Leto XV., štev« 72 upruvuifltvo. ujuDijana Knaltjeva ali ca i. — Telet on St 3122. 3123, .3124. 3125. 3126 Lnaeratnj jddeieK: Ljubljana, Selen-burgova al 3. — Tel 3492 24H2 Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t. 11. — Telefon št 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica št a. — Telefon St 190 tiačunl pri poŠt ^ek zavodih: Ljubljana 9t 11.842. Praga čisio 78.180, W1PP *t 105 241 Jugoslovenska stvarnost Zunanji minister g. Jevtic je porabil priliko, ki jo je nudila razprava o državnem proračunu v senatu, da je v daljšem ekspozeju podal siiko o sodobni mednarodno politični situaciji. Ta slika dopolnjuje njegov veliki govor v Narodni skupščini ter tvori s tem in z nedavnim ekspozejem češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša celotno presojo sodobnega položaja in jasno opredeljuje odnošaje Male antante in specialno Jugoslavije do sosedov in do vsega kompleksa mednarodnih vprašanj. Se prav posebno pa je pomemben zadnji. Jevtičev govor, ker je prinesel krepko izjavo o onih odnošajih, ki se tičejo posebej naše države in njenega razmerja do inozemstva ter nekih pojavov v njem. Ravno v poslednji dobi je vsa nacionalna javnost povsem nehote obrnila pozornost na te pojave in se je, mirno lahko to trdimo, zelo zavzela, ko je mogla ne nedvomen način spoznati in ugotoviti, kako brez pomislekov nudijo neki odgovorni faktorji v inozemstvu potu h o in dejansko pomoč onim razdiralnim elementom, ki so izdali domovino ter se vrgli na zločinsko akcijo. Minister Jevtič je govoril iz srca vsemu prebivalstvu, ko je v svojem ekspozeju izrekel napram zlohotnemu inozemstvu svoj j' accuse, hkrati pa mu postavil ob stran energično opozorilo v obliki afirmacije neizpodbitne jugoslovenske stvarnosti. Od nekdaj že je običajno, da se novim državnim tvorbam pripisuje malo stanovitnosti, še posebno malo pa s strani tistih, ki jim te tvorbe niso simpatične. Po zaključku svetovne vojne se je prav dobro videlo, kako sovražno je bilo občinstvo v premaganih centralnih državah razpoloženo napram novim, odnosno razširjenim nacionalnim državam. Redka izjema so bili ljudje, ki so pisali o novih državah, pa niso pri tem porabljali sleherne priiike, da jim napovedo neizbežen propad, sramoten razpad in konec. To je kot v zboru ponavljalo domala vse, kar se je oglasilo z madžarske, avstrijske in nemške strani in prav zgodaj se je tem zlo napovedujočim gavranom pridružilo tudi »javno mnenje« Italije. Napovedovali so leta in šteli mesece, ko bodo nove slovanske države razpadle, ko si bodo prebivalci iz posameznih pokrajin medsebojno napovedali ultimatum in se razšli ter razdelili na nepovrat. Morda je iz tega zani-kajočega sovraštva tu ali tam celo pri prijateljih vzniklo malodušje in je skep-sa v najhujših trenutkih omajala vero. Te težke trenutke bo popisala zgodovina. Ona zgodovina, ki so jo modri že od nekdaj šteli med najboljše učiteljice narodov in ki tudi v sedanjosti ter bližnji preteklosti nudi obilo nauka vsem, ki se hočejo zares poučiti pri njej. Italija, kjer se je v zadnji dobi koncentrirala zlohotna negacija naše nacionalne ekisistenčne sposobnosti, irna v svoji zgodovini nauka dovolj, da ne bi bilo treba sedanjim njenim možem tolike zakrknjene neukosti. Naj v Rimu kar prelistajo knjige, ki popisujejo italijanski preporod, pa bodo našli strašna poglavja, ld nikakor niso podajala garancije, da bo komaj ustvarjena državna enota vzdržala. Jug je sovražil sever, sredina je črtila oba, a za nacionalno enoto so vedeli samo tisoči izobražencev, dočim je ostalo prebivalstvo brezbrižno poslu-alo njihov nauk kot nekaj tujega. Še mnogo kasneje, še v dobi abesinske vojne avanture so ponekod napadali državne organe, se jim upirali in vprizarjali revolte; na tako slabih nogah je še bila državna enota in tako so se še rodovi Italije sovražili med seboj. Preden nas potomci teh rodov učijo, zlasti pa preden se usodijo, da dajejo potuho in pomoč razdiralnim elementom za akcijo zoper našo nacionalno enoto, naj pobrskajo po svojih zgodovinskih kronikah in shranijo svoj strup za pravičnejše prilike, desperatne fronderje pa poženejo. Mi sami pa vemo, da je naša bodočnost samo v energiji in v delu, pred vsem pa v trdni volji, ki ne pozna omahovanja. Petnajst let naše preteklosti nam kaže, kako je težave, ki so se v marsikaterem trenutku zdele nezmag-ijive, vendarle likvidiral čas, hitro smo mu s svojo energijo in delom pomagali. Zlohotni duh v našem sosedstvu goji svoje črne nade in kuje sovražne naklepe ves čas, odkar se je z osvoboje-njem in zedinjenjem zgradila naša nacionalna organizacija. Oni maloštevilni desperatniki, ki so se zatekli k njim, bodo prej ali slej uvideli, da se jim nade ne morejo izpolniti, in vsi odgovorni in neodgovorni faktorji, ki jih podpirajo, jim dajejo zavetja ter jih hujskajo k nadaljnjim klavrnim podvigom, bodo spoznali, da so stavili na napačne karte. Proračun zunanjega ministrstva se je sprejel soglasno. Iz tega more sklepati vsakdo, da se je tudi pri nas obneslo ono staro pravilo zavednih narodov, da smo napram inozemstvu vedno nedelji- Ljubljana, četrtek 29. marca 1954 Cena 2.