TOVALEC. Dnstrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno 2 c. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „ Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračiinjajo se po nastopni ceni: In sera t načeli strani 16 gld., vra na '/a strani 8 gld., na »/« strani 5 gld. in na »/« strani 3 gld. Pri večih naro-čilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega jsprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,Wallflschgasse Nr. 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je e. kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. o. St. 17. V Ljubljani, IS. septembra 1889. Leto YI. Obseg-: Naznanilo vsem udom, ki žele sadnega drevja )z družbene drevesnice. — Globoko oranje. — Ameriški ali abesinski vodnjaki- — Izkušnje z ameriškimi Irtami v Bjzelji na Štajarskem. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice . — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. Naznanilo vsem udom, ki žele sadnega drevja iz družbene drevesnice. Na podlogi ukrepa na družbenem občnem zboru za 1. 1888, dne 23. maja t. 1. in z ozirom na svoj ukrep z dne 1. septembra t. 1. javlja podpisani odbor vsem udom : 1. Vsak, ki ostane družabnik v 1. 1890., lahko dobi sadnega drevja iz družbene drevesnice uže letošnjo jesen. 2. Ker bode podpisani odbor dajal jeseni drevja le na račun 1. 1890., zato bode zvršil le one naročitve, katerim bode pridejana letnina za 1. 1890. ali pa potrdilo podružničnega predsednika, da je letnina za 1. 1890. plačana. Kdor si naroči drevja uže to jesen, nima pravice naročiti si ga po znižani ceni tudi spomladi 1. 1890. 3. Ker mora odbor skrbeti, da dobode vsak ud iz prva določeno število petih dreves, zato bode vzpre-jemal to jesen izključno naročila samo na 5 dreves za vsakega uda. 4. Ker bode jeseni skoraj gotovo malo naročil, zato bode odbor poslal drevje vsakemu naročniku posebe neposredno, a stroške za pošiljanje moral bode vsak naročnik sam plačati. 5. Ako bode spomladi še dovolj drevja, imeli bodo jesenski udje naročniki še vedno pravico, da si ga kupijo po znižani ceni. G. Udje vseh onih podružnic, katere so se izjavile, da pridrže polovico letnine kakor dosedaj za svoje namene, dobe jeseni po 5 dreves (visokodebelnih, 5 let starih, s podlogo vred 8 let starih), po 20 kr. eno. Te podružnice so: Bled, Bohinj, Boštanj, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kostanjevica, Kranj, Logatec, Metlika, Mokronog, Posto-jina, Radeče, Ribnica, Senožeče, Vrhnika, Vipava in Zatičina. 7. Podružnice Brdo, Cerknica, II. Bistrica, ljubljanska okolica (občine na barji), Krško, Novo mesto, Radovljica in Trebnje niso še izjavile se glede letnine. Udje teh podružnic naj povprašajo pri svojem predsedniku, ali misli podružnica prihodnje leto kaj podjeti ter bi rabila polovico letnine. Če predsednik to potrdi, velja naredba št. 6. Nasproti pa bode odbor zahteval celo letnino od podružnice, in dotični udje bodo imeli pravico, dobiti po 5 dreves brezplačno. 8. Udje podružnic v Kočevji, Loži in Tržiči ter tudi oni udje ljubljanske okolice, Ljubljane in zunaj dežele, ki niso še uvrščeni v nobeno podružnico, plačali bodo 1. 1890. celo letnino podpisanemu odboru in bodo imeli zato pravico dobiti po 5 dreves brezplačno. 9. Naročila za drevje spomladi vzprejemala se bodo uže sedaj, in sicer do 15. marcija 1890. 1. Pogoji veljajo gori navedeni, le da ni pridejati izkazila o plačani letnini za I. 1890. 10. Za spomlad ni število dreves, katero lahko en ud naroči, določeno, le kar je čez 5 dreves, je cena za vsako drevo sicer ista, t. j. 20 kr., a posebe je plačati po 3 kr. za zavoj vsakemu drevesu. 11. Po 15. marciji 1. 1890. naznanil bode odbor vsakemu naročniku, ako bode drevja zmankalo, za koliko mu bode število onih dreves, kar jih je čez 5 naročil, skrčil. 12. Po 15. marciji ima odbor pravico prodajati nenaročeno drevje tudi neudom po deželi po 30 kr., zunaj dežele pa po 40 kr., poleg pristojbine za zavoj. 13. Vsi udje, ki plačajo le 1 gold. letnine, morejo sicer dobiti drevja po znižani ceni, brezplačno pa ne. 14. Vsem naročilom je pridejati pristojni znesek v denarji, drugače se naročilo ne z vrši. 15. To jesen in prihodnjo spomlad dobiti bode samo jabolčnega in hruševega drevja. Pleme in vrsto onim peterim drevesom, do katerih ima vsak ud pravico, določi odbor. Kdor bode več naročil, sme si pleme in vrsto čez to število naročenega drevja izbrati. Prihodnjo zimo bode odbor izdal zapisek (katalog) v družbeni drevesnici vzgojenega drevja. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 1. septembra 1889. Ivan Murnik s. r., predsednik. Gustav Pire s. r., tajnik. Globoko oranje. Ni dvomiti, da je povprek bolje globoko orati nego pa plitvo. Toda ljudje globoko oranje premalo cenijo. Zlasti v sedanjih slabili časih bi kazalo kmetovalcem vse poskusiti, da pomnožijo pridelke svojih zemljišč. Globoka brazda bode zmerom z ozirom na pridelek bolj ugajala nego plitva. Tega se lehko prepričamo, ako pogledamo na žita in okopavne sadeže po njivah, globoko oranih. Čim globlje je orana njiva, tem laglje in hitreje morejo rastline s svojimi koreninami prodirati. Korenine imajo zopet še drebnejše koreninice, po katerih rastlina srka iz tal svoj živež. Delovanje bode olajšano, ako je zemlja globoko vzrahljana. Po tem pa lahko razumemo, zakaj rastlina tem lepše raste, čim laže ji korenine prodirajo in se razraščajo. Krepka rastlina pa laglje prenaša vremenske in druge nezgode. Globoko orana njiva zadržuje vlago in suša jej ne škoduje tako hitro, kakor plitvo oranim. Globoko orane njive pa tudi preveliko mokroto hitreje poskrijejo v zemljo nego plitvo orane. Kedar plug