-
Ntjftiji «U.....»Vi
▼ Združenih državah
za ne leto • . Za pol leta - % - • Za New York celo leto Za inosemttro celo leto
fl
- $6.00 8
- $3.00 I • $7.00 I $7.00 I
GLAS NARODA

Tke largest Slovenian DaSy in	1
the United States.	If
a baaed every day except Sundays	I
| and legal Holidays.	| 75,000 Readers.
list slovenskih delavce? r Ameriki*.
TMLETOK; OOBTLATOT «76	InUrsd m »econd (Jin. Matt«,-pf»b«r >1, 1908, mt the Fo^Offl^t Ksw YarTiTY: rmd* Act ot (Xmgrm. ot MMrchJTlWn	^
. y°^48 ~ fiTEVJ48^	*	NEW YOM. MONDAY, OCTOBER 22, 1988. - PONDELJEK, 22. OKTOBRA 1928. "'	VOLUME YTTVT - T.iTVTr TTYI^1
Portes Gil za zaščito delavlev.
DALEKOSEŽNI NAČRTI IN OBETI PROVIZORIČNEGA PREDSEDNIKA
Važna konferenca delavcev in podjetnikov. — De-lovnik ne sme znašati več kot osem ur. — Ženske in otroci ne smejo biti ponoči zaposleni. — Delavci imajo pravico do štrajka. — Slične postave je nameraval uveljaviti Obregon.
G0VERNER SMITH SE JE
VRNIL V ALBANY
MEXICO CITY, Mehika, 20. oktobra. — Danes je sprejel Ernilio Portes Gil v avdijenci tujezemske časnikarske poročevalce ter jim rekel:
— Kakorhitro bom prevzel urad kot provizo-rični predsednik, bom predložil poslanski zborni ci in senatu načrt za zaščito in zavarovanje delav
cev.
Z njegovim nastopom bo uveljavljen v Mehiki osemurni delovnik ter šestdnevni delovni teden. Ženske ne bodo smele delati ponoči, in nobena industrija ne bo smela zaposliti otrok, ki še niso do segli šestnajstega leta.
Noseča ženska ne bo smela zadnje tri mesece o-pravljati nobenega težkega dela.
Mesec dni po porodu bo morala popolnoma počivati ter bo plačana za to.
Plače je treba spraviti v soglasje z življenskimi stroški.
Delavci bodo deležni dobička pri industrijah. Ta delež bo določila posebna komisija.
Takoj ko bo Gil nastopil urad, bo sklical konferenco zastopnikov delavcev in podjetnikov. Pri tej priliki bo predložil svoje načrte ter upa, da bo do rešeni v obojestransko zadovoljstvo.
Delavec ima pravico do stavke. Ta pravica je štrajkarjem odvzeta le v slučaju, če bi skušali z nasiljem izvoievati svoj cilj.
Ce bi se v slučaju industrijalnega spora ne hotel podvreči delodajalec razsodbi razsodišča, bo moral smatrati zadevo za zaključeno ter plačati delavcem
tri mesece mezdo.
Vse tozadevne zakone je zamislil že Obregon, pa mu je smrt prekrižala načrte.
Gil bo nastopil svoj urad dne 30. novembra.
Onega dne po zaprisežen kot provizorični pred-sednik pred kongresom v Narodnem Stadijonu
Governer Smith je odhitel proti Iztoku po velikem sprejemu v Indiani. — Njegov sprejem v Indi-anapolisu se je kosal z onim, prirejenim Lind-berghu. — 30,000 ljudi pred njegovim hotelom.
MUNCIE, Ind., 21. oktobra. — Governer Smith se nahaja danes na poti proti Iztoku in v ušesih mu še vedno zveni navdušenje Srednjega zapada.
VELIK VIHAR V ANGLIJI
Vihar, ki je pihal z nagli, co stotih milj na uro, je siril opustošenje po an. gleških otokih. — Prekinjena brzojavna zvena.
LQXDOX. Anglija, 21. oktobra. Poročila iz vneli delov angleških o-tokov pričajo o sili viharja, ki je pri hrumel nad deželo v teku zadnjih štiri in dajsetih ur. Ilurikan j»> dosegel naglico skoro stolih milj na uro v gotovih delih Irske.
Londončani, ki so ostali prebujeni .skozi celo nov, so slišali vihar, ki je pihal z naglico šestdesetih milj na Uro, trgal strehe ter polomil vse brezžične "aerials". Brzojavni in telefonski sistemi «o bili popolnoma porušeni.
Doživljaji Londona pa so bili skrajno mili v primeri z doživljaji v severnem delu dežele in nn Irskem.
Irska je »e vedno praktično izolirana in komunikacije s severom «e je šele pričelo zopet ustanavljati.
Lastninska škoda je <bila prav posebno težka ob Clyde, kjer so bila. raizven Škode, katero je povzročil veter, pregjfsljeaa obiirna o-
zemlja vsled težkih nalivov. Ves ladijski promet, vključno onega j>re-ko Atlantika, je bil ustavljen.
i*aruik Aneonia je dosegel ravno pomol, ko je izbruhnil vihar in potniki, vključno 200 vračajočih se poljskih delavcev, so preživeli nenameravano noč na krovu par-nika, ker so težki valovi preprečevali tender ju. da bi se približal pa miku.
LOXDOX, Anglija, 21. oktobra. Le ena ladijska nesreča se je prileti la, v kolikor zjiano, vsled viharja. ki je izbruhnil nad angleškimi otoki. Parnik Saint Hrandan iz Olasgowa. obsegarjoe 386 ton, je bil izgubljen ko je nasedel na skale v bližini f aims of Coll. Posadka desetih je bila rešena z rešilnimi čolni.
Odločnost ehieaškega govora! Smitha se je pokazala včeraj zopet, ko je par vprašanj zopet sprožilo najbolj drastičen kritieizem republikanske trditve glede ekonomije ali varčevanja.
•
Prebivalci Indianapolisa, glavnega mesta te najbolj notorične in razvpite klanske države, so ga pozdravili popoldne ob treh z glasnimi klici. Peljal se je več kot eno miljo daleč po ulicah, ki so bile solidno obrobljene in skozi bloke, natlačeno polne z ljudmi.
Krajevni izvedenci pravijo, da je njegov sprejem dosegel, če ne prekašal sprejem, katerega so priredili prtebSvalci mesta eoloneln Lindberghu.
Sprevod.se je končal pri English hotelu, v velikem središču, na ko-jega sredi se dviga spomenik vojakov in mornarjev, ]>osvečen spominu na Državljansko vojno. Tam je šel Smith na balkon hotela ter zrl navzdol na 30,000 ali več moških in žensk, ki so polnili skoro polovico kroga. Številni so splezali na dolenji del spomenika, da imajo boljši razgled.
Predstavljen od Charles Great-housa, tajnika demokratičnega narodnega komiteja, je govoril governer Smith za par minut skozi celo vrsto "amplifiers". To je bil neke vrste "howdoj-oudo" govor, združen s povabilom, naj j>oslušajo •njegove preostale nagovore, katere bo imel v 4ibitki za atlantiško morsko obal".
Odvedli so ga nato v Metodi-stovsko bolnico, da obišče Thomas Taggarta, veteranskega demokratičnega bosa v India na polisu. ki je bolan. Nato je šel nazaj v Clay-pool hotel, kjer se je ,pogovarjal r zbranimi skupinami farmskih voditeljev, učiteljev, delavskih voditeljev in kampanjskih ravnateljev.
P0ČAŠČENJE T. A. EDISONA
Edison je dobil zlato svetinjo, za katero je glasoval kongres.—Devet-inštiridesetletnica slavnega izuma.
WEST ORANGE, N. J., 21. okt. Včeraj zvečer pred devet in štiridesetimi leti je iznašel Thomas A. Edison, znan že takrat kot "čarovnik iz Menlo Parka", žarečo električno svetilko ali žarnico.
100 OSEB BIRADO POTOVALO S ZEPPELIN0M
Sto ljudi prosi za mesta na Zeppelinu na njego. vem povratnem potovanju v Nemčijo. — Vodljivi zrakoplov je bil napol jnem z ameriškim plinom.
_LAKEin~RST. X. J.. 21. oktobra. — Več kot sto aplikacij je bilo sprejetih za vožnjo na Graf Zeppelinu na njegovem povratnem potovanju preko Atlantika v Nemčijo. Tako so objavili danes častniki zračnega velikana.
Kapitan Fleming, drugi častnik Ze p pel in a in štirje nadaljni častniki, so pregledali včeraj aplikacije, kojih ena je prišla od bokser-ja, Al Browna.
Vod I ji v i zrakoplov bo priprav-len v sredo za nameravani polet na Srednji zapad. Po njegovem povrafku v tukajšnjo mornariško zračno postajo, bo treba le še 48 riadaljnih ur, da se ga pripravi za povratni polet v Nemčijo.
Medtem ko je delo na poškodovani .plavuti hitro napredovalo, se ,ie spravilo včeraj v nemški zrakoplov nadaljnih 284 steklenic ameriškega plina. Dva in petdeset steklenic se je spravilo v ladjo že
NOCOJ BO GOVORIL
HOVER V NEW YORK CITY
Kandidat je sestavil govor, katerega bc imel nocoj v Madison Square Garden. — Hoover bo v Ney. YorklJ v glavnem povdarjai prosperiteto. Obširen načrt za zabavarije nominiranca v Waldorf.
Včeraj zvečer je stal v svojem starinskem laboratoriju v West Orange, X. J. v luči iste svetilke, neizmerno izboljšane tekom let, a bistveno iste kot je bila njegova prva stvaritev, — v luči. ki je iz-premenila noč v dan po celem svetu — ter sprejel od Združenih držav svetinjo, za katero je glasoval kongres.
Ledenik na poti parni-kov.
Lredeno goro, kise pomika počasi južno proti poti evropskih parnikov, je zagledal holand»ki paznik "Volendam", ki je pristal včeraj v Habokenn. Ledeno goro je zagledal 17. oktobra, ko se je nahajal parnik nekalro sedem milj proč od njega.
Kapitan parnika je takoj razposlal brzžična brzojavna svarila na V3e ladje. Rekel je tudi, da je ledena gora obdana od megle.
Opomnil je farmerje. da je obljubila demokratična platforma to. kar so zahtevali in česar jim republikanska stranka ni hotela dati. Povedal je delavskim voditeljem nekaj o svojem rekordu, da se uveljavi delavsko zakonodajo v New Yorku in učiteljem o njegovem boju za boljše plače za šolske učifeljc.
Lovske nezgode.
Odličnjaki dveh svetov so se zbrali v Edisonovem laboratoriju v West Orange, da prisostvujejo poklonit vi svetinje potom zaklad-niškega tajnika Andrew W. Mel-lona.
Pooblaščenec angleškega poslaništva je bil tam, da vrne prvi fo-nograf, majhno škatljo z rogom in voščenim cilindrom, katero je napravil Edison pred nekako 45 leti ter jo nato posodil South Kensington muzeju v Londonu.
Poleg tajnika Mellona so stali Henry Ford in Harvev Firestone in radio je privedel predsednika Cool id ga v skupino, čeprav je bil proč v Washingtonu.
