277. Številka._Ljubljana, vtorek 2 decembra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Uhaja v.iak uau, uv&stnši pouc^itljke iu oo»v«t pti nra&diau. :• y«ha p« p»«U pngaaai /* ■v«i/-«-ege:*fci oe.-uic .. ... 16 v. ,«.., Lat* 8 «o za aotrt leta 4 goid. — Za LJubljano brc- pošiljanja u» aoat z* oolv ieti, 13 goid., sa fars iet* 3 gohJ. 30 kr., en mesec I goidV 10 kr. Za po«1 janje i ■ dom ne racana 10 kraju, »a me^o, 30 kr. ta detrt leta. - Za taje faele »a eoio !stn 20 goid., ca pol lota 10 gold. — L\ *robp<«i« učitelje na ljudbkih šoi, h in za dijake volja taktaaa oana in oioer: Za Llobljafl« za fart le*a 2 gold, 50 kr., po pošti prejeman ja fait leta 3 *o!d — Za oznanila 8» plačuje od tetin •topa« pctit-vrst?i 6 kr. Oc *o oznanilo cukrat tisk«, S kr. §o oe dvakrat in 4 *r. čo bo tri- ali večkrat tuka. Vsakokrat »o plaća Bt«:npelj za 30 kr. lXpi*l naj ti« izvoifl rc-ankirati. — Eokopl«! hc no vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani na celovški cesti v Tavfierjovi hiši „Hotel Evropa" Opra vnlžtvo, ta katero na; ae blagovolijo pošiljati naroonir.*, re*lanja"H* oznanila t. ariroiTiietraTiv-n" tg6<, i« v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš* Petindvajsetletnica cesarjevega vladanja. Denes 2. decembra je 2b let, Četrt stoletja, kar je nastopil cesar Franc Josip na vlado. Ta dan bode slovesno prazno van po celem cesarstvu. Po mestih in mcsticih, v cerkvi in šoli, v vojski in v uradih, v zborih in shodih, v raznih društvih iu korporacijah, — povsod se bode ta god obhajal. Tam se bodo molile goreče iz srca prihajajoče molitve resnično lojalnega priprostega državljana, tam zopet se bo cul bombastičen govor samopridnega birokrata, ki se bode strašno lojalnega in vnetega delal, morda le zato, da bi laglje še vsaj za en klin na lestvi navadnega uradniškega avauziranja, kvišku splezal. In naši kolegi v politikovanji, novinarji bodo denes, kakor bi se bili med soboj zmenili, vsi, po celem cesarstvu pisali na prvem mestu o tej slavnosti. Vladni in vladi prijazni bodo visokoletečih besedij iskali, s katerimi bodo Nj. Vel. hozijano m slavo peli, — a videlo se jim bo tudi med vrstami, da menijo prav za prav tako-le: bog te živi in hvaU iu slava, vladar, ker si nam dal oblast v roke. Opozicije precejšen del, se bode podvizal pokazati, da je ta zvesta vladarju, da si v pošteni lojaliteti ne da od nikogar prekositi. lno, kjer vse čestita, i mi nečemo zadaj ostati, tudi mi hočemo svojo čestitko prinesti. Naša nij v koturnih nadutih fraz, prosto in skromno se glasi: Njegovo veličanstvo naš cesar je dosti trpel v času svojega vladanja, a njegovi narodi tudi dosti. Maogo je narodom prišlo neugodnega, a priznati se mora, da tudi mnogo dobrega, osobito v svobodnostnem Narodne stvari: priče, navade, stare vere. 0 pticah /ivotiiijaii. (Razglaša jih M. V a 1 j a v e c.) (Dalje.) (Lisica, škorjanec i pes): Jedcu pot je imel škorjanec blizu lisičine luknje gnjezdo i notri svoje mlade. Jeno vretuc je prešlo, kaj so ovi dva sosedi dobro živeli, nu na jeden pot se je lisica š škorjauconi posvadila pak mu je rekla, da bode mu mlade pojela. I tak je bilo. Jeden pot je išel škorjanec po jesti za svoje mlado a litica brže bole odišla je k gnjezdu pak je mlade pojela. Vezda dojde dmio škorjanec i vidi, da ne ga mladi'. Mahom je zual, što je to vČinil, za to je išel po svetu iskat vprašanji. Slava in hvala cesarju za to poslednje v toliko, kolikor je izšlo iz njegove vladarske inicijative. In končno izrečemo željo, da bi ostal naš cesar Franc Josip še tako dolgo na vladi, da bode lehko videl, da so njegove vzvišene besede nmir mej narodi" že resnica postale, da so narodi pod njegovim žezlom res svobodni in srečni in — zložni! Zdaj pa sloge, svobode in miru med avstrijskimi narodi žalibog še nij. Nij še „dovršena sestava konštitucijonal-ne države", če prav kranjski deželni zbor to v svoji čestitahu adresi na cesarja, katero smo v zadnjem listu priobčili, slovesno trdi. A baS to godovanje, ki bode kazalo, da vsi narodi Avstrije z zaupanjem in zvestobo gledajo k prestolu, naj nam upanje ohrani, da bode krona z narodi vred koncem vendar res „dovršila" to sestavo. Politični razgled. No trat oje oiefcele. F LJubljani 1. decembra. Cesar bode, če je „N. Fremdeublatt" prav podučen, denes obširno pomilostenje jetnikov razglasil. Staro- Ceh i, ki so proti pošiljanja poslancev na češki deželni zbor, objavljajo v svojih listih, da so sklep neudeležitve storili po tehtnem premisleku in iz prepričanja, da je to za Češko koristno. Oui bodo obširno pred narodom razloge