13 štev. V Ljubljani, trek 25. embra 179. Letnik VII. Inseratl h« sprejemajo in veljfc tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat. u n n i* 4 n n n ii n 3 ,, Pri večkratnem tiskanji n» lena primerno zmanjša. R ok o pi si ne ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N iroonino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. PolitUei list za ;i naro d. Po pošti prejemar velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr. za poileta . . 5 „ — ,, za četrt leta . . 2 „ 50 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ i za četrt leta 3 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velji 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Medijatovi hiši, štev. 15. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in Boboto. Nemsko-ruska vojska. Ni še dolgo, kar so pruski vladni listi pisali, da se prijateljstvo med Nemč>jo in Rusijo omajati ne da. Pa zdaj en čas tem se je veter čisto presukal, vsi nemški listi pihajo sovraštvo zoper Rusijo, ruski listi pa jim ravno tako pikro odgovarjajo. Ko bi še neodvisni listi tako pisali, rekel bi človek, to je naravni antagonizem med germanstvom in slovanstvom, dvorski krogi pa so vse drugačnih misli. Ker pa zdaj vladni, od Bismarka odvisni časniki najbolj kurijo sovraštvo zoper Rusijo, sme se soditi, da ta pisava izvira od Bismarka samega, da jo on tako rekoč ne samo odobruje, ampak ctlo narekuje. Že na kongresu je Bismark delal zoper Rusijo; Bolgarija ne bi bila nikdar na dva kosa razdeljena, ne bi bila nikdar tako skrčena, ako bi se bil Bismark hotel potegniti za Ruse in Slovane. Pa on je že tačas mislil na to, kako bi Slovanom kolikor mogoče malo izrastlo dobička iz ruskih zmag, ker bal se je ruske prevage v Evropi, bal se je za nemško hegemonijo, ker njegov namen je, Nemčijo nad vse države in narode povzdigniti kot zapovednico in vladarico. Kakor je prvi Napoleon hrepenel po obče-svetnem gospodstvu, ter premagavši vse kralje in cesarje, na konec lotil se velike Rusije, tako hoče tudi Bismark, ko je zapored premagal Avstrijo in Francoze, potlačiti še edinega mu nevarnega tekmeca, ruskega cara, ob tla, potem je ni oblasti in države, ki bi se zamogla vspešno vstavljati pruski hegemoniji, kajti Angleži so na suhem ničla, Lahov se pa ni treba bati. To je glavni povod za Bismarkovo sovra- štvo zoper Rusijo. Kar nemški listi kvasijo o panslavizmu , da je Neirč ji in Avstriji nevaren, to niti ni razgovora vredno. S tem hočejo le krivdo vojske cd sebe na Rusijo zvaliti. Rusija je vpehana iu oslabljena od zadnje turške vojske, in je vesela, da ima mir, in da si lahko odpočije od hudih naporov leta 1877, Rusi uiti ne sanjajo o tem, da bi zdaj napadli Nemčijo ali Avstrijo, ker dobro vedo, da ima Nemčija silno armado, in da se ni šaliti z njo, da je treba večletnih priprav ze vojsko zoper prusko Nemčijo. Ruski državniki niso tako lahkomišljeni in samodozdevni, kakor tretji Napoleon, da bi kar brez priprav začeli vojsko z Nemci in z Avstrijo, oni na to niti ne mislijo, in vsak pameten človek mora to za laž in obrekovanje spoznati, če nemški listi v svet trobijo, da se hoče Nemčija le braniti, ker je v nevarnosti pred Rusijo, pred panslavizmom. Kaj je panslavizem brez Rusije? nič; in ker Rusija ne more zdaj na vojsko misliti, zato je tudi panslavizem votel strah, kar tudi Bismark dobro ve, pa se dela, kakor bi se tega strahu bal, samo da bi imel povod za vojsko. In tako vojsko zoper Ruse hoče ravno zdaj pričeti, dokler se Rusija še ni okrepčala in odpočila od zadnje vojske, ker misli, da jo bo zdaj lože vgual. Ker se pa samega vendar preslabega čuti, posebno, ker ni varen pred Francozi, zato se je domislil poprej od njega samega poteptane in vedno zaničevane Avstrije, ter hoče njo naprej v ogenj poslati zoper Rusijo, da bi mu Avstrija kostanj iz žrjavice jemala. Ne vemo sicer, kako se je naš svetli vladar v tej zadevi odločil, in nečemo prav ver- jeti v prusko-avstrijsko zvezo, ker neradi verujemo v propad Avstrije; vemo pa, da naši ustavoverni ali nemško - liberalni časniki to zvezo z veseljem pozdravljajo, ter ne nehajo lagati o hudobnih nakanah Rusije zoper nas. Te ljudi, ko bi pri njih kaj domoljubja iskati bilo, morali bi mi pač prašati: kak dobiček bo Avstrija od take zveze imela ? Ako Rusi zmagajo , nam bodo ti na vrat stopili, ako zmagamo pa mi s Prusi na strani, posilil nas bo Prus pod svojo komando, da postanemo njegovi vazali , kakor Bavarci in Saksonci po vojski zoper Francoze. Ako se bo pa Avstrija tega branila, nastala bo rivaliteta in mržnja med Avstrijo in Nemčjo in prišlo bo do nove vojske med njima, kakor leta 18G6 po vojski v Šlezvik-Holsteinu, kjer se je tekmeštvo med obema državama začelo vsled srečno končane vojske, ker je Prus hotel ves plen za-se obdržati, in gaje nazadnje tudi res obdržal. To vse se lahko naprej vidi brez posebnega preroškega duha, zato ne moremo dosti svariti pred tako zvezo z Nemčijo, in jo bomo vedno za nesrečo Avstrije smatrali. V pruski tovaršiji ne bomo videli sreče, se nam zdi. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 24. novembra. V državnem zboru je dr. Riegcr vlado ostro grajal, ker hoče nastaviti za predsednika deželne sodnije v Pragi človeka, ki nič češki ne zna. Rekel je Rieger, da bi se morala vlada Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek Čas. XXXV. Pcčasi se spravim na noge in naberem toliko poguma, da očetu povem, kaj in kako. Oba|, oče in mati, sta tako osupnjena , kakor aem bil jaz prejšnji dan. Oče so prvi, ki spre-govore: „Si že kaj naredil, ti lump ti I Le brž se napravi, greva v Ljubljano jaz hočem zvedeti, zakaj so te spokali." Ugovora pri očetu ui bilo nobenega, toraj se napravim, ter grem pred hišo in potem kar naravnost naprej po uzarjah. Za sabo pa slišim še mater kričati za očetom : , Ne ubij mi ga ne po poti, to ti povem, če ga ne bo s tabo nazaj, grem kar naravnost k gospodu fajmoštru, bos že videl, kaj bo." Oče so nekaj zagordnjali, potem pa prišli za mano in rekli : ,,Le naglo hodi, da bova prej v Ljubljani! Če si kaj naredi), potlej pa kar pojdi po svetu, jaz te nič več ne maram.'- To so bile edine besede , ktere sva spregovorila vso tri ure dolgo pot do Ljubljane. Jaz sem očeta komaj dohajal in če ne bi bil imel dobre vesti, bi jim bil že med potom kam v stran ušel. Tako pa sem dobil zopet pogum in ko pred Alojzijeviščem počakajo, sem po-polnema pripravljen stopiti pred sodnika. Gospoda vodijo dobiva doma v sobi in ko vstopiva, se obrnejo oče proti meni in zagrome: „No, zdaj povej, kaj si naredil, da so te zapodili I" Namestu mene pa se oglasi gospod: „Ne hudujte se nad fantom, on ni nič hudega naredil." „Zakaj je pa spoden, ker ima tako dobro šolsko spričevalo?" „Tega vam jaz ne morem povedati, tako je." „Pa vendar nekaj mora biti! Jaz bi rad, da bi mi zapisali, da bom gospodoma domii imel kaj pokazati." „Čemu? Saj jima lahko tako poveste, da za drugo leto ni več prostora za-nj tu." „Zakaj ne? Ali se ni dobro zadržal?" „Dobro, saj ima spričevalo v rokah o tem. Z Bogom!-1 S tem sva bila odpravljena in kosvaspo-dej na ulicah, reko oče z vse drugim glasom: „Je že zopet taka kakor s štipendijami. Kmet je povsod revež. Zdaj greva malo spočit se, saj boš že lačen in žejen, revež." Šla sva k „figabirtu" in tam kosila, meni se je ce'6 zdelo, da so oče pili več ko navadno. Med potjo so bili hudo-dobre volje in ko sva prišla domu, so naju mati sprejeli z ogovorom : „Ga vender nisi ubil. Ni nič naredil, kaj ne? Saj sem vedela, da si ti zmiraj preveč hud na-nj." „Nič ni naredil, njegov greh je le, da sva taka reveža — ti in jaz. Če bi imela denarja, da bi plačala zii-nj , bi bil gotovo še dalje v Alojzijevišči, verjemi mi to." ,.Kaj bo pa zdaj? Ali bo šel k čevljarju?" „Se bo videlo, kaj bota gospoda rekla" — odločijo oče — „jutri greva k njima." Res sva šla, in kako sta se čudila gospoda neverjetni, pa vendar resn-čni žalostni novici! „To ni mogoče!" — vsklikne gospod kaplan — „da bi ga po tem šolskem spričevalu ven dali. Saj je Alojzijevišče, za ktero tudi mi plačujemo, za pridne učence, in če ta ni bil priden, kteri pa je bil? Le počakajl bom šel jaz sam v Ljubljano pozvedit, kaj je, in zvedel bom, ne bom dal prej miru." na zatožno klop posaditi, ker prelomlja §. 19-ustave o ravuopravnosti narodov. Odločno postopanje Riegerovo je vse hvale vredno; le na ta način se da pri nas kaj doseči. Liberalci so se po dolgem premišljevanji menda vendar odločili, da bodo glasovali za vojaško postavo; s tem hočejo sum nezvestobe od sebe odvaliti. Radovedni smo, kaj bodo njihovi volilci na to rekli, ko vidijo svoje poslance tako omahljive. Prej so na vse pre-tege vpili zoper vojaško postavo, in pridušali se naprosi vsakemu, kdor jih je poslušati ho tel, da nikdar ue bodo glasovali za to postavo; in zdaj ? — Položaj TlsziiiCtfa ministerstva na Ogerskem je dan za dnevom slabejši. Razni po „Ofenhemsko" dišeči čini ogerskih državnikov spodkopujejo zaupanje do sedajne vlade. Opozicija 'porablja vse to za svoje Damene. Nam zoa vse eno biti, kdo na Ogerskem vlada, ker Madjar je Madjaru