globoko reže, meče spodnje plasti, na katere ni še vplival zrak, na površino. Tod se plasti razkrojijo in njih rodovitne tvarine pognoje njivo. Zatorej mora vsakemu razumniku biti jasno, da je globoko oranje koristno. Vpraša se torej, kako se to najlaže stori! Vse rastline ne uspevajo precej v novi zemlji. Zatorej treba dobro odbirati, da začnemo s takšnimi, katerim ugaja novina. Najbolje je saditi tako zvane okopavne sadeže, namreč krompir, repo, zlasti pa korenje. Korenje rodi izvrstno v globoko orani zemlji, ter nič ne dene, če je iz glob očine na vrh vzorana zemlja še precej nerazkrojena. Tudi ogršica ljubi globoko vzorano zemljo ter izvrstno prospeva uže v prvo. Isto velja zastran ovsa. 1 Vender ne kaže vsake njive globoko orati. Poprej treba dobro preiskati, kakšna prst se nahaja v globočini, tu pa i zvemo najlaže z vrtanjem in prekopavanjem. Glina, ilovica, pesek, prod itd. vse to vzorano ter na površino vrženo bi njivo le skvarilo, pa ne zboljšalo. Ilovico morejo le tam brezskrbno mešati z njivsko prstjo, koder je prst nastala iz nje. Gospodarji žganjarji sadijo mnogo krompirja, ker ga potrebujejo za izdelovanje žganjice. Z velikim haskom orjejo takšni gospodarji globoko svoje njive ter se drže sledečega kolobarja: krompir, jarina, krompir, i jarina z deteljo. Pri takšnem kolobarjenji kaže njivo takoj 25—30 cm. globoko vzorati. Orje se pa jeseni za prvi krompir kar najbolj mogoče globoko, pa s plugom, kateri zemljo dobro obrača. Kajti le, če plug spodnje plasti meče na povšino, hasni globoko oranje, ker zrak novo prst razkroji in stori rodovitno. Da bode oranje dobro opravljeno, svetovati je četverjad napreči. Ni se pa treba ustrašiti, ako vzorana njiva neprijetno v oči bode. Ko bode krompir pospravljen, bode tudi njiv lice prijaznejše. Za krompirjem pride na vrsto oves tudi tam, koder sejejo sicer ječmen. Zemlja ni še za ta sadež pripravna. Za drugi krompir treba zopet jeseni enako globoko orati. Sledi pa potem jarina z deteljo. Kdor jej hoče še nekoliko pomagati, naj spravi na njivo, predno prvokrat vlači, nekoliko apna ter ga razgrne po krompirišči. Vlačenje z brano in naslednje okopavanje krompirja pomeša apno prav dobro z njivsko prstjo, in detelja prospeva izvrstno. Tako delajo v saksonskih gorenjih Lužicah in so prav zadovoljni z uspehi. Koder pa gospodarji ne žgo žganjice in sploh po manjših gospodarstvih, ravnajo pa nekoliko drugače. Jeseni orjejo globoko. Spomladi vsejejo oves ali nasadijo krompirja. Po zimi ostane globoko vzorana njiva, kakor je bila jeseni. Nekateri raztrosijo še jeseni gnoja po vzo-rani njivi, kar razkrojitev na površino vzorane zemlje močno pospešuje. Na ta način dosežejo namen najhitreje. Njiva je kmalu zelo zboljšana. Sedaj pa hočemo razjasniti drug način, po katerem je ravnati, kedar treba njive globoko orati ter tako zbolj-šati. Postopati je polagoma. Dežnica leze njivi skozi površino na dno in jemlje s seboj mnogo hranilnih tvarin, ki se nabirajo po spodnjih plasteh zemlje, in sicer najbolj v ilovici. Zatorej nahajamo v težki zemlji neposredno pod zgornjo plastjo še drugo plast, katera je bogato na-pojena z gnoj li, po več palcev na debelo. Ta plast postane sčasoma, ko plug nad njo reže, jako trdna. Korenine naših navadnih rastlin prejemljejo tudi vsled tega le malo hrane iz nje. Zatorej kaže globoko orati, da ta trda plast pride na površino ter se ukoristi, kakor je prav. Orje se naj v ta namen 5—8 cm. globlje nego je navada, pa vselej pred zimo. Ako smo torej letos 8 cm. globlje orali nego poprej, smemo prihodnje leto plug samo 2 cm. niže spuščati. Tako prodiramo od leta do leta globlje v spodnje plasti, dokler ne dosežemo popolnoma svojega namena. Pri drugem načinu torej napreduje vse prav počasno. Zato priporočamo prvi način, po katerem se hitreje bližamo svojemu namenu. Zlasti po težkih zemljiščih kaže globoko orati, in srečni uspehi ne bodo izostajali. Ako še po vrhu potrosimo apna ali laporja, dobimo veliko več in lepših pridelkov. Mnogo je še takšnih gospodarjev, kateri mislijo, da le zastonj živino mučimo z globokim oranjem, haska pa ni nobenega. Naj torej sami poskusijo, in prepričali se bodo ter zaporedoma povsodi globoko orali, koder kaže. Globoko oranje daje nam mnogo poroštva za prospevanje vseli pridelkov, hodi leto sušno ali mokrotno. Vsak kmetovalec naj bi torej tako globoko oral, kakor dopuščajo svojstva njegovih njiv. Ameriški ali abesinski vodnjaki. Povsod je dobra pitna voda in sploh voda važna reč, zato je velika neprilika, če je pomankuje, ali če je preveč od rok. To utegne posebno čutiti kmetovalec. Vode je sicer skoraj povsod dobiti, treba je le bolj ali manj globok vodnjak izkopati. Pri tem nas pa le nekaj straši in tudi največkrat prepreči, da ne kopljemo vodnjaka, in to so veliki stroški. Ker je kmetovalcu voda zelo važna reč, hočemo danes na kratko bralce seznaniti z vodnjakom, ki zelo malo stoji. Tak vodnjak je ameriški ali abesinski. Treba mu ni drugega nego primerno dolgih cevi, ki se v zemljo tako globoko zabijejo ali zavrtajo , da jim pride rt ali konec do vode, na vrh se postavi se-salka ali pumpa, in vodnjak je narejen. Podoba 32. kaže tak vodnjak. Cev je na podobi pretrgana, da ni treba risati vsega prostora med površjem in vodo. Vodnjak se dela tako le: Podoba 32. Podoba 33. Vzame se posebna cev, ki ima oster jeklen rt, ter se zabija v zemljo s pripravo, kakeršno kaže podoba 33. Tej cevi pridenejo se tolikokrat druge, da pridemo do potrebne globočine, koder je voda. To je seveda zelo različno; včasih zadostuje .nekaj metrov, včasih pa 20, 30 in tudi po več. Ko smo privrtali do vode, pritrdi se na vrhu pumpa. Od začetka priteka umazana voda, a potem vedno bolj čista, in slednjič najboljša pitna voda. Prnlnosti ameriških vodnjakov so: 1. Majhena cena, ker ni treba vodnjaka kopati. 