povedali, kolikor se v denašnjib tiskovnih razmerah javno govoriti da. Narod naj bode pri prihodnjih volitvah odloČil, ali je za manjšino ali večino poslancev v vprašanji udeleževanja. — „Politik" konstatira, da zdaj češka narodna stranka nij več edina. Da nij edina, je gotovo največ kriva trmoglavost nekaterih starših vodjev. Prepričani smo pa, da razdvoj v češki jeduoga, ki bi lisico zaklal pak je našel jednoga psa, kaj ga je gazda pretiral. Škorjanec mu reče: ako ti zakoleš lisicu, ja ti tak napravim, da se dobra naješ, napiješ a ua zadnje se boš smejal. Pes je rekel: dobro, ja bom to včmil. Onda je išel iskat lisico i našel jo jc pak jo je tiral, ali je jako bežala pak jo je ne mogel dostiČi. Lisica je IKtuo skočila v luknjo pak je pitala naj prvo prve noge: kaj ste vi, noge, mislile? A noge prve so rekle: da bi mogle kak brže Hamu do lukuje doskakati. Ouda je pitala zaduje noge a zaduje noge so rekle: da bi mogle sauio prve m»ge pretekati. Ouda zapita repa: kaj «i ti, rep, mislil? Kep je rekel: ti si tak nemilostivna da me 'degod pustU kaj se vdrapim, ja sem Bi mislil, da bi se mogel 'deg< d zadeti, kaj bi te pes vlovil. Na to se lihica jako rasrdila pa jc rekla: marš vuo, li ne smeš tu bili i na jeden pot je repa vun obrnola. Pes je narodni stranki ne bode Nemcem na dobro prišel, nego da bode le zrak »čistil in razumnejšo politiko omogočil. Staročehi so politiki in domoljubi dovolj, da ne bodo polemike in razpora na osobno polje privćli, kakor drugod „stari" delajo. V nun tt i t /vem deželnem zboru je izročil dr. Pražak v imenu 27 federalistov pravno zavarovanje proti direktnim volitvam in vsemu, kar pravice Češke krone žali. V fjoren jem - avstrijskem deželnem zboru je federalistična pravna stranka izročila predsedniku pravo obrambo in protest proti priznanju pravoveljavnosti direktnih volitev v državni zbor. Na h it k** vinkem dež. zboru se federalistična stranka v prvih sejah nij udeležila. Proti Jiohenu'artu in njegovi stranki, ki je pri adresni debati molčala, namesto da bi želje in terjatve volil cev povedala in proti adresi govorila, piše precej ostro tudi Scbuselka v svoji „Reformi". Mirvatski deputaciji, ki je cesarja v Pešti čestitala ob priliki 251etnice, je ta odgovoril, da ga jako veseli, da so Hrvatje sprejeli popravljeno nagodbo in da želi, da bi Hrvatska z Ogersko v slogi živela in le za zmerni napredek svoje dežele skrbela. Ogerski vodja Deak misli svoj mandat kot poslanec odložiti in politično delovanje popolnem popustiti , ker onemoglemu starcu zdravniki to svetujejo. V zbornici mag-natov je grof Cziraky ministerstvu zanpanje izrekel, Emanuel Andraši pak ostro grajal dozdanjo zapravljivo ogersko finančno politiko. Vnatnjo Oisve. Na Francoskem* je spisan je tako zvanih konstitucijonalnih postav glavna naloga prihodnjega časa. Da bodo odločno re-akcijonarne, se ne da dvomiti. Temu so nam porok interesi vlade in majoritete, ki imati zdaj regiment v rokah, katerega si za nobeno ceno ne dasti izpuliti. V komisiji tridesete/ ih, ki imajo omenjene postave spisati, bo predsedoval bržkone vojvoda d' AudiilVet-Pasijmer, klubovi predsednik desnega centra, in kateremu se je tudi ministerski portefeuille do luknje dobežal i spazil je repa, pograbil ga je pak potegel celo lisico vun pa jo je zaklal. Vezda je rekel pes: idemo vezda, a škorjanec: idemo, ti si gladen a ja sem ti dužen još. Ouda su išli falaček i našli so jednoga dečka, koj je na glavi nosil kolače i meso kopačam, koji su koruzo kopali. Ve je Škorjanec išel pak je počel čisto pred nogami ovoga dečka hoditi. Dečko je štel toga škorjanca prijeti pa je korpo dol del pak je lovil škorjanca. Gda je vre dosta dalko bil, počel je pes jesti kolače i meso a gda se je vre najel, onda je odišel a škorjanec je pak odletel. Kak jc dečec tam došcl, našel je vse prazno pa je išel dimo i se je plakal. Ouda so išli dale pa so našli jeduoga Človeka, koj je vino pelal b svojim sinom. Ve si je škorjanec gori na lagev sel a pes je pod kola odišel. Ov dečec je spazil škorjanca ter je rekel: japa, glejte kak je to lepi ftiček gori na lagvu. Japa mu je ponujal. Prvo konstitacijonalno delo, ki bo ta precej mogočna komisija izvršila, bode oživotvorjenje druge, ali bolje, prve zbornice. Ta bo obstala iz vladnih mogotcev, kardinalov, predsednikov državnih oblastnij in iz 86 udov, ki ae bodo v departementih s posebnimi pogoji volili, in katere bo ekseku-tivna oblast izbrala. Imenovala se ne bode senat, ampak haute-chambre, to je, visoka zbornica. Senat se zato ne bo imenovala, ker to ime spominja na cesarstvo; a gotovo bo imela