podoben; za Slovake, Srbe, Rumunce ue bo noben madjarski minister potegoval se; pa prišel bo tudi čis za te narode, čas, ko Madjari ue bodo tako samo-vlastno gospodarili na Ogerskem, kakor zdaj. Vnauje države. Mnogo poročil dohaja o veliki revščini v Italiji. Davki vedno rastejo, ker se laško kraljestvo bavi uajraje z vojaškim oboroževanjem, za blagostanje ljudstva pa nič ne stori. Ljudje se selijo v Ameriko v celih tropah. Zato dobro omenja neki list: Če se Lahom v Italiji tako slabo godi, potem so prav ti ta-kozvana „Italia irredenta" (neodrešena Lalija). in vprašanje nastane, kje je potem „Italia re-denta" (odrešena Italija), ali v Ameriki, ali v južnem Tirolu? (»amhetta nekaj vrta, da bi postal predsednik republike francozke. Wadingtonovo ministerstvo se maje, in tudi stol predsednika Grevy-a ni prav trden. Wadiugton ni priljub Ijen, ker na zunaj preboječe postopa, in si tudi na kongresu ni znal nobene veljave pridobiti. Francozi so se že naveličali, ostati pa sivni gledalci, kedar se dela velika mednarodna politika, oni hočejo tudi besedo vmes govoriti. To bi bilo vse prav; ali je pa Gam betta tisti mož, ki bo Francozom do prejšnje veljave pomogel, to je veliko vprašanje. Oj in njegovi prijatelji so nam prav malo simpatični. Nemški časniki poročajo, da BSusijti /bira velike vojne sile na Poljskem in Litav-skem , ter da jih pomika proti nemški meji. Govori se o 300 bataljonih pešcev in 150 eškadronih konjiče, in pravijo tudi, da Rusi vtrjujejo trdnjave ob Visli. Ta poročila so najbrže pretirana, in ni verjetno, da bi Rusija zdaj ua kako vojsko mislila. V Italiji je zopet enkrat ministerska kriza, prikazen, ki se na Laškem vsake kvatre pouavlja. V parlamentu sedé sami liberalci, mislil bi človek, da bi se morali lahko poraz umeti med sabo in z vlado, ki je vedno iz njih srede vzeta. Temu pa ni tako. Vsak boljši poslanec hoče minister biti, in komaj je kaka vlada vržena, in nova sestavljena, začnejo se zopet kovati intrige zoper novo vlado, da mora tudi odstopiti iu drugim prostor narediti. Zdaj se govori, da hočejo najhujše kričače s tem odpraviti, da jih bodo za poročnike k tujim vladam poslali. — V novem laškem kraljestvu je mnogo gnjilega, davki in revščiua zmirom veči, državniki pa se prepirajo za malenkosti in se trgajo za sinekure (mastne službe). Stanje turške države je čedalje bolj pomilovanja vredno. Vojaki v kosaruah mrjo lakote, uradniki nej dobivajo plače in se od-škodujejo na drug način, ter goljufajo in se dajo podkupovati. Nerednost je na vrhuncu, sultan pa vse mirno gleda. Vsak uradnik na deželi predstavlja malega sultana, vse krade in ropa, kmet preklinja uro svojega rojstva, in varhi javnega reda se bratijo z roparji, ter z njimi vzajemno plenijo. To je turško gospodarstvo ! Reforme, ha, to je ironija na zapadno kulturo. Sodniki sodijo po turški, in če bi po pravici sodili, morali bi sami sebe najpreje kaznovati in v ljuknjo vtakniti. Hitrim korakom se bliža druga katastrofi, ki bo vničila turško carstvo do celega. Izbirni dopisi. 0(1 sv. Siorcnca oh Trme niči 18. nov. Živinska kuga nas nikakor noče zapustiti. V Martiui vasi je že dvakrat razsajala. Prvič vzela je le troje živinčet; a komaj so bili vaščani prosti vojaške straže, zopet prikazala se ji pri diugem trdnem kmetu in popoldan zagrebli so mu vso živino, čisto smo že mislili, da smo s to živino pokopali tudi kugo, ali včeraj, že čez štirnajst dui, počil je zopet glas, da je v Koreniki, pol ure od Martine vasi, zopet živinska kuga. Mili Bog, danes popoldne potrdila je to žalostno novico komisija novomeška, in že pobijajo živino zdravo in bolno v tistem hlevu stoječo. Zdaj 8mo pa Šentlorenčani čisto zaprti. Vas sama na sebi že stoji tako rekoč v kotlu, zdaj pa smo še na vseh straneh obdani s stražami. Kamor pogledaš, vidiš vojaka s puško, kmeta s palico ali pa ženo skoraj zmrznjeno stati na straži. Pri nas stražijo tudi žene, kterim bo možje že pomrli. Vse bomo potrpeli in tudi radi ostre zapovedi spolnovali, da bi se le posrečilo za-treti to strašno pošast. V kakšnem strahu živijo tukaj ljudje, pero psč ne more popisati, kajti vsi kmetje, z malimi izjemami, imajo lepe pitaue vole, pripravljene ljubljanskim mesarjem. Živinskih somnjev že dolgo ni bilo in tudi mesarji ne smejo v naš kraj, zarad tega po pravici že zdaj tožijo ljudje, da jim bo spomladi primanjkovalo krme, kajti vsak dajč za kupčijo pripravljeni živini najboljšo krmo, da ne shujša. Pri nas namreč je ta navada, da kmetje proti jeseni nakupijo velike kumerne vole, jih potem kolikor moč