih tečajev (ponekod so to tudi že storili). Zdaj bo treba najbrž počakati še kakšno leto. Možnost za dejansko nadzorstvo nad izvajanjem zakona 34 so se s tem precej zmanjšale, vendar ne gre kljub temu pozabiti, da je zakon kot tak še zmeraj v veljavi in da so za nadzorstvo zadolženi tudi pripadniki drugih policij skih korpusov, občinski redarji in poljski čuvaji.
Včeraj ponoči je požar uničil halo nekdanjega predilniškega oddelka v podgorski teksti hi tovarni. Zgorelo je nad 700 kvadratnih metrov strehe. Goreti je pričelo proti večeru. Na kraj so pohiteli goriški gasilci z dvema e-kipama. Na pomoč so morali poklicati tudi eno ekipo iz Tržiča. Gasili so dobrih 6 ur.
Uničeno je torej precej strehe, kot tudi precej strojev v veliki tovarniški hali. Pravijo, da je škoda precejšnja in da gre v stotine milijonov lir.
Niti gasilci, niti policija niso mogli doslej ugotoviti razlogov požara. Morda gre za nepremišljeno delo s kako lahko vnetljivo snovjo ali tekočino.
Tel: 0481/72995 34074 TRŽIČ (GO) C.so del Popolo 66
in ojačitev javne razsvetljave na Peči.
Ob koncu velja povedati še, da je skoraj dodelan izvršilni načrt za urbanizacijo obrtniške cone v Rubijah, za kar so zagotovljena sredstva iz Goriškega sklada.
V pogovoru z upravitelji te naše občine smo izvedeli, da so s temi deli v celoti izčrpane finančne možnosti za letos, čeprav je potreb še veliko. Zdaj, ko so dogradili občinsko telovadnico razmišljajo, kako bi uresničili sodoben socialni center. Prve korake v tej smeri so že naredili, vendar bo načrt prišel v poštev šele v prihodnjih letih.
• Tržiška policija je včeraj ugotovila, da je umrli, ki so ga našli pred dvema dnevoma blizu železnice, 69-letni Guerrino Di Biaggio iz Ločnika. Zadnje čase je bil precej bolan. V Gorici so ga zelo poznali, ker je več let bil za taksista.
V Fogarjevem kulturnem centru je bil včeraj simpozij o Štefanu Kocian-čiču, ki ga je priredil goriški zavod za socialno in cerkveno zgodovino, ob 100 letnici smrti tega pomembnega go-riškega Slovenca. Ravnatelj zavoda prof. Fulvio Salinbeni je v uvodnih besedah povedal, da je bila v prejšnjem stoletju Gorica mesto, v katerem so ustvarjali pomembni literati in znanstveniki italijanske, slovenske in nemške narodnosti, kar mu je potrdil tudi goriški župan Searano.
Sledilo je sedem poročil. Uvodno poročilo je podal prof. Jože Pirjevec iz Trsta, ki je zelo nazorno prikazal hotenja Slovencev v prejšnjem stoletju, ko se je pričela borba za narod nostno osveščanje našega naroda. O življenju in delih Kocjančiča je govoril Franc Kralj iz Vipave, o njegovem deležu v slovenskem slovstvu in publicistiki pa Branko Marušič iz Nove Gorice. O drugih aspektih Kocjančičevega delovanja pa so govorih profesorji Giuliano Tam ani, Ettore Fabbro, Sergio Tavano in Luigi Tavano.
Na simpozij je prišlo zelo veliko ljudi, tako Slovencev kot Italijanov, v preddverju so priredili tudi malo razstavo, na kateri je nekaj diplom,
Gorelo je v tistem delu tovarne, kjer so sedaj v teku popravljalna dela, o-ziroma dela za adaptacijo nove proizvodnje, do katere naj bi kmalu prišlo na pobudo novega podjetja, ki je prevzoo tovarno.
Dr. Pierangeli bo novi goriški prefekt
Ministrski svet je včeraj med drugim odobril razne spremembe v okviru nekaterih prefektur. Na podlagi tega sklepa je bil za novega goriške-ga prefekta imenovan dr. Alessan dro Pierangeli, ki je doslej izvrševal pomembne funkcije pri ministrstvu za notranje zadeve. Pierangeli bo tako zamenjal dr. Vittoria Sicla-rija, ki bo odšel na novo delovno mesto v Piacenzo.
Koncert v Ločniku
Drevi, ob 20. uri, bo na pobudo rajonske skupščine v Ločniku, v avditoriju tamkajšnje nižje srednje šole, koncert zborov, ki bodo peli planinske pesmi. Nastopijo zbori Contrade Nove di Forni di Sotto (vodi Aldo Leonar-duzzi), Monte Sabotino iz Gorice (Umberto Perini), Corale di Sauris (Guido Manfredo), Goral di Lucinis (Francesco Valentinsig) in zbor alpinske brigade Julia iz Vidma (Bario Lauren-cic).
Sodna kronika
Na osem mesecev zapora pogojno in denarno kazen v višini 200.000 lir so bili včeraj obsojeni 52-letni Al berto Bertos iz Červinjana, 45-letni Severino Scomparin, prav tako iz Červinjana, 27-letni Paolo Papparel-la in 48 letni Alferio Moreu iz Ronk. Aretirali so jih v soboto zaradi kra je električnega orodja na nekem kmetijskem posestvu v občini Škocijan.
Srečanje županov
V Doberdobu je bilo sinoči, na pobudo doberdobske občinske uprave, vsakoletno srečanje županov in upraviteljev treh slovenskih občin na Goriškem z upravitelji in predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Nove Gorice. Srečanja se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič, bili pa so prisotni tudi načelniki svetovalskih skupin v vseh treh občinskih svetih.
V Novi Gorici odpovedan literarni večer
Pred nekaj dnevi najavljenega literarnega večera v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici ni bilo. Sodelovali naj bi M. Avanzo, Boris A. Novak in A. Blatnik. »Vse je bilo dogovorjeno, določen datum, poslana vabila, objavljena tudi v časopisju. Danes moramo zaradi neodgovornih mladih pesnikov literarni večer preklicati«, piše Goriška knjižnica Franceta Bevka. O-čitno je, da je knjižnica, ki si prizadeva publiki predstaviti tudi mlade pesnike, tokrat naletela na ljudi, ki so, kot pravi v pismu »neodgovorni«. Morda bomo še kdaj srečali taka pesniška imena.
šolskih spričeval, nekaj Kociančičevih del in rokopisov.
Razstave
V videmski galeriji Plurima v Vidmu bo danes zvečer, ob 18.30 odprtje razstave slikarja Maria Pallija iz Gradišča.
Razna obvestila
Na sedežu ZSKD v Gorici izpolnjujejo prošnje za denarne prispevke društvom in ustanovam. Prispevke nakazuje pokrajinska uprava v smislu deželnega zakona štev. 68/81. Prošnje je treba predložiti do 1. februarja.
SKD Hrast iz Doberdoba vabi jutri, 22. januarja, na predstavo burke v treh dejanjih »Moč uniforme« Jaka Štoke ob 16.30 v župnijskem domu v Doberdobu.
V Sovodnjah priredi v februarju in marcu Kulturno društvo kuharski tečaj. Vpisovanja in pojasnila pri odbornici Zlatki Tomšič. Pohitite.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »L’ospedale più pazzo del mondo«.
VITTORIA 17.00 — 22.00 »Esibizioni pomo II.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Vacanze di Natale«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.(10 »H libro della giungla«.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Week-end di terrore«.
COMUNALE 21.00 Koncert ameriških songov.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Na Zapadu nič novega«.
Ob 22.00 »Svet seksa«.
SVOBODA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Samo za tvoje oči«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
»Provvidenti«, Travnik 34, tel. 84972-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana
26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9. uri Maria Te-solin vd. Oraziani iz bolnišnice Janeza od Boga; ob 10. uri Jože Obad iz bolnišnice San Giusto; ob 13.30 Angele Desiato iz bolnišnice San Giusto; 13.40 Tarcisio Moretton iz splošne bolnišnice.
+	Po krajši bolezni je v 81-
letu preminila naša draga
Marija (Genia) Štrukelj vd. Peric
Pogreb bo danes, 21. t.m., z obredom v cerkvi na Palkišču ob 14. uri-
Sin Jožef z ženo in otroki
Gorica, Dol, 21. januarja 1984
KMEČKO - DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH
vabi danes, v soboto, 21. januarja, ob 17. uri v Kulturni dom v So vod n je na zaključno proslavo
75-LETNICE POSOJILNICE
Nastopata Sovodenjski nonet in harmonikarski zbor šole Glasbene matice. Slavnostna govornika ; predsednik posojilnice JOŽEF ČEŠČUT in časnikar MARKO WALTRITSCH.
Predstavljen bo Sovodenjski zbornik.
tiosu
... te poroči
EKSKLUZIVNI SLAVNOSTNI MODELI ZANJO, ZANJ IN ZA SVATE BONBONIERE - VABILA
34077 RONKE
RONCHI DEI LEGIONARI
GORICA
Ul. S. Lorenzo 46 int.
Zdaj je čas za obnovitev dovoljenj za nabiranje gob
Uspel simpozij o Kociančiču pomembnem goriškem Slovencu
Ogenj v podgorski tovarni uničil 700 kv. metrov strehe
Danes proslava v Kulturnem domu v Sovodnjah
Paberki iz 75-letne zgodovine sovodenjskega kreditnega zavoda
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo danes ob 17. uri zaključna proslava 75 letnice neprekinjenega delovanja domače Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice. Ob tej priliki bodo predstavili tudi Sovodenjski zbornik. Iz prispevka Marka Waltritscha o de lovanju posojilnice povzemamo ne kaj odlomkov.