2. Malo dela. 3. Hitrost, s katero lahko pridemo do vode, kar je posebno važno pri kakem zidanji, ali na samem i. t. d. 4. Izvrstna voda, ker je vedno tiltrovana. Omenjamo, da gosp. Andrej Druškovič v Ljubljani prevzema napravo takih vodnjakov. Izkušnje z ameriškimi trtami v Bizelji na Štajarskem. Dne 4. t. m. sem šel z deželnim in državnim poslancem gospodom profesorjem Fr. Šukljetom v Bizelj na Štajarsko. Ta pot sva storila za se, da se prepričava, kako škodo je trtna uš tam uže provzročila, posebno pa še zato, da sva videla, kako tam zasajene nepožlahtnjene in požlahtnjene ameriške trte uspevajo. Škoda, po trtni uši provzročena, je v pravem pomenu besede strašanska. Po obsegu površja nekdanjih vinogradov okolo Bizelja sodeč, pridelovali so tam ob dobrih vinskih letinah gotovo po 10 do 1200 veder vina, letos ne bode vsega pridelka skupaj 100 veder. In to škodo učinila je trtna uš v komaj 12 letih, odkar se je tam prikazala. Po nekdanjih tako slovečih vinogradih bizeljskih raste danes koruza, ajda, detelja ali pa čisto nič! Glede poskušenj z ameriškimi trtami pa je to le poročati: V Bizelji samem nahaja se poleg velike državne ameriške trtnice in poleg velikega državnega ameriškega vinograda, v katerem pa le les (ključe, reznice) pridelujejo, še '/i orala državnega poskusnega ameriškega vinograda. Ta vinograd je v prav ugodni jugovzhodni legi, toda na prav slabem pustem, belem laporastern svetu, na katerem je tudi prej bil vinograd, a ga je trtna uš uničila. Vrste ameriških trt kakor: solonis, riparija, jorkmadejra, menjujejo se tako z vrstami požlahtnjenih ameriških trt, da sledijo za dvema vrstama nepožlahtnjenih ameriških trt vedno dve vrsti z domačimi sortami požlahtnjenih. Žlaht-nili so na razne načine. Požlahtnili so namreč ameriške trte v trtnici ter požlahtnjene presadile v vinograd; požlahtnili so ključe, reznice v roki ter jih takoj v vinograd vsadili; požlahtnili so pogrobane mladike sosednih ameriških vrst. Požlahtnjevali so ameriške trte tudi zeleneče, in sicer majnika meseca. Po poslednjem načinu požlahtnili so posebno zagrobane ameriške trte. No, in kakšen je vinograd danes po šestih letih ? Ameriške, čisto nič požlahtnjene trte rastejo tako bujno, kakor more le hmelj pod najboljšimi pogoji. Najčvršteje rasteta solonis in riparija, nekoliko slabotneje jorkmadejra. Takoj zraven teh ameriških trt zasajene požlahtnjene ameriške trte ne kažejo na nadzemeljskem, torej evropskem delu niti približuje take bujne rašče. Tega pa tudi nikakor zahtevati ni, kajti kaj početi, s trtami take strašanske rašče, da jim niti koli, kakeršne za hmelj uporabljajo skoraj uže ne zadostujejo ? Požlahtnjene ameriške trte so v rašči popolnoma take, kakeršnih smo bili vajeni v prejšnjih časih, ko trtne uši nismo še poznali, po novih, brez vsega gnoja na pustem svetu zasajenih vinogradih videti. Da bi poginile, so pre-krepke, za čvrsto rast in rod pa preslabotne. Le tam, koder je svet nekoliko boljši — kar se takoj po črnikasti barvi spozna —• so trte v Bizelji čvrstejše, rodijo dobro, stare so pa že 6 let. Istinito bujno rastejo in močno rodijo le lansko leto zelene požlahtnjene grebenice, katere so pa z maternimi rastlinami pod zemljo še v zvezi. Praktičen, izkušen opazovalec poskusnega ameriškega vinograda v Bizelji govori lahko tako le: Ameriška trta raste tudi na slabem, pustem svetu jako bujno; na ameriško trto na takem svetu cepljena evropska trta ne prevzame bujne rašče ameriške trte niti približnje — kar, kakor že enkrat rečeno, niti potrebno ni — vender se pa vzdrži in raste vsaj tako čvrsto, kakor bi na istem svetu evropska trta na svojih korenikah brez trtne uši rasla. Ako hočemo torej, da nam bodo na ameriške trte cepljene domače sorte dobro rodile, moramo jim gnojiti, to že celo na slabem svetu. No, gnojiti so pa morali na slabem svetu trtani tudi prej, ko trtne uši ni še bilo. Po dosti krajih na Štajarskem, Kranjskem itd. bi moralo vino-gradarstvo tudi brez trtne uši nehati — zaradi poman-kanja redilnih snovi v zemlji in zaradi gnoja, s katerim bi jih nadomestili. Izkušnja v Bizelji uči do dobrega, da je v bodočnosti obstanek vinarstva najbolj od ameriške trte odvisen, ker ona našo domačo trto vzdržuje, potem pa od gnoja, kateri dela na ameriško trto požlahtnjeno evropsko rodovito ter jo rodovito obdrži. Brez gnoja ne koristi nam ameriška trta nič razen v prav dobrem, po naravi gnojnem svetu. V bodočnosti bodemo torej morali prilično malo vinograda gojiti, pa tega močno gnojiti, sploh prav pridno intenzivno obdelovati. Znano pa je, da se na enem oralu prav dobro obdelanega vinograda lahko ravno toliko vina pridela, kolikor na treh oralih slabo obdelanega, posebno ne gnojenega. O opazovanji poskusnega ameriškega vinograda v Bizelji še nekaj. O jorkmadejri pravijo, da je le v gotovih, namreč dobrih, močnih zemljah trtna uš ne uniči, in da v takem svetu tudi dobro rodi brez vse požlahtnitve. No v Bizelji so šestletne jorkmadejre prav čvrste, — dasi nikakor tako, kakor solonis ali pa riparija, polne so pa tudi sicer majhnih, pa vender debelojagodnih in kakor med sladkih grozdov. Tako se obnaša jorkmadejra v jako slabem svetu, pri veliki obilici uši po koreninah. V dobrem svetu in osobito ob primerni gnojitvi uspevala bode torej vkljub uši brez vsega dvoma prav dobro. Vipavci, kateri so prošlo leto samo iz Bizelja 22.000 sajenic jorkmadejre naročili, pogodili so torej prav, osobito ako jih bodo v močne, soldanaste (laporaste) lege sadili. Opazovanje