vkljuh temu kolikor mogoče monarhičen značaj. — Prvi čas se bo bavila ta zbornica z municipalno postavo in kako bi časnikarstvo ukrotila. — Klu-z-ttinovtt pravda je vedno bolj senzacijonelna. Maršal Canrobert je s6 svojimi izjavami sodnika, poslušalce in toženca do joka prisilil. Francozi bi imeli pač uzrok jokati se, da so to pravdo sploh začeli. Papež je razposlal encikliko, v kateri natrlaša, da se mu je strašno trpljenje v zadnjih letih še povečalo, tako , da bi moral obupati, ko bi ga božja milost ne vzdrževala. Odkar se je Rim vzel, se vsak dan njegovemu ranjenemu srcu zaseka nova rana. Potem našteva ona dejanja italijanske vlade, ki so cerkvi nasprotna, in pravi, dajebožje-roparsko ugrabljenje njegovega posestva na-merjeno na uničenje moči in delovanja njegovega pontilikata in katoliške vere. Dalje govori papež o proganja nji cerkve v Švici, in preklinja cerkveno-politiške naredbe genovskega kantona kot določbam tri de u tujskega koncila in papeževim naredbam nasprotne, in izreka večjo ekskomunikacijo čez vse one, ki bi duhovHko službo na podlagi teh postav sprejeli. — Dalje obžaluje papež prognanje škofa Lachata in blagoslavlja vse, ki so ostali progiamu zvesti. Nič manjše zvestobe, pravi dalje, ne izkazuje du-hovenstvo in ljudstvo škofom na Nemškem, katerih zvestoba mu je tem bolj pohvale vredna, ker je ostro preganjanje tam dan na dan večje. Dalje govori o nesramnosti no-torienega 'odpadnika Reinkensa in onih utrdit skih janzenistov, ki so ga posvetili, razlaga, zakaj jc ta volitev ničeva (inanis et omnino nuliii) in izobčaje Reinkensa in vse, ki so z njim v zvezi. — Ta boj proti cerkvi je posebno delo „frajmavrerjev," katerih nevarne težnje so papeži vladam naznanjali, katere bi bile „to kugo lahko odvrnile," ko bi bile hotele. Zdaj pa so si ti frajmavrarji in enaki ljudje ugrabili celo oblast države, katero porabljajo v uničenje cerkve. Spomina vredna prikazen na socijalnem polji v Zetlin jenih državah je neka peticija, ki jo je zavezni svet internacijonal-nega delavskega društva zarad stiskanja delavcev poslal prezidentu Zedinjenih držav. Prosilci ne terjajo nič manj, nego da se kongres takoj skliče in slabo stanje delavcev odpravi. rekel: bodi samo tiho, ja bom ga zatokel. On je zel sekiro pak je štel ftiča vudriti, ali je vudril po lagvu sekirom i tak se je lagev potrl a vino je vun 'steklo pa se je pes dobro napil. Za tim so išli dale, kaj so došli vu selo. Tam je pak sin z ocom žito mlatil. Ve Bi je škorjanec sel na ocovo glavo. Kak je to sin videl, rekel je: japek japek, kak je lepi fiiček na glavi. Ouda mu je japek rekel: vudri ga, moj sin, vudri. Onda je sin viulril 8 cepini oca po glavi a škorjanec je odletcl, kajti je ga ne pogodil, oca je pak zatokel. Pes koj je vse to gledal se je lepo smejal a sin plakal. Onda so obadva išli išli išli i morti išče ve idejo ako ne stojijo ali ležijo. (Medjimurje). — 16. Gda je mladi mesec pak mački jako mrnjavčeju, onda je vrag lovi, da je bu zapregel, da budu vozili coprnicam žito kojega su 'zele tam, gde je gospodar ali Dopisi. Iz ftIov<»n«k<» Bistrice 29. nov. [Izv. dop.j Dolgo pričakovana nra je tedaj prišla. — Več dnij že nij bilo pri nas dru-zega slišati, nego da se gotovo denes, jutre itd. nova postaja prometu izroči. Ze par dni poprej se je telegrafijo naznanilo, da se denes nova postaja odpre in bilo je tedaj tudi mogoče vse potrebno pripraviti, da ro je to z dotično slovesnostjo vršilo. — Vihrajoče zastave na novem kolodvoru, silno pokanje možnarjev in veselo igranje godcev je mimo-vozečim, kakor tudi celi okolici naznanjalo slovesni dan, med tem ko se je pri dobri kaplici govorilo in prerokovalo o srečni bodočnosti naših potomcev. Nečem tukaj z nova pretresovati, da in kako bi se to, kar se jc zdaj s težavami in velikimi gmotnimi žrtvami priborilo — pred kakimi 20 leti bilo lahko brez težav in žrtev pridobilo, nečem tukaj naštevati dotičnih uzroknv takratne kratkovidnosti — ali bolje zaslepljenosti, temno opozorujem samo na to, da se zdaj na dotičnem mestu še tudi naj za to skrbi, da se odstranijo kakor hitro mogoče vse zapreke, ki zavirajo iz prva uporabljenje novo dodelane ceste, t. j. naj se prvič — novo dodelana cesta posuje z najdrobnejšim kamenjem, drugič naj se ne odi aga na veke s popravljanjem pota za pešce in tretjič naj se skrbi za boljšo restavracijo na novem kolodvoru. ¥35 II rviat*k<'sr»i 28. nov. [Izvirni dopis.) Do sedaj se pri nas še nič ne pozna, da bi razne krize na Ogerskem kak čufljiv ali vidljiv upliv na naše politično stanje imele. Mi smo do sedaj od kriz na Oger-kem še