1. SEPTEMBER 1970 LETO IV ŠTEVILKA 9 ŠE NEKAJ PODATKOV IZ ANALIZE NAŠEGA LETOŠNJEGA POSLOVANJA . ' ' ' Letni plan izpolnjen že v oktobru? V prvih dneh avgusta so bili organi upravljanja in vode- uspehi niso za vse obrate enaki, saj se tudi pogoji gospoda obratov ter podjetja seznanjeni z rezultati poslovanja daijenja za posamezne vrste dejavnosti med seboj bistve-v letošnjem prvem polletju. Z doseženim uspehom so bili no razlikujejo. Dobra tržna konjunktura in delovna vne-na splošno zadovoljni vsi, saj so bila planirana pričako- ma delavcev za izpolnjevanje prevzetih obveznosti sta Vanja pri vseh obratih presežena. Razumljivo pa je, da bistveno pripomogli k doseženemu uspehu. ******* 1 |e voi "WQ . ::; x 1 $ $ 1' 1 terasi novega hotela Central v Portorožu zopet stoji tabla, na kateri so združene vse montažne dejavnosti IMP. Naši monterji delajo, razen v tem hotelu, še v kuhinji in ribji restavraciji sosednjega Slovenskega doma, Pa v novi kotlarni za vse objekte Riviere in zimskem bazenu hotela Palače, v katerem se bodo gostje lahko koI>ali že septembra. V prejšnji številki Glasnika je bila dana obljuba, da bomo po zasedanjih samoupravnih orgartov objavili višino sredstev, ki bodo obratom na voljo za izplačilo presežnega dela osebnih dohodkov po periodičnem obračunu za prvo polletje. Višina teh sredstev je odvisna od doseženega dohodka oz. dobička, ki je za posamezne obrate, izražen v odstotkih proti doseženi realizaciji, naslednji: CKV Ljubljana 13,80 CKV Maribor 13,93 CKV Koper 9,34 Elektromontaža 13,20 TEN - skupaj 14,52 jaki tok 12,77 šibki tok 18,80 Trata — skupaj 12,83 kovin. ind. 14,51 livarna 9,39 Projektivni biro 25,69 Avtopark 8,24 Skupaj "podjetje 13,86 Pripominjamo, da je v doseženih stopnjah dobička upoštevan tudi presežni del osebnih dohodkov, ki bo delavcem še izplačan za prvo polletje, zato bodo navedeni odstotki po izplačilu nekoliko nižji od izkazanih. DELITEV PRESEŽNEGA DELA OSEBNIH DOHODKOV Po pravilniku se dohodek po odbitku pogodbenih in zakonskih obveznosti deli v razmerju 80 % za osebne dohodke in 20 % za bruto sklade. Navedeno razmerje Je upoštevano tudi pri delim dohodka za prvo polletje, s (Nadaljevanje na 2. str.) Letni plan izpolnjen v oktobru? (Nadaljevanje s 1. str.) tem da je od razpoložljivega zneska za osebne dohodke zadržano 3 % za rezervni sklad osebnih dohodkov, kot je predvideno s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Upoštevaje že izplačane akontacije osebnih dohodkov za prvo polletje je obratom ostalo na voljo za izplačilo presežnega dela osebnih dohodkov še 4,530.063 din. Ta bruto znesek pa vsebuje po zakonu predpisane obveznosti, in| sicer 4% stanovanjski prispevek in 1 % prispevek za obnovo Skopja. Po odbitku teh zakonskih obveznosti znaša ostanek sredstev za . izplačilo 4,314.346 din, ki je na obrate razdeljen po doseženem poslovnem uspehu takole: 4.250 5.300 1.619 5.399 žene v prvem polletju, zato dinamičnem planu predvi-so navedene številke le devali. orientacijske in veljajo le za Od skupne vrednosti do-tiste delavce, ki so bili ne- sežene realizacije odpade na prekinjeno zaposleni vseh 6 posamezne obrate (v tisočih mesecev. Za delavce, ki de- din): lajo v inozemstvu, so — razumljivo — pogoji isti, pri CKV Ljubljana čemer pa je potrebno upo- CKV Maribor števati še to, ali so bili vse CKV Koper prvo polletje na delu v mo- Elektromontaža zemstvu. TEN Po sklepih centralnega de- —jaki tok lavskega sveta, obratnih de- — šibki tok lavskih svetov in odbora za Trata gospodarjenje se bo presežni — kov. ind. del osebnih dohodkov izpla- — livarna čal v dveh obrokih, in sicer: Projektivni biro Avtopark — 40 % ob izplačilu Zastopstvo A. L. osebnih dohodkov za avgust Delo v inozemstvu — 60% ob izplačilu osebnih dohodkov za sep- v primerjavi s planom so tember. v juliju vsi obrati brez izjeme 2.036 844 1.982 978 716 57 3 1.117 CKV Ljubljana 875.619 din CKV Maribor 551.878 din CKV Koper 144.425 din Elektromontaža1,012.006 di TEN 494.056 din Trata z livarno 545.392 din Projektivni biro 205.654 din Skupne službe 485.316 din Razumljivo je, da vsebujejo navedeni zneski vse dajatve za socialno zavarovanje in prispevke iz delovnega razmerja. Na osnovi izkazane delitve bo znašalo izplačilo presežnega dela osebnih dohodkov, upoštevaje dosežene obračunske osnove v prvem polletju, za posamezne obrate naslednji odstotek enomesečnega osebnega dohodka: CKV Ljubljana 105 do 110 CKV Maribor 110 do 115 CKV Koper 85 do 90 Elektromontaža 125 do 130 TEN N 65 do 70 Trata z livarno 65 do 70 Projektivni biro 110 do 130 Skupne službe 95 do 100 Obrati Odstotek - izvrSltve /-mesečnega plana letnega plana CKV Ljubljana 114,5 61,9 CKV Maribor 148,1 80,0 CKV Koper 150,8 81,5 Elektromontaža 164,3 88,7 TEN - jaki tok 114,7 61,3 - Šibki tok 104,0 55,5 Trata - kov.Ind. 105,2 55,2 - livarna 123,6 65,4 Projektivni biro 208,7 112,7 Avtopark 104,6 56,5 Program.razv.služba 109,0 58,2 Delo v Inozemstvu 129,3 71,1 Skupaj podjetje 132,6 71,2 j planske naloge presegli, iri sicer: Po posebnem obračunu in doseženem dohodku je tudi za delavce, ki delajo v inozemstvu, izločeno iz dohodka 188.420 din sredstev za izplačilo presežnega dela osebnih dohodkov, kar predstavlja poprečno 90 % enomesečnega osebnega dohodka. Višina presežnega dela osebnih dohodkov, ki odpade na posameznega delavca, je odvisna od njegove obračunske osnove, dose- VU K.U1NVA JULIJA 1970 OPRAVLJENO DELO Kljub temu, da je bilo v CkV Ljubljana juliju precejšnje število de- CKV Maribor lavcev na letnih dopustih, je CKV Koper bila višina dosežene realiza- Elektromontaža cije v tem mesecu za posa- TEN mezne obrate in podjetje ~ , kot celoto zadovoljiva, saj je šibki tok bila enaka doseženi realiza- *,a ciji v posameznih prejšnjih — kov"ind" mesecih, pri manjšem številu za 15,2% za 152,4% za 118,0% za 56,1 % za za 7,2% 0,9% za za 7,4 % 20,2 % — livarna efektivnih delovnih ur. V na- Projektivni biro za 114,9 % slednjem navaiamo nekai Avtopark za 10,2% osnovnih nnHatlfmfn m^ln Delo inozemstVUZa 19.1 % osnovnih podatkov o pošlo- Po zaključenih 7 meSecih vanju podjetja za julij m dda zna§a sk dosežena skupno za 7 mesecev, za ka- b r u 10 r e a 1 i z a c i j a tere želimo da so o njih i58"002.672 din“ka7jVza sproti obveščeni vs, delavci 32,6 % (a]i za 38,815.672 -poojetja. . . din) več, kot je bilo po pla- V juliju je bila dosežena nu predvideno Udeležba po-bruto realizacija 24,301.537 san‘eznih obratov na 'dose-d,m>kar je za 7,518.537 din 2enj realizaciji pa znaša (v ali 44,8 % več, kot smo po tisočih din). CKV Ljubljana 30,431 CKV Maribor 22,396 CKV Koper 8,065 Elektromontaža 40,896 TEN -jaki tok 15,319 — šibki tok 6,108 Trata — kov. ind. 13,589 — livarna 6,651 Projektivni biro 5,002 Avtopark 429 Program, razv. sl. 524 Zastopstvo A. L. 250 Delo v inozemstvu 8,343 Procentualna izvršitev 7-mesečnega oz. letnega plana po obratih pa je razvidna iz objavljene tabele. Za doseženo realizacijo je bilo v 7 mesecih porabljeno 2,610.966 efektivnih delov-. nih ur ali 56,1 % za leto 1970 planiranih ur. Iz razmerja procentualne izvršitve letnega plana realizacije in efektivnih delovnih ur lahko ugotovimo, da je bila planirana realizacija z ozirom na porabljeni delovni čas po 7 mesecih dela dosežena 126,9%, ali drugače izraženo — planska predvidevanja so bila presežena za 26,9 %. Na osnovi tega merila so posamezni obrati 7-mesečne planske naloge izvršili takole: CKV Ljubljana 118,4% CKV Maribor 139,9% CKV Koper 129,8% Elektromontaža 147,1 % TEN -jaki tok 105,7% — šibki tok 97,7 % Trata — kov. ind. 110,0 % — livarna 113,1% Projektivni biro 133,1 % Avtopark 109,1 % Program razv. sl. 107,4% Delo v inozemstvu 134,2 % Navedeni pregled je zagotovilo uspešnosti dela posameznih obratov, zato je vsak kritičen komentar nepotreben. Z ozirom na dosedanji potek dela predvidevamo, da bo podjetje kot celota doseglo letni plan realizacije vsaj dva meseca pred koncem leta. Za uspešno poslovanje podjetja je bistvenega pomena tudi izpolnjevanje plana prodaje' naših montažnih storitev in proizvodov. Do konca julija je bil letni plan podjetja že presežen za 0,4 %, saj je bilo do tega časa sklenjeno za 273,029.503 din pogodb. Po planu za leto 1970 je pred- videno, da mora znašati ta vrednost 271,930.000 din, in sicer skupno s prenosi pogodbenih vrednosti iz leta 1969. Z izvršitvijo tega pla-. na in ob pogoju, da bo plan realizacije 100-odstotno dosežen, bi bilo montažnim obratom zagotovljeno delo še za 4 mesece, proizvodnim obratom pa za 2 meseca v prihodnjem letu. Uspeh posameznih obratov pri izvršitvi plana prodaje za 7 mesecev je razviden iz naslednjega pregleda (v tisočih din): CKV Ljubljana 64.002 CKV Maribor 47,506 CKV Koper 18,115 Elektromontaža 82,802 TEN 32,693 Trata 24,577 Projektivni biro 3,335 Na podlagi navedenih vrednosti so obrati procen-tualno izvršili letni plan takole: CKV Ljubljana 96,2 CKV Maribor 125,» CKV Koper 133,2 Elektromontaža 133,' TEN 74,7 Trata 5 8,0 Projektivni biro 57,5 Obrat Trata je s sklep3" njem pogodb navidezno n6" kaj v zaostanku napram dru" gim obratom, vendar obr3' tuje tovarna brez zastojev' ker so delavci zaposleni 5 proizvodnjo izdelkov na z3" logo, katere trgovska mrež3 naroča le po potrebi, zat° ne sklepa dolgoročnih p°’ godb. Prav tako je projekti' ni biro z naročili polno zas°" J den, kar pa iz vrednosti skle" ž njenih pogodb ni razvidu0 ker se pogodbe pogosto skl3' p pajo šele po izdelavi projei' ^ ta. Očitno pa je, da so m* tažni obrati polno zasedeni" P delom že za več mesec3' n vnaprej. Upoštevaje do5' ženo realizacijo za 7 1 - - ■ i|C cev ocenjujemo, da imfJ' posamezni obrati zagotovi)3 ,a no delo vnaprej takole: ia CKV Ljubljana za 8 n** <*e CKV Maribor za 8 1)1 CKV Koper za 7 Elektromontaža za 8 m° TEN zal,5< Jal Trata zal,5 m* °d Projektivni biro za 5 Realizacija prevzetih P godbenih obveznosti in 00 polnitev planskih nalog 0 Ph sta v prihodnjih mesecih ^ jali od obratov prav g0*^ velike napore, ki pa jih r' rl mo lažje premagali, če J. ^ vsak delavec podjetja p° i ' jih močeh in sposobn0^ ^ prispeval svoj obvezni p ^ c; X ^ 5 r i o r v S'j C 5' X ?V jS- #■ ti' >o- V f ;6f )V° ALI JE BILA TA DRAGA IZKUŠNJA POTREBNA? Samovži^^kladišč^CKV Dne 7. 