—	Naslednje je moje sporočilo Mr. Edisonu, — je prišel glas predsednika v starinski laboratorij.
—	Plemeniti, prijazni služabnik Združenih držav in dobrodelnik človeštva naj bi bil še dolgo ohranjen za delo in inspiracijo onih, ki bodo pripravljeni pone.sti naprej njegovo bakljo.
Potom radija je postala enostavna ovacija v Edisonovem laboratoriju pravcata ves svet obsegajoča afera. Osem in štirideset radij skih postaj je bilo spojenih, da so ponesle to vest po širnem svetu.
HIGHLAND, N. Y., 21. okt. -Milton Young ne bo nikdar več pustil svojega lovskega psa v bližino njegove risanice.
Lovil je pred par dnevi z nekim prijateljem in njegova puška je bila naslonjena na njegov avtomobil, ko se je neki lovski pes zadel v puško ter jo prevrnil. Puška se je sprožila, a mesto zajea je dobil Youg strel v nogo. Rana pa ni nevarna ter bo kmalu okreval.
ROJAKI. NiSOOAJDS 8E H* "GLAS NARODA". NAJVEČJI 8L0VKV8KI DP CVB1K f ZD* DRtAVAS.
Padla iz aeroplana.
BERN, Švica, 21. oktobra. — Xeka potnica pri aeroplanskem izletu preko Alp, je padla včeraj s svojega sedeža ter bila ubita, ko se je areoplan ostro zasukal nad Aleach ledenikom. Pilot je razkril, da je njegova potnica izginila, ko se je aeroplan zopet naravnal. |
Truplo ženske so našli pozneje ▼ bližini vasi Thouae.
Poškodovana plavut a bo dobila danes in v pondeljek štiri plošče barve.
Kakih 25,000 oseh je obiskalo Lakehursf, da si ogledajo zračno križarko in nadaljnih več tisoč jih je prišlo' .s tremi posebnimi Jersey Central vlaki, ki so dospeli v bližino lope na posebnih tračnicah.
Zakoplov je dobil seveda velikansko pošto, ki je prišla večinoma od nemških narodnjakov. Vsi oni. ki so prosili za avtograifični podpis dr. Hugo Eekenerja, ga bodo dobili, a le fotografiranega.
O prošnjah za povratno potovanje v Nemčijo se bo sklepalo šele pozneje.
Umor ženske se ni pojasnjen.
NEW YORK, .21- oktobra. — Truplo Mrs. Alt? Bonelo, /ene bančnega roparja...katero so m šli umorjeno .preteklo scedo zjutraj v njenem stanovanju v Queensu. mora biti reklamirano še danes, ker bo sicer pokopano jutri na Potters Fieldu, kot je izjavila policija včeraj. Domneva se, da bo prišla njena mati iz Pennsvlvanije ter reklamirala truplo svojega otroka.
Čikaški hotel bombardiran.
CHICAGO. 11.. 21. oktobra. — Bombni napadalci so vrgli karton s črnim smodnikom na pore na zadnji stran Crescent Arms hotela na Sheridan Road. Eksplozija je uničila zadnji del poslopja, ranila neko žensko ter vrgla iz postelj nekako sto gostov v hotelu.
WASHINGTON, D. C., 21. oktobra. - Glavni namen republikanskega naskoka v mestu New Yorku, kjer se bo mudil Herbert Hoover ves po nedeljek, bo opozoriti z govorniške platforme na prosperiteto ter pozvati sodelavce pri volitvah k tršim in odločnejšim naporom.
Republikanski predsedniški kandidat je sestavljal govor, katerega bo imel v Madison Square Garden, več kot dva tedna ter ni še napravil svojih zaključnih revizij, (io-vor bo njegovo mojstrsko delo, ker bo predstavljal njegov zadnji ve.-liki zamah na iztoku. Pozneje včeraj popoldne je bilo število njegovih posetnikov skrčeno na minimum, da se mu dovoli koncentrirano delo.
Po obisku v cerkvi se bo napotila Ilooverjeva skupina na kolodvor ter dospela v New York ob pol 10 zvečer, kjer se bo takoj napotila v hotel Waldorf-Astoria.
Čeprav bo r..Hoover posvetil nekaj ur posvetovanjem z mestnimi državnimi voditelji, je sklenil, da ne bo zavzel nikakega diktatorskega stališča v razpravah glede kam.pan.jih taktik v New Yorkn. Prepričan je namreč, »la vedo izkušeni newyorški .politiki zelo dobo. kje in kako se je treba lotiti stvari.	.....
Na Pennsylvania postaji v New Yorku bo sprejel Mr. Hooverja in njegovo ženo poseben komitej, obstoječ iz Davida Pomeroy. podna-elnika republikanskega narodnega komiteja, in drugih.
Kepubliknaski voditelji iz new-vorške države bodo .pozdravili Ilooverja, ko bo stopil v zajtrko-valno sobo v pondeljek zjutraj za prve dogodke dneva.
Hoover bo sprejel skupine zunaj rojenih volileev t"kom jutra ter nato. ob desetih, zastopnike časopisja. »Soglasno z dosedanjimi načrti bo pozdravil Hoover različne skupine zunaj rojenih individualno. ker mu hočejo voditelji vsake posamezne .skupine zagotoviti podporo njih pristašev ter so mu -zahvaliti za j>omoe katero je nudil rojakom tekom svetovne vojne in po zaključenju slednje.
ODLOČITEV 0 REPARACIJAH
London dvomi o skorajšnji odločitvi glede reparacij. — Poudarja, da je največja diskretnost bistvena p o mornariškem kompromisu.
v LONDON. Anglija, 21. oktobra. Čeprav so pričele zopet krožiti novice. da je ta narod pripravljen na rešitev enega svojih največjih problemov, je nastopila diplomacija dežele preko Pariza in ne preko Londona ter trdi, da se ni sklenilo ničesar pozitivnega glede vprašanja reparacij.
V odličnih krogih izjavljajo, da je Anglija temeljito razočarana vsled svojega zadnjega pustolovstva v sodelovanju z Francijo in da ni vsled tega vrjetno. da bi se spustila na kak prenagljen način v kak splošni dogovor, ki bi imel za pre dnu* t uravnavo Vojnega dol»a.
Francoska poročila so včeraj javljala! da so angleški minister Churchill, francoski ministrski predsednik Poincare in Parker Gilbert. generalni reparacijski ajront, skoro uravnali reparacijski problem.
300,000 ljudi obišče vsaki dan Chicago.
CHICAGO,.. I! L t 21. oktobra. Več kot 300,000 oseb obišče Chicago vsaki dan, kot razvidno iz jykf, statistike. Pet^lejet teh I'judi^rylV vsaki dan v mesto s pomočjo aero-planov.
ri l
Fletcher se je poslovil cd Mussolinija9
RIM, Italija, 21. oktobra. — Ministrski predsednik Mussolini je sprejel včeraj v posebni avdijenci ameriškega poslanika Henry Flet-eherja, ki bo odpotoval iz Rima v Napolj, da se vkrca na parnik Ro-.ma dne 24. oktobra. Fletcher bo [odšel v Philadelphijo, da glasuje, nakar bo odpotoval naprej v •Washington.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
▼ Jugoslavijo
Din. 1,000	..............$ 18.40
" 2,500	..............$ 45.75
5,000	..............$ 91,00
" 10,000	..............$181,00
M 11,110	..............$200,00
v Italijo
Lir 100 ....................$ 5.90
" 200 ....................$11.50
300 ....................$16.95
500 ....................$27.75
" 1000 ....................$54.50
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3fo na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100— $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-»lili priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina
nekazila.
po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK

82 COBTLANDT STREET,	NEW YORK, N. T,
' ■ • ' /■	TEUEPHONS: OORTJLANDT *4tt7


GLAS NARODA
(BLOVSNE DAILY)
Owned and Published by SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sok*«r, President	Looia Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officer«: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays._
Za~ceiiTleto~velja list ta Ameriko Za New York za celo leto ....$7.00
in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................$3.50
Za pol leta ....................-.........U.OO Za inozemstvo ta celo leto ~..$7.00
Za četrt leta ...........................$1.50 Za pof_ M* ............-................&-50
Subscription Yearly $6-00__
Advertisement on Agreement.___
~"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov. Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobenjejo. Denar naj^ se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&njo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.__
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
GLAS NARODA, 22. OKT. 1928
ARMADNI KARNEVAL
NACUONALISTIČNA KITAJSKA
Narijoimlistirua vlada v Nanking« postaja nestrpna. In ima za to dovolj vzroka. Že zopet je }>oslala ve-ksilam posla ni eo, v kateri zahteva odpravo eksteritori-jalnih pravic, pri katerih velesile še vedno vztrajajo.
Nadalje zahteva odpravo posebnih sodišč, ki jih vzdržujejo velesile na Kitajskem.
Po vsej pravici zahteva pravosodje nad vsemi, v Kita jski živečimi osebami — pa naj bodo Kitajci ali ino-xemci — ako pridejo v konflikt s kitajsko postavo. Zahteva glede pravosodja je seveda le stranskega pomena.
Kitajski nacionalistični vladi gre predvsem zato, da bi odpravila vse pogodbe, ki so jih vsilile velesile prejšnjim kitajskim vladam.
Te pogodbe določajo imprimer, da je vsa trgovina z inozemstvom podvržena carini. Od te carine naj bi pripadel gotovi del tudi Kitajcem. Toda ko so hoteli Kitajci kolektati ta delež, so jim zaplenili razni tnjezemski finančni kontrolorji.
Inozemstvo je vedno določalo, kakšno carino naj ima Kitajska in koliko naj od te eai-ine pripade velesilam.
Nadalje je bilo po postavi določeno, kje se smejo naseljevati tujci, ki so nato domačine nesramno izrabljali in izkoriščali.
V	vseh večjih kitajskih mestih je bil takorekoč dvojni svet. V enem so živeli Kitajci, v drugem pa njihovi
izkoriščevalci.
Kova Kitajska hoče pomesti s tem dnalizmom. Velesile se bodo seveda branile kot bodo vedele in znale, kaj-ti tako sijajnim dohodkom kot so jih imele na Kitajskem, se je le težko odpovedati.
KiUgsko-ameriška Sung—MacMurray pogodba, ki jamči Kitajski avtonomijo nad carino, je prvi odločilni korak k končnemu razveljavljenju vsilenih pogodb.
Nankmska vlada enostavno izjavlja, da so pogodbe potekle ter da so vbod oče neveljavne.
Vlada Združenih, držav seveda ni iz golega človekoljubja ugodila novi Kitajski. Gospodje se hočejo pri-lizniti kitajski nacijonalistični vladi.
Kajti če bi prišlo kdaj do kakega spora med Kitajsko in Japonsko, bi se Združene države enostavno postavile na stran Kitajske ter se zavzele za njene interese".
V	Wasliigtonu bi namreč pod nobenim pogojem ne trpeli, da bi bil Tokio močnejši kot je že danes.
Kitajska nacionalistična vlada je navidez zgrajena na trdem temeljil.
Amerika, pa tudi Anglija sta na njeni strani ter hočeta na vsak način preprečiti ]>onovit-ev državljanskih vojn.