v Bizelji poučilo me je pa še o tem le: Čim bolj človek ameriške trte presaja, tem slabše so. V trtnici vzgojene požlahtnjene ameriške trte ne rastejo, v vinograd presajene, nikdar tako dobro, kakor pa takoj na stalno mesto v vinograd vsajene in šele tam zeleneče požlahtnjene trte. Zelena požlahtnitev, zvršena v meseci maji, je odločno najboljša. Najčvrstejše požlahtnitve dosežeš na ripariji, slabše že na jorkmadejri, najslabše na solonis. Opazovanje poskusnega ameriškega vinograda v Bizelji poučilo me je tudi do dobrega, da nikakor ni dvomitionašem vinogradarstvu, daseohrani, todatreba je pravega razuma in vztrajnosti. R. Dolenc. Razne reči. — Hlajenje kleti. Pri prezračevanji kleti se mnogokaj zakrivi. Namen je le, da klet ohranimo hladno in suho, več-kiat se pa vsled občne zmote bas nasprotno doseže, klet postane namreč topla in mokra. Hladilni prostor se sme le tedaj prezračevati, kadar je vnanji zrak hladnejši aii vsaj ne mnogo toplejši nego notranji. Kolikor gorkejši je zrak, toliko več vlage ima v sebi, tem mrzlejši postane, tem bolj se ta vlaga zgosti in sesede. če hladilno klet gorkega dne prezračujemo, zdi se nam vnanji zrak, dokler vleče v klet, hladan, a kadar jo napolni, shladi ga šele notranji zrak, s katerim se pomeša, prav do dobra, vlaga se zgosti, sesede, in kmalu teče po stenah, klet postane zaradi tega vlažna in kmalu tudi zaduhla. Da se temu izognemo, moramo okna le po noči odpirati, in sicer, kolikor mogoče, pozno. Ni se bati, da je ponočni zrak škodljiv, ravno tako čist je kakor opoludanjski in mnogo bolj suh. Predno vzide solnce, moramo okna zapreti, in po dnevi naj bodo zaprta in zagrnena. Če je zrak v kleti vlažen, lahko ga usušimo, če ravno kuhanega apna v odprti posodi vanjo postavimo, kajti tako apno močno vlago na se vleče. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 125. Blagovolite v prihodnjem listu prijaviti, kaj pomeni izraz „strugotine", katerega je čitati v predzadnjem „Vrtnarji". (Dr. M. Gr. v T.) Odgovor: „Strugotine" pomeni toliko kot oblanice, nemški „ Hobelspiine". Vprašanje 126. Moja krava je pričela pred nekaj časom scati rdečo vodo, kar je pa ponehalo, a se sedaj od novega pokazalo, in sicer veliko močneje. Sedaj pa ščije kar samo kri in dostrikrat celo strjeno. Kaj je temu vzrok in kako pomagati? (J. K. v Rovtah.) Olgovor: Krvomočnosti*) je kriva krma. Ako krava použije veliko igličevja smrekovega, jelkovega i. t. d., ali listja hrastovega, ali če je krmljena s kislimi travami z mokrih se-nožeti, pokaže se ta bolezen. Bolezen traja 1 do 3 tedne, in navadno žival tudi ozdravi, kakor hitro vzreki prenehajo. Drugače pa pritisne vranična vnetica, moči ponehajo, žival oslabi in pogine. Domače zdravilo proti krvomočnosti je kislo mleko, katerega dajajte kravi po 3 do 5 litrov na dan. Ako je krava uže zelo oslabela, priporočamo Vam poklicati živinozdravnika. Vprašanje 127. Imam še precej starega špeha, ki je pa tako žaltav ali žarek, da ni več užiten. Se li da kaj popraviti in kako? (J. Z. v Gr.) Odgovor: Vzemite na vsakih pet kilogramov žaltavega špeha 2 litra vode in zgrejte toliko oboje skupaj, da zavre voda. Potem prilivajte počasi na vsakih o kilogramov špeha po 30 gramov angleške žveplene kisline in kuhajte to zmes še kakih 15 minut. Potem umorite kislino s stolčeno kredo in sicer vsakih 30 9j kisline s 115 9/ krede. Čisto mast kuhajte potem še nekaj časa z vodo. Vprašanje 128. Imam tri leta starega junca, kateremu uže tri mesece raste nekaka trda bula na kosti spodnje čeljusti. Bula je velika, kakor kaka drobna limona. Po mojem mnenji je to morska kost. Prosim, povejte mi, se li da ta bula odstraniti ali ne? (Z. P. v B. g.) Odgovor: Iz danih pojasnil ne moremo posneti, kakšna je ta bula. Bula utegne res biti morska kost, pa ravno tako tudi jako nevarni mramor na zadnji čeljusti. Morska kost se naredi na zadnji čeljusti največ na tistem mestu, kjer otišči živino uzda ali kakova druga reč. Začenja se z oteklino, ki | je trda ter se ne udaje, sega le do sebe in je nepremakljiva, pa ni vroča in je le malokdaj boleča. Morska kost jenja rasti, če odstranimo pritisek, ki jo je provzročil. Narejena bula se pa potem ne da odstraniti, živini pa tudi nič ne škoduje. Mramor na zadn j i čelj usti je, če se toliko zrahlja zadnja čeljust proti zadnjemu robu, da je videti na tem mestu oteklino, ki je trda, a ne natanko omejena, večidel vrapava in boleča. Sam za se prikaže se malokdaj mramor, ampak največ gnjilo ob enem kočnikove korenine. Gnojnina predere skozi zrahljano kost in se izceja. Ako torej opazite mramorska znamenja, priporočamo Vam prav živo, obrnite se do kakega izkušenega zdravnika. G-ospodarske novice. * Naši oitatelji naj ne pregledajo med današnjega lista uradnimi vestmi razglasa glede prodaje plemenske govedi in delitve ovnov frizijskega plemena. * Osuševanje ljubljanskega močvirja. Deželni glavar je za prihodnji ponedeljek dne 16. t. m. sklical zastopnike vseh prizadetih krogov v razgovor, kako naj bi se razdelili osuševalni stroški, kateri, kakor je znano, znašajo okrog 1,400.000 gld., da se potem omogočijo daljnji silo nujni koraki za dejansko osuševanje, ki postaja toliko nujnejše, kolikor veče so leto za letom nastajajoče škode vsled povoden na močvirji. * Konjska dirka na Vrhniki dne 5. t. m. je vzlie nad vse slabemu vremenu izvrstno uspela. Dirke so se udeležili posestniki 19 konj. V prvem oddelku, t. j. pri dirki za triletne in štiriletne plemenske konje, dobili so darila nastopni gospodarji v naslednjem redu, in sicer za konje, ki so pre-dirkali 2400 metrov dolgi pot v pristavljenem času: L darilo 20 gld. g. Jak. Kovač, posestnik