* # *
Uspeh ustanovitve Konsumnega društva, ki je bilo v zadružnem okviru najmanj obvezujoča oblika združevanja, je pobudnike, tako domačine kot tiste v Gorici, t.j. voditelje Goriške zveze, tako opogumil, da so pričeli misliti tudi na ustanovitev posojilnice. Uradno je bila ta ustanovljena 2. a-prila 1908, goriško sodišče pa je u stanovitev novega zadružnega podjc tja odobrilo 8. maja istega leta. V u-radnem glasilu, t.j. v L’Osservatore triestino se je pojavila objava o ustanovitvi te posojilnice 29. maja 1908. Novo zadrugo so na goriškem sodišču vpisali v zadružno knjigo in ji dali registrsko številko Cons IV. 34/2.
Starejši člani posojilnice, njeni u Stanovniki, so pred davnimi leti vedeli povedati, da je bil tisti 2. april 1908 lep spomladanski dan. Bila je nedelja. Po maši so se možakarji zbrali na dvorišču gostilne pri Vuku, ki je bila nasproti županstva, okrog velike kamnite mize, pod veliko murvo. Tam so podpisali dokumente, ki so bili po trebni za ustanovitev nove zadruge.
Kot je moč ugotoviti iz poročila ob 25-letnici delovanja posojilnice, so priprave za njeno ustanovitev stekle že 8. januarja 1908, ko so se zbrali prav isti, ki so bili pobudniki in ustanov niki Konsumnega društva. Čeprav ni Pisanih virov, ki bi našo trditev dokumentirali, smo vendar prepričani, da so trem gospodarskim društvom, konzumnemu, posojilnici ter vrtnarski zadrugi, botrovala dva moža: Ludvik Lukežič, doma iz Sovodenj, zaposlen v Gregorčičevi Narodni tiskarni kot Poslovodja in Gregorčičeva desna roka ter vnet zagovornik njegovih pobud, ter učitelj Leopold Pavlin, ki je bil šele pred kratkim prišel v Sovod uje in bil potem v odboru posojilni ce za podnačelnika, da je pomagal kmetom in delavcem, ki so bili v načelstvu.
Značilno za tri društva je bilo to, da SP postali njihovi člani predvsem kme tje in delavci. Veliko število delavcev pomeni, da so bili Sovodenjci zaposleni v tovarnah v Gorici in tudi v Mirnu. Ni bilo med pobudniki obeh društev trgovcev, kar lahko ugotovimo tudi če primerjamo sezname teh Poklicev s seznami članov. Med obrtniki so le nekateri vstopili v članstvo nove posojilnice. Eden med njimi, kovač Franc Rojec, ki je imel kovačijo
blizu sovodenjske cerkve, je bil na u stanovnem občnem zboru 2. aprila 1908 izvoljen za načelnika (predsednika). Poleg Rojca so bili izvoljeni v načelstvo še učitelj Leopold Pavlin ter kmetje Ivan Lukežič, Jožef Masten, Ivan Pelicon in Sebastijan Če-ščut. Razen Pelicona, ki je bival v Rubijah, so bili vsi drugi iz Sovodenj. V nadzorstvo so bili izvoljeni Ludvik Lukežič (postal je predsednik), Avgust Cotič in Franc Vižintin.
» * *
Predsednik Josip Tomšič (vodstvo posojilnice je prevzel po smrti pred sednika Ivana Lukežiča v začetku leta 1929) je 21. decembra 1930 sklical izredno skupno sejo načelstva in nad zorstva. Glavna tema razprave je bil težak finančni položaj Zadružne zveze. Komisar te Zveze Ambrosi je bil nam reč s pismom obvestil vse včlanjene zadruge, da se Zveza nahaja v težkem položaju ter da ponuja upnikom 40 odstotkov na prostovoljno pora v navo. Vsaka članica naj zato najka sneje do 6. januarja 1931 skliče občni zbor, na katerem naj pooblasti zastopnika, ki bi jo zastopal pri sodni razpravi o poravnavi na goriškem sodi šču 14. januarja 1931.
Odborniki sovodenjske posojilnice so z začudenjem vzeli na znanje vsebino tega pisma. Med razpravo je prišla na dan tudi zahteva, da bi poklicali na odgovor tiste, ki so zagrešili napake in spravili Zvezo v tako hud položaj. Sklenili pa so sklicati izredni občni zbor 6. januarja 1931. Na isti skupni seji načelstva in nadzorstva so sklenili zaprositi goriški Mont za posojilo 50.000 lir. Takrat je bil na čelu uprave Monta še vedno nadškof Sedej, ki pa je bil že več časa tarča fašističnih napadov.
Na čelu sovodenjske posojilnice so takrat bili: načelnik Josip Tomšič, Sovodnje 158; odborniki Franc Pete-jan, Sovodnje 41; Andrej Vižintin, Sovodnje 140; Boštijan češčut, Sovodnje 68; Andrej Pipan, Gabrje 39; Anton Cotič, Vrh 61. V nadzorstvu so bili: Ludvik Lukežič, Sovodnje; Franc Cotič, Vrh; Alojzij Zavadlav, Sovodnje 8; Alojzij Tomšič, Sovodnje 62; Franc Pavletič, Rubije.
Na izrednem občnem zboru, ki je bil, kot je napisano v zapisniku, v zadružnih prostorih, je nadzornik Ludvik Lukežič podal podrobno poročilo o položaju Zadružne zveze. Predlagal je sprejetje predloga komisarja o poravnavi dolgov Zveze v višini 40 od stotkov. Članom ni ostalo drugega, kot da so sprejeli ta predlog. Ludvika Lukežiča so izvolili za svojega zastopnika na sodni obravnavi, ki se je res vršila na goriškem sodišču 7. februarja 1931. Tu je bil sprejet prednicam so sklenili dati samo 40 odstot-
kov njihovih vlog pri Zadružni zvezi. Vse članice so bile zaradi tega hudo oškodovane. Sovodenjska posojilnica je imela kot garancijski fond pri Zadružni zvezi vsoto 5.000 lir. Na skupni seji načelstva in nadzorstva, ki je bila 15. februarja 1931, je bilo izraženo upanje, da bo upravo in likvidacijski postopek Zadružne zveze prevzel goriški Mont. Zadružniki so zaupali tej veliki goriški banki. Očitno niso slutili, da bo kmalu prišla v fašistične roke in da bo še bolj udarja la po slovenskih gospodarskih društvih.
V letu 1943 je bilo zaradi političnih in vojaških razmer prometa zelo malo. Zaslužka so imeli le 569,35 lir. Občni zbor je bil 28. maja 1944. Zapisnik, ki so ga morali poslati v vednost go-riškemu sodišču in zavodu Banca d’Italia, je bil napisan samo v itali jan ščini. Le malo članov je bilo prisotnih na tem občnem zboru, čeprav je imela takrat posojilnica 166 članov. To je bilo čisto razumljivo, saj je bilo veliko Sovodenjcev v partizanih. V Sovodnjah pa so takrat imeli nemško posadko. Na občni zbor so prišli le Anton Cotič, Marčeto Krašček, Marija Lukežič in Ivan Cotič ter odborniki Anton Cotič, Alojz Tomšič, Andrej Vižintin, Franc Cotič, Ludvik Lukežič in predsednik Andrej Pipan. Tako slabo obiskanega občnega zbora niso še imeli, odkar je bila sovodenjska posojilnica ustanovljena v letu 1908. Zakonu pa so z občnim zbo-log o 40 odstotkih. Tudi združenim čla-rom zadostili v drugem sklicu, ker o čitno ni bila v prvem sklicu prisotna niti polovica zadružnikov — članov posojilnice.
Po tem občnem zboru so imeli v letu 1944 seje upravnega odbora še 29. oktobra in 31. decembra. Iz poročil je moč ugotoviti, da so imeli denarja na razpolago kar precej. V Goriški hranilnici so imeli naloženih več kot 228 tisoč lir, kar je bila za takratne čase precejšnja vsota.
Slovensko narodnoosvobodilno giba nje je takrat potrebovalo precej denarja za nakup hrane, zdravil in drugega materiala. Vse to je potrebovala partizanska vojska. Zato so zbirali tudi denar za razna posojila, ki so jih vplačevali ljudje na vsem slovenskem ozemlju.
Predsednik sovodenjske posojilnice Andrej Pipan je bil tudi glavna osebnost ilegalnega narodnoosvobodilnega gibanja v Gabrjah. Zato se nam zdi, če pogledamo v zadružne knjige sovodenjske posojilnice, da je takrat 150 tisoč lir iz posojilnice šlo za Partizansko Posojilo zmage. V zapisnikih sej ob koncu leta 1944 najdemo namreč napisano, da so nekateri domačini
Predsedniki posojilnice
Franc Rojec
Ivan Lukežič
Josip Tomšič
Andrej Pipan
Jožef češčut
vzeli posojila (vsako je bilo v vrednosti 10.000 lir). Seveda s poroki. Prosilci so izjavili, da bodo denar potrebovali za povečanje svojega posestva. To so bile običajne izjave, ki jih je dajal in še daje vsakdo, ki prosi za posojilo na banki. Dvomimo, da je kdo hotel večati ali obnavljati posestvo v najhujših mesecih vojne. Iz česar bi lahko sledilo, trditve pa ne moremo dokumentirati, da je nekaj tega denarja šlo Denarnemu zavodu Slovenije. Edini namig, ki govori za to,
je podatek po vsej verjetnosti s tem v zvezi, ko v zapisniku seje odbora leto dni kasneje, na jesen 1945, predsednik nadzorstva Lukežič poroča, da se je pozanimal pri Denarnem zavodu Slovenije (ta je takrat imel podružnico v Ljudskem domu v Gorici), da bi ta čimprej vrnil preostanek posojila v znesku 60.000 lir. Nikjer pa ni napisano, kdaj so Denarnemu zavodu Slovenije to posojilo dali. To je bito gotovo med vojno, na gori omenjeni zvijačni način.