8. 1970 ob 17.30 so delavci v novi kleparski opozarjamo, da mastnih krp, delavnici obrata CKV Ljubljana opazili, da gori v central- posebno se, ce so napojene s nem skladišču njihovega obrata. Ker je bil požar že v 'irnežcm (isto velja tudi za Polnem razmahu, so o tem takoj obvestili poklicno gasil- žaganje in opilke), ne sme-sko brigado. Žal gasilci niso mogli takoj najti pravih kiju- mo odlagati v bližini lahko ^ev (slaba označba ključev), pa so morali nasilno odpreti vnetljivih snovi, temveč vedeta v skladišču. Gost dim je močno oviral gasilce pri n0 1° v negorljive zaboje, ali gašenju, kljub temu pa jim je ob veliki požrtvovalnosti Pa na taka mesta, kjer ne UsPelo požar dokaj hitro pogasiti in s tem preprečiti morejo povzročiti požara. Večjo materialno škodo. Samovimi sn ,. Komisija UJV Ljubljana, porinil z metlo v vskla- samovžigi ^ .* j c raziskovala vzrok po- diščeno volno. Ker se je Zara- je ugotovila, da je le- mastna čistilna volna začela -tcga iskati v samovžigu. To vse bolj segrevati, nakopi-.u8otovitev je potrdilo tudi cena toplota pa se ni mogla ^ejstvo, da je neki delavec odvajati, je prišlo do samohodnega dne v skladišču vži8a krpe, ki je povzročil P0l‘l firnež. ga s čistilno vol- P^men, ta pa se je kasneje no b|>žino Pobrisal ter jo odvrgel v skladišča embalažne dme in čistilne volne. ra Spričo te ugotovitve mo-ž IT|° ponovno opozoriti vse . Poslene, posebno še tiste fir 3V.Ce’ k' imajo opravka s gan^-6111 in podobnimi or-tam bni topili, na nevarnost jaio°VŽ^ov' k’ cesto nasta-prav zaradi malomarno rženih mastnih krp. ako nastane samovžig? Po? Zemimo 7a primer kar ta prefar v skladišču. Delavec je lil t fimež, ga nekaj po-čjsti, i P° tleh, zato je vzel l(rn n° volno in ga pobrisal VrgVj1’ s katero je brisal, jr razširil v požar. Da bi se v bodoče taki ali podobni primeri ne dogajali, izdelala obširnejše pismeno poročilo za CDS. Če zelo na kratko povzamemo ugotovitve iz tega poročila, je osnovna ta, da je stanje v tovarni na Trati , mnogo bolj urejeno in zanesljivo, kot pa v kompleksu proizvodnih in skladiščnih prostorov ob Vojkovi ulici. Komisija je ugotovila na Trati predvsem to pomanjkljivost v sistemu varstva pred požarom, da se oprema tovarniške gasilske desetine sicer nahaja v vzdrževanem še posebno stanju v prostoru ob vratar-nevarni zato, ker se pojav- n’cK vendar v zaklenjenih ljajo vedno v času. ko ni ni- omarah, kar pomeni, da je v kogar v bližini, ki bi pravo- sid teže dosegljiva, časno opazil ogenj in pri- Ob Vojkovi ulici pa imajo, merno ukrepal, tako da se svoje proizvodne m slda-požar nemoteno razvija in ga diščne prostore kar trije opazimo šele takrat, ko je že obrati: CKV Ljubljana, v razviti fazi in ga z ročnimi Elektromontaža in Tovarna gasilnimi sredstvi ne more- elcktronaprav. Vrsta ugotovim več pogasiti. Ijenih pomanjkljivosti v vra- p c tarski in čuvajski službi ima po mnenju komisije svoj vzrok predvsem v tem, da ta služba še ni enotno urejena. Nadalje vnetljive tekočine in druge snovi niso primerno vskladiščene in zavarovane, ponekod manjkajo hidranti, ali pa so le-ti slabo vzdrževani, medtem ko so ročni gasilni aparati redno kontrolirani in ustrezno razporejeni. Komisija je odredila najnujnejše ukrepe za varstvo pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami. V zaključku svojega poročila pa je komisija poudarila zlasti ugotovitev, da obrati ne sodelujejo dovolj tesno s HTV-službo podjetja. Zlasti pri vseh predelavah prostorov bi morali obrati obvezno zahtevati strokovno mnenje naše HTV službe, kateri bi bilo treba v splošnem zagotoviti večje pristojnosti, po drugi strani pa ji naložiti tudi ustrezne odgovornosti. Več sodelovanja med obrati in HTV službo je blfynPr°e, na nesrečo prav v n So - d° ta kos čistilne volne, Ko vskladiščene volne. 0 skladišče pometali, je X lest0 da bi ga odnesel Takoj po požaru, do katerega je prišlo v petek, 7. avgusta popoldne v novi skladiščni hali obrata CKV Ljubljana v Vojkovi ulici, je centralni delavski svet podjetja na svoji seji dne 10. avgusta imenoval komisijo, ki so jo. sestavljali Stanko Kol- bezen, Anton Križan in Aleksander Perdan, z nalogo: ugotoviti stanje na področju varstva pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami v podjetju. Komisija je v 2 dneh pregledala razmere v kompleksu ob Vojkovi ulici in v tovarni na Trati ter nato Komisija v tovarni Trata lh‘lo organov upravlja Čeprav je avgust čas do- dne 30. 6. 1970) ter stanja Obravnaval je analizo poslo-pustov in počitnic, so se v osnovnih sredstev se je raz- vanja za jyvo polletje in deli-tem mesecu sestali na sejah v^a obširna razprava o ve- te v dohodka, sprejel novi centralni delavski svet, bor za gospodarjenje obratni delavski sveti. od- in zavi sredstev po posameznih pravilnik o oblikovanju cen obratih, o izvršenih toda ne- proizvodov in storitev ter obračunanih delih ter o šte- razpravljal o gospodarski vilu plačanih in neplačanih problematiki podjetja. ODBOR ZA GOSPODARJENJE situacij (zlasti v obratu C KV Koper). CDS je Dominika Bra-jerja, ki je bil na prvi seji iz- se je sestal že 31. julija in si je za predsednika izvolil Do- ženem 'v prvem polletju, minika Brajerja, za njego- Sprejet je bil predlog, V nadaljnjem je odbor voljen za namestnika pred-razpravljal o dohpdku, dose- sednika CDS, razrešil te funkcije, ker je bil izvoljen . r , „ * naJ za predsednika odbora za vega namestnika pa Marjana CDS potrdi predlagano deli- gospodarjenje; za novega na-Jugovica. tev dohodka ter razdelitev mestnika predsednika je Ker je bila to prva seja no- presežnega dela osebnih do- CDS nato izvolil Antona voizvoljenega odbora, so bile hodkov. Odobren je bil tudi Križana, članom obrazložene naloge prenos drobnega inventarja O analizi poslovanja je po-odbora, ki jih vsebuje 78. in orodja iz obrata C KV ročal Aleksander Remec. Po člen statuta. Sprejet je bil Ljubljana v obrat C KV Ko- p0(jatkih, ki jih natančneje sklep, naj bi bile seje odbora Per- . navajamo v posebnem član- vedno med 10. in 15. dnem Glavni direktor Stanko ^u so podjetje kot celota in v mesecu, ko so že znani re- Krumpak, je seznanil člane p0samezni obrati poslovali zultati poslovanja za pretekli odbora s splošno gospodar- povsem uspešno in so rezul-mesec, hkrati pa bo odbor sko problematiko podjetja, tatj zej0 ug0dni. Zato je bil lahko v tem času razpravljal o kateri je obširno razprav- prj razdelitvi dohodka, ki jo tudi o predlogih komercial- ljal tudi strokovni kolegij. je podrobno obrazložil in n ih služb obratov in pod- Investicijska dejavnost se predlagal Alojz Kosi, ugo-jetja. izvaja v okviru sprejetega t ovij en presežek osebnih do- V nadaljnjem je odbor investicijskega plana, skle- hodkov, ki naj se izplača obravnaval osnutek pravil- nJena Je bila nova pogodba delavcem v 2 obrokih, in nika o oblikovanju cen pro- za izvajanje del v DDR. sicer 40 % ob izplačilu oseb-izvodov in storitev, ki ga je z Stanko Kolbezen je poro- niji dohodkov za avgust, manjšimi dopolnitvami spre- 0 P.(f^°8u sporazuma o ostanek 60 % pa prihodnji jel kot svoj predlog za CDS osnovnih kriterijih za dolo- mesec. Prav tako se delav-in ODS čitev višine terenskega do- cem, zaposlenim v inozem- Po raznravlianiu o analizi datka v montažnih in insta- stvu, izplača okoli 90 % eno- nodovSa Ja nrvo oolletie lacijskih delovnih or8anlza- mesečnega osebnega do- fe odbo/ueotovil daPie bilo cbah' sklenJeno Je bilo, naJ hodka, vendar le, če so bili je odbor ugotovi, daje bilo dl obravnavajo obrati, na delu v.inozemstvu celot- poslovanje na splošno zado- £ naje$voje pripLbe po- no prvo polletje. voljivo. Priporočil e obrat- dajo dJ0 8. Avgusta. ¥ nadaljnjem je Stanko analizo podrobno obmvnS Pri obravnavanju zamud- Kolbezen obrazložil osnutek analizo pourouno ouravi a- n£ga prihajanja na del0 je novega pravilnika o obliko- čenostv režije dimktorp lahko 'daje za ’yo<5lne de- _ jui_„ _L___________\ lavce glavni direktor, za Krumpak poročal, da imajo skladišč, zlasti o zmanjšanju sjuzb zalog' ter 'utemeljijo višino režijskih stroškov. • CENTRALNI Po pregledu angažiranih DELAVSKI SVET obratnih sredstev (po stanju je imel sejo dne 10. avgusta. ljeno delo *do konca leta in deloma- že za leto 1971. Omenil je tudi precejšnje težave pri nabavi materiala. Za dela, opravljena v Ebers' walde, Herzfelde in Moeckernu v DDR ni bilo nobenih reklamacij, kar dokazuje, da so bila izvršena kvalitetno. Sklenjene so bile nadaljnje pogodbe za dela v DDR. Glavni direktor je nato še grajal premajhno pozornost obratov pri varstvu pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami ter predlagal imenovanje posebne komisije, ki naj razišče vzroke nedavnega požara v skladišču C KV in vzroke poplave v TEN. Glede na prevzem nadaljnjih instalacijskih del v novi ljubljanski bojnišnici je predlagal, da ugodimo prošnji Kliničnih bolnišnic za finančno podporo za ureditev dvigal na kirurgični kliniki. Predlagal je nadalje, da se Miranu Mihelčiču podeli enkratna nagrada din 1600 za izdelavo organizacijskih poslovnikov obratov in podjetja. Po razpravljanju je CDS poročilo in 'posamezne predloge glavnega direktorja sprejel. Nato je CDS razpravljal o predlogu centralne komisije za delovna razmerja, štipendije in strokovno izobraževanje za dopolnitev pravilnika o štipendiranju. Sprejel je predlog komisije, da pripada vsakemu delavcu, kateremu podjetje odobri izredna šolanje, v vsakem šolskem letu 7 dni plačanega izrednega dopusta in po 1 dan za izpit iz vsakega predmeta — prvo pod pogojem, da ima opravljenih najmanj polovico predpisanih izpitov v posameznem letniku. Na predlog komisije za družbeni standard so bila iz sredstev ustreznega sklada odobrena posojila za gradnjo stanovanj- nekaterim strokovnim delavcem podjetja. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so potrebne nekatere: spremembe pravilnika; komisija naj sestavi predlog za spremembo. OBRATNI DELAVSKI SVET so v glavnem obravnavali poročilo o analizi poslovanja V posameznih obratih in pred ] lagani delitvi dohodka, doseženega v prvem polletju. V zadevah iz svoje pristoh nosti so ODS sprejeli naslednje pomembnejše sklepe: C KV Ljubljana Vsem delavcem obrata. I1 so bili v času od 1. 1. do 3d 6. več kot 3 mesece v bol' niškem staležu. se izplak podpora v višini 50 % zae ska, ki bi ga prejeli kot pre' sežek, če bi ne bili v boli11 škem staležu. Dodatno se porabi znese*1 din 88.531,10 iz sredste' obrata za ureditve centra1’ nega ogrevanja v skladišč11 hali v Vojkovi ulici. ELEKTROMONTAŽA Direktor obrata ing. Ku1*1 j .še je predlagal izgradnjo v ih skladiščnih prostorov Vojkovi ulici. ODS je pre, log sprejel. Pripraviti je potrebno dokumentacijo gradnjo. V nadaljnjem je ODS L delil noma posojilo dvema , kolektiva za naku| stanovanja oz. dogradi*'; stanovanjske hiše, dvema<. odobril povračilo šolrdj vendar šele po uspeS’ opravljenih izpitih: C KV Maribor ODS je odobril detu*.' pomoč krajevni skuphps organizaciji združenja ; cev NOV Ob parku v "p boru. ing. Homšaku pa , no plačilo štipendije, j mon loto rvtvrn iti ^' *ti( ao ta? mora le-ta povrniti kjer je bil prej zaposjen- C KV Koper ODS je sprejel poroči^ delu komisije za druZ sre standard in odobril 3 def od, cem posojilo za nakup (1^ gradnjo stanovanj. < Tovarna ^ elektronaprav ODS je odobril vj 8ra, Mestinšku povračilo ^ škov za zdravljenje^-^j ]. ^ ških Toplicah in 100 d' J S seje ODS v Kopru rednega plačanega dop ,ir nia Marinki Velkavrh pa podaljšal odplačilni rok za posojilo tako, da mesečni obrok ne bo presegal 300 din. Sklenjeno je bilo, naj komisija za družbeni standard prouči tudi socialne razmere drugih Posojilojemalcev in jih obvesti o takšni možnosti. ODS je v nadaljnjem razpravljal še o osebnih dohod-j kih nekaterih delavcev in o njihovih ugovorih zoper odločbe ter sprejel sklep, naj o teh zadevah z večjimi polastili odloča komisija za °sebne dohodke, osebno Ocenjevanje pa opravljajo služb in mojstri. Na se-j J Mi komisije naj sodeluje tudi direktor obrata. Franca Šublja je ODS ria-i jPadil s j3.000 din za izde-'avo prezračevalnikov v ko-1 Vihski delavnici. 1 Trata ODS je sprejel poročilo ^ntona Pančurja o gospo darskih zadevah tovarne. Ka Pacitete tovarne v serijski Proizvodnji so trenutno pol-n° zasedene, problemi so pri jjabavi materiala. V indivi dnalni proizvodnji za ljub lansko in mariborsko bol nišnico nastajajo težave gle ,e izdelavnega roka, za Alfa t-aval pa pri uvozu plošč. V lvarni so postale problema-lcne cene proizvodov, ker , se surovine Nile. zelo po- ODS je sprejel plan inve-.tlc‘j za leto 1970, ki predvi-eya kritje investicij z lasU P?i sredstvi, le delno s polhom iz centralnih skladov. pato je ODS imenoval ko-'9° za sestavo novega pra- 31 rpisij _ ^ ^n*ka o vrednotenju del in V (]^rtru Pravilnik je sestaviti ■ ^ konca leta. Ugotoviti je n °žnosti za povišanje vred-°sti točke, kakor v mon-10 a^ih obratih. bcj , °^av,ce kot zaščitna (vi | tVa delavcev se bodo f dnj zamenjavale na 10 neP^.Je odobril podpore ,ater'm organizacijam, naša1 oSpi0.v višini enomesečnih V Vr.,i ^dr dohodkov Jožetu <■/ bhr.r-u za razne tehnične ii' Pitp Šave 'n sprejel dopolni* tanjV Pravilnika o štipendi- V TOVARNI ELEKTRO NAPRAV Vodstvo tovarne in strokovne službe pod isto streho Večletna utesnjenost vodstva in strokovnih služb Tovarne elektronaprav na skopih 600 kvadratnih metrih bruto etažne površine je že dolgo hromila uspešno poslovanje predvsem vodstvenih delavcev, komercialne službe in konstrukcije. Z reorganizacijo strokovnih služb, z nastalo novo organizacijsko shemo in s formiranjem skupne priprave in organizacije dela za jaki in šibki tok ter hkrati z raširitvijo dejavnosti konstrukcije na projektiranje, standardizacijo in tipizacijo, je potreba po povečanih in funkcionalno razporejenih poslovnih prostorih postala več kot očitna. Vodstvo tovarne je prostorsko stisko v zadnjem letu reševalo z raznimi zasilnimi ukrepi: z namestitvijo projektivne grupe in oddelka za standardizacijo in tipizacijo najprej na Titovi 37 in nato, zopet samo začasno, v novi hali CKV v Vojkovi ulici, knjigovodstvo obrata je moralo iz upravne stavbe v prostore šibkega toka. Zaradi razširitve poslovanja nabavne službe in prestavitve arhiva je bila praktično likvidirana sejna soba in s tem možnost spodobnega sprejemanja strank, ki so morale posedati kar pri mizah komercialnih referentov. Vodstvo tovarne se tudi zaveda, da so potrebe tovarne že zdavnaj prerasle kapacitete njene orodjarne, ki mora zato dobiti večje proizvodne površine. NAJTI CENENO IN UČINKOVITO REŠITEV Vsa ta nakopičena nuja je silila vodstvo tovarne, da najde v okviru skromnih sredstev za gradbene investicije ceneno in u Sinko vito rešitev, ki bo za daljšo dobo odpravila vprašanje poslovnih prostorov strokovnih služb ter ne bo zahtevala dolgotrajnih lokacijskih postopkov in gradbene dejavnosti. Tu se je sama po sebi ponujala kot najbolj primerna že enkrat uporabljena varianta t nadzidavo skladišča jakotočnih in šibkotočnih izdelkov TEN. Ob intenzivni zavzetosti direktorja tovarne tov. Povšeta, ki je preverjanje statične nosilnosti in projekt nadzidave poveril celjskemu gradbenemu podjetju INGRAD, je nastal funkcionalno zelo ustrezen načrt razporeditve poslovnih prostorov ob pridobitvi novih- 480 kvadratnih metrov bruto etažne površine. Na njej bodo našli svoje prostore predvsem vsi oddelki konstrukcije, vključno s konstrukcijo orodij, ki bo svoj dosedanji prostor odstopila orodjarni, dalje bodo tu tri govorilnice, ki se bodo dale s premičnimi stenami preurediti v veliko sejno sobo, ter prostori za vodje posameznih konstrukcijskih oddelkov. S preselitvijo konstrukcijskih oddelkov v nove prostore bodo po tem načrtu stari prostori preurejeni tako, da bodo vodstvo tovarne in strokovne službe funkcionalno združene v eni etaži pod isto streho. BREZ NEVŠEČNOSTI NI ŠLO Ker je bilo za nadzidavo skladišča, ki bo tudi arhitektonsko zaključila videz pravne stavbe TEN, razmeroma lahko pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje in ker je bilo gradbeno podjetje INGRAD pripravljeno takoj pričeti z gradnjo, je le-ta danes že v polnem razmahu, tako da operativno vodstvo podjetja INGRAD obljublja streho nad novimi prostori že za konec avgusta. Brez nevšečnosti seveda tudi to pot ni šlo. Ker so se gradbinci zanesli na dolgotrajno lepo vreme, so na več mestih načeli izolacijo strehe nad skladiščem izdelkov, kar je imelo za posledico, da se je ob zadnjih nalivih, ki so kot nalašč padli med vikendom, znašlo v skladišču precej moče, ki je prvič povzročila nekaj škode na izdelkih, ob naslednjem neurju pa so seji skladiščniki že uspešno zoperstavili z improviziranimi prevlekami in žlebovi. To je bilo hkrati opozorilo gradbincem, da jih bo odslej pri delu priganjalo tudi vreme, ne pa samo nestrpno vodstvo TEN, ki želi, da bi strokovne službe tovarne čimprej poslovale v zbranem, urejenem in svojim velikim zadolžitvam primernem okolju. x i A. P. ZGOŠČEN RAZGOVOR Z ING. STANETOM ZAVRŠNIKOM, DIREKTORJEM Predstavitev smo tokrat opravili izredno na kratko, da smo mogli našemu sogovorniku zastaviti dolgo vrsto vprašanj, ki ne zadevajo le PRS, temveč so najpogosteje na dnevnem redu centralnih organov upravljanja podjetja. Začnimo! Generalije: 39, Ljubljančan z Žabjaka, poročen, 13-letna hčerka. Šole: maturiral 1950 na realki v Vegovi ulici, diplomiral 1956 na strojni fakulteti s področja parnih turbin. Delovne brigade: Avtocesta, Novi Beograd Prva zaposlitev: od 1956 do 1962 na Nuklearnem inštitutu ,Jožef Stefan", od tega 5 let v konstrukciji, nato 2 leti vodil tehnični sektor izgradnje reaktoija v Podgorici; medtem obiskal vse večje jedrske centre v Evropi. Vstop v IMP: prvi stiki pri izgradnji reaktoija, 1. julija 1962 sklenitev delovnega razmaja; prvo leto na Trati v razvojnem oddelku, nato vse do danes vodja programsko razvojne službe podjetja. Veselje: do tehnične fizike, elektromehanike in tehnično-komercialnega dela. Šport: košarka, odbojka, plavanje, namizni tenis Značaj: pesimist Po takem uvodu se je se- vzeti določene razvojne na- mnenja ni mogoče strokov-veda naravnost ponujalo loge, pač pa tesno sodelujem no podpreti: vprašanje p ustreznosti se- s komercialnimi oddelki in ,Najprej moram pouda- danjega delovnega mesta: vodstvi tovarn glede tekoče n ti, da so predvsem tisti praksa potisne pač vsa- realizacije razvojnih