lepo zredijo in okrog sv. Martina prodajajo. Prodajo jih drago in lahko, kajti ljubljanskim mesarjem so Dajljubši temeniški voli. Tudi še o drugi nesreči, namreč o konjski bolezni, ki se imenuje „smrkelj" — smrkavi konji — bi Vam skoraj pisal, pa — danes naj še molčim. Tedaj dve nesreči v naši majhui fari. Bog pomagaj I 0 tukajšnji vojaški straži bi lahko tudi marsikaj graje vrednega poročal, pa omeniti hočem le eno rt č čujte, vojak na straži strelja vrane, pa kaj še to, ko bi bili ti vojaki vsaj previdni I Zadnjič šel je hlapec tukajšnjega mesarja ua pristavo četrt ure skoraj od hiše oddaljeno. Med potjo mu naenkrat nekaj nad glavo zažvižga hlapec ostrmi in že sliši — pok puške. Hlapec zaupije nad vojakom na straži stoječim: „Kaj sem ti naredil, da me streljaš? Vojak odgovori: „Sem mislil vrano vstreliti," potem zbeži in se hlapcu skrije, da bi ga ne poznal. Hlapec, bivši vojak, trdi, da mu krogca ni eno ped žvižgala nad glavo. Da ne bo kdo napak razumel, naj še povem, da hlapec ni šel po potu od kom sije prepovedanem Tudi naj bi se skrbelo, da bi kmetje vojakom preveč vina ne dajali, kajti potem Do nedelje je že vsa fara vedela, po kom, ne vem, kaj se je zgodilo meni, ko sva z očetom prišla k deseti maši, so se nama še v cerkvi krohotali, kaj pa še le zuiiaj! Dobro, da je prišel kmalu gospod kaplan, ki nama je mignil, naj greva za njim. V sobi nama reče: „Res je, res, kar sta mi povedala. Tudi jaz nisem druzega zvedel, ko to, da se jih jejoglasilo veliko s štipendijami in ponudbo plačevanja. Jaz toraj misli m, da so vašega iu še enega njegovih tovaršev dali zato ven, ker nista nič plačevala, da bi si tako zboljšali dohodke Alojzijevišča. Mogoče, da je tudi tukaj imela kaka protekcija svojo roko vmes, — to je gotovo, da fant ni nič naredil, da bi imeli vzrok izključiti ga, drugače bi to že povedali. Kaj mislite zdaj početi s fantom ?'« „I, kaj bom jaz?' — ogovord oče — „b kakemu čevljarju ga bom dal ali pa v štacuno, če mu bo to bolj všeč. Zakiadati ga pa ne morem." „To bi bilo škoda! — Ti bi še naprej rad študiral, je-li?" — se obrne proti meni. „Se ve da, kaj pa druzega?1' — odgovorim jaz prav žalostnega obraza. „Če Bog da, boš tudi" — reče gospod kaplan — ..bo pač treba zopet, skrbeti, da dobiš kje hrane." Ali ta pot se nam ni posrečilo dobiti hrani', povsod so imeli že svoje študente; tudi go-J spoda kaplana pisma in priporočila bo bila zastonj. Dolgo so oče premišljevali, kako bi šlo, slednj č so vendar zvedeli za neko kmetiško gospodinjo, ki je prišla v Ljubljano le zavoljo svojega sina iu dveh fantov odžlabte; s to so Be zmenili, da bom vse tri jaz učil, zato pa dobival od vsacega po štiri stare dvajsetice na mesec; hrano bodo oče dali v blagu, ravno tako plačevali stanovanje. Tako smo s pomočjo gospodov nakup;li takega živeža, kakoršnega doma nismo imeli, in bil sem „založen" za pol leta. Kako sem tu živel, ne bom popisoval, le toliko rečem, da sem strašno zdihoval po hrani in stanovanji v Alojzijevišči, še bt.lj pa po družbi, ker tu sem bil med razposajenimi dečki, ki so bili vrh tega še slabe glave. Tem sem moral biti inštruktor jaz, ki bi bil sam še po treboval inštruktorja. Tako sem moral jaz učiti se in naloge pisati ponoči, ko so šli drugi že vsi spat, pri oljnati luči, ki je bila še desetkrat slabša od lojenih sveč. V šoli sem obdržal svoje mesto, profesorje smo imeli vse druge. Katehet Globočuik je bil umrl, na njegovo mesto je prišel gospod, ki je zdaj dekan. Razrednik naš je bil tako dobro in slabo znani prof. Heinrich, o kterem je bilo že lansko leto na tem mestu obširneje pisano , toraj bi, če bi hotel vse praviti, kar je ta „Teuton" v šoli počel, le stare jedi pogreval. Opomnjeno bodi le to, da je mene vnel za nemško junaštvo in nemške viteze tako, da sem vsak krajcar, ki sem ga kje vjel, dal pri Giontiniju za tiste grozne povesti, kterih je bilo tačas vse polno v razlogi razstavljenih iu ki so imele naslove „Schinderhannes", der baierische Hiesel", „die schoue Melusine" itd. Všeč mi je bilo le kaj strašnega, če bo mrliči nazaj hodili, ljudje se pobijali in če je sploh kri tekla; najrajše sem bral povesti, v kter.h nazadnje nobeden živ ne ostane. V bi-blijoteki sem prebiral le povesti o najdbi in vkrotenji Amerike po Španjcih pa Kookova potovanja po morji in otokih; čem strašneje je bilo, tem ljubše meni. Profesor Ileinr ch, je pa tudi znal zbuditi tak čut v človeku, ker je pri zgodovini srednjega veka vselej povdarjal, koliko jih je ta in ta pobil v vojski in pridejo ponoči vojaki skupaj in prepevajo, med