Struktura šolske izobrazbe v treh slovenskih občinah
V	goriški pokrajini se je delež prebivalstva s končano višjo srednjo šoto povzpel nad 15 odstotkov. Približ no vsak 40. prebivalcev starejši od 6 let pa je tudi doktoriral oziroma ima priznano univerzitetno izobrazbo. Podobne trende smo beležili tudi v sovodenjski, doberdobski in števerjan ski občini. V vseh teh treh občinah se je število prebivalcev z opravljeno maturo več kot podvojilo. V Sovodnjah se je to število povzpelo s 50 na 133, v Doberdobu s 30 na 87 in v Števerjanu z 18 na 76. Naraslo je tudi število doktorjev. V doberdobski občini se je njihovo število povečalo od leta 1971 do leta 1981 s 3 na 9, v Števerjanu z 2 na 5, v Sovodnjah so v tem primeru beležili najnižjo rast in sicer le za 3 enote, tako da so imeli v tej občini ob zadnjem popisu prebivalstva 13 oseb s priznano univerzitetno izobrazbo. Pri tem seveda niso upoštevani migracijski tokovi, ki so verjetno vplivali tudi na izobrazbeno strukturo.
V	vseh treh občinah je skoraj tretjina prebivalstva končala nižjo srednjo šoto. Postopoma se tudi zmanjšuje število odraslih oseb, ki nimajo priz nane osnovne šole. Nepismenost pa je bila praktično odpravljena že v petdesetih in v začetku šestdesetih let.
Boljšo sliko dejanskega položaja dobimo ob pregledu relativnih številk (tab. 3) in z njihovo primerjavo s pokrajinskim povprečjem. Že hiter pregled tabele nam pokaže, da je iz obrazbena struktura v vseh treh slo-
venskih občinah slabša od pokrajinskega povprečja. V Sovodnjah znaša razlika s pokrajinskim povprečjem glede na prebivalstvo, ki je dokončalo višjo srednjo šolo 5,5 točke, v Števerjanu 4,3, najvišja je v Doberdobu in sicer 7, kar ne znaša niti polovice pokrajinskega povprečja.
V slovenskih občinah smo beležili tudi počasnejšo rast na področju višješolske izobrazbe. V sedemdesetih letih se je ta odstotek na ravni pokrajine dvignil za 5,7 točke, v Sovodnjah 4,9, v Doberdobu 4,2, izjemo predstavlja le Števerjan s 6,9.
Razlike med izobrazbeno strukturo v slovenskih občinah in pokrajinskim povprečjem po analizah SLORI v veliki meri temeljijo na dihotomiji med ruralnim in urbanim območjem. Za ruralno območje, v katero lahko vključimo vse tri naše občine, je bila že od nekdaj značilna nižja izobrazbena struktura. Te razlike je mogoče opaziti tudi v goriški pokrajini kjer izstopa predvsem goriška občina, delno tudi Tržič. Kljub temu pa s primerjavo med slovenskimi in podobnimi italijanskimi občinami opazimo, da so slovenske občine še vedno na slabšem. Če na primer primerjamo sovo-denjsko občino z zagrajsko vidimo, da je v prvi končalo višjo srednjo šoto 9,9 odstotka prebivalcev, ki so dopolnili 6 let, v Žagraju pa 10,6 odstotka. Podobno velja tudi v primerjavi z občino Foljan Redipuglia.
K.DEVETAK
Tab. 1: Prebivalstvo			starejše od	6 let razdeljeno po		izobrazbi	leta 1971.
		univerza	viš. sred.	niž. sred.	osn. šola	ned. osn.	nepismeni
			šola	šola		šola	
SOVODNJE		10	50	307	1004	192	7
DOBERDOB		3	30	209	803	180	9
ŠTEVERJAN		2	18	161	479	91	4
POKRAJINA		1851	10277	32324	62273	22807	1260
Tab. 2: Prebivalstvo			starejše od	6 let razdeljeno po izobrazbi			leta 1981.
		univerza	viš. sred.	niž. sred.	osn. šola	ned. osn.	nepismeni
			šola	šola		šola	
SOVODNJE		13	133	501	845	152	6
DOBERDOB		9	87	381	714	137	—
ŠTEVERJAN		5	76	254	366	112	1
POKRAJINA		3282	18640	43196	56531	15076	794
Tab. 3: Prebivalstvo			starejše od 6 let razdeljeno po izobrazbi				leta 1971
in 1981 v odstotkih.							
		univerza	viš. sred.	niž. sred.	osn. šola	ned. osn.	nepismeni
			šola	šola		šola	
SOVODNJE	71	0,6	3,2	19,6	64,0	12,2	0,5
	81	0,8	8,1	30,4	51,2	9,2	0,4
DOBERDOB	71	0,2	2,4	16,9	65,1	14,6	0.7
	81	0.7	6,6	28,7	53,8	10,3	
ŠTEVERJAN	71	0,3	2,4	21,3	63,4	12,1	0,5
	81	0,6	9,3	31,2	45,0	13,8	0,1
POKRAJINA	71	1,4	7,9	24,7	47,6	17,4	1,0
	81	2,4	13,6	31,4	41,1	11,0	0,6
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
44.
“Posmrtno življenje,« se je posmehnil Losanna, laKP ne zanima! Vse drugo pa zelo! Gospod župnik, vi oko mnogo koristite vasi s tem, da preprečite nesre-y°’ v katero jo lahko potegne kak lahkomiselnež... esel bi bil, če bi me obveščali, kaj se dogaja v vasi. arsjkal izveste od ljudi pri spovedi...«
. “Tega od mene ne morete zahtevati! Namestnik r 2,1 sem in zavezan spovedni molčečnosti! Ne name-da'tv*1 Se vmešavati v posvetne zadeve. Upira se mi,
. zlorabljal zaupanje človeka v stiski. Povem vam r't°, da sem z ljudmi v dobrem in slabem!« Komisar je začutil, da je šel predaleč, pa je skušal
Popuščati:
ma' ’ ^azumeli ste me napak. Prav nič nas ne zani-mi '° ®rehi vaših faranov. Še vedno pa pričakujem, da dair.°Dte Prišli Povedat, kadar boste zaznali kakšno iz-stit i' ronavliam: koristili boste sebi in drugim! Opremi , ar sem vas klical. Imel sem utemeljen razlog, to mi lahko verjamete!«
Zazrl se je v župnika s predirljivim pogledom grabežljive ptice, rekoč:
»Sledove Tigra smo odkrili tudi v vaši vasi! In še to, če hočete: tudi tihotapska pot drži skozi vašo vas! Če se vas to ne tiče, potem naj vam bog pomaga, gospod župnik, jaz vam ne morem! Vsak na svojem bregu strelskega jarka stojitva!«
To vest je župnik Sirk dojel kot zahrbten udarec po glavi. Z vso voljo se je obvladal, da ne bi pokazal strahu. Hlinil je presenečenje. Če pa bi bil vstal, bi bil komisar videl, da se mu noge tresejo. Dejal je neprizadeto:
»Gotovo so to nepreverjene stvari! Ne verjamem, da bi se kaj takega dogajalo v moji fari! Vse ljudi od prvega do zadnjega poznam v dno duše...«
»Najbrž se o katerem od njih motite, kajti ljudje so spremenljivi. Nisem vas zaman prosil za sodelovanje. Zdaj vam prepuščam, da znova premislite. Moja vrata so vam vedno odprta. Upam, da se bova prihodnjič pogovarjala v prijaznejšem tonu...«
Ko je župnik zaprl za sabo vrata, se je Losanna zarežal v ogledalo. Oči so mu zmagoslavno zažarele. »Soočili se bodo z rimskim duhom! Vodil jih bom po ostrini noža!«
Če je v tej vasi kaj ali nič, ga v tem trenutku ni zanimalo. Samo da je tega človeka, ki je duhovni steber v vasi, vrgel iz ravnotežja! Nič več ne bo mož zaupal svojim ljudem, in ker jim ne bo zaupal, tudi oni ne bodo zaupali njemu. »Če je sovražnik, ga
bom vsaj nevtraliziral. Če ni, toliko bolje. Strah bo preprečil marsikatero neumnost. Strah in nezaupanje bo treba zasejati v vsa gnezda upora... Fant, ki je prvi spregovoril je dejal: .Povsod smo od morja do gora...’ Povsod so, da, a tudi mi bomo odslej povsod. Ne le v dolinah. Tudi v hribih. Od gora pa do morja. Povsod! -V sleherni hiši!«
14
Župnik Sirk se je žalosten in razočaran vrnil v svojo faro. Šel je skozi vas, ne da bi se kje ustavil. Mu ljudje kaj prikrivajo? Spomnil se je učiteljice Eveline in Petra, ki se je tajno shajal z njo in so to vaščani že opazili. Ga je lepa in živahna Italijanka omrežila, da ji je povedal kaj neprimernega? V gostilni pri Bečanu je fant igral na harmoniko in slišal vse, kar so možje tam klatili v treznem in pijanem stanju. Je prevejani davkar/ Chiuco izvohal kaj od kakšnega kmeta, ki mu je popustil pri davkih? Sta morda Bečan in Osojnik, ki sta večkrat potovala v mesta, kaj bleknila v kakšni dolinski gostilni, kjer imajo karabinjerji ovaduhe? Treba se bo spustiti iz oblakov na zemljo, k ljudem.
Doma se je napil čiste studenčnice, zakaj hoja ga je utrudila. V sobi je legel v posteljo in vzel v roke sveto pismo. To je bila zanj knjiga tolažnica. V njej je našel vedno nekaj, kar mu je znova dajalo moči, da je vztrajal. Odprl jo je in bral pismo apostola Mateja:
V svetovnem pokalu
Danes moški in ženski smuk
Včerajšnji ženski smuk v Verrieru so zaradi megle odložili - Moški se bodo pomerili v Kilzbuehlu
VERRIER (Švica) — Vremenske razmere letos ne prizanašajo tekmovanjem za svetovni smučarski pokal. Po vrsti odloženih tekem v prejšnjih tednih, je bil včeraj na vrsti še ženski smuk v Verrieru, kjer je gosta megla prisilila organizatorje, da so tekmo odpovedali. Sedaj upajo, da jo bodo izpeljali že danes, slalom pa, ki je bil predviden za danes, so preložili na ju tri.