progra- ljudje, ki se že dalj časa kega človeka v neko dolo- mo v, ena izmed mojih stal- ukvaijajo z razvojnim de-čeno okolje, katerega se pri- nih nalog je tudi vodenje l0m, najprimernejši, da naj-vadi, ga vsrka. Tako mi še tehnološke priprave nove se- dejo najustreznejšo pot do najbolj prija .delovno okolje rijske proivodnje za tovarno končnega rezultata. Težko elektromehanike in regula- na Trati. Razvojno delo pa daje koristne nasvete nektfo, cijskih armatur ter splošne je timsko delo, brez tega ni ki' se z razvojnim delom ni-avtomatike ogrevanja in pre- mogoče pričakovati uspe- kdar ni ukvarjal. To je pač zakon profesionalizacije. Kompliciranejših izdelkov pa ni mogoče kopirati, in sicer iz proizvodno tehnoloških razlogov. Vsak izdelek je treba prilagoditi razpoložljivim proizvodno-tehnolo-škim možnostim posameznih obratov in tudi serijam, za katere bo ta tehnologija primerna. Z drugimi besedami: vsak kompliciran vzorec se več ali manj oddaljuje od naših možnosti, in le v primeru, če se z njimi pokriva, gaje mogoče kopirati, če ni drugih zadržkov." — Še o nekem drugem, tudi precej raz Siljenem stališču, bi želeli slišati vaše mnenje. To je tritev, daje vsaj toliko poglobiti, da ugotovimo, v kateri fazi dela je bil rok prekoračen. Trdinu da je v veliki večini primerov rok najdaljši v fazi priprave orodij in pomagal oz. tehnologije nove serijske proizvodnje , to pa je pogojeno z neprimerno opremljenostjo obeh orodjarn in s pomanjkanjem orodjarskega kadra. Praksa nam je večkrat potrdila, zlasti pri zahtevnejših delih, da s kooperacijo tega problema ni mogoče odpraviti. Tako vidimo, daje vsaka splošna ocena o zamujanja rokov pri osvajanju novih proizvodov lahko sam0 šablonska." zračevanja, kjer sem tako re- hov.' koč z eno nogo v proizvodnji in razvoju, z drugo pa v projektivi.. . Kljub veliki razvejanosti proizvodnje od izdelkov sive litine pa do MNENJE, KI GA PA NI MOGOČE STROKOVNO PODPRETI Dejstvo pa je, da je po tehnološki in tehnični zahtevnosti treba ločiti eno-stavn in komplicirane izdel- ... ._ . , , .. . Večkrat slišimo v podjet- ke. Enostavnejše je možno najfmejse elektronike - je • mnenie) ,ja bi si morali kodirati oz. izdelovati po moje sedanje delovno mesto razvo,-no jelo olajšati z ne- kupljeni dokumentaciji, pa v strokovnem smislu še kar p0sre(jnim kopiranjem tujih še tu je bolje, da si počasi hvaležno, saj omogoča e- vzorcey^ češ, saj sami ni- ustvarimo tehnični štab lju-koče spremljanje razvoja mam0 kaj več izumljati. Ing. di, ki bo spremljal razvojne telmologije m tehnike, ker je Završnjk pa smatra, da tega tendence in bo sposoben stalno v stiku z najnovejšo razmeroma razšiijenega razvite elemente uporabiti, literaturo m izsledki vodečih — po stroki sorodnih podjetij." — S tem v zvezi nas zanima tudi, kako si ekonomično razdelite svoj delovni dan? „Če boste verjeli ali ne, delovno mesto direktoija PRS je še vedno kar do 60 odstotkov administrativno delovno mesto. V naši službi dela sedaj 40 ljudi, od tega 12 z visoko izobrazbo. Tako vzamejo-mnogo časa kadrovske zadeve, nadalje pripravljanje programov posameznih razvojnih oddelkov, pa izdelava tematskih in finančnih poročil za posamezne obrate. Zato v rednem delovnem času ne morem pre- čas od ideje za določen proizvod oz. vrsto proizvodov, pa do realizacije - predolg? „Take ocene ne upoštevajo vsebinske in časovne PEREČI NALOGI: VEČANJE SERIJ IN SPECIALIZACIJA Posebno vprašanje ZieST„rr vojnem delu je prav $ pri osvajanju novega proiz- tovo programiranje no voda. Zavedati se moramo, Plodov oz, vej proizv da zahteva osvajanje novega nJe- KaJ na™ a P f proizvoda celo vrsto časov- ° problemih s tega P no vezanih faz: od prve ide- drocja. ..ji je, prek teoretičnih izraču- ,Tri sestavljanju razvoj* nov, izdelave prototipne do- programov za vsako le u kumentacije in prototipa, treba razen razvojnega % meritev, izdelave delavniške za vzdrževanje tehniot , dokumentacije za poskusno nivoja tekoče serijske Pr cj serijo in korektur do tehno- vodnje predvideti tudi ^ l loške priprave serijske proiz-' novih izdelkov ali celo n vodnje. vej proizvodnje. Pri terni Če se spuščamo v oceno ramo vedeti, da je v t ^ tako imenovanega zamujanja nah IMP še vedno živa » rokov, se moramo strokovno denca širiti program Prl r v v 8 r n Š a a n t k I r \ ij h s: d t 8] P k 0 V v n K I) Si a k n n sl k, SF n PRdGRAMSKO RAZVOJNE SLUŽBE PODJETJA nja pogodb med razvojnimi oddelki in obrati oz. tovarnami za posamezne razvojne naloge in projekte. Zelo težko pa je najti ustrezna merila za ocenitev uspeha pri razvojnem delu, še zlasti pri IMP, zaradi velike razčlenjenosti serij proizvodnje. Ta merila pa bodo morda biti taka, da bodo zadovoljila oba pogodbena partnerja" POVEZANOST PROBLEMOV S SPLOŠNO TEHNIČNO TRADICIJO DEŽELE — Ob prolemih, o katerih Smo govorili, pa imate v ves visokostrokovni kader s področja jakega toka. Dejstvo pa je, da se v splošnem za razvojno delo odloči le majhen del diplomantov, ker to delo zahteva od človeka razen splošne tehnične razgledanosti tudi mnogo navdušenja, pa še posebno sistematični pristop k delu. Pomembna ovira so tudi osebni dohodki, ki niso niti približno enaki prejemkom naših kolegov, ki delajo v projektivni dejavnosti. Tudi na tem področju potrebujemo v bodočnosti zavestno podporo naših samoupravnih orgapov." ^Zmerno nizkih serijah, deva postopnd zmanjševanje sako leto se pojavi v raz- prispevka montažnih obrabnem programu nekaj no- tov, ki za sedaj v PRS ni-nh izdelkov, ki so jih predla- majo svojega programa. Ali sala vodstva tovarn m vodje je ta način ustreznejši od faz vojnih oddelkov - po ne- prejšnjega? predvidevanju in ugiba- i)Ta sistem predvsem za-J potreb domačega trži- hteva in zagotavlja zelo čisto ana!. ven^ar. })vez globljih računico: dejanske stroške . a iz in raziskav tržišča, ki letnega razvojnega programa sln^Km°re e, SPeCia izlrana bodo nosili tisti obrati, za *uzba za raziskavo trga. katere se razvojno delo Dokler ostajamo v mejah : 0 avlja. s tem bomo nujljo) llnnih CPru ia rivilzrt rxri « J tnaiu -i v.J . . : upravlja, o tem oomo numoi tem rU1 SCrl-i’ nzik0 Pn naleteli na vprašanje ckono-klink ^orazm?rno majhen, mjčnosti obstoja določenih' st .v.tcmuuv da so. razvoj1-11 vej serijske proizvodnje, saj na kl,Pnbllz!10!st!neglede bo morala biti posamezna Ha ,■>--— —- — o---- uu niuiaia oni posamezna lk°Sv bodoče serije. veja ekonomsko dovolj moč-inr.Ckrat sb^m° pripombe na za kritje vseh stroškov, ki b ozemskih obiskovalcev, da so potrebni za njen obstoj in morah imeti za vsak serij- razvoj. Seveda se bodo v neti . ek svojo tovarno, z katerih vejah serijske proiz-rali8™1 besedami, da bi mo- vodnje pojavile predhodne PRS veijetno tudi kadrovske - Ob zaključku, tovariš Mo°paT23f*2S,S2S ttžaf. SFVcJSaft t rr°grama, specializaciji, veli-iyih nizkih serij. Treba bo „Seveda, toda to ne velja lahko naš GLASNIK glede Qeniu finančnemu vlaganju v jznati prekiniti začarani krog *e za razvojno delo pri IMP, na svoj obseg s strokovnimi Premo ter — to pa je naj- omejenega tržišča, majhnih ampak je v tesni zvezi s članki koristi poprečnemu v znej še _ obvladanju precej serij in velikih procentualnih splošno tehnično tradicijo bralcu? k0t do’ stroškov, in sicer samo prek ne^e dežele. zikoe: Gkde na ogromni ri- sposobnih tehnično komer- Težave s kadri so pred- „Vsekakor, čeprav naj nje |e mogoče programira- cialnih služb, ki bodo znale vsem na področju jakotoč- ostane po mojem mnenju Samo akC tovame izpeljati stalno večati obseg tržišča, nega razvoja. Glede na ob- osnovna naloga časopisa čim anaiiz tna-?sn?vi ,detajlnih Novi način finansiranja sežni razvojni program serij- širše informirati o dogajanju ksa t rzisča, kot je to pra- razvojnega dela pa ima še to skih izdelkov in na zastare v podjetju. Pri strokovnih var.n s širokopotroš- prednost, da pušča na široko lost sedanjih na tem področ- člankih pa se je treba opre-m0rri Pr0lzv°dnim progra- odprta vrata za ustanavljanje ju smo že dolgo želeli orga- dehti na informativne sestav- novih razvojnih oddelkov na nizirati minimalni sestav raz- ke na eni strani in pogloblje-s, Vsekakor pa bomo morali področju montaže in proiz- vojnega oddelka jakotočne ne strokovne razprave na ,lej ko prej ugrizniti v gren- v°dnje, seveda če bomo do- serijske proizvodnje, kar pa drugi strani. Mislim pa, da 0 jabolko: večanje serij in aladno upoštevali centralizi- nam je uspelo deloma reali- GLASNIK svoje osnovne na-Pecializacija “ J rano obhko razvojnega dela. zirati šele pred kratkim. Na loge dobro izpolnjuje in je _ ^ . _ Vzporedno se postavlja večkratne objave v časopisju prav gotovo eden najbolj fasvoi 0V1 način finansiranja vprašanje stimulativnega na- pravega odziva ni bilo in je branih časopisov v IMP. jnega dela IMP predvi- grajevanja v PRS oz. sklepa- prav nerazumljivo, kje tiči A. P. Franc w Cemer- njak 60-Ietnik 17. avgusta je praznoval svoj 60. rojstni dan Franc Čemernjak, tehnični svetnik, dolgoletni pomočnik glavnega direktorja in glavni tehnični direktor za toplotno, sanitarno in klima tehniko. V naše podjetje se je vključil že pred 22 leti. V vseh teh letih je s svojimi bogatimi izkušnjami mnogo pri-„ pomogel k vzgoji številnih kadrov, k tehničnemu vzponu in napredku montažne stroke v podjetju. Kot priznani strokovnjak uživa splošen ugled, z njim pa tudi naše podjetje. " 'Ob njegovem jubileju so mu čestitali vsi najožji sodelavci in predstavniki obratov ter mu s tem spontano dali zaslužno priznanje za njegovo vsestransko pomoč