tem se jim lahko vsi ljudje zmaknejo iz vasi, ali pa fantje ponočnjaki pridejo v vas. Iz '{ 22. nov. V letošnjih „Novicah" št. 45 v dopisu iz brdskega okraja je dobro opomnjeno, kake sleparije uganjajo tako zvani kmetiški doktorji (coperniki) iu kako jim gredo neumni ljudje kar v tropah na limance. človek bi mislil, da sedajni čas je kaj tako nespametnega vendar nemogoča reč, pa evo živ žalosten dokaz I Tam doli od Kamnika naprej vije se med gorovjem ozka dolina, imenovana Tuhinjska. V ti dolini leži fara sv. Martina (Šmartno). Ni še dolga tega, kar se je ondi nekaj zgodilo, kar se ue najde povsod. Neko nedeljo po deseti sv. maši iz cerkve grede plane neka ženska precej pri cerkvenem pragu pod zvonikom v neko drugo ženo, in tako neusmiljeno jo s ključem po glavi udriha, da ji naredi na glavi osem žlakov. Pobito in vso okrvavljeno ženo odneso v neko hišo, kjer več dni leži. Sodnijska komisija spozna rane za težko poškodovanje. „Kaj pa je bilo krivo tega telovajskega napada?' — prašaš dragi bralec — ,,je bila li pobijalka obsedena ali nora ali kali, da je kaj tacega storila in to še na posvečenem kraji in ob taki priliki, precej po končani, službi Božji?" Res, taka je, le hudobije ves obsedeni človek zamore se tako daleč spozabiti. Avšasta ženska vrgla je prvo b žjo zapoved, ki veli verovati v enega samega Boga, čez plot, ter je postavila svojo vero v „copernice" in „coper-nike." Misleča tedaj, da ima živo ,,coprnico'' pred Baboj, plane na ubogo ženico, ter jo tako neusmiljeno izdela. E kako to mogoče — kaj tacega pri nas na Kraujskeml? — Le čudi se iu strmenja primi se za glavo čuji č, kaj neumna baba govori: „Zato sem jo otolkla, ker je copernica. Saj tudi drugi pravijo, da je. Meui je naredila (zacoprala), dobro vem, saj odkar mi je nek štrukeljc dala, od tistega časa nisem več zdrava, pa tudi kruha ne morem nič več lepo speči, kokoši mi nočejo jajc nesti in sploh vsa nesreča je od tistega časa pri hiši." Se ve da mora biti pri hiši vse narobe, ktero avšasta gospodinja vodi, ki takim neumnostim veruje. Ker je bilo pod zvonikom in tudi cerkveuo obzidje s krvjo vse oškrop-Ijeno, so g. fajmošter, prečaBt. škofijstvu veB ta coperniški poboj sporočivši uprašali, kaj jim je zarad oskrumbe bv. kraja storiti ? Ra dovedni čakamo odgovora škofijskega , zakaj dalje bolj širjajoča se hudobija zahteva prav resnobnega ravnanja, ker hudobnost hoče že zdaj vse z grozo in strahom ugnati, mladino pa pohujševati. Gorje, ako svet še do najsvetejšega kraja spoštovanje in strah zgubo! Za-toraj je dal vsak poštenjak gosp. fajmoštru prav, da so to oskrombo sv. kraja sporočili prečast. škofijstvu. Divji pobijalki se bo coperniška domišlija menda že v ječi ohladila. Čudno pa je, da je v ondotnih krajih toliko gnjezdo vražarskih (co-perskih) m enako neumnih ljudi, kakor so nam to naše „Novice" povedale. Kdo bi li mogel misliti, da se tudi med drugače jako vernim slovenskim ljudstvom po Kranjskem še take via-žarske prismode dobojol Zanašamo se, da svetna gosposka bode sleparjem stopila bolj na prste. Dobro bi pa bilo, da se zvijačnosti in sleparije teh „copernikov" kar mogoče svetu razkrijejo, potem se jih bodo ljudje sami vse bolj ogibali. Čudno se nam je tudi zdelo, da je nekdo iz visocega Štajarskega nesel neka zdravila od češnjiškega Ostriženca, med tem ko se je tu govorilo in smo tudi v „Novicah" brali, da so se Ostrižencu vsa zdravila pobrala. Na uprašanje odgovori možak: „Ej Ostrižene se za vse to malo zmeni, za nas Štajarce pravi, ima še zmiraj zadosti zdravil." — Štajarc, ki druzega pota ni zna), šel je na Tržič skozi Kranj, Kamnik na češnjice. Domače novice. V Ljubljani, 25. novembra. (f (.rol .JiHMipi E8 ipSjo.) Telegram, ki nam je z Dunaja zadnji čas prinašal veči del le vesela poročila, nam poroča zdaj žalostno novico: grof Barbo, državni poslanec trebenjsko kočevskega okraja, je 23. t. meseca zvečer umrl za mrtudom, ki ga je nekoliko dni prej zadel. Toraj zopet enega najzvestejših plemenitih sinov stare garde naroda našega ni več! Za danes le to kratko naznanilo, obširneje o tem stebru naroda našega bomo tako še več spregovorili. I (NaS polek Khun) pride jutri zvečer r Ljubljano. Prvi Bprejem bo na kolodvoru za ta namen nalašč okinčinem. Pri deželni bolnišnici bo postavljen velik slavolok, tam bodo zopet ogovori in polek bo prejel lovorov venec iz srebra. Potem gre, spremljan po tukajšnjih društvih, po dunajski cesti, slonovih in špital-skih ulicah preko velikega trga čez Poljane v cukrarnico. Prebivalci teh krajev bo naprošeni, da te kraje razsvetlijo. Drugi dan je pogosto-vanje častnikov in vojakov na starem streljišči in obhod mesta z godbo. Pogostovanje je prevzel odbor gospa, in gospodičin, ki oskrbuje ljudsko kuhinjo. — Danes je prišel domači 19. polk lovcev s Hercegovine, ki se pa, ker je bil njegov prihod prepozno naznanjen, ni mogel slovesno sprejeti. Napravi se le obed častnikom pri Tavčarji, vojaki pa dobd po 1 gld. v srebru. Ta polk gre v Š o p r o n na Ogrsko in vzame tu nabrane novince seboj. (Red za sprejem slavnega domaČega peš-polka „baron Khun11 Št. 17.) na maršu skozi Ljubljano. 