Velesile hočejo Kitajsko stabilizirati, ozdraviti njeno finančno stanje ter razviti kitajsko gospodarstvo z ev-ropsko-ameriškiiiL denarjem.
Vse to skušajo doseči, samo da bi iztrebili ves sovjetski vpliv iz Kitajske.
To se jim je v gotovi meri posrečilo.
Kaj	morilec tisočerih revolucionarjev, je pred-
sednik nove Kitajske ter uživa vse zaupanje Ltondona in Washingtona.
Mednarodni finančni kapital se lahko v vseh ozirih zanese nanj.
Kitajska je sedaj v kapitalističnem razvojnem stanju.
Tuj kapital bo ustvaril kitajsko industrijo in kitajski proletariat, ki si bo moral sem izbojevati svoje pra-
:v	".jk '	*	"	* ' ""	" -,>«	-	---------J,..: .	-f,
. J^^	' . MfoVti *	" ~ V
POGLAVJE 0 JETIKl
T
____mm&a
HCNKV MULCU WUH. O. C-
Vodstvo Army War College, Washington, 1). I1., je priredilo pred kratkim velik karneval, kojejra čisti dobitek je bil namenjen Armatlni Pomožni Družbi. Prireditve se je udeležil tudi predsednik Coolidge s svojo soprogo. Leva na sliki je znana igralka Miss Barbara Kent, desni je pa vojni tajnik Dwiglit F. Davi.s.
Jugoslavia irredenta.
vsi nazaj v dolino.... Sivi Kr .se je branil italijanskih gostov.
Tudi v cerkvi požirajo ljudi tlelo v Argentino!
na
Politično (Irmt ro * * Edinost.
Ko je tržaški prefekt pred enim letom razpgščal slovenska društva, je menda pozabil na politično društvo "Edinostv Trstu, j Nič čudnega ni. če bi bil res pozabil na obstoj društva. čigar delovanje sP je bilo v prihodnjih treh letih omejilo samo na pisarno, ki je brezplačno posredovala v voj-noodškodninskih in pokojninskih zadevah. V zadnji polemiki med "Popolom di Trieste" in "Edinost jo'r pa je bil opozorjen, da .to društvo še obstoja. In zato je j bilo razpuščeno. Motivacija? — j Društvo je pod prevezo gojenja 'jezika. ( >?!) uganjalo protitali-i jansko in protifašistično propagando. Xa kakšno 4'gojenje jezika" namiguje pretekt — je in bo menda tudi ostalo uganka. V pisarno Političnega društva je prišlo osem policijskih agentov. I Predložili sjj. ukrep o razpustu in izjavili, da morajo napraviti preiskavo in zapleniti društveno imetje. Prejskava je bila popoldne prekinjena in se je drugi dan na-jdaljevala. Pisarna je zaprta in I zastražena. Ustanovilo se je dru-jštvo, ko s,, je med tržaškimi Slovenci začelo prvo prebujenje. "Ra-jzpuščeno pa je bilo v dneli najte-. m ne jšega robst va.
£ pom e n ik no. Krnu
Nedavno je bil inavguriran ita-Jlijanski spomenik na Krnu. Zgra-|dba je postavljena kakih sto metrov od vrha na južnem delu na končni točki poti. ki vodi iz Dre-žuiee navbzgor. Vs- je iz kam-
I'na in cementa, polovica zgradbe s fasado s štirimi stebri je zunaj j skalovja, druga polovica pa je j vdelana v skale. \'a stebrih počivajo rimski orli in vrh fasade je latinski napis '4 Victor ibus jesto!" V spomin zmagovalcem ,ki so zavzeli Krn, je postavljen spomenik. V zgradbi sta dva prostora z obsežjem 42 kvadratnih metrov. Prvi prostor ima štiri okna in bo služil turistom za zavet išče in okrepčevališče, v drugem. ki dobiva luč iz velikega svetilnika. je 21 visečih postelj vo-jjaškega tipa. Inavguracija je bi-ila klaverna. Dež je lil kakor iz škafa, veter je tulil, grmelo je ! in treskalo. Vrli Krna je bil za-| vit v neprodirno meglo. Obetal se je siljajen pa*et Krna povedom j inavguradje. pa je bilo vse hudo i žalostno. V Čedadu je bilo še j precej alpineev in drugih ljudi, ki so hoteli na Krn k otvoritvi zavetišča in .spomenika. v Dre-ženci jih je bilo že mnogo manj, do spomenika jih pa ni prilezlo (niti sto, pa so mislili, da jih bo najmanj dva tisoč. Stari general , Etna je v zavetišču moker kot miš imel otvoritveni govor, potem so spregovorili še par besed zastopniki vlade, nato a so jo odkurilj niki vlade, nato pa so jo odkurili
Z Buzeščine v Istri poroča jo. da se pripravlja zopet večja skupina domačinov na pot v Argentino. Tam je že mnogo Istranov. Culi so celi v cerkvi poziv na le-lo v Argentino, češ da so doma razmere pretžke, pa da >e nudi zaslužek v Ameriki! Kmetje se niso bogi i dovolj načuditi. da so čuli celo v cerkvi nasvet, da na s(l izselijo s svoje rodne grude. Fašisti delajo v to smer z vso silo. sedaj prihaja tudi cerkev njim v pomoč in duhovnik kaže pot domačem slovanskemu prebivalstvu v Ameriko, da se polasti polagoma njegove zemlje laski ž i vel j.
\or opomin
so dobili iz Sežane fašitični politični tajniki fitraziolijeve cono. Takih opominov in okrožnic imajo ž" cele kupe, da ne vedo več. kaj naj prav za prav počno, da bo Grazioli zadovofjen. Z opominom jim razlaga, da ne smejo nikdar mirovati. Oni so voditelji, zaupniki, velika je njihova odgovornost. Vedno morajo biti pripravljeni na boj. Politični tajnik mora biti element, ki vse vidi in vse ve. ki nadzoruje in vzpodbuja. Kdor do večera v okvirju časovne možnosti ni nič storil za fašizem, ta ni vreden zaupanja, katero imajo do njega liijerarhi. "Zadnje epizode pomenijo reakcijo proti napredovanju fašiz^na. Reakcija pomeni, da naša penetracija zadeva v živo tudi z* zunaj meje.'' (!) Politični tajniki morajo pomirjevati prebivalstvo in odbijati domnevo da jP Kras brlog brigantov.
Mussolinijevi milijoni za Furlavr. k
Goriški zvezni tajnik C accuse je imel s " Piccolovim" poročevalcem razgovor, iz katerega je razvidno, da se imajo Mussolini-jevi goriški pokrajini radi leto^ nje suše v pomoč obljubljeni .niii-joni porabiti po večjem delu za furlanski kos dežele. Caceese hvali Furlane, da so udani fašizmu. Pa to ni res. Sedaj hoče $ sušo dano priliko izkoristiti za pridobitev furlanskega ljudstva, pa ee po tem za "drugorodee" ostane za pomoč le kaj malega ali pa nič! Seveda, ako se tisti obljubljeni milijoni sploh premaknejo iz Rima.....
Tukaj
se sme peti jansko!"
so m o it ali-
V neki gostilni pri Sv Mariji Magdaleni v Trstu se je razrjl prepir in pretep med gosti zvečer 23 januaria 1927. Bar Slovencev je zapela neko slovensko pesem, nahruili jih neki Balž Ža-
go in zavpil, da s" sme peti kaj samo po italijansko, delavec' Sila pa j,» odvrnil, da .se sme peti poljubno kakor kdo hoče. tudi turško. Nastal je prepir in pretep. sledila je ovadba in do sodne razprave je prišlo šele t" d:ii. Obtožencev je bilo 5. navzoči mo trije. Vsi so bili oKsejeni pogojno na mesec dni zapora vsak. S takimi stvarmi zapravljajo d žagi čas sodišča, resne, nujne zadeve. katerih zavlačevanje donaša prizadetim strankam škodo, pa ne morejo priti na vrsto.
V R'h U
v Isiri je umrla lani oa porodu Albina Grženičeva. S|)Joina »sodba je bila. da je kriv ta mošnji zdravnik dr. Cucchiara Orožniki so to sporočili oblasti in dr. Cu-cehiara je prišel pred pulske sodnike. Razprava je potekla v moralnem in profesionalnemu oziru za laškega zdravnika neugodno bil pa je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Zdravnik ni bil s tem zadovoljen zato je podal priziv z namenom, da ga tržaško sodišče očisti madežev. ki so mu jih nametali v Ro-ču in pred sodiščem v Puli. Tržaško sodišče je res izreklo oprostitev z željeno motivacijo, toda ljudsko mnenje o laškem zdravniku v Roču je ostalo neizpreme-njeno.
Vsi so odstopili Xa Malem Lošinju je odstopil fašistični tajnik florin, odstopil je ž njim ves d i rektor i j in končno še podeštat Tarabochia. Fa-žizem upropašča občine Kdor ima za ljudstvo kaj srca. mora nehati delati po fašističnih navodilih.
Pod pokroviteljstvom Društva narodov zboruje v Rimu konferenca Mednarodne protituberku-lozne zveze. Znani franeoki raziskovalce Calmette je poročal o svojih najnovejših raziskavami jih. ki so ga dovedla do mnenja, da ohtstojajo poleg vidnih baeilov. ki povzročajo jetiko. tudi nevidni. Ti haeili so tak . silno majhni, tla jih tudi najboljši drobnogled ii" odkrije. (V hi >e ta Oalmetre-ova domneva izkazahr kot resnična, bi t«) pomenilo, da je nevarlnost pred okužen jem z jetiko Še v.»e večja, nego je to znano doslej. Po teh bacilih bi bilo okuženje možno že v maternem Telesu. Razen tega hi mogli te bacile prenašaiii tudi bolniki, ki nimajo nobenih odprtih jetičnih mest; ti bolniki so doslej veljali kot n 'nevarni za svojo okolic*. Calmette-ovo mnenje so v debati mnogi govorniki pobijali krit zmotno.
Zanimiva so bila poročila. ki ugotavljajo, da jetika v mestih ponehuje — pač zaradi raznih protituherkuloznih zdravstvenih odredb in ustanov — da pa na deželi narašča. Posebno ženske vedno češče ol»oIevajo za jetiko. Zdravstvene oblasti morajo sedaj posebno skrb posvetiti razmeram na deželi.
Sovjetsko protituberknlo7.no odredb« je uvedla Italija, namreč obvezno zavarovanje proti jetiki. O tem predmetu je poročal na j konferenci itali janski minister iMartelli. Odredba je v veljavi J eno leto ter se je doslej zbralo na zavarovalnih prispevkih 304 milijone lir. Posamezna oseba plača H.") lir letno. Za jetičnike je po italijanskih bolnicah in ljudskih zdraviliščih na razpolago 20.000 postelj.
Konferenca je razpravljala dalje o kirurgičnem zdravljenju pljučn,. tuberkuloze (pneumoto-raj). ki se izvrši na ta način, da se delovanje obolele polovice plini* za nekaj časa ustavi. Po splošnih i.skušnjah zdravnikov je to izredno učinkovito sredstvo za pobijanje tuberkuloze, ki j" že marsikomu rešilo življenje, ko so ostala neuspešna vsa druga sredstva.