pri delu. Tov. Čemernjak zasluži našo izjemno pozornost, saj je eden izmed redkih vodilnih delavcev v podjetju, ki je na zahtevnem tehničnem polju toliko let uspešno vodil mlajše sodelavce in mnogo prispeval k uspehom ter razvoju našega podjetja. Ob njegovi 60-let-nici tudi naše iskrene čestitke! — Ja zgradba ostane v naši lasti kidobitev v Velem Lošinju V četrtek, 20. avsS,sta naš glavni direktor Stanko Krumpak in predsedpUpščine občine Mali Lošinj Matjan Desanti ob panju predsednika krajevne skupnosti Veli Lošii>ftr>ja Petroviča po nekajdnevnih pogajanjih podpi*r P°dlagi ustreznih sklepov našega centralnega dehf Sveta in občinske skupščine pogodbo, s katero je*upilo zgradbo osnovne šole v Velem Lošinju, skupj^ma ob njej ležečima parcelama, zato da jo bo ra,'o v počitniški dom za člane svoje delovne skupn01 - poteče konec prihodnjega S tem je bila uspe*- kta, medtem ko ostane ključena prva faza Pj." "Zgornja" zgradba seveda v vanj, pridobiti v Velel1, naši lasti, nju ustrezne kapacZ Novo pridobljena zgrad-letovanje članov nasc.j _a, v kateri bo šolski pouk vilnega kolektiva. V f ‘ Se do začetka prihodnje po-njem letu pa bomo Vj. cjtniške sezone, leži neko-šolsko zgradbo z oko*1, višje od sedanje „gor-merno uredili, kajti ^ aJe“ zgradbe našega počitni-pogodba za „spodnj° • ^kega doma in je od nje od-bo našega sedanjega P1 kaljena približno 150 m. Tik škega doma - ob P°d njo je park z dovolj veli- Kosilo11 eni bolje tekne kim in senčnim parkirnim prostorom. Tudi zgradba sama in prostor ob njej sta naravno precej zaščitena pred sončno pripeko. Njeno primernost za preureditev v počitniški dom pa je že prej ugodno ocenila naša komisija gradbenih strokovnjakov. Občina Mali Lošinj združuje še otoke Cres, Ilovik, Susak, Unije in še nekaj manjših ter si, tudi s pomoč- jo zavzetosti posameznih Lošinju že močno zanimajo krajevnih skupnosti, močno mnoge domače in tuje orga-prizadeva za napredek na tu- nizacije. Občina se seveda rističnem področju. Projek- bori s finančnimi težavami, tirana cesta na Krk in letali- zlasti pri gradnji komunalnih šče na tem otoku bosta Lo- objektov. Med najnujnejše šinj še mnogo bolj približala naloge pa so uvrstili ustrez-širokemu zaledju, saj bi bila no zavarovanje nevarnejših trajektna zveza med Krkom odsekov asfaltirane ceste in Cresom krajša kot že ob- med Porozino in Velim Loši-stoječa med Brestovo in Po- njem ter gradnjo obvozne rozino, ki pa bo seveda tudi ceste pri Velem Lošinju, ostala v obratovanju. Zato se kakršno Mali Lošinj že ima. za turistične investicije na Iz Ljubljane je do Velega Lošinja sicer 250 km ali 5 ur vožnje. Tudi gostinci na Lošinju so letos že močno navili cene, sicer pa, kje jih pa še niso? Toda bujna flora, kristalno čista voda in izredna klima, ki močno podaljšuje počitniško sezono, vse te prednosti daleč pretehtajo oddaljenost Velega Lošinja, ki je doslej za marsikoga predstavljala zadržek, da se je raje odločil za letovanje kje bliže. ^ p Pred slovesom POGODBA Z'OBČI NO SKLENJENA V zadnjem času je nekaj članov naše delovne skupnosti praznovalo svojo petdesetletnico. Ker gre večinoma za dolgoletne člane našega kolektiva, je prav, da se jih na kratko - spomnimo tudi v Glasniku. Valerij IVANČIČ likvidirani. In koliko raču- Vodja tehnične kontrole nov je šlo skozi njene roke v v TEN, pri podjetju je že od 18 letlh’ odkar 'e y Pa- leta 1951. Nič ne more uiti njegovim očem, nič še ne da skriti, vse napake najde, pa tudi popraviti jih je treba. Prav zaradi Ivan RUS Vodja riprave dela v to- H vami na Trati praznuje letos^^^^^Kmm kar dve pomembni obletnici, in sicer razen petdesetletnice Lado PETKOVŠEK tudi deseto obletnico svo- Rdo ga n£ pQzm? mbav_ jega dela priJMP. V teh letih ni jg y T£N ?e Q(J feftJ /9J2 je vso svojo pozornost po- aktQvko m >to« 2S svečal tehnologijoi tovarne, ma^a/om od podjetja do temu primerno pa je bil pri pod]et]a Največkmt mpe svojem delu tudi uspešen. dom ^ ^ Del° na svoiem delomem pa tudi ne; takrat je najhuje. mestu opravlja z veseljem in pmvi. Janes sem do_ tega je znan vsent Miren< spodbudno vpliva na sode- bd nalog, včeraj pa bi moral dosleden in nepopustljiv do lavce. Zelo je ponosen tudi m (u .. _ izddek mora biti na svojo družino, kateri po- kvaliteten in brezhiben v de- sveti ves prosti čas. ju? Če bi še z zdravjem vse tako v redu potekalo, bi bilo na njenih ustnicah še več nasmeha. Ivanka OJSTERŠEK Njeno delovno mesto je nekoliko odmaknjeno od dogajanj v podjetju, čeprav kot snažilka že sedmo leto pospravlja in čisti prostore, lovanju, to je njegovo na- kjer so nastanjeni samski de-čelo. lavci iz TEN v Vojkovi ulici. Želimo mu, da bi še dolgo Svoj 50. rojstni dan je praz-let tako pridno in vestno novala 29. julija, opravljal ovoja dalo! w ž/i(4 VEC Ladi TOME pes izjemen primer! Kar Vodja oddelka v knjigo- dva jubileja hkrati; na isti vodstvu, likvidatura došlih dan. Naš vratar na upravi računov, je 50. rojstni dan podjetja ni kar tako. Dne praznovala 12. julija. Nekaj 20. julija je slavil 50. rojstni desettisoč faktur letnega -J; v J prometa. Mnogo telefonskih pogovorov, poizvedb in ur-Nekaj let je jezdil jeklene- genc terja venko časa, pre-ga konjička - moped po den S() vsj računj pravilno IdaMILOJEVIČ dežju in snegu; sedaj ima fič- Vodja knjigovodskega od- ka> ki >e Prav tako stalno na MP1M delka livarne^fIvančni,gorici na svojem delovnem mestu priganjajo roki. Če ni na ce-dobro počuti in uspešno so- sti, vrti telefon, stalno je v F" f" , deluje z vodstvom obrata in gibanju, vedno se mu mudi. X Z sodelavci. V Ivančni gorici si Ko lets praznuje 50-let- je s svojo družino uredila nico, mu vsi želimo: še na , ' j dom, čez 5 let pa se name- mnoga leta in vedno več - | rava upokojiti. kritičnega materiala. L* .........f .. S JR dan in 10-letnico neprekinjene zaposlitve v podjetju, saj je natančno na svoj rojstni dan pred desetimi leti stopil v delovno razmerje pri nas. O MOŽNIH INAČICAH RAZVOJA ELEKTRONSKE OBDELAVE PODATKOV V NAŠEM PODJETJU Za učinkovito izrabo zmogljivosti V sedmi številki Glasnika (strani 10-11) smo navedli' dohodkov. To zmanjšanje stopnik IBM v Ljubljani - je torej priporočljiveje vzeti nekaj podatkov o številu elektronskih sistemov III. gene- dohodka je treba nadome- podjetje Intertrade. Drug računalniško opremo v naracije višje mehanografije v Sloveniji. Zato naj pred opi- stiti z dohodkom od novih problem v zvezi s to inačico jem saj je podjetje tako som drugih možnih inačic uvajanja integriranega sistema uporabnikov. Prodajni' stro- pa je kakovost telefonsko - manj vezano prav na določe-elektronske obdelave podatkov navedemo nekaj najno- gki Ur sistema (razpošiljanje telegrafskih linij v Sloveniji nega proizvajalca in bolj vejših podatkov o številu te stopnje elektronskih sistemov ponudb, obiskovanje more- oz. njih preobremenjenost, prožno v prilagajanju raz-v Jugoslaviji: v preteklem letu je bilo v državi instaliranih bitnih kupcev, demonstra- kar bi včasih lahko motilo voju elektronskih sistemov. 148 sistemov, od tega jih je firma IBM dobavila 70, Um- cije posameznih organizacij- potek obdelave. Naj omeni- Na odločitev za najem ali vac 27, Buli G.-E 17, NCR 6, ZUSE 6, Aritma 6, Elliot 4, skih in programskih rešitev mo še to, da je bilo delova- nakup pa v jugoslovanskih CER 4, ICL 3, Honeywell 2, CII 2 in CDC 1. Ta razno- itd.) skupaj z operativnimi nje terminalov republiškega razmerah ne moremo gledati likost je prav gotovo škodljiva in bomo morali pri bodoči stroški centra so lahko tako računskega centra prvič pre- le z vidika čistih dinarskih izbiri nedvomno upoštevati tudi delež posameznih proiz- visoki, da je običajno ta ina- izkušeno na svetovnem primeijav, saj so pogoji uvo-vajalcev na jugoslovanskem trgu. čica manj privlačna od prejš- prvenstvu v umetnostnem za osnovnih sredstev bistve- Naslednia inačica ki jo kasneje sposobni za delo v nJe- drsanju letos pozimi v Ljub- no drugačni v primeru naku- bomo obravnavali,/temelji elektronskem cen- četrto inačico, kje, mo,, ** podjetje instalirati nekaj perifernih enot — terminalov, katere potem priključi na enega velikih, izven podjetja instaliranih računalnikov, med seboj nekoliko preple ______________c, r______. __ , , ,. _ .... Tretja inačica, kjer pod- ponuja v Sloveniji za sedaj le tata. Od julija 1969 dalje fir- goslaviji glede na doseženo gtede finančne prilagodljivo- jetje formira nov elektronski republiški računski center, m IBM po daljši časovni stopnjo elektronske obde- stl .r. d°?