nedotekneni ostali. To se imamo našej avtonomiji zahvaliti. Strankarska kriza v ogerskem zboru nas ne vzmiruje. Naše politične stranke so bitno drage nego so ogerske. Naši zastopniki na ogerskem zboru stoje na strani vlade, ne vprašaje, kakšna je vlada, ali Deakovska ali kakšna druga, kajti naše politično stanje denes še ne bi poneslo, da bi naši zastopniki v ogerskem zboru proti vladi opozicijo delali. FinanCna ogerska kriza nam sedaj še tudi ne gre do kože. Glede financij stojimo nasproti ogerskemu fl-nanciiiinistru kot prosti davkoplačevalci, ne pa kot politična stranka. Vladna oger-ska kriza zadeva nas samo v toliko, v kolikor s Szlavvjem tudi naš minister Peja-čevič stoji in pade. Za Szlavvja, če pade, bode nam žal, a ne za Pejaceviča. Naša gospodarica hodila po žitu a ni ga prekrižila. (Varaždin. — Oda je bog mačka stvoril, pital gaje kaj oče za hranu a maček je rekel, da oče mleko meso i miše, za to maček miše je. (Koprivnica.) — (Zakaj hii miši mački strahu): Bili su negda miši, koji su se zestali na sknpSčinu na jednom polu vu jeni šupli vrbi i napravili su pismo, vu kojem su se vsi podpisali i gde je bil ov napis, da budu mački zvonec na vrat privezali, da ju budu čuli, kad bu išla, i vsi su na to pristali. Kad je došlo vreme, da bi ov zvonec privezali, onda jeden veli: a koj bude zvonca privezal? Na to mačka iznenada skoči i prime nekoliko mišov a ostali su se razbej-žali, i odonod su miši mački strahu. (Varaždin.) — (Dalje prih.) avtonomna vlada pa z vladno krizo na Ogerskem nema nič opraviti. — Če bi se pa vse te tri ogerske krize: strankarska , finančna in vladna v eno krizo, v državno krizo zgrmadile, kar nij mogoče, potem se ve da, stopi tudi neposredno pred nas vprašanje o prihodnjem našem državnem stanji. Denašnje homatije na Ogerskem bodo v prvej vrsti tu nasledek imele, da se bode magjarska pre-valencija v skupnej monarhiji zlomila. Njih pretežje v monarhiji jo bilo nmetalno narejeno in z velikimi denarnimi stroški vzdr-žavano. Denes pada, ker se je iztrošilo. V magjarorszagu bodo Magjari tudi (še v prihodnje gospodovali, pa tudi ne več s tisto silo kakor od leta 1807. sem. Vladna kriza na Ogerskem se brž ko ne pred 2, decembrom ne bo odločila. Potem se pa pričakuje odstop celega Szlavvjevega kabineta. Kdo bo Szla-vyjev naslednik? Andrassv protežnje baje Zichvja, sedanjega ministra trgovine. Kraljevi dvor je baje za Sennyeyja. Med njima vzdi-guje se kot volonter Lonyay. Deakovci pa še nijso nobenega kandidata postavili. Njihovi listi pišejo celo odločno proti Sennyeyju. Naša nagodba je sedaj tudi v zbornici ogerskih velikašev sprejeta bila. Kraljeva sankcija pričaknje se vsak dan. Ban Mažu-ranič je še zmirom v Pešti, ter se pred sankcijo nagodbe tudi ne bo povrnil. Glavna naša skrb je, da se v očigled vseh eventa-alnostij ne Ogerskem utrdimo. Domače stvari. — (V ljubljanski kazini) so v nedeljo praznovati 251etnico cesarjevega vladanja — pa se nijso mogli zdržati pri, taki priliki Slovane zaničevati. Bilo je navzočih mnogo uradnikov, oficirjev in nekaj meščanov. A na „dekoracijah" je bila samo ena letna številka, namreč „1954". S tem so hoteli naši Nemci v Ljubljani dokazati, da je to leto 1854, ko je Avstrija sovražna stala proti našim slovanskim bratom Rusom, ki so jo nekoliko let prej od razpada oteli, — edino slavno in zaznamovanja vredno ves čas 251etnega vladanja. To je — da se najmehkeje izrazimo — tem večja breztaktnost, ker se baš pri priliki vriva, ko bi se imelo paziti, da se nikdo ne žali, da seedinstvo pospešuje , ne pa zdražbe dela. — In kako hočejo c. kr. kazinarji baš v tem času, ko oficijozne novine poročajo1, da pojde cesar (i. januarja v Rusijo , s svojo žaljivo ruso-žrtnostjo našega cesar j a čestiti, to je čudno! — (Za uboge) se ob priliki 251etnice nabira razen v zadnjem listu omenjenih krajev, tudi v Fr. Ks. Sovanovi štacuni. — (Iz Vidma) poleg Brezič se nam piše, da se tudi tam denes slovesno praznuje cesarjeva 2">letnica , med drugim z delitvijo darov med uboge. — (Filhar monično društvo) v Ljubljani je imelo v soboto občni zbor. — (Konkurs) je napovedala iirma „brata Koceli" v Ljubljani. — (Kolera) je nehala tudi na Dolenjskem, kjer je razsajala v Polji, Gabrijelu, Pijavieah in št. Janžu v Krškem okraji. Umrlo je 42 ljudi izmed 861 prebivalcev. — (Na ljutomerskej kmetijskej šoli) začnem letos predavati 7. decembra. Mladeniči, kateri so že zapustili vsakdanjo narodno šolo in Še nijso stari 14 let, bodejo morali redno hoditi k temu podnkn, ki se bode začenjal ob osmih pred poldanom. Prvo nro predavam kmetijstvo jaz, 2. nro