I	mm	Ik
I Peter Zgaga I
\gttirajte za "Gla* Naroda", nas <fč,ji slovenski tlnttmilr v Ams.rifa
PRAV VSAKDO -
kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdc priznava, da ima j t čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "G I a • N a t oil a"
ZAKAJ SO NAŠE P0Š1UATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Pdahwtl. ki Izvicajo iz poslovanj* t velikem obrata.
pridejo našim strankam-v korist
Nail ftro&id u pmnmem* n«ko«n> so manj«. tesar so cene pri nas nižje kot pri agenta ali uvoda, ki mora ooslsti Vač« nakaznico v U vršenj« t Now York.
Hitrost naioga poslovanja Je nedosegljiva, radi našega velikeca prometa lahko vzdržujemo tako obHnw zvezo, da oo s€a našim nalogom največjo pozornost.
Naše denarne nakaznice odpsnjfms s. vsakim kri »pa kam, ki odpluje is New Yarfca — toraj tore* zamude in epi pooredovonjo.
Naie ceno s« objavljene. dnevno v Usta ~Glae Naroda".
Za xaeake nad	nimam primemo nitjo ceno, ka-
tero Vam radevolje mintimu vredne nam poiljete nalog.
Ml Imamo najve« pooiov ,s strankami Izven New Verica, kar dokaznje, d* se lahko okoristi s našim poslovanjem vsak. pa najsfee io tako daloi prst od poslovnega središča Ameriko.
PoMJtto tonU Vašo prihMn^denarno pošiljatev nam v
iz v i Altov.
SAKSER STATE BANK
S? COBTLAXDT STREET,	HEW YORK
V tJružijii st* je |H>javi] vesel do-{rodek.
Mlada mati je ,bila prevej slaba, njen mož je pa |x>nostu» stopieal kot petelin.
1'ri titkilt prilikah je treba marsikaj ukrenili in marsikaj preskrbeli.
In tako ;ra vidimo, sreeiiega o-feta. U<i tirv'; po nliei. da bi >i kmalu m>«re polomil.
1'rijiHelj ^a vstavi in vpraša :
—	Kaj pa je. za božjo voljo?
—	Čestitaj m:! tV»e st-in.
—	Čestitam, eestitam. Kaj ste pa kupili.' Fanta ali puneo?
—	Xe vem zajrotovo. toda .zdi se mi. da je punca.
—	Zakaj.'
—	Zato ker me je poslal dohtar v apoteko po pavder.
To se je /godilo nekega večera v Down t own 11
Preeej okL-tan rojak je vstavil na itlk*i i-sintako okisanej^a neznanca in jra vprašal:
—	Pa si me že kdaj prej videl ?
—	'Ni. nikdar — je odvrnil ne-znanec.
—	Pa veš. kdo sem ?
—	tXe. ne vem.
—	Torej ne ves. kdo se m ^
—	Xc. ne vem.
• - Xo. kako hudiča pa veš, da sem jaz.'
*
Iz Kansas Citv poročajo, da je neki pert ogrizel dvajset o»eb.
0»rvzeni se nahajajo v bolnišnici. t'e so-demokrati ali republikanci, poročilo ne omenja.
*
Srečen človek, ki ima lepo leno in se lahko nanjo zanese.
Takih ljudi je hvala Bogru do,sti, in so zavidan ja vredni.
Saj veste, kakšna so stanovanja v Xew Yorku.
Sfvsetl pozna tvoje, i] pa njegove razmere. Vse se vidi, vse se sliši. nobene stvari ni mogoče skriti.
Dober prijatelj je vstavil mladega zakonca t ekoč:
—	Ti. malo bolj previden bodi kar se žene tiče.
—	Za'kaj vendar? Take ni kot je moja žena. .Moja žena je zlato.
—	Saj ti verjamem. Vem. da jo imaš rad. Toda previden moraš hiti. Pohujšanja ne sineš dajati sosedom.
—	Kakšno pohujšanje!
—	Vsak večer okno zagrni, pa bo. Xi treba, da bi vsi zijali, kaj počneta.
—	tX'e vem kaj misliš.
—	T no. sinoči so vsi sosedje videli. kako si v kuhinji ženo objemal in poljubljal.
—	Lažeš, to pa že ni res.
—	Kaj bi lagal. Vsi ^o videli. Jaz tudi. Sredi kuhinje sta stala in se objemala.
—	Se enkrat ti pravim, da lažeš. Mene včeraj zvečer .sploh doma ni bilo.
—	A. tako. oprosti, — se je za-mislil prijatelj in začel ugibati, kateri je bil.
Mrko ga je pogledala in vprašala :
—	Ali je res. da uganeš vsako misel ?
—	Res je.
—	Ali veš, kaj sedaj mislim?
—	Zdi se rait da vem.
—	f'p veš. mi oprosti. Good bye!
*
V	Delaware zalivu so se pojavile ogromne jegulje.
Bog ve, kateri politični kandidat seIbo pohvalil, da jih je on na-ipodil v izaliv.
*
V	Bostonu je razstavljen pralni stroj, ki naenkrat opere osemsto jfuntov perila.
Pravijo, da si bo republikanska
stranka, nabavila par takih strojev.
*
Dosedaj se je javilo še sto oseb, ki se hočejo podati z "Graf Ze»ppe-linonr' v Evropo. Želja ne bo vsem izpolnjena, ker je prostora komaj za dvajset oseb.
I. Kot so drage eitateljiee gxrtovo že uganile, mene ne bo med temi dvajsetimi.
| j KRATKA DNEVNA ZGODBA i
----- — :.•_____________„: -—
V ČRNO NOC
* * A1 i uganete, koga sem prejle. vi mraku, areeal doli na pirti?" je vprašal gostilniški gost.
"Koga.'" .no zazijali pivci. Vse glave so j*e dvignile.
"Enega izmed delavcev, ki so Re po;ikaii tod nkr-igr. ko so pred tremi leti gradili železniški progo. Ko opazil, tin p •rlniam. m je obrnil v stran, a to nni ni pomagalo: spoznal sem v njem Antoni« Piemontez«."
Krčmariea je zacvilila. Mož jn je vprašal:
"Marši ga poznala?"
"Poznala." je odvrnila boječe, "Hodil je k nam na hrano, do-kler je živela mati."
"Meni se vi«!;, da je to tisti, ki je m*!, ne da bi bil plačal mriltl!''
"Ni tisti." je rekla žena in pogledala v tla.
Kakor da je preslišal te besed t' j,, krčmar udaril k pe.it j o po mizi in zaklel:
"To vam je lopov! Napadel je delavce iu ropal' Kolikor ira imam v spominu, se ne boji nikogar. In policija nas ne čuva, kakor tu bilo treba. Pred njim ne bo miru, dokler ne padejo dve. tri »edolžn«' žrtve....
"Mislim." se oglasil <rn.«.t v kotu. da bi nocoj morali paziti vsi. ki imajo kaj gotovine. Ta stvar M' ne bo gladko končala. Antoui-, jo je opasen razbojnik!"
"Kakšen pa je'" je vprašal krč mar.
"Trn, kakor sam vrag. Veliki oči ima. ki se leskečejo kakor jeklo, v stas vitek, izredno prožen, pripravljen na-v.se...."
".laz .spravim nocoj denar 'ti ,	I
fiamokrt* pol blazino." j»* rek.*l j
krčrnar in se široko zarezal. d asi t ni moyrid prikriti .strahu pred razbojnikom.
Ko so se pivci raiali. je kri*mar zaklenil vrata. Vzel je denar iz predala iti srn odnesel v prvo nadstropje po<l zglavje. Sredi stopnic se je ustavil in rekel ženi;	'
"Karlom, svetujem ti. da ne pihneš luči, ko prideš spat. Lopov se lr> morda prestrašil svetlobe."
Lice mlad«, žene se je vznemirilo. Tinka ji je tako zadrhtela. da ni mogla Šivali dela, ki ga je držala v rokah. Spustila je šivanje v naročje in se zamislila:
Antonio se je vrnil! Koč in dan ga je čakala kakor bolnik solne«. Ni pa bilo! Xi prišel, čeprav se je zaklel, da pride ponjo in j*» «kI-vede s seboj! X«ported ji je umrla ' mati in je ostala sama. Kako naj jsama vodi kremo, miri pijane«'T Poiskala si je moža. Strahopetca! Popival je kakor najslabši gor»t in se je dt-beliJ chI lenobe. In zdaj se je vrnil on, ki ga je čakala tako dolpo. K;tj bo zdaj .' Nekaj .se ho zgodilo. mora nekaj krasnega....
vi Sariota .si je otrla pot na če-e lu. Pomislila da Antonio mogoče že lazi okrog hiše kakor takrat, e ko je bila njena mati še živa.
Kakor nekoč je tudi nocoj ča-
0	kula, da se pojavi. Držala j«' v ro- j il kah prav takšn > šivanje in tudi i- srce ji je plain kakor nek«laj. Zona jo je izpreletela po vsem tel"-.sij. V domišliji je videla spopad med An ton i jeni in možem in privid-ji je naslikal Antoni« mrtvn-
i ško bledega s preklanim »Vlom. Ob dvanajstih je potrkalo na vrata. Sariota j«' vstala, namerila korak k vratom in odprla. Spoznala >ta >e in s«' objela. V motni svetlobi sta se jedva razločila. Se-petala s;a kakor v .<*po>ved niei.
"Prišel sem pote," ji je rekel Antonio.
Sariota mu je namignila, naj
se kroti.	|
"Ali mati š»> <~uje?'' je vpra-, šal.
''Xe mati.... ona je že davno
1	mrtva Mož še čnje...."
1 "Mož.,.. tvoj mož.'" je vprašal ' osuplo.
Zamižala j»- v pričakovanju, da >e bo nekaj zgodilo.... Mogoče jo zahode z nožem, ustreli > samokresom....
Antonijo je buljil. Oči .so mu
Ktipile iz jam.
"Vidiš.... mislila sem. da si pozabil name, pa sem se omožila.. Dolg«* sem čakala .da prideš, a ni t«> bilo. Zakaj nisi prišel?"
V njenem glasu se je topila žalost. Odgovor je zvenel obupno:
"Xisem mogel. Moral sem biti v Ttaliji. Kako naj ti |*ovem vse?" Položila mu je roke okoli v vajin in ni mogla odoleti zavesti. «la je žena. last nekega drugega, ki 'ga ne ljubi.
".Tadni Antonio!" se je razlilo po krčmi.
l»il je žalosten, mehak kakor dete. Pripovedoval je;
"IlodiJ .seru nepretrgoma Stir"-' »aj«t dni. Spal sem v gozdovih, v razvaJjenilt .skednjih iu razdejanih koČab.... Rili sr> mi za jatami kakor pobegli divjačini.... l'r'š-1 seni jK>fe.... Tudi meni je umrla mati. Hišica na obali Pada je prazna. Zate sem jo popravil...."
Oovnril je rahlo in mehko. Ka-^ mena .so so mn vdirala ob vsaki besedi. ", "Preden odide«. ti skuham malo • _ 1
IZKORISTITE TO PROSTO ZDRAV-
NIŠKO SLUŽBO	(
Jlarsikoo Jt- vi asi nekoliko bol«-h»-n. pa. ( ii. dovolj, da 1>J klical zdravnika. Ml S»drlujmi.i	department za nne, 1
ki tkani pi£ej<i po niinvel«.