“ “g.04116!53. od center z lastnimi sredstvi z ki so ga skupaj organizirali prekinitvi spet ponuja jugo- lave podatkov običajno ne prejšnje. Pri tej inacici se namenom, da odvečne kapa- Izvršni svet, ZP Iskra, Uni- slovanskim uporabnikom ra- morejo pridobiti za sodelo- podjetje vključuje v center citete elektronskega sistema verza in Inštitut Jožef Ste- čunalnikov možnost najema, vanje zadostnega števila ka- | "'1/ „ - v' v Kot splošno pravilo velja, se- drov z bogatimi izkušnjami %. . , veda v odvisnosti od pogojev na področju elektronske ob- na vključitvi obdelave po- datkov in s tem podjetja v enega že obstoječih ah formiraj o čih se elektronskih centrov po principu vlaganja. Ta inačica je — razen LE ZA PODJETJA1 KI RAZPOALGAJO Z USTREZNIMI KADRI NAKUP ALI NAJEM RAČUNALNIKA? Peta in šesta inačica se pa ali najema osnovnih sredstev. TAKOJŠNJI NAKUP ALI NAJEM JE ZA SEDAJ MANJ UGODEN Razlog, da podjetja v Ju- elektronske obdelave podat- opremo, govori torej tako ...... ,............................................................T Il ponudbe, da je nakup raču- delave podatkov, ki bi lahko nalnika relativno cenejši od upravičili sorazmerno velika lili najema šele po četrtem letu vlaganja* v računalniško mmmšttŠ držav kažejo, da podjetji kot najemu 'večjega elek-menjajo konfiguracijo (sesta- tronskega sistema, vo enot) elektronskega siste- Ob tem naj pripomnimo, ma tri do pet let po instala- da kljub izbiri ene teh dveh ■lil! Primer običajne sestave perifernih enot — terminalov: pfinter in čitalec kartic. običajno kot sekundami prodaja drugim podjetjem, fan. Ta ,ceter razpolaga z ciji. Na to vplivajo naslednji inačic na izbranem računal; dejavniki: niku ne bi mogli obdelovati — večja ustreznost nove takozvanih znanstvenih pro- generacije računalniške blemov, ker je konfiguracij3 opreme, ki omogoča krajši elektronskega sistema zapo- čas in nižje stroške obdelave slovne namene bistveno dru- ža enak obseg podatkov, gačna kot za znanstvene na- — nezadovoljstvo z opre- mene. Razlika v konfigura- mo ali servisnimi storitvami ciji je v tem, da zahtevajo proizvajalca (zastopnika), .Znanstveni11 računalniki — spoznanje, da je bila večji interni spomin (v cefl- začetna ocena o potrebni ve- tralni enoti) in manjši eks- član, ki pa ima precej večje pride v poštev le za podjetje, računalnikom CDC 3300. likosti sistema pretirana, kar terni spomin (diskovne eno- obveznosti in pravice kot ki razpolaga z ustreznimi, podobno možnost pa pri- pomeni, da bi bilo lahko te, enote magnetnih trakov, kupec storitev iz prve ina- praktično usposobljenimi jpravlja tudi zastopnik firme delo opravljeno na sistemu magnetni bobni). „Poslovni“ čice. Podjetje mora v opre- kadri. Ta inačica ima to do- IBM — podjetje Intertrade. manjšega obsega, računalniki pa V nasprotju s mo in kadre centra vložiti bro stran, da se stroški cen- Prednost te inačice, zlasti za —.običajen porast upo- tem potrebujejo manjši ifl' določena finančna sredstva, tra porazdelijo tudi na druga naše prostorsko razvejano rabe računalnika, kar vodi terni spomin, zahtevajo p3 zato pa lahko v polni meri podjetja, medtem ko je kon- podjetje je, da z relativno ce- do preobremenitve obsto- velik spomin eksternih enot- uporablja že izdelane organi- trola nad razvojem in organi- neno opremo — terminali ječe sistemske konfiguracije, S tem seveda ni rečeno, zacijske in programske re- zacijo dela centra praktično (čitalec luknjanih kartic, - razvijanje novih zamisli da ni možno tudi na „p°' šitve drugih vključeni h pod- v rokah podjetja — ustanovi- printer, kontrolni ekran) v o obdelavi podatkov v pod- slo vnem11 računalniku jetij. Ob ustreznem sodelo- telja. Na drugi strani pa ima prostorih podjetja (obrata) jetju, kar vodi do zahtev za opravljati nekaterih znam vanju svojega kadra se nepo- prav položaj ustanovitelja — lahko koristi običajno iz- različno in tjamenom obde- stvenih raziskav, vendar so sredno vključuje tako v delo prodajalca tudi svojo temno redno velik spomin nekega lave ustreznejšo opremo, te možnosti glede na dane5 pri izboljšavi starih in iz de- plat, saj so podjetja, katerim centralnega računalnika, ki — spremembe v proizvod- že razvite in uporabljane me' lavi novih organizacijskih in prodaja največ ur sistema, ga uporablja več podjetij. Ta nih ali komercialnih meto- tode operacijskih raziskav programskih rešitev kakor prav tista, ki želijo čimprej inačica je v idealni izvedbi dah poslovanja podjetja, or- tako majhne, da bi bili v, tudi v organizacijo dela s&- instalirati svoj lasten raču- za naše podjetje prav gotovo ganizacijski strukturi, siste- podjetju prisiljeni kupovati mega centra. Po splošni oce- nalnik, s tem pa visi pred najustreznejša, toda orne- mu vodenja in metodah ob- za. reševanje težavnejših ni je to najcenejša pot k iz- podjetjem kot Damoklejev njeni računski center še ne računa. znanstvenih problemov ra' grajevanju dobrih. ■ lastnih meč nevarnost nenadnega razpolaga s tako kvalitetnimi Glede na možnost števil- čunalniške ure pri znanstvi' strokovnjakov, ki bodo bistvenega zmanjšanja vira strokovnjaki kot jih ima za- nih vzrokov za spremembe nih institucijah. M- NAŠI MbNTERJI KONČALI DELO NA POMEMBNEM OBJEKTU OB NAŠI OBALI — NOVI, SODOBNI KLAVNICI V SEČOVLJAH PRI PORTOROŽU Vrsta sprememb na zahtevnem objektu V četrtek, 20. avgusta, je bil tehnični prevzem novega objekta v Sečovljah pri Portorožu, ki gaje koristhik tako nestrpno pričakoval — nove, sodobne klavnice. Tako so naši delavci uspešno zaključili delo še na enem objektu ob slovenski obali. Gradnja nove klavnice, ki naj bi bila izgotovljena 14. aPrila 1970, se je zavlekla, ker je bilo že na začetku več težav. Na tem zahtevnem °bjektu, vrednostno je pogodba znašala 965.000 dinarjev, so bile tudi številne korekture in spreijiembe v projektu. V pogodbeni vrednosti so bila zajeta montažna dela ventilacije, razvoda pare, priključki na glavni vodovod, razvod tople in mrzle vode ter elektroinstalacije. Zatem so bila na vrsti še dopolnilna dela, kot notranja instalacija kanalizacije v vrednosti 65.511,90 dinarja, prezračevanje hladilnice, vodoinstalacij a vratarnice, centralna kuijava celotnega objekta in 30. junija 1970 kot zadnja pogodba — nabava in montaža predalčnega nosilca. Tudi naši monterji, ki so bili na gradbišču obd vsega začetka, niso imeli lahkega dela. Teren, na katerem so gradili novo klavnico, je bil močvirnat, posebno ob močnem deževju. Na zgradbi sami je bila vrsta projektantskih sprememb, med drugim tudi, da je bila v „kletnih“ prostorih precej nižja, kot je bilo v projektu predvideno. Prav tako so spremenili projekt in izvedbo kanalizacije, ker na našem tržišču ni bilo materiala, kf Je bil predviden v projektu. Zato je bila montačža kanalizacije izredno otežko-čena, saj so morah naši monterji delati vezave' ves čas sključeni, pri tem pa so se še do kolen vgrezali v blato. Nova klavnica bo zadostila potrebe vse slovenske obale. V tej klavnici bo možno oskrbeti dnevno 40 ton 'mesa po postopku počasnega ohlajanja na t 2 stopinji Celzija, in sicer v roku 36 ur. Tako je v objektu 18 hladilnih komor, če upoštevamo dodatne, jih je skupaj celo 22. Pri tem so nekatere namenjene globokemu zmrzovanju - mesu, ki je namenjeno za predelavo. Ob raziko-sovalnici je celo majhna hla-komora, namenjena za sumljivo meso, ki ga mora veterinar analizirati, oziroma temeljiteje pregledati. Naši monterji strojnega dela so svoj posel prvi 'končali, zadnje faze pa so izvršili izolaterji in električarji. Vodilni monter Ivan Kovše nam je zadovoljen pokazal delovanje hladilnih naprav, katere je preizkušal. „Kar doro sem se prilagodil tukajšnji klimi in me vročina ni dosti motila. Na gradbišče sem prišel že januaija," je Ivan Kovše ob komandnem pultu pripovedoval Ivan Kovše, njegov sodelavec Sever Turk, ki je z vodilnim monterjem prav tako od začetka na objektu, se je tudi pohvalil. Pomembneen delež na zahtevnem objektu z mnogo opreme, ki ima mnogo električnih vodov, je naredilo tudi devet naših monterjev - električarjev, ki so bili upravičeno ponosni na svoje delo, saj so naprave brezhibno delovale. Med našim obiskom na gradbišču, žal, nismo našli vodilnega monterja Franca Guerina, da bi nam podrobno opisal kotlarno, ki bo dajala poleg gretja še prepotrebno paro klavnici. Zvedeli smo, da je kotlarna sicer majhna, z uvoženim nadtlač-nim kotlom tipa „AHENA“ pa daje 600.000 ccal/h, kar je več kot dovolj za potrebe klavnice. A. H. Stroškovna mesta in stroškovni nosilci . V naših dosedanjih razglabljanjih smo se seznanili tako mo tudi glavna stroškovna O pomožni dejavnosti go-z bistvenimi vrstami stroškov poslovnega procesa, kakor mesta, zajemajo tista delov- vorimo takrat in v tistih pri-tudi z odnosom stroškov do rezultatov proizvodnje. Da- na mesta, kjer poteka proiz- merih, ko imamo opravka z nes pa si bomo skušali razložiti pojem stroškovnega mesta vodnja, zaradi katere je bilo dejavnostjo, ki praviloma in pojem stroškovnega nosilca, s katerima se srečujemo podjetje (oz. v našem kon- pomaga osnovni dejavnosti pri obravnavanju stroškov. Zavedati se moramo, da nam kot upravljavcem druž- kretnem primeru Glavni smoter določitve ustanovljeno, in opredelitve stroškovnih Med stroškovna obrat) in brez katere osnovna dejavnost ne bi bila izvedljiva mesta ^ bi bil njen potek otežko-benih sredstev v pogojih mest je torej v čim večji toč- stranske dejavnosti bomo cen. Med stroškovna mesta samoupravljanja ne zadostu- nosti predkalkulacij in obra- uvrščali tista delovna mesta, pomožne dejavnosti sodijo je, da poznamo samo vse čunskih kalkulacij po posa- kjer poteka proizvodnja, ki vzdrževalne delavnice, pre-vrste stroškov, temveč mora- meznih izdelkih, skupinah ni glavni poslovni predmet vozi za lastne potrebe, ener mo tudi nastajajo in zakaj. S tem v zvezi- naj omenimo trditev ameriškega profesorja Kalve-rana, da ne nastane največ izgub zaradi napak in razsipavanja v povezavi z delovnim nalogom (stroškovnim nosilcem), ampak zaradi negospodarnosti pri delu po stroškovnih mestih. S ČIM JE POVEZAN NASTANEK DOLOČENEGA STROŠKA? getska proizvodnja (para, kom primi ran ■Ir Da bi sploh lahko oprede- sta, se moramo vprašati, čim je povezan nastanek do- ^HIP vroča voda, 00 zrak itd.). 0| Če smo ugotovili, da ima-jo učinki stroškovnih mest kot celote — tako osnovne kot stranske dejavnosti — značaj končnih stroškovnih nosilcev, potem moremo trditi, da imajo učinki stroškovnih mest pomožne de-|H!