— Din i RAZSODBA V „USTAŠKEM" PROCESU Državno sodišče za zaščito države v Beogradu fo obsodilo na smrt vse tri obtožene atentatorje: Oreba, Begovica in Podgoreka Beograd, 28. marca. Državno sodišče za zaščito države je danes dopoldne izreklo razsodbo proti Petru Orebu, Josipu Bego-viču in Antonu Podgorelcu, obtoženim ro zakonu o zaščiti države, ker so: 1. postali člani teroristične organizacije »Ustaša« v inozemstvu, ki ima za cilj, da s terorističnimi dejanji ograža javni mir in lavni red v Jugoslaviji v svrho izločitve dela njenega ozemlja Iz celote; 2. ker so po naročilu iz inozemstva hoteli 16. decembra 1933 v Zagrebu usmrtiti Nj. Vei. kralja: 3. ker so dne 17. decembra 1933 ▼ Zagrebu enega organa javne varnosti ubili, irugega oa nevarno ranili. Senatu je predsedoval dr. Arnerič Ljubo-mir, sodnik stola sedmorice oddelka B v Zagrebu, kot člani pa so fungira!.: Dragu-tin Buban.i, sodnik stola sedmorice oddelka A v Zagrebu, Vojiskv Paljič, sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu, Sveto-mir VukaiJovič. sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu, dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik apelaciiskega sodišča v Ljubljani, Vladislav Margetič, sodnik arelacij-skega sodišča v Zagrebu ln dr. Leopold Žičar sodnik apela oiiskega sodišča v Ljubljani, kot člani. Sodišče !e na svojih razpravah spoznalo vse tri obtožence za krive In vse trj obsodilo na smrtno kazen in na trajno izgubo častnih pravic. Razen obsežne pravne strani naglaša razsodba v svoji utemeljitvi tudi Dolitlčne momente, tako pa eni strani afirmacijo Jugoslavije kot države s pravico do mir-nega političnega in kulturnega razvoja, po drugi strani pa akcijo nekih sosednih držav, naperjeno zo««>r mir in javnn varnost Jugoslavije. Organizatorji bombnih napadov Praga, 28. marca a. »Lidove Novlny« poročajo z Dunaja: Dunajska policija je aretirala tri moške, ki so postali sumljivi po svojem obnašanju in pogostih vožnjah v inozemstvo. Najprej se je po aretaciji Culo, da je prišla policija na sled prav neprijetni politični aferi. Gre za tri jugoslovenske emigrante, ki so bili kakor so ugo tovile jugoslovenske oblasti v zvezi z zarotnikoma dr Paveličpm in Perčecem in ki so jih zalotili pri pripravah za bombne atentate na jugoslovenskem ozemlju. Aretirani so bili Vladimir Singer iz Virovl krepi proti brezposelnosti intelektualcev S prihranki pri redukciji prejemkov poročenih uradnic bodo izpopolnjena nezasedena učiteljska in profesorska mesta Beograd, 28. marca. v. V kratkem bo izdana prva uredba o ženskah, zaposlenih v državni službi. Za sedaj niso zamišljene nikake pretrde odredbe. Osnovna ideja je ta, da se poročenim državnim uradnicam znižajo draginjske doklade v sorazmerju s plačami njihovih mož. upoštevajoč morebitno število otrok. Z" primere, kjer rodbine niso navezan^ na zaslužek žene in kjer so dohodki moža dovolj veliki, bodo izdane najstrožje odredbe. Isto se bo zgodilo v primerih kjer so zaposlene v državni službi hčerke imovitih staršev. Vsj na ta način doseženi prihranki naj se po zamisli viade prvenstveno uporabijo za izpopolnitev vseh zaradi nezadostnih kreditov nezasedenih učiteljskih in profesorskih mest, ki jih je okrog 2000, pri čemer bodo predvsem upoštevani moški kompetenti, v kolikor so nacionalno in strokovno dobro kvalificirani- Razen tega bodo posamezna ministrstva skusaia vsako mesto rezervirati predvsem nezaposlenim kompetentom z višjimi kvalifikacijami, tako da bi se predvsem zaposlili absolventi visokih in višjih strokovnih šol. Vlada je sklenila porabiti vse prihranke, dosežene pri redukciji prejemkov uradnic, izključno za borbo proti nezaposlenosti kvalificiranega naraščaja. Depolitizacija v Avstriji Vse politične formacije se sko fronto pod vodstvom Dunaj, 28 marca r. Danes se je sestala konferenca vseh deželnih glavarjev odnosno komisarjev Sklicana je bila na posebno željo zveznega kancelarja dr. Dolifussa, ki je pri tej priliki predložil deželnim glavarjem v odobritev načrt nove avstrijske ustave. S tem je hotel dr. Dollfuss nekako legalizirati novo ustavo, ki jo hoče uveljaviti brez vsakih formalnosti, ki jih predpisuje sedanja ustava, namreč brez pristanka parlamenta^ Odobritev parlamenta naj nadomesti pristanek deželnih glavarjev. Nova ustava bo objavljena najbrž še ta teden. Nova ustava bo, kakor je že znano, ustregla vsem željam Heimwehra, pa tudi krščanskih socialcev, ki so samo za to ceno pristali na nadaljnje načrte dr. Dolifussa, zlasti v pogledu likvidacije dosedanjega strankarskega sistema in strnitve vseh vlado podpirajočih političnih skupin v patriotske fronto pod vrhovnim vodstvom kancelarja dr. Dolifussa. O tem so se vršila zadnje dni obsežna pogajanja, ki so sedaj dovedla po trditvah ooučenih krogov do zaželenega sporazuma. Heimeh-rovci so pristali na depolitizacijo svojih borbenih formacij, ki preidejo sedaj v sestav Dollfussove patriotske fronte in bodo tvorile