Ta dt-partment Je jxhJ vodstvom Izvr- 1 *u> K>gH zdravnika z 25-let no izkuSnjo , Z	vam bo daJ raxn«» nasvete, na ,
katere *e boste lahko xanesli. Ko mu ' piS«"ti>, ?iave«lile natančno znake svoje < bolezni.
V»a vpra Sanja naslovite na: Medical 1 lepivrtment. V.' p. Severa. Company. «Izdelovalci zanesljivih Seven»vih Domačih Zdravil), Cedar Raptds, Iowa.	j
______— AdVt
jiave," je dejala Šarlota z mate i j rinsko nežnostjo. ".Samo tiho ho-s I d i* da te ne čuje mož. ki .spi v | bi."
j "V najini sobi.'" je vprašal! j Antonio.
Spogledala sta se in se nasmeh-j nila.
■
Antonio je popil kavo in ji dalj roko:
"Zbogom!'
Sariota je tiho odprla vrata. Plamen svetiljke je plašnil v prepihu. Poletna no«*' ju je ščegetala p nozdrvi.
Antonio je obstal na pragu iu sfl zazrl v njene oei z žalostjo in poželjenjem. -Mislili .si je. da ga bo not- požrla, kakor ga je prinesla. Sarota bo otrok mirnega življenja, brez strasti in bolesti. Prenašala bo z možem križe življe-■ nja vdano in potrpežljivo. On ' pa.... in se bo potikal po svetu, i Lovili ga bodo. gonili kakor ]>sa tin on bo bežal pred zasledovalci.
Privzdignil je klobuk, p<x! katerim so bili sprejeli v mastno ke-i po njegovi črni. gosti lasje. Še enkrat se je zasvetilo njegovo lice, napeto, kakor da je namazano z oljem. Potem so zasijale izpod čela velike, bleščeče in sijoče oči.; Šarloii se je izvil iz grla krik:
"Antonijo!"
Planil je po nji kakor tiger, za- i del jo na rame'in se izgubil z njo , v črno noč.
PRIJATELJA, KI SE NISTA NIKDAR VIDELA
i
V	Kingstovrnu na Irskem je umrl 82 let star možakar. Na ; njegov pogreb je. prišel neki starček približno Istih let iz Hastingsa na Angleškem. Oba moža sta .i 'bila i*' l»0 let najboljša prijatelja, čeprav se nista nikoli videla. To ■ je bilo takole:	j
L. 1868. je umrl na visokem morju mlad irski mornar. Eden , njegovih prijateljev, haš omenje- , ni starec iz Hastingsa. je sporočil ] vest o tej smrti »mornarjevemu -j bratu v Kingstown. Ta mu je £ , odpisal, oni je poslal drugo pismo -| in tako se je razvilo med obema pravo prijateljsko razmerje.* ki ie trajalo vse do letošnjega leta. ko 'je Kingstown«v-aii umrl. Oba pri-p jatelja sta bila preveč revna, da H hi si lahko dovolila obisk*1. Po-j zneje sta se poročila, dobila sta j \ otroke in sta se mogla še manjjl obiskati. A vendar sta se tudi, t njuni družini spoprijateljili po r pisemskem ]>otu. Šele sedaj, ko t je eden izmed obeli umrl je drugi zbral toliko denarja, da ga je mogel posetiti vsaj na zadnji poti.
NAJBOGATEJŠI GRK
12
2
UMRL	i
2
V	Atenah je umrl nekdanji ] grški predsednik vlade Štefan SffudulLs. mož. ki je bil zelo ugleden in premožen. Že za življenja je bil eden najiniovitejiih Grkov. Razpeeatenje njegove oporoke pa je pokazalo, da je bil resnično prvi Nabob svoje domovine.
Zapustil je dedičem bilijon drahem ali petdeset milijonov dolarjev. Samo davek, ki ga bodo morali njegovi dediči plačati državi, znaša šest milijonov dolarjev. Skudulis je obogatel kot bankir v Carigradu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se *e Skudulis. ki je bil tedaj ministrski predsedni :in zunanji minister Grške, uprl priganjanju, naj se njegova domovina udeleii vojne. To naprezanje, da bi ostala Grška nevtralna, mu je, prineslo oznako germanofila, nakar je odstopih Grška pa jP takoj po njegovi de-misiji stopila v vojno na strani a antapU.
Znižana Brzojavna Pristojbina
ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO
Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le .
$2.50
mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $1.—.
Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša 2 ^oziroma naj matije 60 centov za nakazilo.
SAKSER STATE BANK ' |
82 Corti&adi Street : : New York, H. Y.
I Znaimeniti francoski ekonom 1 l profesor Charle Gide je napisal ! razpravo **Le fin du bimetali-jfime," v kateri obravnava usodo j kovanega denarja in njegovo vlo-j [go v prihodnosti. "Režim birne-;talnega novca je bil že pred vojno! j obsojen na .smrt", piv prod. Gi-; de in razklada dalje, da je prišel francoski kovani denar že 1. 1914. j skoro na j>sa. Frank, ki je veljal j za zakon ito osnevno edinieo ko-jvanega denarja, je postajal ko ! j vinsko bolj n e č i s t dokler j j dokler ni ]>ostala njegova sestavi-jna popolnoma iluzoriena glede; j vrednosti. Edino izjemo je že te-J daj tvoril kovani novec za pet frankov.
Toda tudi njegova vrednost je! bila bolj teoretična nego praktič-! I na. Predvsem je prišlo tega denarja zelo malo v promet, katastrofa srebrnega kovanega nov-; ca pa je dosegla višek, ko se je, srebro pocenilo. Odkrili so nam-i reč no\> rudnike in začeli pospe-1 Sevati njih izkoriščanje. Že +o, dejstvo samo na sebi je tlačilo režim bimetalizma k tlom in bela i kovina se je morala naposled nadomestiti z rumeno, zlatom. Sre-j bro je torej že pred svetovno voj-| no prišlo ob pravo, prejšnjo I vrednost. O tem priča tudi na-j slednje: 1 kg srebra, ki je svojčas veljal 200 francoskih frankov, je padel na devetdeset frankov ki- i Iogram zlata, za katerega je bilo j treba odtehtati petnajst in pol : i kg srebra, se je podražil in :n. zanj zahtevali šest in trideset kg srebra. Xa podlagi tega razmer-j ja j^ vrednost srebrnega denarja globoka padla, cena zlatu pa; je silno poskočila.
Strokovnjaki menijo, da je bi-1, la glavna napaka bimetalizma v tem. da so spajali zlato in srebro, dve kovini, ki sta .-i bili zelo neenakovredni. Srebrni denar tedaj prihaja iz prometa in kolikor šp ekslstira, je mnogo manjši kakor je bil prej. Za njegovo velikost so merodajni tudi psihološki razlogi.	|
I^atin.ska denarna unija, na kateri so bile interesirane tudi balkanske države, je tudi radi razvrednotenja srebra morala razpasti. Danes vidimo, da je denar V teh deželah stabiliziran na podlagi njihove finančne moči. Ta-Iso je n. pr. Italija ostala pri 26 eentimih.Francija pri 20, Belgija pri 14. Edino Švica je ohranila svoj denar na prejšnji višini.
Po režimu srebrnega in zlatega denarja prehajamo v dobo pa- , pirnega denarja.
Ne le siromašna Evropa, tudi « bogata Amerika je uvedla režim' bankovcev. Podoba je torej, ka- 1 kor da je postalo srebro in zlato neaktualno. Nevarnast novega f
režima pa je vtem, da je papir 1
i
KONCERTI A. ŠUBEUA ;
i
27.	oktobra, Girard, O.
28.	oktobra, Lorain, 0.	< 18. novembra, Chisholm, Minn.
25. novembra, Dnlnth, Minn. 1 16. decembra, Pueblo, Colo. 1
i ! poceni in da je emitiranje bau-lko\ cev zelo kočljivo. t'e se bodo dr-
-	zale nekih mej. seveda lahko po-» stane papir prav tako dragocen -jkakor zlata in srebrna kovina.
-	C'e pa bo evropsko gospodarstvo i (nespametno iu bo še nadalje tako -; pešalo kakor zadnja l^ta. ni pri-[ čakovati ničesar razen katastrofe.
Tedaj pač ne bo drugega izhoda.
I kakor da se pravarani finančniki
1. . .
■ in razoearani državniki vrnejo zo-
-	pet k srebru in zlatu..,.
j IZ VELEMESTNEGA MOČVIRJA
* i
| Na Dunaju j.* napovedala kon-jkurz velika trgovina s preprogami Orendi. Vzrok poloma je pri-;šel na dan šele pri naknadnem 'pregledovanju računov. Tilagaj-Jničarka tvrdke, 47 letna Ema jŠipkova. rodom iz Prage, je ime-«ln ljubčka. ki je bil oženj en. a I je živel ločen od svoje ženP in mu ni bilo nikdar dovolj denarja. |Blagajničarka. ki je bala, da |se ne bi ljuhček izneveril tudi njej, mu je dajala denarja koli-( kor ga je hotel. Že več let jo ukradla iz blagajne vsak večeri .'po nekaj sto šilingov (100 šilingov , je v jugaslov. denarju S(K) dinarjev). njen ljubček pa je denar po-( noči zapravljal v barih in zaba-; v išči h ter si je zanj kupoval tudi ( ljubezen drugih žensk. J Xorbert Raimund Rnbinek. kakor se j,* ljubček pisal, je živel zelu razkošno. Bil je po poklicu . trgovec, a je fungiral kot tak le ; papirju. Oren d i jeva trvdka- se J je morala že letos spomladi sporazumeti s svojimi upniki zaradi plačil in je živela v veri. da se ho njeno finančno stanje sčasoma popravilo. To hi se bilo najbrže , zgodilo, da ni imela pri glavi take trakluje, ki je požrla vsak večer sproti toliko, kolikor je bilo zaslužka podnevi.
j Sipkova je svoje goljufije priznala in sedaj sta p°<! ključem oba. ona in njen ljuhček. Xjene de-fravdaeije gredo v milijone in ka-. zen m njen greli votovn no ho;
majhna.
--- j
Xfrvo:no stoletje in Francoska i Akademija Znano je. da se francoski slo-1 var izpopolnjuje samo po nasvetih j in odločitvah Francoske Akade-| mi je. ki je vrhovna instanca v j vseh zadevah, ki s,- tičejo francoskega jezika. Do te instance je sedaj segel jok in vpitje našega stoletja.
• Nevrastenija, nevrasteničen. ne-t vrologija, nevropat.
Zvezek, v katerem bodo te besede. izide aprila 3929. Tako dobiva tudi eksaktna znanost našega časa obeležje nervoznosti in živčne razstrojenosti, na katerem trpi z malimi izjemami vse človeštvo nase dobe.
ROJAKI, NAROČAJTE BE HA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNJ5V3IIK V ZDS. DRŽAVAH.