| javnosti značaj začasnih stroškovnih nosilcev: to za-0 radi tega, ker učinki pomožnih stroškovnih mest nastopajo kot prvine oziroma elementi proizvodnega procesa v osnovni in stranski dejavnosti, pa tudi v neproizvodni dejavnosti. lofbo^df,0eŠknastonekdv®a" izdelkov di Plodnih sto- podjetja oz. obrata, niti ni Med_ NEPROIZVODNA kršnega stroška povezan z iz- ntev na eiU Stram -ter v p°" neizogibno potrebna osnov- STROŠKOVNA SPLOŠNA DEJAVNOSTI PROIZVA JALNEGA PODJETJA Čeprav je število stroškovnih mest odvisno od veliko- mesta MESTA stavitvi in opredelitvi po- ni dejavnosti. Med stranske spadajo: dročij odgovornosti za na- dejavnosti spada proizvodnja — stroškovna mesta nastale stroške na drugi strani, embalaže za proizvode bavne dejavnosti osnovne dejavnosti ali proiz- — stroškovna RAZDELITEV vodnja raznih izdelkov iz od upravne dejavnosti padkov ah stranskih proizvo- — stroškovna mesta prodov osnovne dejavnosti. dajne dejavnosti. Njihova skupna značil- , . ...... nost je, da učinke teh mest 1. Stroške, ki nh ie mo- - ■ ... sti in organiziranosti delovne goče neposredno zajeti po praviloma m mogoče ^raziti organizacije, načina proiz- stroškovnih mestih, količinsko, niti nimajo zna- 2. stroške, ki jih je mogo- vajanjem enega izmed naslednjih funkcionalnih procesov: — investiranje — kadrovski proces — proces nabave v ožjem smislu — proces proizvodnje — proces razpečave — proces finansiranja. samo'funkcionalno, ampak vodnje in metod obračuna 2. stroške, ki jih je mogo- caja ko0ni^. stroškovnih tudi prostorno zaokrožena stroškov, lahko na splošno če zajeti po stroškovnih me- nosdcev, ker ti ucmla nasto- enota v okviru podjetja, na razdelimo dejavnost proizva- stih: PaJ° kot prvme (elementi) kateri ah v zvezi s katero se jalnega podjetja na: a) na podlagi kakih stvar- Proizvocbiega procesa v proizvodna stroškovna njh razdelilnikov, * osnovni dejavnosti. pri poslovanju pojavljajo stroški in je zanje preko toč- mesta b) po dogtivorjenih pod- ne opredehtve stroškovnega — neproizvodna stroškov- lagah (ključih), ki pa morajo mesta nekdo odgovoren, na mesta. Sama STROŠKOVNA MESTA pa bomo ločili takole: — stroškovna Smoter razdelitve podjetja na stroškovna mesta je v glavnem naslednji: - delovni organizaciji naj bi bil omogočen čim popol- osnovne dejavnosti nejši obračun stroškov po — stroškovna stroškovnih nosilcih, — omogočen naj bi bil IZVIRNI IN IZVEDENI STROŠKI mesta biti seveda v vzročni zvezi s PROIZVODNA samimi stroški. Glede razdeljevanja stro-Za prvi dve skupini stro- škov po stroškovnih mestih škovnih mest je značilno, da si moramo obrazložiti še imajo učinki (komad, kilo- pojma izvirnih stroškov ih mesta gram, meter itd.) teh stro- izvedenih'stroškov. škovnih mest kot celote Z izvirnimi stroški mora „ _ .stroškovna mesta po- tako v okviru osnovne kot podjetje kot celota računati tudi pregled gibanja stroškov možne dejavnosti. tudi stranske dejavnosti zna- ne glede na to, kakšen je no- na tistih področjih, za ka- Stroškovna mesta osnov- čaj končnih stroškovnih no- tranji obračun med posa-tera je nekdo odgovoren. ne dejavnosti, ki jih imenuje- silcev. meznimi stroškovnimi mesti. stranske dejavnosti To so torej stroški, ki so nastali .v svoji prvotni obliki kot strošek materiala, storitev, amortizacije, pogodbenih in zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov. Po stroškovnih mestih, ki nastopajo kot povzročitelji teh stroškov, lahko izvirne stroške razdelimo na: V prvem primem imamo opravka z neposrednimi stroški delovnega mesta, v drugem primeru pa s posred nimi stroški delovnega me sta. Pri tem pa se moramo zavedati, da se neposredni stroški enega delovnega me sta' lahko pojavljajo kot po sredni stroški z vidika konč nega stroškovnega nosilca Posredn stroške lahko imenujemo tudi izvedeni stro ški. VEDNO UPOŠTEVATI RACIONALNOST POSLOVANJA Pri razdeljevanju stroškov pa nas mora voditi osnovno načelo, da je končni obračun stroškov po stroškovnih nosilcih tem točnejši, čih več stroškov bomo neposredno razdelili na stroškovna mesta in čim boljše podlage bomo izbrali za razdelitev.drugih stroškov. Uvodoma smo omenili, da so stroški vrednostna s proizvodnjo pogojena potrošnja dobrin. To pomeni, da so stroški povezani s poslovnih učinkom kot nosilcem str° škov. Stroškovne nosilce to rej predstavljajo proizveden predmeti ah opravljene sto ritve, zaradi katerih so stro ški nastali. Kot stroškovne nosilce pa ne bomo smatrali samo proizvode in storitve ki jih podjetje prodaja, ah pak tudi sestavne dele konč nih proizvodov ter število6 storitve pomožnih, pa tud1 neproizvodnih stroškovnih mest. Opravka imamo na eh strani z učinki, ki še ne za puščajo proizvodnega pr° česa v širšem smislu, na dru gi strani pa z učinki, ki so namenjeni prodaji. Od tod tudi pojem začasnih stro-škovnih nosilcev ter končnih stroškovnih nosilcev. Pri določanju stroškovnih mest in stroškovnih nosilch' pa nikdar ne smemo izgubi11 izpred oči racionalnosti p°' slovanja. Zavedati se moh mo namreč stroškov, ki b° do nastali s preširokim zaj6 manjem stroškovnih mest h stroškovnih nosilcev na ^ Strahi ter koristi, ki jih bu taka razdelitev dala strani. - si V prejšnji številki Glasnika smo na srednji strani obširneje poročali o preureditvi in modernizaciji obeh naših kožč na Veliki planini, danes pa objavljamo tudi njuni najnovejši fotografiji: desno Ciklama, levo Košuta, na potokazu še vedno Jelša imenovana. AVA Osmega avgusta na gradbišču novega bančnega poslopja na Trgu revolucije, med’ malico. Monterjem je 46 kg težko nakovalo dalo snov za pogovor, ali bi ga zmogel en sam človek prenesti na vrh zgradbe. Beseda je dala besedo in monter Anton Škof je za 15 tisočakov sprejel stavo sodelavcev, da ga bo sam prenesel v 13. nadstropje. Tako težko breme prestaviti tako visoko ni lahka stvar. Zato so se mu sodelavci smejali in si zadovoljno meli roke prepričani, da tega ne bo zmogel.. . Škof pa si je nadel nakovalo in se povzpel po stopnišču. Že je v četrtem, šestem nadstropju.. . Kolena se mu upogibajo, kar spravlja njegove tovariše v še večje veselje. V enajstem nadstropju se Škofu krepko pozna utrujenost. Zdi se, da bo obnemogel, zato mu tovariši predlagajo razveljavitev stave. Toda Škof ne odneha. Zbere vse sile in se povzpne v 12. nadstropje. Tovarišem zamira smeh. Kaj, če obnemore? Zato u sledijo tik za petami. Breme zanaša Škofa od stene do ograje, ves je že sključen, toda le nekaj stopnic ga še loči od uspeha. Podvoji moči in si se se spominjamo delje - 24. maja, ko smo navdušeni sprejeli novico, da so si naši košarkarji priborili zlato medaljo. Not čeprav je tale vest že malce zapbznela, pa naj vseeno povemo, daje svetovno prvenstvo v košarki tako razgibalo športni duh naših monterjev, da so kljub celodnevnemu garanju sestavili dve ekipi, ki sta se med seboj pomerili - v nogometu. Sami so si izdelali prehodni pokal in tekmovalne zastavice. Tekma je bila 28. maja v Strunjanu. Ekipa Portoroža s kapetanom Ivom Gladovičem je srdito napa- dala ekipo iz Kopra, ki jo je vodil Zvone Rožman. Človek bi dejal, da je to tekma starih in mladih, suhih in debelih. Vztrajnim napadom se je zoperstavljala športna izkušenost starih. Vrhovni sodnik Marjan Pregelj je „spro-.jektiral11 in dosodil tekmo tako, da so Koprčani izgubili (le) s 4:0. Toda ta zmaga ekipe iz Portoroža je bila le kratkoročna. Do skrajnosti izčrpana koprska ekipa je svojo žalost utopila v bližnjem gostišču, kjer je nasprotnika v tamkajšnji disciplini dodobra prekosila .. . A. H. se opoteče v 13. nadstropje. Dobil je stavo. Ko si je malo opomogel, je brž vprašal, kje je nagrada. Fantje okoli njega se spogledajo. Kdo bi vnaprej vedel, da se mu bo posrečilo,... 15 tisočakov ni mala vsota. t Zmagovalec Škof je imel za te težave razume- ,: ■ vanje in jim je dovolil, da -mu bodo znesek plačevali v obrokih: vsak mesec po tri tisočake. Stava je bila poštena in nagrada težko prislužena. V. L. # 'S s PRI POPRAVILU ELEKTRIČNIH PRENOSNIH . STROJČKOV MORAMO Paziti na zaščito pred napetostjo dotika Na gradbišču v tovarni ,,SAVA“ v Kranju se je 7. julija pripetila nesreča pri delu, pri kateri se je huje poškodoval KV-elektromonter Stjepan Dukarič iz obrata Elektromontaža. Ko smo z republiškim inšpektorjem dela raziskovali okoliščine, ki so privedle do te nesreče, smo našli zanimivo nepravilno priključitev ročnega vrtalnega stroja na priključni kabel. Zato smo se namenili s tem člankom prikazati nekaj primerov zaščite prenosnih električnih naprav pred napetostjo dotika, da se podobne nepravilnosti ne bi več dogajale. V električnih napravah nizke napetosti lahko uporabljamo naslednje vrste zaščite pred napetostjo dotika: 1. zaščitno izoliranje 2. mala napetost do 50 V 3. zaščita z ločilnim transformatorjem 4. zaščitna ozemljitev 5. ničenje 6. sistem zaščitnih vodnikov 7. z napetostnim zaščitnim stikalom 8. s tokovnim zaščitnim stikalom Danes si bomo pobliže ogledali predvsem zaščito proti napetosti dotika z zaščitnim izoliranjem. Z zaščitnim izoliranjem preprečimo dotik dostopnih prevodnih delov naprav, ki niso deli obratovalnega tokokroga, bi pa ob okvari lahko prišli pod napetost (npr.vročaji stikal), ali pa izoliramo človeka proti zemlji ali napravi, tako da je dotik z deli pod napetostjo brez nevarnosti (nrp. izolirana tla ali stena, suhe lesene deske, rokavice in podobno). Izoliranje je prikladno zlasti pri vseh električnih napravah, ki imajo vgrajene elektromotorje. Pri manjših je iz izolirne snovi celotno ohišje (brivniki, namizni ventilatorji itd.), pri večjih pa so vsi električni deli pritrjeni v kovinsko ohišje posredno