neke vrste milico, ki bo skupno s katoliškimi bojnimi organizacijami podrejena neposredno kancelarju Dollfussu kot izvršni organ patriotske fronte. Za to ceno so tudi krščanski socialci pristali na sicer neizogibno likvidacijo svoje stranke. Strnitev vsega političnega življenja predstavlja brez dvoma znaten uspeh kancelarja dr. Dolifussa, ki mu je na ta način uspelo odstraniti vse konkurenčne organizacije in preprečiti spore, ki bi bili sicer v borbi za nadoblast neizbežni. Krščanski socialci so se sprva načrtom kancelarja sicer upirali, toda razvoj razmer po krvavem zatrtju socialne demokracije jih je prisilil, da so se uklonili. Heimwehrovce je kancelar dr. Dollfuss pridobil z obveznostjo, da se v novi ustavi ukine označba »republika« ter da se izpuste tudi vse določbe sedanje ustave, ki »kršijo pravice Habsburžanov« in jim ovirajo njihov povratek v Avstrijo. Izgfon Habs- s trne j o v enotno patriot-kancelarja dr. Dolifussa buržanov bo z uveljavi jen jem nove ustave razveljavljen in na zahtevo kneza Star-hemberga, ki je javno izjavil, da Smatra Heiimvehr povratek Habsburžanov in obnovo monarhije za svoj najbližji cilj, bo povrnjeno Habsburžanom tudi vSe imetje, ki jim je bilo po prevratu 1. 1918. zaplenjeno. Dr. Dollfuss se je tudi obvezal, da bo država izplačala za vsa pretekla leta Habsburžanom primerno odškodnino in tako rešila »avstrijsko dinastijo« težkih finančnih skrbi ki jih tarejo že vsa zadnja leta. Tajno oboroževanje va enota, čeprav nas morda v posameznostih v notranji politiki nazirania ločijo. Naša nacionalna enota ie potrjena in utrjena v skutmi državi, ki je trdna in ostane neizpodbitna realnost. Avstrije ? London, 26. marca. č. Posebni poročevalec »Daily Expressa« poroča iz Gradca: Osebno sem se prepričal, da je prispelo pred petimi dnevi na letališče v Thalerhoiu pri Gradcu 15 italijanskih vojaških bombnih letal. Razen tega je letela preko Gradca v smeri proti Madžarski še druga eskadrila italijanskih vojaških letal. Letala, ki se nahajajo v Thalerhoiu, so brez označbe matične države, iz česar je jasno razvidno, da so poslana iz Italije v Avstrijo v svrho oboroževanja. Izmed teh letaj je 12 bojnih In 3 bombna. En italijanski pilot je ostal v Gradcu kot inštruktor za novo snujočo se šolo za vojaške pilote. Nobenega dvom ž ni, da je Avstrija s tem prekršila določbe mirovne pogodbe, ki ji strogo zabranjujejo vojaška letala. Cas ie že, da tajnemu oboroževanju Avstrije in Madžarske tudi Anglij? posveti potrebno pozornost, da ne bo nekega dne neprijetnih presenečenj. Gospodarska posrajan? v Rii^i-pft' Bukarešta. 28 marca A A Danes ob 9 je prispela v Bukarešto češkoslovaška delega cija pod vodstvom S Niederla svetnika zunanjega ministrstva in glavnega tainika gospodarske Male antante ki bo konferira la z rumunsko o vprašanju kontingentov in obenem pripravljala gospodarsko konferenco Male antante tlce v Slavoniji, dr. Artukovlč z Rek« In neki Pečnikar. Vsi trije so imeli madžarske potne liste, izstavljene na napačna imena. Pri preiskavi v njihovih stanovanjih je našla policija obširno korespondenco In peklenske stroje. Vladimir Singer, čigar madžarski potni iist se je glasil na ime Vilmos Hammer, je osebnost, ki jo hudo obremenjujejo izpovedi obdolžencev v zaslišanju Oreba pred beograjskim sodiščem za zaščito države. Singer je potoval na Dunaj, v Berlin (kjer sta se Perčec ia Pavelič dalje časa zadrževala) in v Italijo ter Je vzdrževal zvezo z duševnimi voditelji in pravimi povzročitelji terorističnih napadov v Jugoslaviji. Singer je živel da lje časa v Celovcu in Je imel nalogo voditi preko koroške meje na jugoslovensko ozemlje teroriste iz Italije, kje*- oo jih pripravljali in poučevali za te podvige. Tudi Oreb je prišel na ta način v Zagreb, da bi poiz Kusil napad na kralja Aleksandra. Peklenski s*rojl. ki so jih našli v dunajskih stanovanjih zarotnikov, dokazujejo, da je bil januarski atentat na brzl vlak Ounaj - Zagreb pri Brežicah delo te teroristične skupine. Takrat je bil peklenski otroj namenjen udeležencem konference Male antante iti je bil po pomoti položen v drug brzi vlak. V Jusoslaviji so oreDri-čani, da so bili vsi atentati zadnjih let na železnico pripravljeni z mednarodno *o- Naročnina znaša mesečne Din 25.— Za inozematvr Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teletoi 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11 Telefon St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev l Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu glasnostjo neprijateljev Jugoslavije, ki so tudi vtihotapili peklenske stroje na avstrijskem ozemlju v brze vlake. Zaradi kočljive mednarodne povezanosti teh dejstev niso dobili dunajski listi o aretacijah treh Jugoslovenov nikakršnega uradnega poročila. Tudi o zagrebški aretaciji in zvezah zločincev v Italiji, Madžarski in. v Avstriji niso ničesar pisali. Obsodba vohuna Beograd, 28. marca. AA. Ob 11. dopoldne je državno sodišče za zaščito države sodilo Josipa Brusa, italijanskega državljana brez poklica, rojenega v