Včeraj pa so opravili še zadnje poskusne spuste pred današnjim moškim smukom v Kitzbuehlu, kjer večjih težav nimajo. Nekoliko je sicer snežilo, na nekaterih delih proge se je pojavila tudi megla, tako da so skrajšali start, vendar to pa je bilo tudi vse. Najhitrejši je bil Švicar Pir-min Zurbriggen, ki je dosegel poprečno hitrost 101,8,0 km na uro. Takoj za njim sta se uvrstila Avstrijca Resch in Elaschberger, medtem ko se je med Italijani najbolje izkazal Alberto G bidoni, ki je dosegel osmi čas. Z do-
kajšnjo mero sreče pa se je rešil najboljši italijanski smuček, Michael Ma-ir, ki je bil že na tem, da zleti s proge, vendar se je z akrobatsko potezo obdržal na nogah in pripeljal do cilja.
Pred nastopom na olimpijskih igrah v Sarajevu čakata italijanske tekmovalce poleg današnjega smuka še pre izkušnji v Garmischu in v začetku februarja v Gortini. To bodo odločilne tekme za določitve ekipe, ki bo odpotovala v Sarajevo in v kateri bo na razpolago osem mest skupno za slalomiste in smukače.
•	NA MOŠKEM SLALOMU v San Candidu (za točke FIS) je zmagal Šved Wallner pred Edalinijem (It.), Kodamo (Jap.) in Jugoslovanom I-gorjem Podbojem.
•	V INNSBRUCKU SO SE VČERAJ KONČALE 3. zimske olimpijske igre za handikapirane, katerih se je u-deležilo 452 tekmovalcev iz 22 držav.
Na vsedržavnem namiznoteniškem turnirju
Tudi tri Krasova dekleta v Latini
V promocijskem prvenstvu tri Krasove ekipe in goriški Dom
! Pred začetkom 14. ZOI v Sarajevu |
Jugoslavija si v alpskem smučanju obeta kolajne

Zaključen rally Pariz-Dakar
DAKAR — Zadnja etapa avtomobilsko - motociklističnega rai'lyja Pariz Dakar ni prinesla sprememb, vsaj kar se tiče prvih mest. Med avtomobilisti si je francoska dvojica Renč Metge in Dominique Lcmoyne na porscheju s pogonom na vseh štirih kolesih že prejšnje dni nabrala več kot dve uri prednosti pred drugouvrščenima Zanirolijem in Da Silvo (range), tako da bi ju lahko ustavila le nezgoda. Francoza pa sta srečno pripeljala do di'ja
Med motociklisti pa se je uveljavil Belgijec Gaston Rahier (BMW). Žal podrobnejših vesti o tem, kako so se uvrstili ostali kot tudi o tem, koliko jih je sploh prišlo do cilja, nismo prejeli.
•	NA DIRKALIŠČU JACAREPA-GUA, kjer bo 25. marca prva letošnja dirka formule ena za VN Brazilije, je včeraj Italijan Albereto na ferrariju dosegel najboljši čas (1 minuto 30”72), ki je le za las slabši od absolutno najboljšega časa (1’30”65), ki ga je v prejšnjih dneh zabeležil Elio de Angelis.
•	NIZOZEMEC PENJEN IN ŠVICAR FREULER sta zmagovalca šestdnevne kolesarske dirke v Rotterdamu.
Po daljšem premoru bodo jutri stopila za zeleno mizo vsa Krasova dekleta, ki se tekmovalno ukvarjajo z namiznoteniško dejavnostjo.
Prvokategornici Marina Cergol in Sonja Doljak ter drugokategomica Damjana Sedmak bodo nastopile na četrtem sezonskem vsedržavnem tur nirju v Latini, ki velja za državni naslov v posamični konkurenci. Cer-golova bo verjetno naskakovala končno zmago, Doljakova si bo skušala privoščiti kako višje kotirano tekmico, medtem ko ima Sedmakova dobre izglede, da se bori za prva mesta med drugokategomicami. Vsekakor bo ta nastop dragocen test pred od ločilnim spopadom A lige proti bo-ccnskemu Recoaru, ki bo čez štirinajst dni v Repnu.
V tekmovalno areno bodo prvič letos stopile tudi ostale krasovke. Pričelo se bo namreč žensko promocijsko prvenstvo za ekipe iz tržaške in goriške pokrajine. Prijavilo se je sedem ekip, ki so porazdeljene v dve skupini: Kras je vpisal kar tri e-
kipe, nastopala pa bodo tudi dekleta goriškega Doma. V prvem kolu bo Dom počival, vse tri Krasove ekipe pa bodo igrale jutri ob 10. uri v Repnu po naslednjem razporedu: Kras 1 - Grandi Motori, Kras 2 - Lega nazionale in Kras 3 - Azzurra.
Umetnostno drsanje in alpsko smučanje bosta v Sarajevu panogi z upi na kolajne za Jugoslavijo. Seveda pa bodo več pozornosti od drsalke Sande Dubravčič deležni Križaj, Franko in Strel.
Bjelašnica, kjer bodo na sporedu vse moške panoge alpskega smučanja (ženske bodo tekmovale na Ja-horini), bo zato postala središče zanimanja za vso jugoslovansko in še posebno slovensko javnost.
Pogorje ima povsem moderno zgodovino in je razvoj tega področja vzporeden z organizacijo zimskih o-limpijskih iger. Več privržencev za turistično nedeljsko smuko ima v Sarajevu Jahorina, ki je tudi v tujini znana že vrsto let.
Na Bjelašnici so proge za smuk, veleslalom in slalom izsekali in pripravili po načrtih Petra Lakote, gozdarskega inženirja z Bleda, ki je bil pred kakimi 20 leti najboljši jugoslovanski alpski smučar.
Tehnične lastnosti alpskih prog: SMUK
Start	2087 m
Cilj	1273 m
Višinska razlika	794 m
Dolžina proge	2994 m
Srednji naklon	28%
Največji naklon	60%
Najmanjši naklon	5%
VELESLALOM	
Start	1745 m
Cilj	1363 m
Višinska razlika	382 m
Dolžina proge	1122 m
Srednji naklon	36%
Največji naklon	60%
Najmanjši naklon	6%
SLALOM	
Start	1572 m
Cilj	1363 m
Višinska razlika	209 m
Dolžina proge	553 m
Srednji naklon	40%
Največ ji naklon	60%
Najmanjši naklon	22%
Prva tekmovanja na	olimpijskih
progah so izvedli 1. 1982 z jugoslovanskim državnim prvenstvom in s preizkušnjo za evropski pokal, v lanski zimi pa so tekmovali v smuku za svetovni pokal. (K.B.)
Tudi letos mladinski turnir v Viareggiu
RIM — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu (22. februar - 5. marec), ki bo letos posvečen spominu avgusta lani umrlega Artemia Franchija, bo nastopilo šestnajst ekip: osem iz Italije in osem iz tujine. Ekipe so naslednje : Fiorentina, Inter, Lazio, Milan, Napoli, Pisa, Roma, Torino, Alžir (Alž.), Ciudad Mexico (Meh.), Dinamo Zagreb (Jug.), Dukla Praga (ČSSR), Eintracht Frankfurt (ZRN), Groningen (Niz.), Università cattolica iz Santiaga (Čile) in CSKA iz Sofije (Bol.). Kot vidimo torej, ne bo Juventusa, ki v prejšnjih letih ni dosegel vidnejših izidov.
Ob drevišnji prvi tekmi povratnega dela košarkarske C-l lige
Jadranovci optimisti pred gostovanjem v Bologni
Jadran bo začel povratni del prvenstva z dokaj zahtevnim gostovanjem v Bologni. Drevi se bodo Žagarjevi varovanci namreč spoprijeli z moštvom Ceam, ki jih je povsem nepričakovano premagalo v prvi prvenstveni tekmi v Trstu. Bolonjčani so lani izpadli in so jih prav tik pred startom prvenstva ponovno sprejeli v prvo skupino tretjeligašev.
Kot vedo v glavnem vsi ljubitelji košarke in Jadranovi navijači, je vodstvo kluba iz Bologne zamenjalo kar sedem desetin moštva z novimi igralci, med katerimi izstopata Loris Benelli (Sinudyne Lattesole in B ekipa italijanske reprezentance) ter Sanguettoli (Mangiaebevi Ferrara). Kljub takim notranjim premikom pa je Ceam sklenil prvi del prvenstva na
11. mestu lestvice, kar je vsekakor neprimerno boljša uvrstitev v primerjavi z lansko.
Najmlajši Jadranov košarkar Štefan Gulič gleda na jutrišnje srečanje umirjeno in optimistično: »Prijateljsko srečanje, ki smo ga v sredo odigrali s C anello, je bil dober test pred to tekmo. Take tekme so zelo koristne in bi jih morali odigrati čimveč, ker so najbolj podobne prvenstvenim srečanjem. Tudi proti Canelli (ki igra letos v B ligi) smo se dobro odrezali in vse je potekalo, kot spio si zastavili.«
»Boste v Bologno odpotovali v popolni postavi?«.