1.) Pozdrav polka s topovi o prihodu 26. t. m. zvečer po strelnem društvu s strelišča. 2.) Dne 26. t. m. zvečer ob '/27. uri slovesni sprejem polka na ozaljšanem peronu južnega kolodvora. 3.) Pri uhodu polka po dunajski cesti se pri slavoloku, kjer bodo društva s svojimi zastavami in znamenji zbrana izroči srebrn lovorov venec. 4) Odhod polka, spremljevanega po društvih, v kasarno. 5.) Dn6 27. t. m. zvečer ob 7. uri banket na čast do-šlih gg. častnikov in pogostovanje vojakov v ozaljšanih prostorih starega strelišča. Ljubljana, 22 novembra 1879. Meščanski slavnostni odbor. („Beseda") v čitalnici v nedeljo je bila zelo dobro obiskana in program se je vseskozi lepo izvršil. Igra je občinstvu vrlo dopadla, ker je gladko tekla. Po besedi je bila godba v spodnjih prostorih čitalnice. (Juri Šubic), slovenski slikar, dozdaj v akademiji na Dunaji, je poklican v Atene, da bo grškemu kralju izdelal dve veči sliki. Da je akademija ravno Šubica poslala, je dokaz, da njemu tako delo najbolj zaupajo. Veseli tudi nas, ker je nnš rojak. (Sreberni venec za zastavo našega jiolka,) ki ga podari ljubljansko mesto, smo si ogledali pri Tamborninu in je res lično izdelan. kako so glave letele, k^dar je mahal z mečem krog Bebe, ali kako je b sekiro preklal jezdeca in konja, da se je še čevelj globoko v zemljo zapičila. Kako so meni oče pregnali to navdušenje za nemške viteze, je bilo že lani popisano v tem listu. Tretjo šolo toraj prav kratko odpravim s tem, da sem jo izdelal z odliko ; posebno ponosen sem bil na to, da sem imel v nemščini najboljši red, profesor je dal brati mojo nalogo vselej za izgled drugim. Naučil Bem se bil tudi z glave raznih nemških pesmi, sploh sem bil na svojo nemščino že toliko ponosen, kakor prej na latinščno, pa sem se tudi nemškega duha hudo navzel. „Kaj pa s slovenščino ?" bo morda kdo prašal. Kdo je maral za slovenščino 1 Saj mu ni nič škodovalo v spričevalu , če je imel tro.iko. Norca smo se delali ž nje, kdor se je naučil kako pesmico z glave, da jo je deklamiral, je dobil že za to „prav dobro" ali še več. Po točnikovo slovnice smo imeli vsi skup komaj troje knjig, pa še te so bde zmiraj v šoli pod klopj6, ker jih nobeden ui maral sem ter tje prenašati. Domu Btm prišel pač z odličnim spričevalom, pa pri gospodinji zadolžen. Vendar se je ta dolg poravnal po dobrotljivosti domačih in bližnjih duhovnikov. Poč tnice so mi bile malo prijetne, ker pa sem že z Ljubljane prinesel zagotovilo, da debom za prihoduje leto hrane po hišah vse dni razen nedelje, me oče niso priganjali k delu; toraj sem prebiral od gospoda kaplana izposojene „Drobtinice1' in „Novice", čeravno mi slovenski jezik ui bil kar nič všeč, tudi ni bilo tu povesti o nemških vitezih, veliko rajši bi bil imel kaj nemškega, pa kje bom to dobil? Prav nerad sem prepi-saval Bloveuske cerkvene govore za g. Valjavca in moja dva rojaka, ki sta me bila prej redila b semeniškim kruhom, pa sem vendar zaslužil kje kak groš in to je bilo dobro , ker v naši hiši je zmiraj revščina z oken gledala. Pri fa-ranih je b la še zmiraj tista nestrpljivost, Bog varuj, če bi se bil pokazal kedaj med fanti, ki so imeli kako veselico ! Prijatelja moja sta bila le Pipanova dva. brat je služil v daljni vasi. O teh počitnicah sem tudi Štrefeljnovega Martina zadnji pot srečal. Bilo je to v hosti med Šmartnom in Skaručno. Zdaj že ni vtč tako drvil se, kakor prej, ampak videlo se je, kakor da bi noge za sabo vlačil. „Kam pa, kam, Martin?' — ga ogovorim, ko me po svoji navadi, odkriti se vsaki gosposki suknji, molče pozdravi. Na ta ogovor se vstavi, melje z žnabl1 kakor zajec, me natančneje pogleda in praša : „Oni so — ne, ti si — čem reči: Oni so tisti Jurjev — ne?'1 „Da, tisti sem I" — je moj radovedni odgovor. „Jej, jej, kako ljudje rastejo I Kje pa so Oni zdaj?" „Le tikaj me, Martin, saj še nisem gospod." „Vsakemu svoje. Kmet je „ti", gospod pa „Oni". Kdor še ni gospod, pa še bo, saj vem jaz to od gospodov. Le z