Idriji, in obtoženega. da je po nagovarjanju neke osere in poročevalske službe tuje države dobavljal podatke o naših vojaških objektih in o formacijah naše vojske ter njeni obrambni sili, vse to za gmotno nagrado iz koristoljubna. Pri razpravi so krivdo obtoženega Brusa dokazala priznanja prič in druge sodne ugotovitve. Sodišče ga Je proglasilo za krivega ln obsodilo na 10 let Ječe, trajno Izgubo državljanskih pravic in izgon lz naše države do Drestanl kazni. Patriotične manifestacije v Zagrebu Zagreb, 28. marca n. Nocoj so patriotske organizacije priredile po glavnih ulicah mesta protestne manifestacije, v katerih so dale duška nezadovoljstvu zaradi podpiranja protiju^oslovenskih terorističnih organizacij v nekih inozemskih državah. Po ulicah, kjer je šel sprevod, so bile zaprte vse trgovine. Popolno soglasje Francije in Belgije Barthou in Hymans sta se sporazumela o potrebi zanesljivih jamstev za izpolnjevanje nameravane raz- orožitvene konvencije Bruselj. 28. marca. AA. Po včerajšnjih razgovorih Hymansa in Barthouja je izšel komunike, ki pravi: Ministra Barthor in Hymans sta Imela dolg razgovor in proučila evropski položaj. Sporazumela sta se zastran nevarnosti nemškega oboroževanja in naglasila nevarnost posledic, ki bi jih imelo tekmovanje v oboroževanju. Ministra sta izrazila željo, naj bi se sklenila za odstranitev nevarnosti mednarodna konvencija, ki mora vsebovati tehtna jamstva za izvršitev. Razgovor se je nato sukal okoli raznih vprašanj, ki se tičejo razmerja med obema državama. V vseh bistvenih točkah se stališči obeh držav skladata. Kralj Leopold HI je francoskega zunanjega ministra Barthouja srrejel snoči v avdienci. Barthou zadovoljen Bruselj, 28. marca d. Pred svojim po-vratkom v Pariz je izjavil francoski zunanji minister Barthou zastopnikom listov: Razgovori so potekli zelo ugodno. Ugotovili smo, da ie stališče Francije in Belgije v razorožitvenem vprašanju enako. Kakor Francija želi tudi Belgija konvencijo. ki bi obsegala vse evropske države. Zastopniki belgijske vlade se strinjajo z vsebino francoskega odgovora Angliji ter so za omejitev oborožitve v Evropi pod pogojem, da bo kontrola brezhibna in zvezana z jamstvi, ki bi omogočila takojšnje sankcije proti kršitelju pogodbe. Ce izjavlja belgijski zunanji minister, da stoji Belgija v sprednji vrsti in da potrebuje zato vsa potrebna varstva proti kršitvi pogodbe, velja to tudi za Francijo. Zunanji minister Barthou je nato opozoril, da ie v popolnem skladu s francoskim naziranjem mnenje belgijskega zunanjega ministra Hymansa, po katerem se mora ustvariti angleško-itaiijanska-irancoska an-tanta. V ospredju razgovorov francoskih in belgijskih državnikov je bilo po nadaljnjih informacijah vprašanje omejene oborožitve Nemčije. Belgijski zunanji minister ie poudaril, da bi mogel italijanski predlog tvoriti podlago za sporazum. Preden se bodo nadaljevala pogajanja med Brusljem in Parizom je treba počakati na odgovor angleške vlade na francosko spomenico. Pariz. 28. marca. č. Zunanji minister Barthou, ki se je ponoči vrnil iz Bruslja, ie s svojimi razgovori v Bruslju zelo zadovoljen in se je kar najoptimističneie izrazil novinarjem o uspehu svojega potovanja. Zlasti je naglasil, da se je pri tej priliki prepričal, da je tudi novi -belgijski krali Leopold III. zagovornik najtesnejšega sodelovanja med Francijo in Belgijo, Barthou je že dopoldne poročal predsedniku republike Lebrunu o bruseljskih razgovorih ter mu sporočil tudi izraze prijateljstva n zvestobe kralja Leopolda III. Razgovori v Londonu London, 27 marca. g. Zunanii minister Simon je imel včeraj popoldne daljši razgovor s francoskim poslanikom Corbinom sakor poročajo poluradno. ste razpravljala i nekaterih točkah francoskega odgovora »lede razorožitvenega vprašanja. Pobudo za razgovor je dal francosk' poslanik Isto časno se je zvedelo da se bo zunanji minister Simon še pred Veliko nočio sestal s predsednikom razorožitvene konference Hendersonom. Sestanek bo ▼ zveri s sejo predsedništva razorožitvene konference, ki je določena za 10. aprila. Domnevajo, da bo skušal Simon pregovoriti Hendersona, naj določi za sestanek poznejši rok. »Daily Herald« poroča, da je francoski poslanik po novih navodilih svoje vlade zahteval sankcije zoper vsako kršitev razorožitvene konvencije, kakor tudi jamstva za teritorialni status quo v Evropi. Baje je tudi namignil, da morebitna angleška obveznost v tej smeri še ne bo imela za posledico, da bi Francija pristala na angleški razorožitveni načrt, ker jo je treba smatrati samo kot pcioj za obnovo pogajanj. »Dailv Telegraph« poroča v zvezi s tem, da je francoski poslanik po posebnih navodilih iz Pariza podal angleškemu zunanjemu ministru važne izjave glede francoskih zahtev po jamstvu. Angleška vlada, ki se je že na svoji današnji seji baviia s temi dodatnimi informacijami, bo poslala Franciji novo noto, v kateri bo najbrže postavila gotove ponudbe za svojo udeležbo pri kakršnihkoli sankcijah. Pred sestankom v ženevi Ženeva, 28. marca. w. Kakor splošno