pa nadaljnje drage predmete g. Lap a j ne. H kmetijstva vabim tadi vse črez 14 let stare slušatelje. — Nadejam se tem boljšega uspeha, ker je letos na moj predlog podal si. eentr. odbor štajerske kmetijske družbe tej Soli razen drnzega tudi kletarskib aparatov (Saller. destilovalnik, Babo-tov kislinomer in njegovo mostno tehtnico). PoduČevati začnem s Salleronovim destilovalnikom. Blaže Pernišek. — (Odlikovanje.) Piše se nam: „Pri sv. Petru blizu Maribora je v nedeljo 23. nov. učitelj g. Stoger slovesno sprejel darilo od štajerskega kmetijskega društva zarad pridne sadjereje. Ob treh popoldan se je pripeljal dr. M nlle, predstojnik liilijalc štajerskega kmetijskega društva v Mariboru, k sv. Petru ter je v lepo ovenčani šolski izbi, kjer se je vsa šolska mladež zbrala, kakor tudi velika množica ljudi iz domače fare, vzrok slovesnosti razložil, gospoda Stogerja zarad pridnega delovanja pohvalil in mu darilo kmetijskega društva, namreč 20 gl. v srebru podal. H konci je 5 mariborskih pripravnikov lepo slovansko pesen „Bože živi" zapelo. Potem je bila južina in pele so se razne vesele slovanske pesni. — (Se nekaj o ropu v MakovIjah.) Veliki posestnik Jan. Georg iz Makovlj pri Mariboru, ki so ga pred nekaterimi dnevi roparji napali, se je peljal tistikrat po noči iz Ptuja sam, z revolverjem oborožen. Pet minut pred Makovlji skočijo štirje lupeži na pot. Dva primeta konje, dva pa posestnika Georga za obe roki in terjata od njega štiri tisoč goldinarjev, češ, da ima toliko pri sebi. Nastavila sta mu na prsa revolverje in nože. A Georg je imel samo dva tisoč in nekaj goldinarjev; te je dal lupežem, in je rekel, ako ga do doma spremijo, jim da vse, kar hočejo, samo živeti naj ga puste. Roparji pa nijso hoteli z njim, ampak so z ugrabljenimi denarji zbežali s ceste. — (Povožen) je bil v Trbovljah kopač Anton Smode; voz mu je šel čez prsi, tako da je nesrečnež v malo urah umrl. — (Zasut.) Štefan Gzelman, v pohorski občini, je delal apnenico. Ko je šel te dni enkrat kamen lomit, se nij več vrnil. Drugo jutro so ga našli v kamnolomu zasutega. Velika ruša je pala na nj. — (Izza kulis) se „Soči" piše: Govoril sem z državnim poslancem, ki se je vrnil z Dunaja. Mož mi je pripovedal jako zanimive stvari — izza kulis. Ker je Vaš veliki politik , galantni don Andrea, (Maru-šič) v svojem nekolkovanem „Moniteurju" ve-Iikrat trdil, da se za kulisami obravnavajo najvažnejše politične zadeve, zatorej Vas bode morda zanimalo izvedeti nekoliko dr žavnozborskih skrivnostij. Denes Vam povem samo eno, ki se tiče posebno vas Primorcev. Tirolec Prato in Dalmatinec Lapena sta precej po tem, ko se je bil začel drž. zbor. sklicala vse poslance južnih avstrijskih dežel v posvetovanje, ali bi ne bilo mogoče osnovati italijanskega kluba, ki bi imel nalog, pred vsem Čuvati interese italijanske narodnosti na južnem Tirolskem, Dalmatinskem in Primorskem. Tega posvetovanja so se, to se ve, udeležili tudi poslanci Coro-nini, VVinkler in Nabrigoj. Ko je g. Nabrigoj čul, da gg. Lapena in Prato pov- darjata pred vsem italijansko narodnost, jim kar naravnost pove, da bi njega sicer jako veselilo, ko bi se skapno upirali centralistom, da pa on ne more pristopiti klubu, ki bi hotel samo za to skrbeti, da bi se ita-lijanski element na avstrijskem jugu okrepčal. Grof Coronini pa tudi na to reče, da zbrana gospoda naj pomisli, da je nijso samo Italijani, nego tudi Slovani poslali v drž. zbor in da mora torej i slovanske i italijanske interese zastopati. „Kar se poRebe mene tiče", dejal je grof Coronini, „moram povedati, da so me Slovenci in Italijani poslali na Dunaj in da mi torej vest ne pripušča pristopiti klubu, ki bi slovanski element zanemarjajo, skrbel samo za italijanske interese". — G. Lapena je bil tako pošten, da je na te kavalirske besede sam priznal, da je tudi on izvoljen v slovan-s k o i t a 1 i j a u s k e m okraji. Facit vsega posvetovanja je bil ta, da se nij ustanovil noben italijanski klub, da so pa zbrani južni poslanci sklenili, da bodo, ne glede na različne politične nazore v materijelnih vprašanjih zložno postopali ter tako po svojih močeh svojim zanemarjenim kronovinam koristili. Za predsednika temu „materijelnemu" a sicer brezimnemu klubu so odbrali g. La-peno. — Tudi sicer se nekda grof Coronini in baron Tacco prav pošteno vedeta. Razne vesti. * (Slovenkam v premišljevanje) Madjari so nedavno zaprli rumunskega odvetnika Arona Densusiana, — ki je pravice svojega naroda junaško branil in zagovarjal. Njegova mati, uže stara vdova staro-verskega fajmoŠtra, je pisala rumunskemu časniku to pismo: — „Gospod urednik! Baš sem izvedela, da je moj sin Aron Densusia-nu, advokat v Fogarašu, od Madjarov v ječo dejan, ker je pravice in svete zahteve našega naroda branil. Mojemu pokojnemu možu so leta 1888 Madjari vse premoženje vzeli, po tem so ga uklenenega na seneniku peljali na morišče, da bi ga ustrelili — ali božja previdnost ga je osvobodila iz rok njegovih grozovituežev. Moj prvorojeni sin, zdaj nadduhoven, je bil tudi nesrečen; leta 1848 so ga Madjari v jeli, mej bodali v Tla-ceg vlekli, kder so bile vislice uže zanj pripravljene — a bog ga je rešil gotove smrti. Mojega drugega sina, zđaj župnika, so tudi Madjari leta 1848 pred sodnijo tožili, ker je v časnikih za narod delal, češ, da je ljudstvo šuntal, vendar se mu je posrečilo, da se je opravičil in otel madjarskih bričev. Tretji moj sin, advokat v Fogarašu, je zdaj zaprt v Maroš Vazarhelv, ker se je boril za naš narod. Jaz pa apelujem na ljudstvo, ne zato , da bi ga oprostilo , temuč da bi ga posnemalo, kajti prepričana sem, da bo mojega sina, če ga tudi madjar-ska sodnija obsodi, pa oprostila tista sveta sodnija, katera priznava in slavi zaslugo listih, ki so se borili za pravice in svobodo naroda. Se četrtega sina imam. tudi advokata, in ker me božja previdnost v mojih starih letih tako strašno skuša, prosim nebeškega očeta tudi zanj, naj bi tudi njemu podelil toliko moči in hrabrosti, da bi za naš narod trpel. Če še to doživim, potem rada u m rje m. Sofija mati Densusianovih sinov." „S.U * (Strašna grozovitnost.) V vasi Edermaning na gornjem Avstrijskem je žandarmerija te dni nečloveškemu dejanju ua sled prišla. Neki kmet z imenom Mortelbaucr je imel v nekem umazanem kotu svojega živinskega hleva zaboj, v katerem je imel svojega brata zaprtega. Zaboj stoji nad kanalom, skozi kateri se gnojnica odteka, in ima za dno leseno prekle. Nesrečnež je oblečen v umazano srajco, je strašno snb, in ima vse skrivljene noge, da ne more več hoditi. Jed se mu je podajala v lončenem piskru, katerega nij nikoli nihče nmil. Jed je moral z roko iz piskra jemati. Mož je nesnage in mrčesa ves poln, ima dolge lase in brado, in je na duhu bolan. Star je fJ2 let in ga vaš-čani že več kot dvajset let nijso videli. Sodnija preiskuje to v nebo vpijočo stvar in živinski brat bo menda dobil naslnženo kazen. * (Uporni mornarji.) V Polji dela veliko šuma prigodjaj na ladiji „Schwarzen-berg". Na tej ladiji so namreč mladi ljudje, ki se imajo izuriti za dobre mornarje, in ob svojem času za podčastnike. Te dni so začeli ti dečaki razsajati in upiti ter so terjali od častnika, ki je stražo imel, naj jim čas službe zniža, ali pa naj jih odpusti. Častnik jim je pra\il, da naj svoje pritožbe dostojno po zapovedanem potu izjavijo. A to nij nič pomagalo, zapovedal je tedaj, naj se glavar upora aretira. A ta se je branil in častnika napadel. Častnik se je moral z orožjem braniti, in je onega drznega dcČaka precej jako po glavi udaril, da zdaj leži za rano. Druge mladeniče pa so odpeljali in je na drnge ladije odvedli, kjer so zavarovani, in čakajo sodbe. Kaj je bil uzrok, ne vemo, govori se več rečij, a sodnija bo resnico odkrila. * (Samo umor.) Deželna sodnija v Trstu je obsodila pretekli mesec lastnika ladije, Alberta Premuda na šest let teške ječe, češ, da je nalašč neko ladijo pustil, da se je potopila. Ker je obsojenec uložil kavcijo, so mu pustili nekaj časa prostost, tako dolgo, da bi se izrekla višja sodnija, na katero se je Premuda pritožil. Sodnija odloči, a neugodno. V četertek večer pridejo policijski možje v Premndovo pisarno , da bi ga tirali v zapor. Premuda ravno nij bilo doma; ko pride domov, prestrašen zasliši iz komisarjevih ust svojo osodo. Prosil je komisarja, da bi ira pustil še v Btanovanje , a nij se mu dovolilo. Na potu proti zaporu iz-leče Premuda krasno pisan list iz žepa ter ga raztrga v kosce, katero razmeče po tleh. V zapora je tužno gledal skozi okno, vso vrlino obleko je del iz sebe. Ko ob desetih pride jetnišničar v njegovo celico, zagleda ga viseti za oknovo omrežje. Bil je že mrzel in trd. Truplo so položili na trdo postelj, na katerej Premuda živ nij hotel ležati. * (Dvoboj) sta imela te dni pri Pariza dva vlaška kneza, Sueo in Gika, oba sina hospodarjev iz Valahije. Bila sta se se samokresi in sta strelila oba na enkrat. Gika svojega nasprotnika nij zadel, a sam je bil zadet in je Čez nekaj ur umrl. Bil je 55 let star in sin hospodarja Jurija Gike; nekaj časa je bil v Bukrešu policijski prefekt. Princ Konstantin Sueo, njegov morilec, je tudi nekako toliko star, in je služil svoje dni kot kapitan v francoski marini. Uzrok dvoboja nij znan. * (V 1 a Trappe) je umrl te dni pater Ambros. Bil je deset let trapist; pred ustopom se je imenoval mar<[uis Emil de Beaumont de Montfla, in je bil ob svojem času poslanec Lndovika Filipa na ruskem dvoru, in je sploh imel poprej visoke službe. * (Cerkev iz papirja.) Blizu Bergena, na Norveškem, je cerkev čisto iz samega papirja. Vanjo gre lehko tisuč ljudi. Znotraj je okrogla, zunaj pa na osem oglov. Krasna dela zunaj, kakor tudi podobe znotraj, in celo streha, vse je iz papirja, ki je pa z vitrijolom in limom in drugimi takimi rečmi tako pomazan in napojen, da mu dež nič ne more. Poslano. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry ■v Bj7.!)42. Oleioaco, 14. julija 1878. VusVj Uevalescii iN imam rasten liogu v mojih strašnih boleznih v želodci in iiitnieah življenje zahvaliti. Janez Gode c, provizor lnre (Jleiiiaeli, pušta Tod goro pri Celovci, Spričevalo št. 02.914. Weskau, 14. septembra 1868. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah in zapor vsakovrstno zdravniško pomoći brez uspeha rabil, seiu pribužal v svoji obup-nosti k Vašej Revalesciere. Ne morem se ljubemu Hogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, brota ML Franc S t e i n m a n, kateri je za-mo ve on zan •lika do t mrli v IJut>U«iil od 2i>. do 27. novembra. Marija Kregar, delavka, 55 let, na pljučnih tu-herkulah. — Aloj/ija Ovinek, del.vak otrok, 2 let, na kozeh. — Jera Ž^inon, vdova ž lezniškrga ču-vaja, 65 let, na krč.. — Avg. Fo.anc, graščinski oskrbnik, 66 let, na mrtudu. — Marija Laninšek, kuharica, 62 let, na pljučni vodenki. — Matej Ozmek, delavsk otrok, 4 leta na kozeh. — Alojz I lah man. bivši oskrbnik, 74 let, na mrtudu. — Aua Drul, stre-ž.tjka, 62 let, na pljučni bolezni. Tečnojši kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gola. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Bevalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Dunaj!, WallflH«hfc«Biie št. 8, v LJubljani Ed. j Mahr, v (J rade i bratje Ohoranzineyr, v lun-' braku Diechtl & Frank, v Celovci P. Birn-bacher, v Lonil Ludvig MUller, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v Merauu J. B. Stookhauaen, kakor v vseh mestih pri dobrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje pu pustnih nakaznicah ali povzetjih. Vabilo na naročbo. Vse gg. dosedanje naročnike, katerim je naročnina potekla konec novembra, in druge narodnjake vabimo na novo naročbo našega prvega slovenskega dnevnika, „Slov. Narod". „Slov. Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za mesec december . . 1 gld. IO kr. S pošiljanjem po pošti velja: Za mesec december . . 1 gld. -40 kr. Ob enem zopet prosimo, da oni gospodje, ki so nam še kaj na dolgu, precej poravnajo. Administracija ,,Slof. \aroffa". Listki". Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvih pet zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bnkvarji: V Ljubljani: Janez Giontini: Jurij Lercher; Zeschko&Tiil: Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Licgol. — V Mariboru: E. FerUneo, — V Trstu: F. H. Schimpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celji: Karel Sobar. — VPtuji: Vil. Blankc. —VZagrebu: Leopold Hartman. I. zvezek. Stenografija, sp. dr. Ribič, — Životopisje, sp. Raji llož. — Frešern, Prošerin ali Preširen, sp. Fr. LmtOh — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič, —S. Machiavelli, sp. dr. liihif. — 1'isnia iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Tih t v o z grozdjem na Huskem, sp. dr. J. Vohtfak. — tVgava bode ? sp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. Uaderlap .... gfj kr H. zvezek. Ivan Erazem Tatenbali. Iz viren roman, spis. m J- A"'™......50 kr. ni. zvezek. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skoke — Na mu zemlji. Novela, spisal J. Skalec 25 kr IV. zvezek. bcjii dnevi. Spisal Paulus. — Plašč. Novela Roški spisal .Y. V. Cogol; poslovenil L. (ioratjvv. — nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesiiij. Spisal prof. dr. Krek .... 25 kr V. zvezek. Mela Hohlenis. K.,umi, iVaucoski spisal Viktor Cherbuluz, poslovenil Davorin Uostnik . . 50 kr. TUjCl. 