»Prav gotovo. Med tednom je zaradi vojaških obveznosti nekajkrat manjkal na treningih, Danev, Klavdij
Starc pa je bil odsoten zaradi študija. Ostali smo bili prisotni in tudi z zdravstvenim stanjem posameznikov ni težav.«
»Se strinjaš z žagarjevim, 'receptom' za zmago?«
»Bral sem, kar je napisal v četrtkovem Primorskem dnevniku in se načelno tudi strinjam z njegovimi trditvami. On nedvomno ve, kaj je za zmago potrebno in zna tudi mnogo boljše od nas igralcev oceniti stanje na igrišču. Vsekakor bodo o tekmi odločali tudi drugi dejavniki, saj je v tem prvenstvu vsako srečanje poglavje zase. V Bologni prav gotovo ne bomo igrali podrejene vloge. In ker merimo na uvrstitev v »play-off«, je jasno, da bomo tudi tokrat juri-šali na zmago.«
Srečanje med Ceam Bologna in Jadranom bo drevi v Bologni s pričetkom ob 21. uri. (Cancia)
• POŠKODOVANEGA Chrisa McNea-lyja, ki bo moral na operacijo, bodo pri Biču verjetno zamenjali s 27-letnim in 2 m visokim Alanom Hardy jem, ki je lani igral v Continental League, med profesionisti pa v Los Angelesu in Detroitu.
e AMERIŠKI FEDERAL BUREAU OF INVEST1GATION (FBI) že pet let proučuje varnostne ukrepe ob o-limpijskih igrah v Los Angelesu. Posebno pozornost bodo zlasti namenili terorizmu, prošnjam po političnem zatočišču in vohunjenju.
Občni zbor JK Cupa
V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil sinoči 12. redni občni zbor JK Čupa, na katerem so ob številni udeležbi pregledali preteklo delovanje in začrtali smernice za bodoče delo. O občnem zboru bomo še poroačli.
V PRVI MOŠKI DIVIZIJI
Prva zmaga slogašev
Stoga Bar Alex — RozzoI	3:0
(15:7, 15:3, 15:11)
SLOGA: A. in M. Komar, Simonie, Drasič, Milič, Bitežnik, Filipčič, Gulič, Bras.
Kljub temu, da je Sloga Bar Alex nastopila močno okrnjena, je s precejšnjo lahkoto odpravila Rozzol, ki s tehničnega vidika našim igralcem ni bil kos. Kot sam rezultat kaže, je bila razlika med obema ekipama očitna. (I.Č.)
Napredek v službi človeka
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Drevi pomembna preizkušnja za domovce
Francesco Moser, novi svetovni rekorder v enourni vožnji, je izkoristil vse, kar mu je nudila najsodobnejša tehnika, bodisi v konstrukciji kolesa kot pri uporabi materialov	(Telefoto AP)
Kontovel se bo v zaostali tekmi pomeril z Barcolano
Dom — Casa del Carrozziere
Drevi čaka Domove člane zelo težko srečanje. Pomerili se bodo namreč s prvouvrščeno Casa del Carrozziere, ki je eden najresnejših kandidatov za prestop v višjo ligo. Ekipo sestavljajo mladi igralci, zato je njihova največja vrlina prav gotovo hitrost v napadu in izredna agresivnost v obrambi.
Hvaličeyi varovanci bodo morali zato igrati mimo in preudarno, drugače nimajo upanja na zmago. V prvem delu prvenstva so proti tej ekipi visoko izgubili (89:72), omeniti pa moramo, da so takrat nastopili z okrnjeno in še neuigrano postavo.
Drevišnja tekma je tako gotovo važen preizkus za domovce, saj bi v primeru zmage povsem upravičeno računali ne samo na vstop v »play-off«, ampak tudi na kaj več, na
možnost prestopa v D ligo. Žal bo tudi na tem srečanju manjkal Domov standardni igralec Ugo Dornik, ki je že dalj časa poškodovan.
Tekma bo v telovadnici Kulturnega doma ob 18. uri. Upajmo, da bodo zadnji uspehi belo-rdečih tokrat pritegnili večje število navijačev, saj bi njihova pomoč, njihovo bodrenje gotovo vlili ekipi več moči. (SL)
Kontovel — Barcolana
Drevi bodo odigrali zaostalo tekmo med Kontovelom in Barcolano. Srečanje so svoj čas preložili zaradi nerazumljive odločitve sodniškega pa ra, ki je zahteval, da odigrajo tekmo na kontovelskem odkritem igrišču kljub temu, da je bi a prosta telovadnica na proseški nižji srednji šoli.
Kontovelci, ki so v zelo dobri farmi, bodo tako z zamudo gostili dru-gourvrščeno Barcolano, katere glavna
aduta sta zelo dobra skupinska, igra in izkušenost posameznikov (je moštvo z najvišjo povprečno starostjo v letošnjem promocijskem prvenstvu)-Lukšovi varovanci bodo vsekakor startali na novi točki in bodo v ta namen skušali izkoristiti prednost domačega igrišča. (Cancia)
•	NOVINARJI NA POLETNIH O-LIMPIJSKIH IGRAH v Los Angelesu ne bodo imeli na razpolago televizijskih monitorjev, češ da je ta u-sluga predraga. Proračun iger namreč ne sme preseči 500 milijonov dolarjev (okrog 850 milijard lir), 23 monitorje pa bi morali potrositi o-krog 10 milijonov dolarjev (17 milijard lir).
•	5. FEBRUARJA BO MILAN odi
gral prijateljsko nogometno tekmo s sovjetsko reprezentanco.
V 3. amaterski nogometni ligi na Goriškem
Jutri povratni derbi Sovodnje - Ju ventina
V 1. AL se Vesni obeta zmaga na domačih tleh - Zelo važna nastopa Zarje v 2. AL in Mladosti v 3. AL
Amaterska nogometna prvenstva se bodo danes in jutri nadaljevala v 1. in 2. ligi s pari prvega, v 3. AL pa drugega povratnega kola.
1.	AMATERSKA LIGA
VESNA — IS. TURIACCO
Križani gostijo ekipo, ki ni prebolela krize po lanskem izpadu iz promocijske lige. Enajsterica Is. Turiacco je s sedmimi točkami osamljena na repu lestvice in kot zgleda tudi letos ne bo imela boljše usode, saj je izpad iz lige skoraj neizbežen. Furlanska e-kipa igra slabo predvsem v gosteh. Edino točko na tujem je izbojevala proti Gradeseju. Če k temu dodamo še, da ima najbolj šibko obrambo (32 Prejetih golov), mislimo, da ima jutri Vesna realne možnosti, da pride do prve prvenstvene zmage na domačih tleh.
2.	AMATERSKA LIGA
ZARJA — ORIGINA
Bo osrednje srečanje tega kola, saj je Opicina po remiju (1:1) v zaostali tekmi s Campi Elisijem dohitela na vrhu lestvice Domio in Radio Sound. Trojici s točko zaostanka sledi Zarja, ki je trenutno v zelo dobri formi. Tudi Opicina je v zadnjih nastopih pokazala, da spada v skupino ekip, ki se potegujejo za prestop v višjo ligo. V Bazovici se torej obeta lepo in zanimivo srečanje, ki bo gotovo pritegnilo navijače. Čeprav delitev točk bi verjetno zadovoljila obe strani, smo prepričani, da merita e-kipi na zmago. V vrstah Zarje bo zaradi izključitve odsoten Bessi, za O-Picino pa ne bo igral Vecchio.
STOCK — PRIMORJE
Proseška enajsterica bo igrala že danes popoldne. Izidi, ki so jih dosegle ekipe spodnjega dela lestvice Prejšnjo nedeljo, prav gotovo ne u
strezajo Primorju. Položaj »rdeče rumenih«, ki bodo v sredo, 25. t.m., i grali še zaoslalo tekmo z Vermeglia-nom, se je znatno poslabšal. Zato mora proti Stocku Primorje neprema gano zapustiti igrišče, kajti v nasprotnem primeru, bi bila lahko usoda pro-seške enajsterice predčasno zapečatena.
KRAS — VERMEGLIANO
Po dveh zaporednih porazih Kras tokrat ne sme zatajiti, ker položaj na lestvici postaja kritičen. Vermeglia-no je v zadnjih nastopih precej po pravil svoj položaj na lestvici in trenutno ima (kot Kras) 13 točk. Pripomniti pa moramo, da je od teh le dve izbojeval v gosteh. Napoved je v korist nogometašev Krasa, ki pa morajo biti nekoliko bolj spretni v napadu, saj so v zadnjih petih nastopih dali samo dva gola. Omeniti velja, da zaradi izključitve, ki je pri Krasu letos že skoraj »običaj«, ne bo igral Vidah.
3.	AMATERSKA LIGA
FOGLIANO — GAJA
Po petih nedeljah prisiljenega počitka bo Gaja lahko spet stopila na igrišče. Gostovala bo pri ekipi Fo-gliana, ki do sedaj ni dosegla vidnih rezultatov. Kljub temu bi točka predstavljala za Gajo že lep uspeh.
PRIMOREC — UNION
Trebenci ne bi smeli imeti velikih problemov, da pospravijo novi par točk. Nasprotnik, to je ekipa Union, spada med šibkejše ekipe te skupine. Trebenci pa ne smejo računati, da imajo zmago že v žepu, saj jih je prav v prvem delu prvenstva Union prisilil na delitev točk.
BREG — OLIMPIA
Težka naloga pa čaka Breg, ki bo gostil Olimpio, ki si z 21 točkami deli prvo mesto s S. Sergiom. Če upoštevamo, da ima Breg le šest točk, ter da je letos premagal le Chiarbolo, bi delitev točk predstavljala za »pla-ve« že izreden uspeh. (B. R.)
SOVODNJE — JUVENT1NA
Drugi in zadnji slovenski derbi v H skupini bo jutri v Sovodnjah, kjer bodo domačini igrali proti štandreški Juventini. Vsakršno predvidevanje je v tem primeru nemogoče. Če pogledamo na rezultata iz zadnjega kola, potem so Sovodenjci v prednosti, saj so v gosteh zmagali proti močnemu Villesseju, Juventina pa je doma izgubila s Tornano. K temu je treba dodati še, da so v prvem derbiju Sovodnje zmagale sredi Štandreža. Vse to pa bo jutri le delno pomenilo, odločilo bo vsekakor igrišče.