računajo. bo te dni angleška vlada predlagala, nai ee datum prihodnje seje predsedništva razorožitvene konfer?nc2. ki bi ee morala pričeti 10. aprila, odgodi za 1 ali 2 tedna. Bržkone bo predlagala sestanek za 20. aprila. Angleška vlada je mnenja, da ie treba francoski odgovor š; v važnih točkah dopolniti, b?r v sedanji obliki ne tvori podlage za nadaljevanje pogajanj. V ostalem pričakujejo, da bo glavni odboT razorožitvene konference, za čigar sklican ie ej zavzema zlasti Francija, v resnici sklican še prsd prihodnjim zasedanjem sveta Društva narodov. Zdi se. da se namerava Francija vrniti k izpreminjavalnim predlogom Macdonal-dovega načrta z dne 14. oktobra preteklega leta. Ta poizkis ee bo najbrž izjalovil zaradi stališča Japonske, katere ženevski dcv'-gaf j j že Ssdai dal razumeti, da se bo Japonska z vso ostrostjo uprla kontroli v smislu predlogov z dne 14. oktobra. Amerika se informira Ženeva. 28. marca. w. Ameriški delegat v Bernu. Wilson. ki |5 bil kot naslednik Normana Dawisa imenovan za delegata na razorožitveni konferenci, je danes prispel v Ženevo, da se orientira o okoliščinah bodočih razorožitvenih pogajanj. Hitler jevski voditelj na počitnicah v Dubrovniku Beograd, 28. marca, v. Nocoj se Je nem" ška delegacija ki se je mudila v Beogradu zaradi trgovinskih pogajanj, odpeljala v Dubrovnik, kjer ostane preko velikonočnih praznikov. V Dubrovnik prispe prihodnje dni tudi nemški državni minister Rohm, 5ef tako zvanih napadalnih oddelkov (SS in SA). Z njim se pripeljejo z velikim potniškim letalom tudi še nekateri drugi odlični člani nemške narodnosocialistične stranke, ki ostanejo na našem Jadranu preko velikonočnih praznikov. Nemška trgovinska delegaciia bo v Dubrovn;ku poročala ministru Rohmu o trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo, ki potekajo zelo ugodno Novi švlcarsk? finančni mlni«ter Bem. 28. marca AA. Za novega finančnega ministra je bil od vseb meščanskih zveznih svetnikov izvoljen katoliški - konservativni kandidat Filip Etter. Tudi dosedanji finančni minister Musy je bil član katoliške konservativne stranke. Po sprejemu proračuna Finančni zakon z novim danes objavljen in bo 1 Beograd, 28. marca p Z včerajšnjim glasovanjem v senatu sta obe zbornici Narodnega predstavništva dokončno sprejeli proračun državnih izdatkov in dohodkov za poslovno leto 1334-35. Finančni zakon, k! tvori nekak okvir proračuna, je dobil tudi že najvišjo sankcijo in bo že jutri objavljen v »Službenih Novinah«. Na ta način bo državni proračun lahko pravočasno stopil v veljavo (1. aprila). Proračun sta obe zbornici sprejeli v višini, kakor ga je predložila vlada: 10.171,250.798 Din. Od te ga odpade na splošno državno upravo 6. 914,354.340 Din, na državna gospodarska podjetja in ustanove pa 3.256.896.458 Din Napram sedanjemu proračunu je novi znižan za okrog 267 milijonov dinarjev, v primeri s proračunom za 1931-32 pa za cele Štiri milijarde ali za približno 30%. 2e samo dejstvo, da se je dovršilo veliko delo, ki ga predstavlja sprejem državnega proračuna ob pravem času ter da Imamo sedaj končno za leto dni dovršen načrt za državne finančne posle, predstavlja pozitiven rezultat. Proračun je prilagoden se danjemu gospodarskemu stanju ln je ute meljeno pričakovanje, da bo njegov uspeh boljši od onih v zadnjih letih. S tem bodo najbolje poplačane žrtve, ki jih proračun nalaga prebivalstvu. Finančni zakon Finančni zakon za poslovno dobo 1934-35 obsega poleg rednih določb ln pooblastil o regularnem proračunskem poslovanju tu di več važnih drugih odredb, o katerih je javnost že poučena. To so v glavnem iz redna doklada enega odstotka od dohodkov vseh obveznikov uslužbenskega davka, po oblastila ministrskemu svetu za izdajanjt uredb z zakonsko veljavo ▼ svrho olajša nja in ureditve gospodarskih razmer v državi kakor tudi v svrho pospeševanja go spodar&ke aktivnosti, končno pa poobla stila ministrskemu svetu, da ukrene vse potrebno za racionalno štednjo in primerne reforme ▼ državni upravi. državnim proračunom bo , aprila stopil v veljavo V »Službenih Novinah« iziufjo jutri tudi navodila za izvršitev novega Jržavnega proračuna. Navodila so bila izdana na osnovi za-kona o računovodstvu in vsebujejo, kakor znano, podrobne določbe glede povsod enakega računovodsko-blagajniškega postopka vseh naredbodajalcev in polaga-teljev računov Navodila točno precizirajo odgovornost naredbodajalcev za nepravilno ustvarjene obveznosti za državno blagajno. Poleg disciplinske določajo tudi Kazensko odgovornost po obstoječih zakonskih predpisih. Za vsako protizakonitost jamči naredbodajalec z vsem svojim imetjem. Banovinski proračuni Ministrski svet je končno včeraj sprejel tudi banovinske proračune za poslovno leto 1934-35, ki stopijo v veljavo, enako kakor državni proračun, z dne 1. aprila. Proračuni so bili že vrnjeni banskim upravam v izvedbo Skupni znesek banovinskih proračunskih izdatkov za poslovno dobe 1934-35 je določen na 711,932.689 Din. Ta znesek je za 14,819.000 Din manjši od pro računskega zneska za poslovno dobo 1933-1934, za 132 milijonov manjši od ouegu 1. 