mene ne bo nič, jaz sem, kar sem, Btara pokveka , ki bo, dokler bo, pa ne bo nikomur po nji žal, kedar ji kri zmrzne in noge zastanejo." S temi besedami gre s palico, pokloftanim cilindrom in za njim vihrajočo zelo razdrapano suknjo. Videl ga nisem po tem nič več. Slišal pa sem, da je umrl tako, kakor pade lastovka s podnebja, kedar omaga, in potem na zemlji pogine. Ljudje ga niso več videli, žaloval po njem ni nihče, le tu in tam je kdo prašal: „Kje je neki Štrefoljnov Martin, da ga ni več videti ?" Otroci in psi pa so imeli mir pred njim, kakor on pred njimi, na zemlji je ostala le njegova palica. Napisi na pozlačenem povezu so: „Livno", „Rogelje", „Jajce'1, „Ljubljana domačemu junaškemu peš polku št. 17." (Včeraj) je obhajal naš očak dr. Jan. Bleiweis svoj 71. god. Čitalnični pevci so mu v nedeljo zvečer, kakor vsako leto, pred hišo peli vpričo mnogoštevilnih častiteljev njegovih in zbranega ljudstva. Bog daj blagemu starčku včakati še veliko veliko godov! (Odlikovan) s Franc-Jožefovim redom je veleč. g. čaBtni kanonik Eduard Po lak, dekan v Leskovcu, za svoje obilne zasluge. (Šentvid nad Ljubljano) je zdaj razkužen, toraj pot čez vas prosta. (Popravek tiskarskega pogreška.) V do pisu s Celja v 126. št. „Slovenca" seje vrinila pri številkah pomota; stati mora namreč, da se bo za celjsko pokopališče potrosilo '¿.»OO gld., ne pa 5500. Razne reči. — Duhovske premembe. V ljub Ijanski škofiji: Čast.j g. Jan. Lapajne je postal župnik na Studencu (Biiindel); g. Andrej Ramovš župnik v Svibnem; g. Ant. Jamnik župnik v Sorici; g. Jos. Samide kaplan v La šicah. — Razpisana je vnovič fara sv. Magdalene nad Idrijo, pa Dražgoše 18. t. m. — — Železnico pod zemljo bodo napravili tudi v Parizu. Kakor znano, je v Londonu že več časa taka železnica. — Največi vrt na svetu je Robert Mac Kustryjev v Novem Jorku. V njem stoji 24.000 jablan, 1700 hrušek, 4000 češenj, 500 breskev, 200 češpelj, 900 dreves lešja 1600 vinskih trt, 200 kostanjev in 600 jagodnih grmov. — „Illustrovane d č j i n y literaturi všeobecn e", ktere spisuje ravnatelj g. V. Petiü in zaklada bukvar g. Vendeliu Steinhauser v Plzni, so prišle na svetlo v 4. in 5. sešitku ä 45 sld., v kterih se za Egiptom obravnuje II e 1 a d e (Hellas) ali klasična Grecija, njena poezija v prvi in drugi dobi, njena povestnica, vmes s krasnimi slikami pesnikov, junakov trojanskih, bogov raznih ma-likovskih, zgodovinarjev itd. Kakor založnik naznanja, začno omenjene dejuše izhajati tudi v zvezkih po 2 gld. 25 sld. — Pri istem bukvarju pride na svetlobo v drugem natisu po rešitkih „Cimrhanzlova Mythologie Retuv a Rimanüv" nekoliko pomnoženo; v prvem je je bila ta mitologija Grkov in Rimljanov v desetih mesecih razprodana. — Oudi imajo tiskati se tudi razloge raznih grških in rimskih klasikov, ktere imajo Čehe že v svojem jeziku prestavljene. — Pri tej priliki bodi opomnjeno, da naši slovenski profesorji premalo skrbijo za to, da bi tudi Slovenci dobili skoro poslovenjene klasike. Živa potreba je to in nanjo naj bi se ozirali vsi, ti se pripravljajo na profesure dotične. — Prebivalstvo Rusije v Evropi in Aziji znaša 97 miljonov duš, z letnim prirastkom za 1.20°/0 tedaj za 1,150.000. Čez tri leta bo Rusija štela nad 100 miljonov duš. — Razpadanje akademičnihpra-vic. Pruski minister Puttkammer je odpravil tako imenovane akademične sodnije na vseučiliščih. Dijaki bodo zanaprej pod istimi postavnimi določbami ko drugi ljudje, njih društva se bodo ostro nadzorovala. — Poljskih časnikov izhaja samo v Varšavi 50, in imajo 137.000 naročnikov. — Grško kraljestvo šteje 1,679.000 prebivalcev, 1. 1838, jih je bilo le 850.000, pol menj. Glavno ment" Atene, šteje že 74.000 prebivalcev. — Profesor Botkin o jetiki. Ru ski dvorni kirurg, profesor Botkin, je predaval o jetiki, in rekel: „Pred 25 leti sem se še smejal, če je kdo rekel, da je jetika nalezljiva, to je pa zdaj po mnogih poskušnjah dokazano Sredstvo profesorja Rokitanskega, natrium ben zoicum, tudi jaz rabim in sicer vspešno." — Predlog poslanca Friedmanna. Poslanec Friedmann je predlagal, naj se na redé vodne ceste ali kanali iz Donave pri Lincu v Labo na Češko, in iz Donave pri Dunaju v Odro v Šlezijo, na ta način bi se Donava zve zala s severnim morjem, in avstrijski pridelk bi se najceneje prevažali v severno Nemčijo, ker vožnja na vodi pride mnogo ceneje, ko na železnici. Friedmann pravi: mi imamo v Šle-ziji in Moravi dober premog, na Štajerskem dobro železo, pa ti pridelki se ne plačajo, ker prevažanje preveč stane. Zato bi bila omenjena kanala