iz Male gorice (v 6 min. in 37 sek.), II. darilo 15 gld. g. Heilbronner iz Ljubljane (v 7 min. 6 sek.) in 111. darilo 10 gld. g. Pleško, posestnik iz Br ezoviee (v i min. 7% sek) V drugem oddelku, t. j. pri dirki za konje brez razločka starosti in spola, dobili so darila nastopni gospodarji, in sicer za konje, ki so predirkali 2400 metrov dolgi pot v pristavljenem času: I. darilo 20 gld. g. .Juvančič, posestnik v Spodnji Šiški (v 6 min. 14 sek.), II. darilo 15 gld. g. Jos. Lenarčič, posestnik na Vrhntki (v 6 min. 26-/. sek.) in III. darilo 10 gld. g. Tleilbronner iz Ljubljane (v 6 min. 34% sek.). V prvem oddelku je prišel najslabši voznik v 8 min. in 1'-'/., sek, v drugem oddelku pa v 7 min. 5P/5 s>k. na cilj. Omeniti nam je, da ima največ in skoro vse zasluge za lepo zvršitev te dirke g. Jos. Lenarčič, veleposestnik na Vrhniki. Presojevalni odbor je bil sestavljen iz odbora vrhniške podružnice ter iz gg. ; ritmajstra Ed. Hans-lika, tajnika Gust. Pirca in podpredsednika kmetijski družbi Jos. Frid. Seuniga. Prepričani smo, da bode dirka, ako se bode vsakt) leto in na tak način vršila, najbolje, vplivala na rejo hitro dirkajočih in zato tudi več vrednih konj. * Konjska dirka v Šent Jarneji, prva velika dirka prirejena ocl c kr. kmetijske družbe kranjske za vso deželo, vršila se je v sredo 11. t. m popoludne ob najlfgleni vremenu. Ljudstva se je bilo uže dopoludne ob premovanji mnogo nabralo, popoludne ga je pa toliko došlo. da stotine voz in kočij po šentjarnejskih dvoriščih niso imele prostora. Reči smemo, da se je sešla v sredo v Šent -Jarneji vsa zavedna dolenjska stran, in celo daljnje Kočevsko je odposlalo zastopnikov in tudi tekmovalcev k dirki. Dirkališče je bila cesta med Šent Jar-nejem in med en kilometer proti Kostanjevici oddaljenim prostorom, koder so bili cilji in razsojevalni odbor ter stotine občinstva- Razsojevalni odbor je bil sestavljen iz udov konjar-skega odseka, t. j. gg. dr. Kudeseha (predsednika), ritmajstra Hanslika, Lenarčiča, Perdana, Pirca ter J. Fr. Seuniga, gospodje pa, s katerimi se je odsek pomnožil, bili so : deželnega nadsodišča svetnik Bnmner iz Kočevja, vodja Pili. Dolenc iz Grma, posestnik Julij Dreo iz Male vasi, posestnik Kastelio iz Kandije, vitez Langer iz Prajseka, grof Margheri iz Otočic, župan Poljanec iz Sent Jarneja, vitez Savinschegg iz Metlike in posestnik Wutseher iz Brezovice. K tekmovanju se je oglasilo 39 posestnikov s Svojimi konji. Natančno ob 3. uri se je pričelo dirkanje, in sicer z naslednjimi uspehi: V I. oddelku: ..Dirka triletnih in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil" dirkalo je 14 konj. Dolgost dirkališča 1000 metrov. Prvo darilo 100 gld. (državno darilo), drugo darilo 40 gld., tretje darilo 30 gld. Prvi je prišel na cilj s svojo kobilo ,,Mirno" Josip Rus iz Mirne peči v 2 min. in 44'/- sek., drugi Ivan Dornik iz Krške vasi s svojo kobilo „Verzo" v 2 min. 46% sek., tretji Anton Straus iz Kostanjevice s svojo kobilo Pluto" v 2 min. 53% sek. V II. oddelku: ..Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil" dirkali so 4 konji. Dolgost dirkališča 2000 metrov, darilo prvemu 60, drugemu 40 in tretjemu 30 gold. Prvi je prišel na cilj s svojo kobilo „Filarko" Martin Rangus iz Sela v 5 min. 59-/5 sek., drugi Anton Straus iz Kostanjevice s svojo kobilo „Oilo" v 6 min, in S1 - sek.. tretji Ivan Stih iz Malenc s kobilo „Pluto" v 6 min. 13-/5 sek- V III. oddelku: „Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za v a 1 a h e, ki so najmanj eno leto lastnina kranjskega posestnika" bilo je prijavljeno 21 konj, a dirkalo je le 16 konj, ker štirje niso prišli k dirki, a eden je bil odvržen, ker ni imel pravice dirkati, kakor se je pozneje dognalo. Dirkališče bilo je 2000 metrov dolgo darilo, prvemu 50 gld., drugemu 30 gld. in tretjemu 20 gld. Prvi je prišel na cilj s svojim valahom „Abukrezom" Ivan Dornik iz Krške vasi v 5 minutah 12'/a sek., drugi Teodor Luckmann iz Šmarija s kobilo „Almo" v 5 min. 30'/.-, sek. (Gospod Luckmann je darilo prepustil odseku za stroške.) Tretji je prišel Ivan Sterle z valahom „Miškom" v 5 min. 36% sek. Po dirki je tajnik Pire pozval navzočne gospodarje, naj na podlogi te dirke urijo in vadijo konje svoje, zlasti da bodo pravilneje vozili, predsednik presojevalnega odbora gospod dr. Rudesch iz Ljubljane pa je razdelil ob četrti na 6 darila. * Premovanje konj na Kranjskem se je vršilo v prvi polovici meseca septembra po običajnem načinu. Presojevalni odbor je bil sestavljen iz gg. ritmajstra Hanslika kot zastopnika žrebcarske komande v Gradci, veleposestnika Jos. Fr. Seuniga, podpredsednika kmetijske družbe, in veleposestnika Jos. Lenarčiča, oziroma pri dvojem premovanji tajnika Gustava Pirca in pri enem premovanji vodje Povšeta. Zadnji so bili zastopniki konjarskega odseka kmetijske družbe kranjske. Vršilo se je vse po nasledjem redu: V Lescah dne 2. septembra: Konjerejci so prignali dva žrebea, deset kobil z žrebeti, pet mladih brejih kobil, | osemnajst dveletnih in pet enoletnih žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Janez Gogala iz Studenčic 40 gld., Janez Marolt iz Radolne 25 gld., Anton Zupan z Breznice 20 gld., Toma Prešeren iz Lesec 20 gld., Janez Pretnar iz Hoš in Fr. Legat iz Lesec svetinji; — za mlade kobile : Andrej Olifčič iz Gor. otoka 30 gld., Janez Friihlih s Potoka 30 gld., Anton Žnidar iz Zgoš 15 gld., Miha Zupan in Janez Bernard, oba iz Zaspa, svetinji; — za žrebeta: A. Mršol iz Hraš 15 gld., Janez Gogala iz Hraš 10 gld, F. \Valland iz Lesec 10 gld., Janez AValland iz Hlebč 10 gld.. Jože Palošnik iz Podgore, Jože Vidic iz Lesec in Al. Knafi iz Mošenj svetinje; privatni