1932-33 in za 340 milijonov manjši od proračunskega zneska za poslovno dobo 1930-31. Banovinski proračuni so se torej v štirih letih znižali povprečno za 32 odstotkov. Za posamezne banovine znašajo novi proračuni v milijonih dinarjev (v oklepa jih višina proračuna za I. 1933-34): dravska banovina 115.3 (120), savska 189.7 (198> vrbaska 32.9 (34). drinska 66.6, zetska 44.S. dunavska 138.7, moravska 44.3, ln varda--ska 39.3. Banovinske doklade znašajo v dravski banovini 70, savski 35, v ostalih pa 25 odstotkov, z izjemo moravske, kjer znašajo samo 10 odstotkov Doklade v du navski banovini so tako nizke zaradi viso ke davčne osnove, ki Je bila odmerjena leta 1928 v dobi konjunkture, ko Je služila za podlago cena p&enice, ki je znašala takrat 250 Din. Polom rumunskega fašizma Bukarešta. 25. marca. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se vrši že teden dni proces proti 50 članom 2-elezne garde, obtoženim zarote proti državi in sodelovanja pri umoru ministrskega predsednika Duke. Proces ie zanimiv tudi zaradi tega, ker nazorno kaže socialne ln politične razmere Rumunije. Ekstremisti na levici in desnici, politični zanešenjakj in razni odrešeniki, ki mislijo, da bodo s svojimi programi odrešili svet, se radi porajajo sicer v vsakih razmerah, posebno uspešno pa poganjajo in Sirijo svojo vero v časih, ko težave stiskajo ljudstvo, da se hrepeneče ozira po rešitvi, naj pride ž& oa koderkoli Za desničarski fašistični rokret so postale razmere v Rumuniji ugodne že z letom 1&29.. ko so padle c&ne poljedelskim pridelkom na svetovnih trgih za polovico in se je s tem tudi narodni dohodek Rumunije kot izrazito poljedelske države znižal za polovico. Nepričakovani in nenadni padec pa je še na drug način zadel rumunskega kmeta, ki je r<> agrarni reformi dobil mnogo zemlje od razlaščenih veleposestnikov, ni pa imel sredstev, da bi si za obdelovanje nove zemlje nabavil potrebno orod-ter se je zato moral močno zadolžiti. Se slabše kakor kmetom se jc godilo trgovcem ln inteligenci. Kmet si je še nekako pomaga! z zaščito in z moratoriji, ki iih je država zanj uvedla, toda zastoj plačil je popolnoma uničii malega trgovca in in-dustrijca. Nadprodukcija univerze in pa stalne redukcije v državni in zasebni službi so bruhal« na cesto vedno večje število orezroselnega inteligenčnega proletariata. ki se zaman oziral za zaslužkom in je zato kaj rad posluša! zapeljive obljube revolucionarjev na desnici in levici. Pred državnozborskimi volitvami decembra 1933 je bilo v Rumuniji 5 nacionalistični skupin: liga profesorja Cuze, nazvand narodno-krščanska obramba; Zveza arhan-ge-ia Mihaela aH. kakor se je splošno imenovala. Železna garda, nacionalno socialistična stranka, agrarna zveza m pa nemška nacionalno socialistična stranka. Železno gardo je vodi! odločni in fanatični Co-areanu, ki se je svojih naukov navzel od profesorja Cuze ter si svoj sloves pridobil že pred nekaj leti, ko je v JaSiju ustrelil župana, češ da je preveč Židom naklo-n.en. Večino svojih pristašev je imel med vseučiliško mladino, med katero se ie pro-tižidovski pokret močno razvil. Stranko si ie organiziral čisto po vzorcu hitlerjevskih udarnih oddelkov. Od svojih ljudi je zahteval brezprizivno pokorščino. Njegov program je bil močno meglen in neizdelan, poudarjal pa je vdanost kralju, odpravo parlamentarnega režima in njegovo zamero z diktaturo ter odstranitev vseh poklicnih politikov iz javnega življenja. Za kmete je imel fantastične obljube, da jim bo dal več zemlje in živine, meščanom in inteligenci pa je govoril o dvoličnosti Francije. o prednostih vlade čistih rok. ki je mogoča edino le pod diktaturo, in pa o koristih zibližanja t Nemčijo. Kljub dvomljivi vrednosti teh obljub !n napovedi se je začel pokret močno širiti. Prodiral je med kmete s tem, da jim je obljubljal materialne korist*, a tudi mnogo intelektualcev je pričelo misliti da je edina rešitev za državo v zamenjavi strankarskega sistema z diktaturo in v odstranitvi židovskega vpliva iz gospodarskem življenja, slednjič v preorientaciji zunanje polifke v toliko, da bi se Rumunija otresla francoskega vpliva. Tako bi Železna garda s časom gotovo žela lepe uspehe in bi v sedaniem parlamentu že imela svoje zastopnike, če ne bi izgubila živcev. Hotela pa is doseči vse naenkrat in »e ie zato >pusti.ia v revolverske avanture. S tem si le iaiprei zanravila velik del simpatij, ker Rumnn kljuib vsem težavam, ki ga tarejo, nima smisla ra nasilnosti v politiki, ob&nem pa je še pokazaia vladi nevarnost, ki preti od te strani sedanjemu notranjemu ustroju države, tako da .ie vlada morala poseči po skrajnih sredstvih. Pred sodiščem v Bukarešti tvori sedaj predmet glavnega zanimanja vprašanje, odkod je stranka dobivala svoja obilna gmotna sredstva. Ker je izključeno, da bi io z denarjem zalagali samo njeni pristaši, je jasno, da je denar moral prihajati od drugod. Splošno mnenje je. da jc prihajal iz inozemstva, pred vsem iz Nemčiie, ki ;.e bila na