ZA OBREŽNO BRAMBO
al je nabavila ameri&ka armadi več šeatnajsrt-mčnih topov, ko jih enega nam prikazuje slika. Top strelja 2000 ftmtov težke izstrelke na razdaljo 30 milj.
Uporaba ognja in dima za obojestransko sporazumevanje se lahko zasleduje v daljno prazgodovinsko dobo. Hanihal je uporablja! signale z dimom, da bi pr-»-^ kanil Rimljane ob Rhodamesu. Ko so se švicarski kantoni zvezi-' li proti francoski prevladi, "so ,-e pokazala ognjena /namenja od Alp do Alp" in š<. 1. 17S0 in 180f> so napovedovali na Tirolskem pričetek upora višinki ojrnji. Sicer pa poznamo tudi iz naše domače zgodovine take signale z rig-rijem. Ko so vdirali Turki v deželo. so naznanjali številni kre-' sovi po gorah njihov jirihod, da se moglo ljudstvo še pravočasno j pripraviti.
Brzojfiv posebne vrst^. ki se s tako gotovostjo učinka, mnogo-' I ran ostjo in razširjenjem ne mo-j re najti nikjer drugje na svetu, I imajo avstralski domačini. Ti ! praprebivalei petega <h'Ia sveta j tvorijo raso zase. Radi svojstv**-. 'nasti njihov,, dežele :n zgodaj na-.sf op i vse izolacije le-te. so ohranili j popolnoma vse lastnosti kameneiif, I dobe. Xe jMiznajo ne lončarstva [ ne obdelovanja kovin. Njih orožj-'
j sn samo izkl jučno kopja, š«'iti m j j sekire iz	ki jili izgotavljajo i
j sami. dalje edinsveni, sicor nik- j j 5or jioznani bnmerangi. ki im.-i jo j { tf> lastnost, da se vrnejo nazaj v, j roke dotienega. ki jih je vrgel v i kako telo. To "zaničevano iu propadajoče ljudstvo", ki ga neki Anglež imenuje "bolj opice kakor resnične ljudi." poseduje ču-j dovito izmišljene signale z di-( |mom, ki pričajo o razumnosti in, j bistroumnosti naroda in po kari1-. ! rih plovejo skozi deželo sporočila s hitrostjo vetra.
Bilo je — tako pripoveduje kapitan Cook — 20. aprila 1770, ko se je drzni raziskovalec prvič približal avstralski obali, in j^ spoz-j nal po oblakih dima. ki so se vzeli-! govali v čistem zraku, da jP nepoz-j nana dežela obljudena. Ta zna-1 menja so sporočevala v notranjosti dežele bivajočim rodovom, da' se bliža obali izre.duo velika kan o« z močnimi, od južnega vetra gna-
Osebna posojila.
Človek pride včasih v položaj, tla rabi denar za kak nepričakovan izdatek.
Če zahteva slučaj več denarja kot ga je na raspolago. je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obreslim. Znano jr. da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loam) po 36f/c in se več na leto za obresti in stroge. Zgodilo se je, da >« delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik.
Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas. pomagali iz začasne, denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke.
S tem naznanilom opozarjamo rojake v New Vork-u na to udobnost našega poslovanja.
Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto.
Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polita itd.
Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANI>T STREET NEW YORK. N. Y.
BRZOJAV PRI DIVJAKIH
RANKOVCI NA DENARNEM TRGU
OLASNARODA, 22. OKT. 1928
f
-	nim ptičjimi krili (jadri). O.l
-	tedaj .so bili rest o .spremljani pogumni potniki od oblakov dima
-	od Kap Have do Flaming Hea ls
-	od Yorkado Kap Leeunvin, okoli . in okoli ter >kozi "mrtvo sree"
■	Avstralije: Flinders, ko je plnl
1 po Spencer je vem zalivu. Sir Ge-l orge Grey. Mitehel na svoji poti i v Darling. Sturt. dr. Leielihardt,
-	ki jo kot prvi belce prepotoval kontinent, kratko vsi, ki so sku-
-	šali raziskovati nepoznano deželo.
-	Dolgo je trajalo, da so ]>riš!i pot-
-	niki do spoznanja, da imajo ta
-	znamenja pomen, da so poročila t ki .s pravljično hitrostjo plovejo 1, skozi deželo.
j Potujoči domačin nosi navadno tri reči pri sebi: Immerang in , vžigalnik. Les gotovih avstralskih rastlin se zelo lahko vname. Prvo. kar stoi'i taboreči Avstralec. je vžiga nje ognja z drgnje-( njem trdega h'sa. Mraza in teme se enako boji. Xato spleza na 'prvo drevo, da se ozre, če ne po-j Silja kak <lim od katerekoli strani sporočila : skoro neverjetno je, ^ | v kakšno daljavo prodirajo nj^-f gnv<* rwM_ Vsebina sporočil do-( • ločena po moči. barvi in obliki di-^nia; sedaj j.- bel. kmalu črn, na-tfo plav in rdeč, sedaj naravnost t se dvigajoč, premikajoč ali kro-, lžeč. na enem ali na več mestih viden. Primeri: Tenak, .svetel v5i ni -nat steber pomeni pri rodu ob Pawel-Greeku: "Tukaj je nekdo 'bolan — pošljite pomoč." Ob ' Barrow-Greeku pomeni podobni 'signal: "Iločemo mlade može na-' praviti zti polnnpravne T-lane ro-' dMae Donnelsovih gdrah (pomeni: Potujemo, smo na sledu divjačini." Visok, debel, sveti obarven dhnnat steber sporoča:
■	"Prijazno misleč rod se bliža." • Ce ima črno barvo, vsebuje smrt-i no sporočilo. Pasebno vražasti j Avstralci prižgejo signalni ogenj !s stran obrnjenim obrazom, da bi ! jih mrtvi ne videl in jih vzel s
I seboj. DiTUgi signali zopet sporočajo: "Nobene vode, vračam se." Ali z '' Neznan sovražnik se bliža" Zelo močni, s svežim spi-niferom in akaeijakom grmovjem prižgani dimnati stebri, ki se vz-
digujejo stotine metrov visoko v mirni zrak in so vidni do 50 angleških milj daleč, zovejo k splošnemu zborovanju, medtem ko zaviti, svetli stebli značijo vojni signal. Špiralasti signali se dosežejo z v krogu položenim gorivom.
Maelaren pripoveduje: "Nek moj erni delavec je mahoma spustil orodje na tla. nepremično zrl v daljavo in slednjič odgovoril na moje vprašanje, da je ravnokar umrl nek moški oddaljenega rodu. Samo z mojim dobrim daljnogledom sem opazil tenak v gotovih razdobjih dvigajoči in padajoči dim v obliki kače — to je bilo smrtno poročilo. Tudi poročilo o izbruhu svetovne vojne 1. 1914, so dobili domačii^i mnogo prej kakor jaz. Mnogo bi bil dal, da bi razvozi j al in zvedel za ključ tega [brzojavljanja z dimom. Toda vsa prigovarjanja in'obljube so bile
SKtOflj."
glas nabada, 22. OKT. 1928
Njegova žena
KOMAH IZ ŽIVLJENJA.
Za "GUa Naroda" priredil O. P.
34
(Nadaljevanje.)
J. Baukart
Amerika je bila odkrita pred Kolumbom
—	Sveti Bog, ali m* more imeti tukaj človek niti ene ure sam /anef - j<» zakričal divje in z g>Ia*oiu, kot ga ni .še nikdar slišala od njega.
V«>a presenečena in tresoča se je ozrla vanj.
—	Harry, je zastokala, vsa Lz sebe.
(>n je skočil pokonci ter napravi4 <>bupuo kretnjo.
Da. da. takoj pridem . . . Pojdi v svojo sobo, — kajti ti re Mitt'š vstati. Takoj pridem... da.z imam glavobol, — je prišlo sun-I oma preko njegovih ustnic.
Ellen >e .je ozrla nanj z bednim {»ogledom ter >e >plazila iz sobe s tresočim: >r koleni. Zunaj pa se je morala šele opreti na z«d. Njej je bilo tako slabo. ?ak<> bedno. V njenih očeh je ležal brezupen plah izraz. BiLo ji j< . kot da je p<w»«*gla neka mrzla roka :>o nji nem *«reu ler ga stUuila. — trdo in neizprosno.
Povlekla ga je nazaj \ svojo sobo ter omahnila kot brez življenju na divan. Hotela je kričati. kot da bi ji moglo to prinesti olajšanja, it i/, njenih |>r>i je prišlo ktrmaj slišno stokanje. Vsa tresoča >- je -.ri-nila u iz njenih m i -o planile koneeno «-«,'lze, ki so ji prine--!e nekaj olajšanja. -I<«l« in jokala se j«- ter se tesno pritiskala v »Jaizine. Tako jo je našel llarry. ki je z naporom premagal, ter pi i-fel ko ne.'-no k njej. uvažujoč stanje KUen.
Prestrašil je. ko jo je videl tako obupno jokati m> ter se -»klonil, v• s v skrbeli, nad njo. Tedaj je zapazil, da se je od razburjenja tresla po celem životu.
KUen. K!len. za božjo voljo. ]>omiri v! Ti se vendar ne smeš razhuja-ti Zakaj pa jočeš. ti neumno dete.' — jo je vpokaral, ves pre-senečen.
—	Ah. Harrv. ali me res nimaš ve«" rad Tako čuden bil na-j.ram meni. Jako trd in jezen. Ali me res več ne maraš'
On j«- vtisnil skupaj svoje zobe. Nato pa je s ril ihte svojo glavo v njeno naročje, v trpkih samoočitanjih. da >e je dal toliko za-Ae^ti. ne da bi pomislil na njeno stanje.
—	Kakšno bedasto, neumno vprašanje, KUen! Kako si moreš vzi1-ti tako k >reu, če pridem enkrat ves jezen domov iz službe.' In ti. lah-i»omišt.jena ženska, v stane* ta.koj ter priletiš k meni! Ali ne bi zmajal v takem slučaju? In kakšno te najdem seda j Tako razburjeno in v solzah, .laz sem ves iz >ebe, od samih >krbi za tebe.
S tem je dejanski govoril resnico. Ona ga je ^ tresočo se roko pobožala |>o laseh.
— Ah, če me imaš le se rad, Harrv, potem je vse zopet dobro, — je rekla. v>a srečna. Njeno telo pa se je zopet zvilo kot v krču.
On jo je skrbno pokril z odejo.
Kakšne »krtii si delaš, ti neumna, mala ženica. Ali ne veš, da t: je zdravnik strogo prepovedal vsako razburjanej 1
Ona se je (»otolaženo in pogumno nasmehnila, zaihtela še enkrat kot otrok |w> dolgem jokanju ter položila svoje lice na njegovo roko.
—	Ah. ne delaj si takih -krbi. Harry. Zakaj naj bi mi akodova-ic malo razburjenja .' Vi ste vsi tako plašni z menoj.
Prinesel ji je čašo vode ter ji podal prašek, katerega je zapisal zdravnik za posebne slučaje.
—	Tako, to vzemi sedaj, se iztegni ter ostani popolnoma mirna. Ti moraš skušati nekoliko zaspati, ali en ješ ?
Vzela je pokorno prašek.
—	Ti pa moraš ostati pri meni. Harry, — je prosila.