ITALCANTIERI — MLADOST
Za Kraševce bo jutrišnje srečanje v Tržiču izrednega pomena. Srečali se bodo namreč z Italcantierijem, ki je do predzadnjega kola vodil na lestvici. Tržičani pa so v zadnjih dveh tekmah obakrat izgubili in prepustili vodilno vlogo Poggiu. Mladost pri haja iz treh zaporednih zmag, ki so jo popeljale visoko na lestvici. Jutrišnje srečanje bo torej izredno važno, tako za ene, kot za druge.
5.lokvarski smučarski tek
V okviru prireditev ob 19. pohodu po smučinah IX. korpusu, ki se bo odvijal m Lokvah in Laznah pri Novi Gorici sodi vsekakor tudi 5. jubifejni Lokvarski smučarski tek, ki bo v nedeljo, 29. januarja, v izvedbi SK Lokve. Tek se bo pričel ob 9. uri, v spored pa so vključili 20 km dolgo za člane in 10 km dolgo progo za pionirje, članice, veteranke in udeležence NOB. Vpisovanje bo neposredno pred samim startom. V preteklih letih se je teka udeležilo tudi precej smučarjev s Tržaškega in z Goriškega.
TRK Sirena
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsako soboto od 15. do 16. ure.
ŠD Polet
vabi člane na izredni in redni občni zbor, ki bosta v ponedeljek, 30. januarja 1984 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Izredni občni zbor bo v prvem sklicanju ob 19.30, v drugem ob 20. uri, redni občni zbor pa bo ob 20.30. Vse člane vabimo, da se občnih zborov polnoštevilno udeležijo.
ŠK Kras
vabi člane in prijatelje v petek, 27. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu na 20. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, 3. poročilo, 4. razprava in pozdravi, 5. razrešnica staremu odboru, 6. volitve in 7. razno.
Atletski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo seja odseka v torek, 24. t.m., ob 19.30 na stadionu »1. maj«.
športna šola Trst
sporoča, da sprejema prijave za drugi plavalni tečaj za osnovnošolce, ki bo trajal od začetka februarja do konca maja. Vse informacije (od 19. do 20. ure) na stadionu *1. maj«, telefon 51377. Prijave bodo sprejemali do srede, 25. januarja.
SNEŽNE RAZMERE
Forni di Sopra 40 - 120; Ravascletto 30 - 160; Trbiž 40 - 80; Piancavallo 70 - 170; Nevcjsko sedlo 65 - 190; Claut 20; Matajur 10-60; Prato Camice: Osteau 10 - 20; Pra di Bosco 70 - 140; Sauris 40 - 60; Sedlo Chianzutan 30 -60; Valdajer 40 - 80; Ampezzo 30 - 60; Mariborsko Pohorje 50; Rogla 100; Mežica 25 - 45; Golte 70 - 80; Velika planina 70 - 75; Krvavec 70; Zelenica 40 - 140; Kranjska gora 30 - 50; Vogel 160; Kobla 15 - 80; Zatraik 20 -30; Cerkno 30; Kanin 130 - 200.
Borovci boljši od jadranovcev
JADRAN — BOR	35:37 (18:21)
JADRAN: Piciga 4, Šuligoj, Stanissa 9 (1:3), Ghinlani, David Sosič, Legissa 2, Saksida, Paolina 16 (0:3), Martin Sosič 2 (0:3, Brumai 2, Gruden.
BOR: Pertot 16 (2:7), Krasna 9 (1:6), Zupin 6 (0:3), Tonel, Pavlica 2 (0:1), Bajc 2, Arena 2.
PROSTI METI: Jadran 1:9; Bor 3:17
V	prijateljski tekmi so Borovci premagali ekipo propagande Jadrana za dve točki. Razen v začetku sta si bii ekipi enakovredni. Po petih minutah je Borova ekipa vodila z rezultatom 7:0. Z dobro obrambo pii so Jadranovi košarkarji ta zaostanek hitro nadoknadili. Prvi polčas se je končal s tesnim vod stvom Bora.
V	drugem polčasu so si nabrežinski košarkarji z zelo požrtvovalno obrambo pridobili prednost petih točk. V zadnjih minutah so v napadu igrali brezglavo ter tekmo izgubili.
V	Borovih vrstah je treba pohvaliti Pertota, ki je vodil ekipo do zmage. V Jadranovih vrstah se je kot vedno v obrambi izkazal Martin Sosič. Omeniti je treba, da sta za Bor igrala dva mlada igralca minibsketa. (Andrej Pangos)
Pogovor o združeni mladinski odbojkarski ekipi
V moški odbojkarski D ligi
Dolgoročni cilji Friulexporta
Odločilen nastop
Spored ženske odbojke bo ta konec todna močno okrnjen. Štiri naše še-sterke namreč počivajo — Meblo, prog. Sloga in Bor. Ostale naše šti-T1 deželne ekipe pa bodo drevi odbrale 9. oziroma predzadnje kolo Piroga dela prvenstva. Za Slogo in '•druženo ekipo Friulexport je že vse odločeno, kot tudi za goriško Olympio Bertolini. Pred dvema odločilnima nastopoma pa so zastopnice Kontove-la Electronic Shopa. Tokrat smo i-toeli krajšj razgovor z Aleksandrom Korenom, trenerjem Friulexporta, ki Je med našimi ekipami edina še neporažena. Naš sobesednik tudi poklic-v° sledi odbojki, saj je novinar na sPerini strani Primorskega dnevnika.
»Kdaj in kako si pričel s tre kariero?«
ifS trenerstvom se ukvarjam Začel sem na tečaju pri '1° Proj pa sem sledil raznir lngom Borovih trenerjev. Pr\ vnU ^romral Borove začetnik vai,V(>m bitega, trenerja ji anske reprezentance mag. nr nyala- Z istimi igralkami P edlanskim igrali v 1. divizi Pa smo napredovali v D lig'
i *?db°ikarice Friulexporta prihaja tež12	različnih društev. So bile
oue pri uigravanju ekipe in spo umevanju med igralkami?«
»Na igrišču se neuigranost pozna 7 ,nJ kot sem pričakoval, morda i , J' ker imamo za sabo več kot 30 doIn^i.	igralkami se je že na
nri-t i1- Pripravah ustvarilo pravo Za Kdeljsko vzdušje. Upam, da tudi ci» *ter ji*1 vežejo enake ambi
star ekateri P0 trdijo, da ni pri t osti združevanje najbolj prime Dca,s da si mlada dekleta še ni: čakuj^n^ jOSnem’ kaj 0(1 njih p’
letii. - Pntoajriih oziroma šestnajst kaf !gralke niso več otroci. N vse 6 Ve^’ druge manj, vendar : veliirV glavnem zavedajo, da ima delom odgovornost, kar potrjujeta p! . Da na treningih in delavnos be si- alnrih nimam nobene pripor mai„ 1 r?s’ da so naše igralke pr motrL'.3111^'”07"116' Zdi P0 se jim n sl<,. *Ce' da lahko dosežejo res vrhu Die, rezultate. Skratka imajo kor
zdr,m,manjvrcdnosti- ki ga prav ^družitvijo najboljših želimo odpr
v *ve%h^FrÌUleXporta gTe PriPi^
pa delu?men na^arienostt igralk c
nadrklr01^10 80 igralke Friulexpor o Poprečno nadarjene (za naše ra
krasovcev v Gorici
mere seveda). Posameznice so prišle v novo okolje z različnim predznanjem, a poudariti moram, da smo tudi dosti trenirali, čeprav še ve dno premalo za dolgoročne, cilje, ki smo si jih zadali.«
»Tvoja ekipa je še nepremagana, tako v D ligi. kot pri deklicah. Kaj pričakuješ od drugega dela prvenstva?«
»Dosedanje uspehe moramo oceniti trezno. Na trenutke igramo res dobro in kombinirano odbojko, vendar večji del tekme naša igra še ni dovolj zrela, tega pa nasprotniki ne znajo izkoristiti, kar pomeni, da je konkurenca rezmeroma slaba. Letošnje tekmovalne cilje smo že zdavnaj presegli. Od prvenstva pričakujem le izboljšanje igre, če pa bodo sledili še uspehi, bo še toliko boljše. Vsekakor smo v obeh kon-
Danes
SOBOTA, 21. JANUARJA KOŠARKA C-l LIGA
21.00	v Bologni: CEAM - Jadran.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.00	v Kulturnem domu v Gorici: Dom - Libertas; 17.30 na Proseku: Kontovel - Barcolana.
MLADINCI
16.00	v Trstu, UL Sturzo, 2: Stella Azzurra B - Sokol.
KADETI
18.30	v Trstu, Sai. di Zugniano 5: Santos - Bor; 16.00 v Kulturnem domu v Gorici: Dom Mobilcasa.
NARAŠČAJNIKI
16.30	v Trstu, Sai. di Zugniano. 5: Santos - Kontovel.
DEČKI
16.00	v Trstu, Ul. dellTstria, 53: Don Bosco - Bor; 19.00 v tržaški športni palači: Ricreatori - Polet;
20.00	v Trstu, Ul. Ginnastica 47: SGT - Kontovel.
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	v Trstu, Ul. Sanzio: Stock . Primorje.
ODBOJKA
MOŠKA C 2 LIGA
18.00	v Pordenonu: Gasilci Porde-non - Olympia Terpin; 20.30 v Štan-drežu: Val Štandrež - Metallurgica.
kurencah kompetitivni. Program združene ekipe Friulexport je vsekakor dolgoročen.«
»Za konec še današnja napoved za naše štiri ekipe.«
»Kontovelkam iz srca privoščim, da bi drevi zmagale, kar jim bo gotovo uspelo, če bodo zaupale v lastne sposobnosti. Nasprotnik Sloge — Blitz Vivai Busà — me je doslej nekoliko razočaral. Sloga je izkušena ekipa in mislim, da ne bo dovolila presenečenja. Za goriško Olympio Bertolini pa je izredno težko, da bi premagala vodeči Majanese. Vseka kor upam, da Gorica ne bo izgubila svojega četrtoligaša. Proti Volley Clubu ne bomo zasledovali zmage za vsako ceno. Do konca bomo dosledno igrali hitro in kombinirano. Priložnost bom dal tudi dekletom, ki obi čajno manj igrajo.« (G. F.)