izpremembi zunanje-politlčnega kur-za v Rumuniji najbolj interesirana. Nekateri tudi sumijo da je tedanja vlada Vajde Voevoda sama podpirala tendence Železne garde iz antagonizma do liberalcev, ki so io izpodrivali, deloma pa tudi zato, ker je po razkolu v kmetsk stranki ter razhodu Manila in Vajde Voevoda Totrebovala zaveznika v volilni borbi. Proces v Bukarešti bo sedaj zada! desničarskemu ekstremizmu v Rumuniji zadnji udarec kolikor mu je še sploh ostalo sile ^o izjemnih zakonih, ki so bili uvedeni proti njemu. Mogoče so bili ljudje, ki sede sedaj na zatožni klopi v Bukarešti v enem največjih političnih procesov zadnjega časa, res idealisti in so hoteM najbolje Rumuniji. Toda sredstva, ki so se jih posluževali, so bila absolutno neprikladna in zere-šena in nobena oblast ne more dopustiti, ne glede na umor Duke. da se zapusti zakonita pot v politiki in si nekaka stranka aroglra pravice države v državi Odmev Jevticevega eksoozeia v senatu Rim. 28. marca. A A. Italijanski listi, ki komentirajo včerajšnji govor jugoslovenske ga zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča v senatu o zunanii politiki Jugoslavija, nagla šaio predvsem odstavke, ki se nanaSaio na rimske razgovore o ureditvi razmer v Po-djnaviu in o gospodarski povzdigi srednie EvroDe. Ob zaključku navajajo tudi izjavo ministra Jevtiča o akcijah in mahinaciiah iz inozemstva z&p?r iueoslovensko državo v zvezi s Doiz!cušeni,m atentatom in teroristično akcijo decembra lanskega leta, o čemer ie te dni razpravljalo državno sodišče za zaščito države v procesu proti O robu in tovariš mi. Dunaj, 28. marca. AA. Uradna >Wiener Zeitung« pravi, da je g. Jevtič zavzel prijazno stališče nasproti rimskemu sestanku, kjer so po sodbi lista položili temeljni kamen za sodelovanji med podjnavskimi državami. Če bodo odgovorni voditelji nasled-stvtnib držav brez predsodkov proučili rimske protokole, pravi >Wiener Zeitung«. bo veekako zadosti priložnosti in možnosti za širš? sodelovanje. Sofija, 28. marca. t. Bolgarski listi bo objavili danes obzirna nomčila o ekspozeju Ju-goslovenskega zunanjega ministra Jevtiča v senatu. Enoten obrambni načrt Male antante Bukarešta. 28 marca. č. »Lupta« objavlja daljše poročilo o posvetovanjih načelnikov generalnih štabov držav Male antante v Bukarešti ter piše, da so na tem važnem sestanku razpravljali o enotnem obrambnem načrtu Male antante ter o čim tesnejšem sodelovanju obrambnih sil vseh treh držav V današnjih razburkanih časih je v mednarodnih odnošajih edino zanesljivo obrambno sredstvo držav Male antante njihova vojska To vprašanje je še prav poseb no važno za Rumunijo in za zaščito njenih mej Baš v svrho zaščite mej je nujno potrebno. da si izdelajo oborožene sile vseh treh držav enoten načrt Spričo popolne edi nosti ne samo na političnem in gospodar skem, marveč tudi na vojaškem polju mora izginiti sleherni apetit madžarskih in vseh drugih revizionistov, ki se morajo odslej zavedati, da bodr vsak košček državnih mej Male antante branile združene vojaške sile vseh treh držav. Bukarešta, 28. marca p. Opoldne so se šefi generalnih štabov držav Male antante razšli, * Pri epidemiji gripe zaščitit« zdravje Vaših otrok najbolj č« jim oajete PANFLAVIN pastll«, ker earen vi. ka; somaoai V. k 4» a. c Ik.MM 11 a t*u Velikonočna številka »JUTRA" bo izšla kakor vedno že v soboto zjutraj Opozarjamo na to vse velecenjene inserente. ki so najboljši poznavalci velike »Jutrove« publikacijske sile, zlasti one, ld deluje ob pomembnejših praznikih zaradi svoje tridnevne aktualnosti s potrojeno močjo. Naprošamo vse one, ki se hočejo okoristiti s to izredno uspešno reklamo in propagandno priliko, da nam svoja naročila dostavijo čimprej, najkasneje pa do petka zvečer. OGLASNI ODDELEK „JUTRA" Telefon 2492, 3492, 3392 Nadaljevanje rimskih pogajanj Budimpešta, 28 marca, g. Danes dopoldne se je vršila v ministrskem predsedstvu pod predsedstvom ministrskega predsednika Gombosa konferenca gospodarskih ministrov, na katero je bil povabljen tudi vodja urad« za zunanjo trgovino ministeri-jalni svetnik Winckler. Na konferenci so biLa določena nadaljnja navodila za madžarsko delegacijo, ki bo v Rimu nadaljevala gospodarska pogajanja med Italijo, Madžarsko in Avstrijo. Madžarska delcga-cij bo v torek odpotovala v Rim. Napeta sodna razprava o tihotapstvu Ljubljanska trgovka in dva carinska uradnika so obtoženi, da so skušali brez carine vtihotapljati dragoceno krzno Ljubliana, 28. marca. V isti dvorani št. 79, v kateri je včeraj bila izrečena sodba proti morilcem Valentina Trdina, se je danes ob pol 11. dopoldne pričela razprava v znani ateri tihotapstva s krznom, ki se po svoji pravni in moralni problematiki močno razlikuje od trojanskega procesa, ki pa je med občinstvom in v vsej javnosti vzbudila skoro enako veliko zanimanje. Pred senatom trojice s predsednikom s. o s. dr. Hudnikom in sodnikom dr Orožnom in Javorškom so se zagovarjali carinski uradniki Dušan Špadi-jer. rojen 1901. na Cetinju. ožen.ien. še ne kaznovan: carinski uradnik Nikola