< >n se je obrnil pro«'-, da ne pokaže svojega izmučenega obraza.
—	Dete, jaz moram še delati. Po kosilu pa ti bom delal družbo, tako dolgo kot hočeš. Dokler pa ne bova šla h kosilu, moraš počivati, — spati. < 'e bi ostal pri tebi. bi itak ne zaspala.
—	Da, Harry, obljubljam ti. Takoj zaprem svoje oči. — le ne pojdi proč od mene.
Zatrl je vzdih ter pričel štrleti skozi okno.
—	Tega ne prenesem. — celo življenje to laž, — tega ne prenesem. — si je mislil, ves obupan.
In njegovi zmedeni čuti sa hrepeneče poklicali Fe, 'katere ni mo-fel pohabiti.
—	Harrv, — je vzkliknila Ellen zopet proseče.
Tedaj se je obrnil naokrog ter se sklonil nad njo. Poljubil ji je
oči.
—	Sedaj s[»i. — .raz ostanem pri tebi, a ne govori nikake besedice več.
Nato se je vrgel v stol. ki je stal poleg njenega ležišča.
Prijela ga je za njegovo roko ter legla na stran, pokoruo zapirajoč oči.
Nekaj časa je ostalo vse tiho. Dihi Ellen pa so prihajali čudno
stisnjeno in tresoči se.
Poln skrbi je zrl Forst zopet in zo{»et v voščeno-bledi, tenki obraz z zaprtimi očmi. Videl je. da ni Ellen spala. Očesa sta se premikala hitro pod trepalnicami. Izgledalo je naravnost skrivnostno. Zopet in zopet je preletela zona .skozi njeno telo. Tako je poteklo | ar minut, tekom katerih je pozabil Forst na vse, v skrbeh za svojo mlado ženo.
Tedaj pa se je Ellen naenkrat vzravnala ter se ozrla v oči svojega moža. z mučnim, zmedenim pogledom, nakar je zo-pet omahnila
nazaj.
—-Za božjo voljo, kaj ti je, Ellen— je prašal, prevzet od groze.
—	Ah, Harry, — meni je tako slabo, — bolečine, Harrv, — zdravnika, — pusti hitro priti zdravnika!
'Skočil je pokonci ter pozvonil.
Vstopila je komorniea Ellen.
—	Takoj telefonirati, — zdravnik naj pride — in gospa komer-cijska svetnica. — hitro, — hitro! — je ukazal, ves iz sebe.
Nato je omahnil poleg svoje žene na kolena.
—	Ellen, — moja uboga Ellen, — jaz sem kriv. jaz! Ti si se razburjala nad menoj. — moje ubogo dete. — jaz sem kriv tega, _ je
stokal ter obupno zrl v njen apačeni obraz.
Ona se je prisilila, s tisoč bolečinami, k smehljaju, Ta smehljaj mu je razkril velikost njene ljubezni.
—	Ne, Harry, — ne delaj si nikakih očitkov. — jaz sem sama kriva, — jaz sama. Jaz sem ti zamolčala, — da seih padla, — predno .sem prišla k tebi. V svoji nestrpnosti scan skočila z divana — ter padla. Meni je jw>stalo takoj taOco -slabo in vrtoglavo. Nisem pa ti hotela ničesar povedati. Sedaj pa moraš vedeti, — da si ne boš ničesar očital, — moj dragi Harrv, — jaz sem sama kriva, — jaz sama, — je reltla sunkoma.
On je skril svoj obraz v njeno blazino.
—	Ellen, moja uboga, Ellen, — ali tzelo trpišf 1
Pobožala ga je po glavi.	^ 1 * \ ? |
—	Ne, ne, če si le pri meni, — zdržim lahko.
Xadal je va nje.
Admiralski urad v Dieppe-u
Dokaze imamo, da so ti vele-j brodarji vzdrževali v Dieppe-u ! j dobro urejen računski dvor ali admiralski urad. kj*r so zbirali j I trgovinska poročila in pomorske j vesti. Ta centrala je delovala ne-iprestano dolgo dobo. ki je ne mo-j remo točno določiti, toda gotovo (j e obsegala več stoletij: nstanov-| ljena je bila sigurno mnogo pred I rojstnim letom Krištofa Kolum-jha. Temu admiralskemu uradu j" vsak vrnivši se kapetan izro-j čil obširno in natančno poročilo o svojem potovanju — v informacijo podjetnikom in kor navodil" r-vojim Tovarišem. Ti vodniki ladij so bili možje visoke izobrazbe. bahavi pomorščaki svoje dobe. navdušeni za svojo službo in v prizadevanju, da pnikosijo svoje tekmece in razširijo trgovino v nove pokrajine. Vsi kapeta-ni so bili v svoji službi uradno! potrjeni. Njih posel je bil v vsa kein oziru urejen.
jasuo sliko o tej izginuli admiralski centrali, o A^znovrstnosti in obsegu njenih poslov in o dobi. v kateri je delovala.
Znamenita Itrrdka braiov Augot.
Listine n. pr. izpričujejo, da je med tvrdkami v Dieppe-u bila na glasu tvrdka bratov Augot. ki je cvetela od leta 1470—1531 in jo lahko nazlvamo Morgana takratne dobe. Opozarjamo na to. da so A ugotovi trgovali na veliko sko-ro četrt veka poprej, predno se je Kolumb odpravi! na za pad. In ker je bila ta tvrdka prevelika,
tem nevarnostim. Običajno so ka-£**ani jadrali od Kanarskih otokov nekaj časa proti zahodu, potem so krmarili proti jugu do neke točke zemljepisne sirene, ki je bila po njih izkušnjah točno na zahodu od obrežja, odkoder soj izvažali zlato in ki so ga hoteli j doseči. Preostala je potem Se, lahka vožnja proti vzhodu.
Toda razdalja med najzaho-l dnejšo Južne Amerike je le 1500: milj. Vmes teče zalivski tok. takrat š" neznan, proti jugu in ]K»-j tem v zahodni smeri. Tako se mornarju, kakoršen bil Cousin, lahko zgodilo, da se mu je za Kanarskimi otoki pokvarila ladja ali da je zašel v brezvetrje in da jej zalivski tok zanesel do brazilske-j ga obrežja. Nedvomno se je ju-i
Hfetanie pamikov - Stripping
(Dalje prihodnjič.)
V _ .J.
S3, oktobra:	i
Rclluc«. Chftrbour*. Hauibur*
<4. oktobra:
Aqultonla. Cherbourg Lovlathiui. Cherbourg. Broni*«
<8. oktobra:
Dresden. Cherbourg, Bremer
27. oktobra:	j
Prance. Havre (1 A. M.»
Bel*enlu_ndt Cherbourg, Antwerp i M»;eitlc, Cherbourg Deutschiand, Ch<rbourg, Hamburg j Volendam, Boulogne our Uer. Kot- ' terdam	I
41. oktobra:
Berengaria, Cherbourg
Preb. Harding. Cberbour*. Bremen
1. novemb-- • * *
Albf rtic, Havre Columbus. Cherboijrp. Bremen 3. novembra:
Paris. Havre (Izlet) ul) ni pi o. Cherbourg I'ennland. Cherbourg. nttv«-rj»en Mfnnewasica Cherbourg Cleveland, Cherbourg. Hamburg Conte 1'iaiH-amano. N_i>oll. Oenoa Wendani, Boulogne Sur Mer, Kot-terdam
L. HM jč * fa admiralski ura 1 zadela nesreča, ki je skoro izbrisala vse sledove po njem. V vojni med Anglijo in Franeijo so Dieppp ©Izstreljevali; poslopje admiralskega urada je zgorelo z vsemi svojimi listinami Zopet pa je romantična okolščina povzročila, da niso izginili vsi njegovi tako važni spisi. Tudi takrat kakor vedno so bila m"d poslovnimi ljudmi nasprotja. Četudi je bila pre-komorska trgovina nekaj novega, se vendar ni mogla ogniti starodavni sodni poti. V poteku pravde so -potrebne listine ali prepisi listin, ki jih potrdi notar. In 4gbra sreča je hotela, da so prepisi listin iz admiralskega urada v Dieppe-u zašli v solne spike in se tam ohranili. Dozdaj jih je prišlo toliko na dan. da si lahko današnji učenjaki ustvarijo prav
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street, New York, N.Y.
MOLITVENIH:
Dni* pinhi«_____________
Marija Varbiaja:
▼	platno TMtao .............JM
▼	fino platno ..............LN
▼	celolojd vesano ............L2t
t nanje ven.no..............lil
v fino nanje veaano ........L7I
Kajaki (UmvI:
t platno Tesano ............LN
t fino platno vesano ........Lil
▼	usnje Tesano ............LM
t Ono nanje Tesano ........L7I
Skrbi aa dnie:
t platno Tesano ............J9
t nanje Tesano..............1.60
t fino nanje Tezano ........LM
Sveta Ura (i debelini «rkanl):
t platno Tesano ............ jm
t Ono platno Tesano ........LSI
t fino nanle Tea.............LCi
Nebesa Nai Dom:
t platno vezano •.......... L—
t nanje Tesano..............LN
t Ono nanje Tesano..........LN
ktuicq area auala:
t nanje ves......................L2t
t fino nanje Tea. .......... LN
PRI Jezusa: v ctlolojd Tea.......LM
poalačeoo .................-L50
Angleški molitvenimi:
(Za BdaAoa)
t barvaste platnice ftmo ....JI Chiles Priytrink:
▼	belo koat Tesano..........LIC
Key of Heavca:
t nanje Tesano ............. M
Key of Heavca:
t najfinejše nanje Tesano LM
Key of Heaven:
t fino nanje ...............LN
Child's Prayerbaak: Catholic Pocket Mannal:
t fino usnje Teaaao .....-»—..LM In Marta:
t fino nanje ti—bo .... ....LN
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski ............ J!3
agleike alerenaba bertle ......SjM
(D;. Kern)
■erlka ln Aartail (Traak) «.— Uatunar Angeljaka alniba aH nauk kaka aa
aa| atreie k ar. mmM ........Ji
4agleike-alev. la slav. aagL (riavaa M
Rej inimiffiiB kelesaka ........
Cerkniško Jezero................LN
Dva sestavljena pleaa:
Cetrorka ln beseda T^fv In
naHaeno ......................JU
Dnnil iirlnozdravnik. trd. vez. .. LN Domači ilvinosdravnlk, broš. .... US5
DomaČe in tuje živali v barvanlb
sUkata ..................... L—
Govedoreja ..................... Ul
GaapodinJatTo ...................L—
Jofoalavija, Melik 1. avesek.....LN
2. zrezek, 1—2 snopič ......LN
Knbitaa ratanlea, — ne aaeterski Btrl	•••••• «75
Kletarstva (Skalicky).......... *.N
Kratka arbaka gramatika........M
Knjiga a lepem vedenja.