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30	na Proseku : Kontovel Electronic Shop ■> Zugliano.
MOŠKA D LIGA
20.30	v Trstu, telovadnica Morpur go: Nuova Pallavolo Trst - Bor JIK Banka; 18.00 v Gorici: Libertas Gorica - Kras; 18.00 v Čedadu: ASFJR Čedad Jamlje.
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Trstu, telovadnica Ul. Zan-donai: Volley Club Trst - Friulexport; 17.00 pri Banih: Sloga - Blitz Vivai Busà; 20.30 v Maja.nu: Majanese - Olympia Bertolini.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, telovadnica v Ul. Zandonai: Club Altura Kontovel;
17.30	v Krminu: Libertas Krmin -Sovodnje; 18.00 v Marianu: Intrepida - Soča.
Jutri
NEDELJA, 22. JANUARJA 1984
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna Isonzo Turjak.
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici: Zarja - Opicina;
14.30	v Repnu: Kras Vermegliano.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trebčah: Primorec - U
V moški C 2 in D ligi bodo nocoj odigrali 9. kolo. Med vsemi petimi slovenskimi šesterkami pa je pred najbolj težkim in odločilnim nastopom Kras.
MOŠKA C-2 LIGA
Goriška Olympia Terpin bo gostovala v Pordenonu pri najslabšem nasprotniku podskupine. Ekipa ga silcev je trdno zasidrana na zadnjem mestu lestvice s skromnima dvema točkama. Pordenončani so v 4. kolu premagali Volley Bali iz Vidma s 3:1, proti slovenskim odbojkarjem pa so sredi Gorice položili orožje samo po treh setih igre. Za Špacapana in tovariše je izredno važno, da
nion; 14.30 v Tržiču: Italcantieri -Mladost; 14.30 v Foljanu: Fogliano
Gaja; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Juventina; 14.30 v Dolini: Breg Olimpia.
NARAŠČAJNIKI
11.45	v Žavljah: Giarizzole - Breg;
11.45	v Trstu, Ul. Sanzio: Monte-bello - Zarja.
NAJMLAJŠI
9.45	na Opčinah, Ul. Carsia: CGS
Primorec; 10.30 v Križu: Vesna -
Roianese; 10.30 v Repnu: Kras -Don Bosco; 11.00 v Dolini: Breg -Domio.
KOŠARKA
MLADINCI
11.30	na stadionu »1. maj«: Bor -Ferroviario.
KADETI
11.00	na Proseku: Kontovel - Polet; 17.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas A - Breg.
NARAŠČAJNIKI
12.00	v tržaški športni palači: In-ter 1904 - Bor.
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu, telovadnica Mor-purgo: Cortina Sport B - Sokol.
NAMIZNI TENIS
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00	v Repnu: Kras 1 Grandi Motori, Kras 2 - Lega Nazionale, Kras 3 - Azzurra.
zmagajo z najvišjim možnim izidom, ker na koncu znajo biti odločilni tudi izgubljeni nizi. Prav glede tega je Olympia Terpin nekoliko na slabšem od dveh neposrednih tekmecev za osvojitev 3. mesta in sicer Ital-cantierija iz Tržiča ter Volley Balla iz Vidma.
štandreški Val pa bo gostil vodečo Metallurgico iz Povoletta. Obe še-sterki sta že dosegli zadani cilj, saj bosta v drugem delu prvenstva zagotovo igrali v skupini za napredovanje. Gostitelji imajo z nasprotnikom odprt račun in to je več kot dovolj dober razlog, da točki ostaneta doma.
MOŠKA D LIGA
Za odbojkarje Bora JIK Banke bo srečanje s preslabo Nuova Pallavolo iz Trsta le gola formalnost. Brez večjega naprezanja bi morale pospraviti tretji par točk tudi Jamlje, ki se bodo v Krminu spoprijele s skromnim Libertasom.
Po 8 odigranih tekmah ima Liber tas iz Gorice 10 točk, Kras pa dve manj. Na vrhu lestvice pa sta Duke Volley 80 in Intrepida z 12 točkami. Glede na to, da je Corridoni zmagal samo dvakrat, je povsem izločen iz boja za osvojitev 3. mesta na končni lestvici. Velika tekmeca za to stopničko sta torej Libertas in Kras. Slovenski odbojkarji pa morajo v Gorici zmagati za vsako ceno.
V	primeru poraza pa ni več niti teoretičnih možnosti. Prvo srečanje so krasovci izgubili s 3:2, a niso nastopili z najboljšo postavo, če bo Kras stopil na igrišče z najboljšimi močki, ima lepe možnosti, da se oddolži za poraz v Repnu in osvoji predragoceni točki. Izkušenost je na strani Krasa. (G. F.)
DEČKI
Naš Prapor — Val	0:3
(2:15, 2:15, 5:15)
NAŠ PRAPOR: Prinčič, Sošol, Ci-bič, Markovič, Figel, Primožič, Pe-leson, D. in R. Pintar.
VAI,: Bensa, Kerpan, D. in A. Paulin, Tabaj, Lutman, M. in M. Zaiva-dlal, Boškin.
V	prvem srečanju povratnega dela prvenstva dečkov, so igralci štandreš-kega Vala slavili v slovenskem derbiju z Našim praporom. Takoj se je izkazalo, da so gostje spretnejši in zmaga ni bila nikdar v dvomu.
Domači šport
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir - V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180,00. letno 1.800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250,00-, letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39 000 Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L J ZTT	[kj-rj*] Cla" ',al'ianske
in tiskaj Trst	IMI jm zveze časopisnih
založnikov FIEG
21. januarja 1981
Davčnim utajevalcem še ne morejo do živega
RIM — Komaj so sprejeli zakon o pregajanju velikih davčnih utajevalcev in to nalogo prisodili ustanovi SECIT (služba davčnih nadinšpek-torjev), že so našli izgovor, kako ta služba zaupanega ji dela ne more docela opravljati, ker je zakon pomanjkljiv. Skratka, davčni utajevalci se še vedno nimajo ničesar bati. če se to ne bi dogajalo socialističnemu podtajniku v finančnem ministrstvu Domenica Susiju, bi rekli, da vrana vrani ne izkljuje oči, z drugimi besedami, da superinšpektorji nepoštenim davkoplačevalcem ne mislijo stopiti na prste.
Generalni direktor SECIT Vincenzo Salafia je namreč pisal ministru Visentiniju, podtajniku Susiju in drugim, da sodi ugotavljanje davčnih utajevalcev v izredno delo, da je zakon pomanjkljiv in da se nadinšpektorji po njem ravnajo.
Podtajnik Susi je odpisal Salafii, da SECIT napak tolmači zakon, ki ga je zakonodajalec sprejel z jasnim namenom, da doseže utajevalce. Pod tajnik Susi namiguje tudi na birokratizacijo te ustanove. »V tako kritičnem trenutku,« nadaljuje Susi, »ni mogoče ločevati normalnega od izrednega dela, ampak je potrebno izkoristiti vse možnosti, ki jih zakon dovoljuje, da se ugotovijo davčni utajevalci.«
Odgovoren za gospodarska vprašanja PSI Enrico Manca je dejal, da je zakon potrebno spremeniti ali pa ga tako tolmačiti, da bo dosegel cilj zaradi katerega so ga sprejeli.
Vojna za vino se še
ni polegla
PARIZ — Medtem ko državniki. Evropske gospodarske skupnosti zaman iščejo skupni jezik pri reševanju pro blemov Zelene Evrope, se protislovja evropske kmetijske politike vse bolj odražajo v pojavih kot so vojna za vino ali svinjino. Ti pojavi so še najbolj opazni v Franciji, kjer so včeraj kmetovalci uničili okoli 450 hektolitrov italijanskega vina ob o-bisku ministrskega predsednika Mau-roya v južnih predelih države.
Še veliko bolj napeto je vzdušje v severnih francoskih pokrajinah, kjer mora policija ščititi tovornjake z u-voženim mesom pred napadi razjarjenih kmetov, ki so že uničili nekaj tovornjakov svinjine in ugrabili dva britanska šoferja.
Na sliki (telefoto AP): kmetovalci so odprli pipo cisterne in nekaj hektolitrov italijanskega vina se je zlilo na cestišče
Neozdravljiva bolnica nima pravice umreti
SAN FRANCISCO (ZDA) — Višje sodišče Kalifornije je zavrnilo zahtevo 26-letne Elisabethe Bouvia, da ji sodišče dovoli u-mreti v bolnišnici pod zdravniškim nadzorstvom, ker boleha za neozdravljivo boleznijo. Pred višjim sodiščem sta se dve nižjesto-penjski sodišči enako ravnali.
Svojo odločitev je sodišče zadnje instance utemeljilo s tem, da bolnica nima pravice od zdravstvenega osebja zahtevati, tia sodeluje pri njeni smrti in s tem, prekrši poklicno moralo.
Vtisi z revije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Slovenska moda namenjena zlasti mladim
LJUBLJANA — Ko mi »navadni smrtniki« še razmišljamo, kako se bomo oblekli, da nam mraz in slabo vreme ne bosta segla v kosti, se modni ustvarjalci v svetu že pred-stavljajo s svojimi kolekcijami za prihodnje poletje, jesen in zimo.
Pred dnevi smo sledili številnim modnim revijam v Firencah, Milanu in Turinu, podobne revije so se od vijale tudi v drugih prestolnicah, kot na primer v Parizu, Londonu, New Yorku, Tokiu itd. To so bile priložnosti, ko so se, lahko rečemo, soočili modni kreatorji s svojimi no vinti modeli in pa kupci iz vseh stra ni sveta. Pravijo, da so v Italiji za ključili tako dobičkonosne pogodbe, da je postala italijanska moda ena
izmed glavnih postavk v vsedržavnem gospodarstvu.