z vmesnimi izolirnimi deli (sesalci za prah, mešalci, pralni stroji itd.). tem je važno poudariti, da razni laki in barve, emajl ter Primer zaščite pred napetostjo dotika z-d vojn im izoliranjem pri električnem sesalniku za prah (1. izlimi deli, 2. stikalo, 3. elektromotor, 4. okrov) Torej je tudi aparat, ki ima kovinsko ohišje, lahko zaščitno izoliran. Tega pa ne moremo ugotoviti samo po zunanjem videzu aparata. Zato mora biti vsak zaščitno izoliran porabnik električne energije označen s predpisanim znakom, to je dvojnim kvadratom. Takih aparatov ne smemo niti ozemljevati niti priključevati na zaščitne vodnike, ki jih sicer uporabljamo v zaščitnih sistemih pod točkami 4 do 8. Zato so ti aparati tovarniško opremljeni s priključnim kablom, ki je samo dvožilen, torej brez tretjega (zaščitnega) vodnika, vtikač pa je običajno brez zaščitnih kontaktov. Če dotrajani kabel na takem aparatu zamenjamo z novim, moramo torej uporabiti dvožilen kabel, ali pa trožil-nega tako, da pustimo tretjo žilo prazno. Za konec si oglejmo samo še, kaj zahtevajo naši predpisi: ročni stroji, ki so izdelani za puporabo na prostem, morajo biti zaščiteni z izoliranjem, ah pa izdelani za priključek na malo napetost, če pa so zaščiteni z uporabo zaščitnega vodnika, jih moramo priključiti preko ločilnega transformatorja. A.H. |f«a»eBeBHeeeeeBeeeeeBeei«aiBeaeiieeHaHaiiiea»#ieeeeEeeeBe ■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■ IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja mesečno v 3000 izvodih. Uredništvo in uprava, Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Pri tem je važno poudariti, da razni laki m barve, emajl ter podobno, s čimer je kovinsko ohišje zaščiteno in olepšano, ne veljajo za izolacijsko zaščito proti napetosti dotika. T J ZANIMIVO IZ TUJIH VIROV # ZANIMIVO IZ TUJIH VIROV# ZANIMIVO IZ TUJIH VIROV # ZANIMIVO IZ TUJIH VlR' Zaposlovanje bodočih strokovnjakov v ZDA Študente zadnjega letnika obveste, katerega dne jih bodo obiskali predstavniki teh organizacij v njihovih naseljih, da se z njimi pogovore. Razgovori so po skupinah ali posamezno. Diskutirajo o delu, plači in izgledih za bodočnost. V vseh časopisih, ki izhajajo v zelo številnih koledžih in univerzah v ZDA, je videti oglase z naslednjo vsebino: „iščete delo? Naši predstavniki se bodo pogovarjali z vami v vašem naselju od 7. do 17. decembra . .. V prilogi je seznam organizacij, ki pošiljajo svoje predstavnike v univerzitetna naselja. Nabor delovne sile po teh naseljih organizirajo posebni fakultetni odbori za zaposlitev, ki ne pomagajo študentom samo najti službo, temveč tudi pri njihovih odločitvah za specializacijo. Zadnja leta na fakultetah V tem pogledu je tipična pisati vloge in kakšno obliko uvajajo elektronske stroje ureditev v državi Iowa. V tej naj imajo. Mnogo študentov (kompjuterje) za čim hitrejši državi , na začetku vsakega obiskuje seminarje „o pre- in boljši kontakt med diplo-semestra izdajo brošuro o hodu iz šole v praktično živ- manti in delodajalci. Novo zaposlitvah in odgovore na ljenje“. Diplomiranci dobijo pečeni fakultetno izobraženi vprašanja. Študentje zadnjih „Fakultetni letnik o mož- ljudje, pa tudi starejši, ki so letnikov najdejo v njej nasve- nostih zaposlitve11, kjer je , že prej diplomirali in želijo te o načinu obnašanja pri navedeno, katere bodoče menjati službo, dajo svoje intervjujih, kako naj se za to strokovnjake išče nad 1750 podatke’ (ime in priimek, priložnost oblečejo, kako podjetij in državnih ustanov, šolsko izobrazbo, prakso pri delu in podobno) v program kompjuterja. Kompjuter pa daje te podatke na razpolago organizacijam, ki iščejo ustrezno izobražene delavce. Če vplača delovna organizacija ali interesent za službo štiristo dolarjev Fakultetnemu svetu za zaposlitev v Bethlehem - Pensylvania in nosi stroške telefonskih zvez s kompjuterjern, v nekaj minutah lahko izve, na katere mlade strokovnjake lahko računa za določeno delovno mesto, in dobi o njih tudi najosnovnejše podatke. Za novince so usluge kompjuterja brezplačne. Največ začetnikov z3' poslijo veliki koncerni. Tak9 je n. pr. tekom 1969. let3 podjetje ,,Ford Motor Cofi1' pany“ poslalo 200 svoji*1 predstavnikov v koledže jfl na univerze ter angažiral9 1750 oseb. Neposredni sU°' ški take nabave delovne sil so znašali 1,300.000 dolal' jev. e, Federalna vlada, največ1 delodajalec v državi, pa P° šilja cele čete svojih strokov njakov za personalna vpr*j šanja v koledže in dobess no zasipa fakultete z obv® stili o prostih delovnih m stih iz vseh strok. „ M- ’ BLISKOVITA AKCIJA NAŠIH MONTERJEV V TOMOSU Če je treba, se zmore tudi nemogoče Ta pregovor se je ponovno Uresničil ob montaži tehnološkega omrežja v tovarni TOMOS, ki so jo izvedli monterji našega koprskega obrata. Dela na raz-vodu vroče vode za tehnološko Porabo - sistem 180/140. sto-P'nj C - so predstavljala vrednost 264.000 dinarjev, količin-sko pa približno 1800 m cevi, 'Ped njimi največ premera 15Q mm. . Čeprav je bila pogodba sklenjena pravočasno, z deli ni bilo rnogoče pričeti zaradi stalne potrebe po vroči vodi, ki jo je dodalo staro omrežje. Pričetek n?l bi pomenit zastoj proizvodnje v tovarni. Tako smo se dogovorili, da bodo naši monterji _°Pravili delo bliskovito v zelo kratkem roku, in sicer v času 14-dncvnega kolektivnega dopusta v tovarni, to je od 24. julija do 7. avgusta. Taka akcija je zahtevala veliko požrtvovalnost monterjev • in združitev vseh ekip, razen tega je bilo treba dela izvajati v težavnih razmerah v višini 4 m. Material je prihajal z zamudo, kljub temu daje bil pravočasno naročen. V akciji so sodelovali vodilni monterji Cenadi, Lorenčič in Tomažič s svojimi ekipami. Delali so v 2 izmenah. In rezultat? Razvod tehnološkega omrežja je bil gotov pravočasno, tako da je lahko začela tovarna takoj po dopustih nemoteno obratovati. Naši monterji pa so ob tej akciji ponovno do- kazali, da so pripravljeni, če je treba, opraviti določeno nalogo tudi v zelo kratkem času. Iz TOMOSA so se vse ekipe zopet vrnile na svoja gradbišča, ki so zaradi opisane akcije nekaj časa mirovala. S tem pa dela v TOMOSU niso bila končana. Za monterji so prišli pleskarji in izolaterji, ki so dali našim cevem potrebno zaščito. V TOMOSU pa je čakala naše monterje še druga, bolj umirjena naloga, in sicer rekonstrukcija kotlarne, ki je vezana na to tehnološko omrežje. O poteku teh del pa bomo poročali prihodnjič. A, H. Uspel posnetek enega naših bolj znanih sodelavcev. Stane Robida, VKK monter vodovodnih instalacij, opravlja svoje vsakodnevno delo v pasaži ljubljanskega Mestnega gledališča, ki bo z adaptacijo izboljšalo tudi sanitarne prostore. _^ - Ay O--, 4s X NAGLICA Iznajdljivi član našega kolektiva se je z družino odpravil na letovanje v Košuto na Veliki planini. Da ne bi trpeli pomanjkanja, so s seboj prinesli celo malo jato - živih kokoši. V drvarnici so uredili zasilen kurnik in kokoši je bilo vsak dan manj... . Baje pa se jim je ob odhodu tako mudilo, da je drvarnica ostala prazna - kurnik (saj veste, kako to iz gledal), kajpada v veliko veselje gostov naslednje izmene. . . NEMORALA PA TAKA VIMP je med drugimi udomačena tudi tale lepa navada: vodjem (ali celo direktorjem) oddelkov in služb, čestitajo k rojstvu otrok njihovih podrejenih uslužbenk. Gre pač za čast oddelka. Tako sta letos sprejemala čestitke tudi poročeni 60-letni in še mlad neporočen vodja. Uho slučajne obiskovalke, ki ni poznala te navade, je ujelo te čestitke, usta pa so komentirala: „Da ju le ni sram! Prvi je že 35 let poročen, drugi je še samski, pa sta se kar brez zadrege zahvalila za čestitke. “ V NEMČIJI Po nekaj slabih izkuš- njah z naročanjem po jedilnem listu se je Janez ob naslednjem obisku ' znane restavracije Mat-haesar v Muenchnu raje zgledoval po sosednih mi-' zah. Natakarju je naročil: „Prinesite mi tisto, kar ima tisti gospod ob mizi v kotu. “ Toda natakar si ga je privoščil in se čez čas vrnil z resnim obrazom: „Oprostite gospod, tisti gost vam noče odstopiti svojega zrezka PRENOS MISLI Topla poletna noč, parček na klopi v parku. - Dragi, o čem razmišljaš? - O istem kot ti. - Če to narediš, potem me moraš poročiti!! NERODNA PRIMERJA V A Uslužbenki iz istega oddelka se pogovarjata zjutraj, takoj po prihodu v službo: - Veš kaj, včeraj mi je nekdo rekel, da sva si •midve podobni kot jajce jajcu. - Takoj mi povej, kdo je to, da mu prisolim klofuto! B 0 D 1 C - Nič ne skrbi, to sem že jaz napravila. . . SMOLA Dva slučajna znanca zvečer ob litru: - Veste, jaz imam z ženskami veliko smolo! - Zares? Prva me je zapustila ... - Pa druga? - Druga me pa ni... ■■■Sl iiiiisi ....... 1 j , I ! V ""V [........ ' i NASPROOt AHER. SPOMIN' OSTANEK ► LUKA OB JADRANU STEVNIK. PREK.UP- -ČEVANJE i' *"?’ Mil AH BASA -DOR. : IVO Tl JARHOV«; 11- R.O e IlOMFODM > I aa = ■■■T' kramo* £KBU STREHA TBLOVAD-•NA VAJA MENE ► H. IME PTICA PRI ZADRI/ —v— VLADIMIR RAZOR SK OKRASNI PtiDEVB POST ZVOR. S6RIPTUM JAN SMITH EqiP. Boq ELEKT- DEL _ c, LAVE ► TRST /S7V e**/ OBLtiVAV- 5LKATEF BKUKMUI AHEMCjU ► CONNE* OTDCJEV nHEMOCB« UUDJE IZ KTESAfr KRAJA SVETILNI PUH JSTl REKA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve nagradne križanke pošljite najkasneje do 15. septembra v zaprtih kuvertah z oznako ..Nagradna križanka61 na tajništvo podjetja, Ljubljana, Titova 37. Rešitvi priložite ime in priimek ter naziv obrata. Kot običajno, bomo tudi tokrat razdelili med reševalce štiri nagrade: 1. nagrada 40 dinarjev, 2. nagrada 30 dinarjev, 3. nagrada 20 dinarjev in 4. nagrada 10 dinarjev.