koristna. — Zemljini potres v Moldavi in na Ogerskem je s čudnimi prirodnimi prikazni v zvezi. Nek otok blizo stare Moldave sredi Dunave se je razklal vsled potresa in iz razpok je priteklo mnogo vode, ki je poplavila deloma otok. 18. pret,. mesca seje pa razpok naenkrat zaprl in odprlo več žrel, bluvajočih črn pesek iz zemlje. Boje se, da bi se otok ne potopil, ali ne postal vulkan. Tržno cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 75 kr.; — rež 6 gld. 50 kr.; — ječmen 4 gld. 80 kr.; — oves 3 gld. 10 kr.; — ajda 5 gl 40 kr.; — proso 4 gl. 90 kr.; — koruza 6 gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 3 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr. ; — masla kilo gram 85 kr.; — mast 65 kr.; — špeh frišen 46 kr.; špeh povojen 56 kr.; jajce po 3 kr mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 58 kr.; — te!etn>ne 50 kr. ; — svinjsko meso 46 kr. — Sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr slama 1 gld. 42 kr. 100 kil; drva trde 7 gld., mehke 5 gld.; vino rudeče 20 gld., belo 16 gld. hektoliter. Umrli so: 16. nov. Franc Vršola , čevljarja novorojeno dete ; 17. nov. Marija Sedaj, gostačka, 23 1.; Marijana Novakala, gostačka, 70 1., za mrzlice; 18. nov. Matija Prekuh. mestni revež, 76 1.; Ferdinand Kraljic, krojač, 50 1., za jetiko; 9. nov. Katra Sušteršič , gostačka, 57 1., za mrtudom; Andrej Hočevar, gostač, 62 1.; Boštjan. Sire, gostač, 73 1., za marazmom; Janez Trontl, šivilje otrok, 10 dni star; 20. nov. Urša Vesel, kuharica , 59 1. ; za rakom; Franc Sirnik, ključarja otrok, 2 I., za božjastjo ; Matilda Gorjup, gostačka 30 1. ; Peter Bassani. delavec, 42 1., za mrzlico. 21. nov. Jože Tomažič, gostač, 76 1., za sla-bostjo; Marjeta Japclj, krojača žena, 39 1.; Franc Kupic, hišnika sin, 14 in., za vratenico. 22. nov. Urša Rozman, gostačka, 65 L za pljučnico ; 23. nov. Emil Hribar, delavke otrok, 2 dni, za pljučnico; Katra Culk, 39 1., v Kravji dolini, za jetiko. Umetne zobe m celo zobovje vstavlja b r e z b o leč i n , in ne da bi bilo treba korenine izpuliti, in vsakovrstne zobne operacije izvišuje tako, da čoveka ne boli, mamiječ s prijetnim gazom (Lustgas-Narkose Anton l*ai<-licl, zobni zdravnik (2) pri Hradeckovcm mostu v I. nadstropji. Teiegraflrnr drnarnr ernr 24. novembru. Papirna renta (58.30 — ftreiierna r-nt» 70 60 — Zlat* renta 80 36 — 1860l«tno državno nosojilo 127.80 Bankin« akuije 844 — Krmiitne akcije 269.--London 110.75 — — Cr», kr oekini 6.54. — 20-frankov 9 82. Spričevalo u pravem Vtfilhelmovem eni čaju zoper protin. Gospod Francu Wilhelmu, lekarju v Neun-kirehen. Rcdovtsiee na Češkem, p. Hi,in 15. sušca 1876. Večkrat sem labil Vaš Willielmov kt ¡čistilni čaj zoper protin, i'i sicer «oper bolezni : nagnje-čene jetra in vranico, preraščenje srca in želodca s tolščo, bolečino v hrbtu in križu, slab tok, pritiskanje kivi v gla\o in mi žgane itd., in vselej mi jo pomagalo, tabo K Jane/., nbožni oče. Pr«vega izdeluje le Vrane Hilliclm, lekar v Neun kirchen. (Dol. Avstrija). Dii zavitek, na 8 kosov razdeljen , po zdravniškem ukazu piipn vljen, z navodom v raznih jezikih, volja 1 gl., iu 10 kr. za zavoj. Svarilo. Varovati s je ponarejenih reči, in zmirom so mora zahtevati ,,Wilhelmov kiiČistilni čaj zoper protin'1, ker so izdelnie več. takih pona rejenih čajev zoper protin iu putko , pred ktorimi vsacega svarim. (S) Pravi Wli!;o!inov krieistilni čaj /.oper protin in putiko imajo na prodaj: Peter Lasnik, trgovec v Ljubljani, Ant. f a'ban, lekar v Postojni, Kart Saonik, lekar v Kranji, Fr. Wacha, lekar v Metliki, Dom. Itk-zoti, lehar v Novem mestu. ¡MT iKoper protin■» putiko je dobro zdravilo zelišna voda, ki so imenuje basorin, ki je potrjena od cesarja, in jo izdeluje Franc 11 illiclm. lekar v Neunkirchen. To zdravilo so zdravniki pregledali in potem je dobilo od ccsarja Franca Jožefa I. posebne pravice. S to vodo sc mora človek od zunaj trdo pomazati (poribati) , ter ima moč, da trganje ustavi, kri pomiri , bolečino utiši, ter je dobro zdravilo zoper slabo živce, zoper slabost in bolečino v udih, zoper protin, trganje, putiko. glavobol, omotico, bučenjo v ušesih, bolečine v križu, zoper slabe in utrujene noge, (posebno dobro za gojzdarje, vojake) ; tudi ec človeka v straneh bode, čc ga trga v nogah, in enakih bolečinah je ta voda dobra za mazanje. Flašica z zdravniškim navodom in z zavitkom vred velja 1 gl. 20 kr. Na prodaj jo iina (3) Peter LnsHIilk v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik Filip llilllcrlíip. J. Bla/.nlkovi nasledniki v Ljubljani.