Vse te ugotovitve in besede o modi v svetu so imele samo en na men: povedati smo želeli nekaj naših vtisov, razmišljanj in ugotovitev ob spremljanju modne revije, ki se je v teh dneh odvijala na Gospo darskem razstavišču v Ljubljani in ki je pomenila, če že ne pregled ce lotnega jugoslovanskega modnega tr žišča pa vsaj gledanje najvažnejših slovenskih tovarn in podjetij, pa tudi modnih kreatorjev na modo, ki ji bo mo sledili v prihodnjih mesecih.
Modne revije v svetu spremljajo v glavnem kupci, kreatorji, ali tudi sicer veliki poznavalci visoke mode.
V Ljubljani je to vse nekaj dru
gega. To je vsako leto ob tem času najbolj zaželena in najbolj priljubljena prireditev, ki si jo redno ogleda veliko število Ljubljančanov, pa tudi veliko gostov iz ostalih republik — mladih in starih. To je priredi tev, ki pritegne na Gospodarsko raz stavišče vse, ki jih moda zanima, k hočejo videti, kaj so domače to varne in podjetja ustvarili, kako so domači modni ustvarjalci uspeli pre nesli modne tokove v svetu na do mača tla in jim dodati še svoje za misli in ideje. Tu so se tako pred stavile s svojimi izdelki številne tek stilne tovarne, tovarne usnjenih iz delkov, tovarne čevljev, glavno »ro ko« pa so seveda dali modni krea torji, ki so pokazali, da se lahko
Spet so se oglasili Emanuelini ugrabitelji
RIM — Rimski dopisnik ameriške televizijske postaje CBS Richard Roth je prejšnji dan prejel iz Bostona dve pismi. Preiskovalci, ki raziskujejo ugrabitev Emanuele Orlandi in Mirelle Gregori, zatrjujejo, da gre za verodostojno sporočilo ugrabiteljev. Dostavo pisem so po telefonu napovedali okoli božiča odvetniku Germani Egidiu, ki se ukvarja z obema primeroma. Telefonsko sporočilo je posredoval neznanec, ki je govoril italijansko-ameriško narečje. Preiskovalci verjamejo v verodostojnost tega vira tudi zato, ker je neznanec dokazal, da pozna nekatere podrobnosti v zvezi z Emanuelo.
Vsebina pisem je kratka in napisana z modrim kemičnim svinčnikom. Sestavila jo je zagonetna organizacija, ki pravi, da bo v prihodnosti sporočila ime verjetno v ZDA ubite osebe. Ta or-
ganizacija zahteva osvoboditev Alija Agca in Per-tinijevo izjavo. V pismu se omenja tudi Mirella Gregori.
Vse kaže, da bodo čez nekaj mesecev začeli novo fazo pogajanj v Združenih državah Amerike, kjer naj bi ta organizacija ugrabila nekaj deklet, katerih imena bodo naknadno sporočili. Preiskovalci z zaskrbljenostjo ocenjujejo stvarno vrednost teh sporočil, vendar jim verjamejo, ker prihajajo od tiste skupine, ki je doslej podala največ verodostojnih prvin.
Ameriški časnikar v Rimu Roth je iz Bostona lani prejel prvo pismo domnevnih ugrabiteljev. Strokovnjak za pisavo je ugotovil, da je prvo pismo in pismo, ki so ga nekaj dni poprej našli v avtu RAI v Castelgandolfo (v njem s0 bili notni
zvezki, ki jih je Emanuela uporabljala v glasbeni šoli) delo ene in iste osebe. V naslednjem pismu pa so Rotha izbrali za posestnika spoznavnih znakov, da bi z njihovo pomočjo dognali avtentičnost ugrabiteljev.
»Preiskovalci in jaz, ki sem od družin Orlandi in Gregori pooblaščen, vse gradivo skrbno pregledamo,« je dejal odvetnik Gennaro Egidio. Odvetnika ni zapustila vera, da bodo prišli zadevi do kraja, vprašljivo pa je, kdaj se bo to zgodilo. Ko so ga vprašali, če je Emanuela še živa, je odvetnik odgovoril, da nekatere vesti dokazujejo, da je še.
Oče pa je časnikarjem dejal, da je pred enim tednom Emanuela dopolnila 16 let in da jo čaka v celofan zavito darilo, ki ga je prinesel papež med svojim obiskom.
tudi jugoslovanska, v tem primeru še najbolj slovenska moda, mirne duše kosa z modami v svetu.
Modna revija na Gospodarskem razstavišču, ki je potekala od pretekle sobote pa do četrtka — vsak dan v dveh izmenah (ena popoldan ska, druga večerna) je bila ne sa mo paša za oči številnih obiskoval cev, temveč že pravcata glasbeno -baletna prireditev, primerna za vse. Več kot 250 modelov so prikazovali na popoldanskih revijah, na večernih pa okrog 200. Da je bil ogled lepši, prijetnejši, je poskrbela posebna koreografija, v sklopu katere so se le pe in privlačne manekenke in ma-neki gibali in prikazovali najrazličnejše modele.
Kako povedati v nekaj besedah to, kar smo videli in to, kar jugoslovanska, oziroma slovenska moda za prihodnje sezone ponuja in svetuje? To je bila po našem moda resnično samo za mlade, prava paša in razkošje za vse tiste, ki še nimajo 20 let. Tem je bila verjetno tudi v glavnem namenjena in mladi bodo tudi tisti, ki jo bodo v svetu osvajali. Za vse ostale ponudbe ni bilo, če izvzamemo izziv (in morda so ga tako modni ustvarjalci tudi želeli in ustvarili), da je pravzaprav lahko vsakdo mlad, ki hoče biti in da se lahko mladostno oblači vsakdo, ki to le hoče, zmore in si to tudi upa-Idej je bilo nič koliko, tkanin zelo lepih — pri vsem tem tudi kupcev ne bi smelo manjkati. Mlademu svetu se torej obetajo lepi, bogati časi (kljub stabilizaciji) vsem ostalih pa ostaja izbira, ali v klasiko, alt naprej s časom.	^ ^
Miki Muster:
Gusarji
V ponedeljek v Portorožu
Seminar za italijanske šolnike
HAMA, TO BI BILA PREMALO KRUTA 6MRT IN NE BI BILA VREDNA GULIUOŽE !
PA BI NJUNE MUKE TRAILE CIM DLJE,JE ŽRAB1L UAR oEL 3LOBAR. VŽIGAL-NE VRVICE...
UL GRECI SMO PRI&LI SL" ZA »
casa.
UH , 6AJ REC '. BRZ ODVEŽITE TA DVA REVEŽA MUDI GE NAM! RAZBOJNIKI SO ŽE PALEC- !
SAMO 'TEBI 6E IMATA ZAHVALITI, DA , STA U6LA SMRTI. I...TODA KJE TE GULIKOŽAG !
DALEČ NA OCEANU TE BRZEU.5 PREČUDNO VOZILO PROTI TODzEMNEMU SKRIVALIŠČU.

m
>-


KOPER — V ponedeljek, 23. januarja, se bo začel v Portorožu tradicionalni, 23. po vrsti petdnevni seminar italijanskega jezika in kulture za učitelje in dijake šol z italijanskim učnim jezikom z obale in Istre. Seminar tudi tokrat organizirata urad ministrstva za zunanje zadeve v Trstu in koprska enota Zavoda za šolstvo SRS.
V ponedeljek bodo predstavili častnega gosta, sodobnega italijanskega pesnika in pisatelja Alberta Arbasina. Naslednje dneve pa bodo namenih analizi jezikovnih zvrsti, sodobni geografiji, ki si vse bolj pomaga s sateliti iz vesolja in uporabi računalnikov v šolah.
Teden dni kasneje pa bodo oba zavoda za šolstvo z Reke in iz Kopra-Tržaška ljudska univerza in Unija Italijanov iz Istre in z Reke, pripravili se štiridnevni seminar za učitelje in profesorje italijanščine s šol s slovenskim in hrvatskim jezikom. Ta seminar je namenjen preučevanju italijah skega jezika kot jezika družbenega okolja, kultur in narodnostni, didaktic nim vprašanjem, sociolingvistiki, organizirajo pa ga v okviru kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo.
B. Š.
PO VEČURNI DIVJI VOŽNJI SO GE NA OBZORJU POJAVILE PEČINE
r UURA'.
SMO ŽE DOMA'. PRIPRAVITE VRGLO1
, BRŽ,BRŽ,BRŽ ....	-,
UMALU BOMO TAM, KJER SL TV VGA ZGODBA ZAČELA ! NJIHOVO GKRIVALIČCE MORA BITI V BLIŽINI REGGINE, KJER SMO
Prvi film o narkomaniji
RIM — V kratkem bodo v italijanskih kinodvoranah predvajali »Amore tossico«, prvi italijanski film, ki se izrecno sooča s problemom narkomanije; Film so v prejšnjih dneh vrteli v parlamentu in projekciji so prisostvoval člani komisije za šolstvo in izobraževanje.
V razpravi so poslanci ocenili film kot važen prispevek v boju zoper narkomanijo, o kateri so med drugim veliko govorili glavni pravdniki 0 odprtju sodnega leta, včeraj pa je o problemu razpravljal tudi ministrski svet-
Za -film pa se zanimajo tudi šole in univerze.
Kako pereč postaja problem narkomanije v Italiji in kako nujno \ začeti širšo ofenzivo zoper črno tržišče heroina priča pa tudi dejstvo, da J v slabem mesecu umrlo za posledicami mamila nad 30 mladih fantov 1 deklet, ki so bili tudi žrtve brezvestnosti razpečevalcev, ki razpečujejo h13' milo pomešano s strupenimi snovmi.