Trdo Teaano ................LN
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .............. JI
Kaka se postane drtavljan Z. D. Jti Kake ae postane ameriiki driarljan J3 Knjiga a dostojnem vedenja .... M
Ljiibavna in snubilna pisma .... iO
Mleknratvo .................... L—
Mladeničem (Jeglič) L sv. ...... JI
n. sv. ...... ji
Nemško-angleikl tolmač ........1.40
NaJreiJI splsovnik Ijnbavnih piaem JI
Naok a čebelarstva ............ .71
Nauk pomagati Urini .......... .N
Najboljia »lev. Kuharica. 668 str. «.— Nasveti za hišo In dom, trd. vez. 1.— Nate gobe, a slikami. Navodila aa apoenaranje užitnih ln atrupenlb
gob ...........................LN
NemiHaa kres -*«*—j* —
1- del ..................... JI
2. del ......................JI
Slovensko-nemSkl slovar ......... JI
OJstoo bctMi	JŠ%
0 zemlji&kl knjigi, konverzijah in
teatamentih .................. .71
Praktični sadjar, trd. res. ......3.M
Perotninarstvo, trd. vez.........Ul
Perotninaratvo, brois. ........1^0
Prva čitanka, rea. ............ .71
Prva pomoč. Dr. M. Rus........1.—
Pravila aa olike ................Ji
Prikrojevanja perila pa ilvotal meri i vserd ................
trdo
broširano ......•*...••..•••.UM
vrt, trdo vea.	L™
_	..................71
Praktični nčnnar .............. .71
Parni kotel, ponk sa rabo pars ....LN
ftadlo. eeoovnl pojmi la Radio teh-nike. Tesane .........*....
broširano .................. L7I
Rečni splsovnik trgovskih, veččil-
Račnnar v kranaki In Aimu"'
veljavi .......................71
«adje t geapodinjatm .........LN
Salntenje ...................... .51
Niha Is livalatva. trdo t^^i'.'.''. m
obsega 482 strani ..........LN
gav.JtslljansH In HalJaH slav.
lepa trdo vaaaaa ............Ul
trdo rea.	-LM
Varfna kuharica, trdo rea. ......LN
Veltkt Taevedei ................. J-
Vofičilna knjlilea .............. JI
Zdravilna aelUča ............. JI
Zel In plevel, aievar aaravnega
zdravilstva ...........................LN
Zbirka domačih sdravil...........JI
Zgodovina slovenskega naroda
{G ruden \ « zvezkov----3.00
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih,
Hrvatih in Srbih ............1.90
Zdravje mladine ............... 1.25
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
%na Karenina (Tolstoj) roman
2 lepo vezani knjigi ........7.00
Agitator (Kersnik) broi. ...... JI
Andrej
IlOfer •eeeoe«eee»»e«»»»»
zlato in .slonovino na razpolago, nLso bile najboljše taree za kro-ffle mornarjev. Kapetanu nu je ta .stvar povratku v Diepp.-vložil zoper Pinzona formalno to/.-bo. Posledica je bila ta. da to Pinzonii vzeli lieenco in pnivieo. da Jjino voditi idepjkske ladje ter jra izključili iz vseh, služb v francoski trgovski mornarici. Tako je verjeti, da je ta kazen poboljšala njegovo eudi; enako inal > je ueinkovalo dejstvo, da se je nio-j ral vrniti v Španijo pr«*k0- Pire-J nejev peš.	!
Ta stran Pinzonovega značaja! je — kakor je bila malo pomembna — vplivala tudi v KoluniboJ vem slučaju. Xa svoji prvi vožnji v Ameriko js Kolumb vzel tu-' di tri brate Pinzone s seboj, ki so vsi prispevali k glavnici za podjetje. Toda. kakor listine poroea-jo, se je napram enenm Pinzonu zavezal, da n>n Izroči poveljstvo' na nasvete tega kaperana Pinzo-. na. Izrecno treba omeniti sledeče: Kolumb sam izprietije v dnev-l niku te vožnje, da _je kapetan! Pinzon vznemiril in razburil vse moštvo s svojo trdovratno in ne-
presrano zahtevo, naj vozijo "bolj v smeri proti jugu" — torej v smeri proti deželi, ki jo je poznal kot Brizilijo. Povrh nam nudi Kolumb še en dokaz za istovet-nosa njegovega Pinzona s porotnikom Pinzonom. On toži o Pin-zonovi razburi j ivosti!
(Dalje prihodnjič.)
Arsene Lupin ........•..........60
Heoeaka vedeievalk« ............ JI
Belgrajeki biser ................ JI
Beli mecesen ................... .41
Bele noči (Dostojevski) trdo Tea. .71 Bele noči. mali junak .......... .N
Naročilom jo pHloHti denar, bo di*i a gotovini, Money Order al* poitne enamke po 1 al 2 centa, č* pošljete gotovino, rekomandirajU pismo.
Ne naročajte knjig, katerih nI • ceniku.
Knjige pošiljam* pottnins protte
"GLAS NARODA"
99 OnrtlMdt St.. Vaw Tori
NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO
in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanj® vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti
našega
BOŽIČNEGA IZLETA
DNE 8. DECEMBRA t. I.
s pa mikom
"lie de France"
našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno.
V OSMIH DNEH V SLOVENIJI.
kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod.
Za cene, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite se na
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET	NEW YOBK, N. Y.
6.	novembra: Saturnla. Trat
7.	novem^-a:
Mauritania. Ch<-rbourr President. HooaclveU. Cherbourg. Bremen
8. november:
Muencht-n. Cherbourg Koma, Napoti. Genoa
Breri.en
10. novembra:
Homeric, Cherbourg
I^iplano. Cherbourg Antwv-rp^n
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
13.	novembra:
1'reaulente Wilson. Trat
14.	novembra:
Aquitanla. Cherbourg Leviathan.* Clierbourt
16.	novembra:
lierliri, Havre
17.	novembra:
ll«r de France. Havre Majestic Cherbourj; Arabic. Cherbourg Minnctonka. cht-rtiours
Conte Grande. Napoli Ceriuva
Albert Hallin. Cherbourg. Hamburg
Rotterdam. HuuIukh- fur Xlrr. Hwt-
terdam
O^i.rKe \%*4*ahliittori, Cln-riji-ur*.
Bremen.
21,	novembra:
R^r<-iiparla. Cherbi.urs
America. Cherbourg. Mreruen
22.	novembra:
Meifant ic. Havre
r>rrsd*-n, Cherbourg Bremen
24. novembra:
Olympic. Ch»-rboiirg New York. Cherbourg. Hamburg Augustus. Najx.li. C-nov« New Amsterdam. Boulogne »ur Mer. Botterdam
28 novembra:
Mauritania. Cherbourg Ooltimbu*. fherb-urg. Bremen President H:wdlng. CberUturg.
6 DNI PREKO OCEANA!
Najkrajia In najbolj ugodna pot m' potovanj« na ogi-omnlh - oarntfclhi |
Prance.............. 26 okt.
Paris — 2. nov. — 30. novembra ' lie de France 16. nov.; 7. dec. j
(Ob polnoči.) NajkrajSa pot po lelesnici. Vsakdo Je ▼ posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — Pijača la alirna francoska kuhinja. la redno nlak« no«.
Vpraiajta katere*^koU pooblMMPwr* agenta ali
FRENCH LINE
19 State Street, Wew York, H. T.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Amerikoe fHj
Kdor je namenjen potovati t sta* rl kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne la-kušnje Vam mi za moremo dati najboljša pojasniia ln priporočamo, ▼edno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedr2avljanl zamorejo potovati t stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati proSnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. C.* na generalnega naseliil&kega komisarja.
*	s
Glasom odredb«, ki -Je stopila v veljavo 31. julija l»26'se nikomur več ne i>ošlj9 permit po {tofitl. ampak ga mora Ul iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlAk! u* rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaiirosl. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na sv«.jo lastna odgovoroocC
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA
Od prvega julija je ▼ veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo aiae* riškl državljani dobiti svoje žena in neporečene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote.
Jugoslovanska kvota znafia Se va-dno -671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlfii ameriških državljanov, mo£j« ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta porodil in poljedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih na* državljanov, ki so bili postavno pripuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu- Vsi ti Imajo prednoat .t kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti t Isti, pa aa na •prejema nlkaklb pročenj m ima. rlkansk« vise je.
SAKSER
STATE BANK
U Cartlaadt NKW SOSK
ff .v"' ^r—T—
1NGLA&NAMQD4
da bi po .svojem )) «stanku moL'la biti prva. .smemo .soditi, da je liilo diej»pr>ko hrodar>tv0 že dokaj va-
.^a }>r<nl tem /.elo razvito. D<*j-stvo jt*. da je l>ila ta hika dolge Aujrotoviml v zvozi z «rvj. nojski obrežjem in nje trgovina samo s tn pokrajino se je najbri prieela leta ]>rej. predno m> jo 1. 1419. formalno odkrili Portugalci.
' Odkritje Braizili}f
L. 1489. — rako pripoveduje Gaffarelova knjiga — je neki Famw. Jean Cousin po imenu, preja d ral Atlantski ocean do Brazilije; od tam je za plovil do Kt^-<"-a Dobre nade ter se potem doti-pal ob afriškem obrežju proti severu tako sreeiio. da .se je vrnil v Dieppe, ne tla bi izgubil le enega moža. Cousinovo odkritje je morda bilo g >lo nakljuT-je. Pomisliti moranto. <la je takratni naobraženi mornar imel za orientacijo astrolabij in I<_rlo-ma»n<*tni co. s katerima je laliko ilotrnal zemljepisno širino. Za določitev zemljepisne dolžine je biln treba čakati še dvesto let. na izum daljnogleda. Za časa Cousina .so spoznali zahodno obalo Afrike. }>olno sipin in čeri; zato. je biki ponovno odkril jf Kanar.sk b otokov pomembno, ker jim je odprlo pot. po kateri so se lahko i zoprn11 i
jnaški kap«*tan sam najbolj čud'!. I ko je za izpremembo zagledal kon-l | no na svoj i desni strani. Pa ka-ikorkoli se je to zgodilo in kakorkoli znamenito je bilo njegovo odkritje Brazilije — Cousinovo poročilo o tej vožnji j<- povz rečilo nekaj mnogo pomembnejše<;a.
I Ko je odjadral iz Dieppe-a. je I vzel s seboj zelo spretnega mor-j narja. nekega '■Španca Pinzona, ki ■si ga moramo v zvezi s Kolumbovim ttast-opotti dobro zapomniti. PoroeitoTi> tpj vožnji pravi, da so se najbolj,-bali j>oma-nkanja živil. .Xa povratni vožnji ob afriški obali je bilo potrebno, da tvegajo spo-!pad % neprijaznimi domorodci ter sP s eolnotjj-eajjflijejo po živila in vodo. Ta pasel se je poveril Pinzonu 7. oddelkom oboroženih mož. t Pinzon pai ni bil samo pnjrn-•men. ampak tudi zelo razburljiv. Morda je bil položaj glede prehrane že obupen, morda je bilo to v Pinsonovi čudi — vsekakor je dejstvo, da se je Pinzon spri z domorodci ter se spozabil tako da-' lee. da je pusti! na nje streljati , in jih pregnal v gozil. Za svo^e ! postopanje je prejel po fil*f'rr*t]1U iia ladjo stro<? ukor .svojega kape t an.-i. Takšen dogodek- je bil 11 rprovskem posl ova n j u sla bš i ko v doplomaeiji. Črnci, ki so imeli