27. in 28. novembra. Jttvropat Gorup, Schodec iz Trnovega. — l.u.slig. Perini iz Trsta. Pr. f<;i«l*utu: Evers iz Trsta. — Schroder iz Dunaja. — Bing iz Leipziga. — Dvin, Gruškov-njak iz Radoljice. — VVildherg iz Frankfurta. — Laiiscliman iz Weimar. — dr. Pra iz St. Petra. — lloffmeister iz Monakovega. — Maurizzi iz Dunaja. — Pollak iz Peste. Pn tirtUti i Lovinger iz Dunaja. — Pre-šern iz Radoljce. — Reichman iz Češkega. — Pe-troušek, Suhersberg iz Celovca. — Podboj iz Dolenjskega. — Goldman, Severa iz Dunaja. — Hein-hardt iz Stutgarta. — Smabidl, Kleinbergor iz Dunaja. — Freyoerg iz Reichenberga. — Kolk, Kai-niš iz Dunaja. — Polzi iz Innsbruka. Pri Žamorvu i Pogačar, ŠustorBic iz Kranja. — Herman iz Maribora. — Kesingcr iz Gradca. — IIcpp z družino iz Zagreba. — Jctoušek iz Zatičine. Rauter iz Koke. Dunajska borza 1. decembra (Isvirno telegrafi dno poročilo.) Snotm dr*, dolg v bankovcih . 69 gld, Enotni dl*, dolg v ■rabrfl • • 73 „ 1860 drž. poeoji'.o.....102 , .Akcij-j narodne bank* , . 980 „ Kredit.De alta Lj«...... 230 „ Lond.uj ,........o.'l , Napol..........9 * C. k. ookiai.......— „ • -.»»•- . 108 60 50 BO 6 25 (ii # Na prodaj jjl je vefc tisoč lepo raščenih $ sadnih dreves rfll P° plemenih pri £J Direkciji grajščine Račje (J (317-3) (Kranichsfeld) na spodnjem Štajerskem. NAZNANILO. Čast imamo javno naznanjati, da smo gospodu Avgustu Tertniku, kateremn smo ob svojem času akvizicijsko opravilo izročili, to pošlo vzeli in da smo ga popolno odpustili. Zastopništvo „Avstr. Greshama" v ■Jultljuiii. (318-2) Valentin Zeschko. Zima priđe, zima pride, zima je že tti! Dobra, grejoča zimska obleka vunijo pred proliliijciij^m, ki jo začetak vskko liuleani. Zdravilna podtelesca. Ta bo in najAnejio N«rlno>volne, i/\ r.-tin. urij.i ti In in je v.irujo |iTod pre-mraiunjem. 1 t'.no vTBto, bolo 1 gl. 1 „ . pisano 1 g\. 1 uujfliioja volno 3 gl. 1 „ piHa.no i n\. 1 zgorna .srajca U 11 ..i t i n • j .• i_-,* ti.irviinii/.i Hanela h uvllunimi uli .. 11 .i-, 11111 ii pr.-i in lupimi načrti proiita -_5_bJL__ Šali za gospode vsoli barr i/, najtlurjn toIiio gld. l.r»0. Potni šali voliki, kot ogrinjalo 3 gl. in 6 gl. Slip.s za gospode in gospe iz nujtanJBO volno h Hvilo pretkano lio kr. ....._In 1 gl.__ Ogrinjala za gospe in deklice a la Marin Antoiuettc, ruduča, modra, liclu, vijr.laata. Bo iz ii:ijt;injSn )>orliiiHki! rolna tkana, pletena, iarratiio grald in no iiajlnpHU in nujnovt'jHu v tom času. 1 za otroke r>(> kr. 1 „ ilokliuo, iiujtuiijar 1 in 2 gl. 1 „ i/oapo, zel6 tanjko 3—6 gl. KoitiuSnje iz najtanjim Itarv...... Ii'rrlinuki' vulne platana, 1 za otroke fil) kr. I „ deklico 1 g|. 1 ^ K"Kpo, najtanjše a gl. Komašnje za gospode iz najtanjšega sukna, podloieno, z lepimi guinliami presite (> gl. Komašnje ix prafpga ruskoga usnja z varnostnimi sponami, varuja hlače poiiolnem pri Bla-bcui \rumenu. 1 par iiajtanjiili 5 gl. Dolge in kratke nogovice najbolje, vrsto. 1 par dolgih va dekliee KO kr. 1 n n .. gospo, najtanjšo r>0 kr,, 1 Hi- I ,. flauolnih krutkih 50 kr. i.i' najtanjšo volno pletenih 1 gl. 1 n lovskih iiajtanjiili 3 gl. 1'osebno lepo je nositi zelo tanjka prava turška Hvilena gl. Muli za gospe in otroke. 1 za deklico uli otroke I gl. I ovratnik za to JiO kr., I gl. 1 za doklice 3 in .1 gl. 1 popolni kinu, ovrutuik in uiutdolgodln-Čell n.ijl mi-i b gl. Hokovicc i/, najt.lojne iiiehkoobčutno vidne. 1 pur za gospodo 00 kr. in 1 gl. 1 n n n podloženo 1 in 3 gl. 1 ., .. gospo in tieklicu BO kr. in 1 gl. 1 n n „ „ „ podloženo 1 gl. I par zu gospođo l in 3 gl. I „ s kožo podloženih, za kočiraujo 2 gl. Vloge za v čevlje so najbolj priporočovulne, varujejo nogo pred iiir.i/.nin in potom nij treba teikih zimakili ievljov nositi. 1 par t.i\ gospodo, gospo uli otroko fio kr. Bodi luč! Novo popravljeno potrolojsko avo-tilnico z varnostno napravo, popolnem brez duhu, po najlepših izgloilih dunajsko razstaVu uarejono, so najbuljio vrsto le pri podpisuuej fabriskej zalogi dobiti. Svetil-uico /.a pri uku, delu, za družino ao tuko narejene, da jo v 34. urah le zu 2 in pol kr. tvarine treba. 1 kuhinjska svotiluica KO kr. I atoiiHka ali viseča 1 in 2 gl. I sobna popolna K0 kr. najlepša 1 in 3 gl. 1 zu uk uli dolo 1 in 3 gl. I »alouskn posebno lepu gl. I viseću zu |.i i .i .. .i.i, uli delavnico BO kr., 1 do 'J gl, 1 salonsku viseča s škripci Ti gl. taiste luksurijozneje za 1, 3, 5 dražjo. 1 * ti Mlin. n.i podlogu iz Angora-voliui r>0 kr. . Rokovioe iz jelenjega usnja 1 par za otroko BO kr. |l „ .. gospo uli deklico I gl. 1 n n n .. z iiiunšetami I Ki. Naglo Ko« biiMii! N i ii 111, i m i zubuva po zimi jo i drsanje, toda k temu jo neogibno treba dobrih, varnih drkulie. Vso il ii, j« 111 i- bo . ■ . nleno z I novo p.iti'iit n .mu .i i u i 111, .i 111- k * i \iirn«isl- ■ ll.ipl .1 t o. 1 par za otroko 1 gl. X „ . gospe ali deklico 2 gl. 1 liku lepih, prav auglcčkih i, gl. It .. zu gospode 2 gl. I * a n n nujlepslh r> gl. Gulden-Bazar, na Dunaji, Praterstrasse 0(i. (312—3) emen Lastnina in tiuk „Nardne tiskarne".