darili prijatelja kmetijstvu sta dobila: Matija Marolt iz Dvorske vasi 10 gld. in Frid. Homan iz Radovljice 10 gld. V Mengišu dne 4. septembra: Prignali so 25 kobil z žrebeti, 17 triletnih brejih kobil in 12 žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Al. Kralj iz Loke 40 gld , Anton Tiringer iz Stražišča 25 gld., Janez Molj iz Kota 20 gld., J. Križnar iz Stražišča 20 gld., Val. Gradišek iz Trzina 15 gld., Janez Logar iz Vodic, Miha Prešeren od sv. Ambroža in Primož Kržič iz Mengiša svetinje; — za triletne breje kobilile : Jože Sršen iz Depale vasi 30 gld , Mat. Mnšič iz Trzina 20 gld., Alek. Brgant iz Šenčurja 15 gld , baron Lichtenberg in Fran Jerala iz Hraš svetinji; — za žrebeta: Fran Narobe iz Trzina 10 gld., Mat. Golob iz Šenčurja 10 gld., Janez Rogelj iz Zapog 10 gld., Jože Križnar iz Komende in Janez .Jenko iz Sp. Brnika svetinji. Na Vrhniki 5. septembra: Pripeljali so k premo-vanju 12 kobil z žrebeti, 5 mladih kobil in 22 žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Mar. Smuk iz Bevk 40 gld., And. Marinko iz Vnanje gorice 25 gld., Janez Gams iz like loke 20 gld., Julij Kanz iz Ljubljane 20 gld., Fr. Zeliškar iz Lukovice 15 gld., J. Jeraj iz Sinje gorice, Fr. Štrukelj iz Ljubljane in Mart. Pirec iz Matene svetinje; — za mlade kobile : Janez Perko iz Bevk 30 gld., Jera Pezdir iz Brezovice 20 gld., Anton Rotar iz Podsmreke 15 gld., Jan. Jeraj iz Blatne Brezovice in Janez Jankovec iz Matene svetinji; — za žrebeta: Luka Jerala iz Samotorice 10 gld., Gabrijel Jelovšek z Vrhnike 10 gld., Marija Jelovšek z Vrhnike 10 gld,, Fr. Gre-gurko iz Sinje gorice, Josip Lenarčič z Vrhnike in Jarnej Beer s Sapa svetinje. V Ribnici dne 7. t. m. Darila so dobili: 1. za kobile z žrebeti: Ignacij Mrhar iz Dolenje vasi 40 gld., Bernard Kovačič iz Sodražice 25 gld., Matej Nosan iz Vinice 20 gld., Štefan Honigman iz Srednje vasi 20 gld., Ivan Rus iz Ribnice 15 gld., Ivan Salzer iz Slovenske vasi, Matija Perz iz Srednje vasi in Ivan Fajdiga iz Sodražice vsak po eno svetinjo. 2. Za mlade kobile: Frane Oražen iz Prigorice 30 gld., Matija Krainer iz Sela 20 gld., Adolf Kren iz Gorenje Ložine 15 gld., Alojzij Bartelme iz Klinje vasi in Anton Cesar iz Rakitnice vsak po eno svetinjo. 3. Za enoletne in dveletne žrebiee: Štefan Htinigman iz Srednje vasi 10 gld., Ivan Sobec iz Hor-vače 10 gld., Štefan Peterlin iz velikih Poljan 10 gld., Jakob Lorenčič iz Sodražice, Matija Perz iz Kovlerjev in Josip Mrhar iz Dolenje vasi vsak po eno svetinjo. V Trebnjem dne 9. septembra: Prignali so bili 12 kobil z žrebci, 11 mladih brejih kobil brez žrebet in 12 žrebet. Darila so dobili: Za kobile z žrebeti: Terezija Zore iz Trebnjega 40 gld., Josipina Hribar iz Velikega gabra 25 gld., major Smola iz Vinje gorice 2.0 gld., Anton Vrtačnik iz Novega mesta 15 gld., Anton Ubran iz Kodnega, Miha Turk iz Stare vasi in Matija Saloher iz Blata svetinje ; — za mlade breje kobile: Anton Planiniek iz Mirne 30 gld., Ignacij Cepič iz Brezovice 15 gld., Ignacij llovar s Temenice in Tousains vitez Fiehtenau iz Novega mesta svetinji; — za žrebeta : Josip Strmole iz Vira 10 gld., Anton Planinšek iz Mirne 10 gld., Josip Pob iz Mirne peči 10 gld., .Julij Treo iz Male vasi, Josipina Hribar iz Velikega gabra in Fran Pueihar iz St. Vida pri Zatičini svetinje. (Imena gospodarjev, ki so dobili darila ob premovanji v Sent Jarneji priobčimo v prihodnjem listu.) * Enketlia komisija ali preiskovalno poverjeništvo za preiskavo gospodarskih odnošajev po istrskem Krasu, posebno pa za uredbo gozdnih reči v podgradskem okraji, snide se, kakor čujemo, dne 18. t. m. v Podgradu ter bode najprej preiskala stanje gozdne zadruge v tej občini, nato v jelšanski in mate-rijski in, kjer bode potreba, pride na lice mesta, da se osvedoči o stanji gozdov. Članovi te komisije so gospodje: vitez Guttenberg in Viljem vitez Jettmar, Ivan dr. Canciani, Slavoj Jenko, Gašper Kastelic, Seb. Pipp, dr. Laginja, predsednik. in za vsako zadrugo župan iste zadruge o stvareh, koje se tičejo nje. Nekateri kraški kraji jako žele te komisije, ker se nadejajo, da bode nasvetovala c. kr. vladi in deželnemu odbora vrlo koristnih naredeb, ki bi olahkotile življenje prebivalstvu najsiromašnejšega kraja naše Istre. Mi tega želimo od srca in se nadejamo, da se slavna vlada rada odzove opravičenim željam ljudstva! * Premovanje konj na Primorskem bode 23. septembra v Pazinn, 25. septembra v Tolminu in 10. septembra v Gradiški. Premovanje se prične povsod ob 10. uri dopoludne. * C. kr, kmetijsko društvo v Gorici je v nedeljo 15. t. m. dopoludne ob 11. uri imelo občni zbor v Sežani * Kmetijski tečaj za učitelje ljudskih šol bode letos na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici. Udeležili se ga bodo tudi slovenski in hrvatski učitelji iz Istre. Začne se dne 15. septembra in bode trajal do dne 2. oktobra. Deželni odbor je podelil deležnikom po 25 gld. podpore. * Načrt konjske dirke dne 29. septembra 1889. 1. ob 3. uri popoludne na društvenem dirkališči v Žalei. A. Pričetna dirka, — Državna darila. Z enim konjem; ena vožnja po dirkališkem tiru = 1 km. Za kobile in žrebee V. konjerejskega okoliša (savinjsko pleme), starost ne čez 4 leta. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj istinito savinjskega plemena. Vloga 1 gld.; z izgubo vloge. Najmanj 5 oglasil. I. darilo 6 zlatov, H. darilo 4 zlati, III. darilo 10 srebrnih gld., IV. darilo 5 srebrnih gld. in vsakemu po eno zastavo. B. Dirka plemenskih konj. — Državna darila. Z enim konjem; dve vožnji po dirkališkem tiru = 2 km. Za kobile in lieencirane žrebce V. konjerejskega okoliša (savinjsko pleme). O kobilah se mora dokazati, da so istinito savinjskega plemena in da so se zadnji dve leti ožrebile. Vloga 1 gld., katera se nikakor ne vrne. Najmanj 6 oglasil. I. darilo 10 zlatov, II. darilo 6 zlatov, III. darilo 4 zlati, IV. darilo 10 srebrnih gld., V. darilo 5 srebrnih gld. in vsakemu po eno zastavo. C. Društvena dirka. — Društvena darila, Z enim konjem ; dve vožnji po dirkališkem tiru = 2 km. Za konje vseli dežel in nedoločene starosti. Vloga 3 gld., katera se nikakor ne povrne. Najmanj 6 oglasil. I. darilo 11 zlatov, IT. darilo t> zlatov, HI. darilo 3 zlati, IV. darilo 2 zlata, V. darilo 5 srebrnih gld. in vsakemu po eno zastavo. Pri dirki veljajo pravila dunajskega dirkarskega društva. Oglasila k dirki vzprejemajo se najkasneje do 28. septembra t. 1. pri gospodu Francu Roblek-u v Žalci in so le takrat veljavna, ako se pri oglasilu plača tudi vloga. Posestniki morajo pri oglasilu konje natančno opisati, imenovati in na dan dirke dopoludne ob 10. uri predstaviti komisiji v Žalskem trgu. Ob enem se bode vršilo žrebanje in razdelitev trakov. Vsakeršna pojasnila o dirki daje društveno tajništvo v Žalci. Listi za sedeže na tribinah dobivajo se do opolndne 29. septembra t. 1. pri gosp. Josipu Sirci v Žalci; popoludne pa pri blagajnici na dirkališči. Odbor dirkarskega društva v Žalci. Dne 28. septembra t. 1. vršilo se bode v Žalci premi-ranje konj za V. konjerejski okoliš. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Razglas kranjskim ovčarjem. C. kr. kmetijska družba kranjska bode z letošnjo državno subvencijo za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov frizijškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) redijo uže več let precejšnje število ovac; b) da je njili kraj ovčarstvn posebno ugoden, in c) da jih je volja dobljenega ovna najmanj tri leta za pleme imeti in, kolikor umno ovčavstvo dopušča, tuili svojim sosedom ga za pleme prepuščati. Pri oddaji ovna frizijškega plemena, katero je neprimerno veče nego domače, ima posebno veliko mleka, lepo volno in je neizbirčno za krmo, dala se bode prednost tistim ovčarjem, ki dokažejo, da izdelujejo tudi ovčji sir. Prošnje potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 5 oktobra t. 1 pri podpisani družbi vložiti. C. kr. kmetijska družba kranjska. V Ljubljani, dne 1. septembra 1.889. Ivan Murnik, predsednik. Gustav Pire, tajnik. Razglas. Izvirno muricedolsko (sivo) goved (bike), nakupljeno z državno podporo, prodajal bode podpisani odbor v soboto dne 28. septembra 1.1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostilne pri Bavarskem dvoru v Ljubljani in v sredo 2. oktobra t. I. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gospoda Mir. Vičiča v Postojini. Goved se bode prodajala dražbeno pod sledečimi pogoji: 1. Govedo se postavi na dražbo za polovico cene, katero je stala družbo, in proda se onemu, ki ponudi za njo največ. 2. Kdor kupi govedo, mora je precej plačati. 3. Kupee se zaveže z zaveznim listom, da vzeme kupljeno govedo v varstvo svoje. Podpisani odbor ni porok v nobeni zadevi, zato naj pa vsak, ki misli kako govedo kupiti, žival še pred dražbo dobro pregleda. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 1. septembra 1889. Ivan Murnik, predsednik. Seja glavnega odbora dne 1. septembra 1889. Seji je predsedoval družbeni predsednik gosp. cesarski svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili g. podpredsednik Jos. Pr. Seunig, odborniki gg. Lenarčič, Ogorelec, Povše, Robie, Witschl, dr. pl. Wurz-baeh in tajnik Gust. Pire. Predsednik otvori. sejo in, ker prvikrat predseduje kot od Nj. vel. potrjen predsednik kmetijske družbe, pozove vse gg. odbornike, naj složno delujejo v prid družbi ter deželi, čemur hoče tudi on sam vse sile svoje posvetiti. Ravno tako pa pozivlje tajnika naj tudi nadalje tako vztrajno in živahno dela za družbo, Glede porabe državne podpore za ovčarstvo ukrene glavni odbor na predlog odbornika g. Povšeta porabiti letos vso podporo za nakup frizijskih ovnov, katere dobodo zaslužni kranjski ovčarji brezplačno. Tajnik poroča o stanji družbene drevesnice in stavi predloge, kako je postopati ob prodaji drevja letošnjo jesen. Predlogi se vzprejmo. (Dotični razglas je na čelu današnje številke.) Odbor ukrene predlagati c. kr. kmetijskemu niinisterstvu naslednje učence podkovske šole, da jim podeli državne štipendije: Filip Božič iz Vipave, Jože Peterlin z Vidma, Marko Volk iz Polja, Jakob Trček iz Borovnice in Janez Dovjak z Dobrove. Glede državne kmetijske razstave 1. 1890. na Dunaji ukrene glavni odbor primerne naredbe. Odbor ukrene podpirati prošnjo občine Zgornji Tuhinj, da se ji dovolijo živinski semnji. Kranjska hranilnica odbije prošnjo odbora, da bi dala v najem streliški vrt. To vzame glavni odbor na znanje. Vsled dopisa vipavske podružnice z dne 14. avgusta t. 1. ukrene glavni odbor skrbeti, da dobodo vipavski vinarji prihodnje leto zadosti modre galice, in sicer ubožnejši po znižani ceni, oziroma brezplačno, drugi pa po fabriški ceni. Na predlog odbornika g. Povšeta izkušal bode glavni odbor tako urediti, da bode plačati naročeno galico šele po trgatvi. Vsled prošnje vrhpoljskega županstva, predložene od deželnega odbora, da se nemreč podeli staremu poslu nagrada, ukrene glavni odbor prošnjo podpirati, ob enem pa ukrene na predlog tajnikov, da se zopet uvedejo na Kranjskem darila za pridne posle, ki služijo mnogo let enemu gospodarju. Za 1. 1889. misli glavni odbor preskrbeti 10 daril po 10 gld., ki naj se razdele takim poslom slovesno ob priliki kakega kmetijskega predavanja ali ob priliki podružničnega občnega zbora. Poziv c. kr. kmetijskega ministerstva glede izpremembe vodnega zakona se izroči v poročilo odborniku g. Povšetu. Za nove ude se vzprejmejo i Globočnik Franc, posestnik na Dobravi; Marešič Franc, posestnik v Kostanjevici; Kuntarič Janez, posestnik in gostilničar v Kostanjevici; Colarič Martin, posestnik pri sv. Križu; Sari Janez, posestnik na Kupleniku; Mulej Josip, posestnik v Selu pii Bledu; dr. Jan Ivan, e. kr. finančne prok. koncipist v Ljubljani; dr. Volči6 Edvard, e. kr. sodni pristav v Zužembregu. INSERATE sprejema ..Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ..Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Anton Kubelka v Gross - Wisternitz pri Olomucu proda prav ceno (60—1) Perutnino: Plimouth Ročk, Wyandotts, boritelje, Bantam, purane. Golobe: Krofaste, malteške, rimske, favčike, indijance, gimpeljne, bagdete. Pse: Dva velika leonberška, enega rujavega jazbečarja (psico) in eno mlado ovčarsko psico. Prašiče: Polnokrvne prašičke od Poland China plemena. Mlade črno belo pisane ir BIKE čistega oldenburškega plemena proda (59—1) Fran Kotnik na Vrdu, pošta Vrhnika. Pristni logaški semenski grah dobiti je pri (58—1) podružnici c. kr. kmetijske družbe kranjske v Dolenjem Logatci. Izvirno muricedolsko (sivo) goved (bike), nakupljene z državno podporo, prodajal bode podpisani odbor v soboto 28. septembra t. 1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostilne pri Bavarskem dvoru v Ljubljani in v sredo 2. oktobra t. 1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gospoda Mir. Vičiča v Postojini. Goved se bode prodajala dražbeno pod sledečimi pogoji: 1. Govedo se postavi na dražbo za polovico cene, katero je stala družbo, in proda se onemu ki ponudi za njo največ. (55—1) 2. Kdor kupi govedo, mora je precej plačati. 3. Kupec se zaveže z zaveznim listom, da vzeme kupljeno govedo v varstvo svoje. Podpisani odbor ni porok za nobeno reč, zato naj vsak, ki misli kako govedo kupiti, žival še pred dražbo dobro pregleda. Glavni odbor c. kr, kmetijske dražbe kranjske. V Ljubljani, dne 1. septembra 1889. Ivan Murnik, predsednik. Gustav Pire, tajnik. RAZGLAS kranjskim ovčarjem. C. kr. kmetijska družba kranjska bode z letošnjo državno subvencijo za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov frizijskega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) redijo uže več let precejšnje število ovac; b) da je njih kraj ovčarstvu poseono ugoden, in c) da jih je volja, dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme imeti in, kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom ga za pleme prepuščati. Pri oddaji ovnov frizijskega plemena, katero je neprimerno veče nego domače, ima posebno veliko mleka, lepo volno in je nezibirčno za krmo, dala se bode prednost tistim ovčarjem, ki dokažejo, da izdelujejo tudi ovčji sir. Prošnje, potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 5. oktobra t. 1. pri podpisani družbi vložiti. C. kr. kmetijska družba kranjska. V L j u b 1 j a n i, dne 1. septembra 1889. Ivan Murnik, (56- 1) predsednik. Gustav Pire, tajnik. Nobena Pšenica rudeca Manitoba pšenica ne obrodi tako bogato, ni tako trpežna, ni tako dobra za kruh pečti, nima tako fine moke, kakor (Manitoba - Rothweizen) katero so za najboljšo spoznali na kolonijalni razstavi v Londonu in leta 1887. na veliki saksonski razstavi v Bautzenu. Ta pšenica ima po gosp. prof. dr. Nobbe-Tharandt-u— ki je prvi veščak na tem polji — 79 '/-, kgr. teže vsak hektoliter in 47 % sposobnosti za pečti, tedaj 10°/,, več nego najboljša ogrska pšenica. Vzlic pozni setvi je zrnje tudi letos debelo in lepo. Koder so sejali to pšenico, povsod je dobro vspevala. V dokaz temu slede tukaj spričala iz raznih krajev. Gospod H. Hohage v Pungelscheidtu na Westfallenskem piše: Manitoba pšenica, katero sem lansko leto naročil se je vrlo dobro sponesla. — Gosp. W. Jeutsch na grajščini Brokočine pravi: Vspeli poskušnje z 50 kgr. Manitoba pšenice me je v vseh ob-zirih zadovoljil. -— Gospod Fran Krischke v Bravinu poroča : Od Manitoba pšenice, katero sem jeseni sejal, ni bilo do maja nič viditi, potem je pa naenkrat zrastla, ter je bila brez rje in snetja. — Gospod Jos. Peter v Strassermiihl na Bavarskem piše : Manitoba pšenica, katero sem naročil od vas, sem v jeseni sejal in bila je krasna. — Gospod F. Tolle v Kleinenmappe poroča: Od naročenih 5 kgr. pšenice pridelal sem 106% kgr. zrnja. — Mi ponudimo 100 kgr. Manitoba pšenico z novo vrečo vred za 5 kgr. pošljemo poštnine prosto kamor si bodi v Avstriji za 2 gld. (54—2) Berger & Co., Kotzschenbroda-Dresden (Sachsen'. Založba tovarne pri Franju Detter-ju v Ljubljani na starem trgu št, 1, nasproti železnemu mostu (v lastni hiši), Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi trombe za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje m ožemanje po Strakosch in Bonerjevemu načinu i. t. d. Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t d. Imam tudi za kmetijske stroje veščega monterja (mašinista, ki se zastopi na sestavo strojev), ki je v stanu vsak stroj, bodisi, da ga goni človek, žival, voda ali par najboljši sestaviti ter ga prirejiti da dobro gre. To je velike vrednosti za kupca mojih strojev, zlasti ker jih monter skoraj nič ne stoji. (45-6) •laz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje ort potovalcev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatee. Moj popotnik Ivsm (državna) n . . 15 n I- „ (državna) za telice: . . 20 „ III. n (deželna) J! . . 15 n II. „ (deželna) » . 20 „ IV. n 75 I) . . 10 n HI. „ n » • 15 „ V. n n n . . 10 n IV. „ (državna) » • io „ ? Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 1. septembra 1889. Ivan Murnik, Gustav Pire, predsednik. tajnik.