Pad-jen, rojen leta 1805. v Ledenici, prav tako oženjen in še nekaznovan, in ljubljanska trgovka Ivanka Smalčeva. Obtožnico je zastopal dTŽavni tožilec dr. Fellacher. zagovarjali pa so obtožence odvetniki dr. Krivic, dr. Vavpetič in dr. Grossmann. Občinstvo. ki je do zadniega kotička napolnilo dvorano in ki je ob napetem poteku razprave vzdržalo s kratkim popoldanskim odmorom do poznega večera, se je seveda po vsem razlikovalo od občinstva, ki je prisostvovalo razpravi o umoru pod Trojanami. Navzočnih je bilo zlasti mnogo carinskih uradnikov in vohče ljudi, ki imajo onravka s carino. Malo pred pričetkom obravnave so prinesli, v dvorano corpora delicti: ogromen siv kovčeg in štiri ..manjše kartone, ki so, kakor pravi obtožnica, služili za ■ tihotapiiertie krzna in drugega blaga. Obtožnica Najprej je državni tožilec prečital obširno obtožnico ki navaia med drugim, da carinska uradnika Padjen in Spadijer lani 30. novembra nista ocarinila kg težkega kovčega. ki je dan poprei prtenel poln krzna r dunajskim brzovlakom Padjen je napravil lažno prtljažnico, Spadijer je p« kot dežurni carinik opustil pregled in dopustil svojemu tovarišu, da je odpelial kovčeg. Smalčeva je obtožena, da je nagovorila Padjena k temu dejanju. Padien pa še. da je dvema uradnikoma ljubljanskega užitninskega urada ponuial denar, d« bi zadeve ne ovadila. V razlogih navaja obtožnica, d« so or- 1J1H' rn^c^ri^rt... 'i.flHfl 7 p dflli česa opazovali, kako se z glavnega kolodvora prevažajo kovčegi ki so dospeli kot Drtljažno blago, k raznim trgovcem v me* sto. ne da bi nasirali užitnmslri urad na glavnem kolodvori. Na dohodarstvenem uradu so sumili, da delalo to nekateri cariniki. Manipulacije so se godile običajno med 5. in 6. uro zjutraj aH med 12. in 21 zvečer Kovčeg s krznom, ki je bi! namenjen tr-govmi Smalc. je postal za to poslovanje usoden. Ko sta dva železniška uslužbenca nalagata kovčeg na postreščkov voziček pred kolodvorskim poslopjem, se je pojavil dohodarstveni paznik Virant in zahteval, da ga prepeljejo na trošarinski urad v pregled. Padien ie temu nasproti zatrjeval, da je kovčeg ?e ocarinjen in da je v njem samo stara obleka. Po dališem prerekanju ie postrešček na Padienov ukaz odpeljal l-ovčeg v mesto. Virant pa je pohitel za njim in ga ustavil. Naposled je Padjen pamiku zaupal, da v kovčegu ni stara oblek« temveč krzno. Nato le dohodarstveni organ zahteval, da se kovčeg takoj odpremi na urad. na račun trošarine in kazni pa jc zahteval 1000 Din. Padjen mu je n« licu mest« izplačal 500 Din. ki jih ie imel pri sebi. ostanek pa se je zaveza* da mu naslednji dan prinese v urad. Naslednji dan so organi dohodarstvenega urada zaplenili v veži Smalčeve hiše na Marijinem trgu izpraznieni kovčeg, ▼ trgovini pa tudi del n^hotapliene« krzna. » Zasliševanje obeh obtoženih carinikov » Prvi je bil zaslišan carinik Spadijer, ki je takoj izjavil, da s kovčegom. ki stoji ▼ dvorani kot corpus delicti nikoli ni imel opravka Spominjal pa se je. da je tistega usodnega večera šel skozi njegove roke kovčeg. ki pa je bil nekaj daljši in višji od zaplenjenega Železničar Zakovšek je odprl plombo, on pa je opravil pregled V kov čegu je bila samo stara obleka nekaj pe rila. čevlji in knijige. na vrhu pa le bil plašč s črnim krznom Kam je ta kovčeg roma' potem Spadijer ne ve S trgovko Smalčev vo se pred aretacijo nikoli ni srečal v živ lienju Za njim Je bil zaslišan carinik Padien ki napravlja vtis treznega, zelo prisebnega človeka da ga nobena stvar ne more spra viti v zadrego Rekel je da Je na večer 'nkriminiranega dejanja prišel v kavarno »Nebotičnik« in prisedel k neznanemu gospodu, ki je sede! sam Ko se mu je med ka. mu je neznanec takoj obrazloži! svojo stisko: da Je pravkar pripotoval iz inozemstva. da ima na koloavoru kovčeg s svojo potno prtljago, da ni vešč slovenskega jezika in da bi bil zato njemu, Padjenu, nad vse hvaležen, če bi mu hotel dvigniti kovčeg in mu ga dostaviti v mesto. Povedal mu je še, da še ta večer potuje dalje nekam proti Sisku in ga je prosil, naj mu kovčeg kakorkoli pripelje po Resljevi in Kolodvorski cesti naproti, ker ima med tem še nekaj opravka po mestu Ce se ne bi srečala, pa da se zagotovo dobita na voglu palače Dunav na Aleksandrovi cesti. Imena tega neznanca se Padjen ni mogel natanko spomniti, zdi pa se mu, da se je pisal Pejanovid ali Dejanovid. Nato je obtoženec popisal, kako je dvignil kovčeg na postaji in kako mu ga je Eostrešček vozil v mesto. Pri hotelu »Stru-elj« ju je dohitel na kolesu paznik Virant, ki Ju Je spremljal nato po vseh ovinkih. Končno je v raztrgani podlagi svojega plašča našel ključ od kovčega, nakar so odprli kovčeg in pogledali, kaj je v njem. O plašču s krznom, ki je ležal na vrhu, je nastal tam med Virantom in Padjenom še majhen prepir: prvi je trdil, da je nov, Padjen pa. da je že nošen Potem so kovčeg zaprli in vozili dalje do palače Dunav. Paznik Virant je ves čas brez pripombe hodil zraven Obtoženec je fz vsega njegovega zadržanja imel vtis. kakor da hoče iz njega izmamiti podkupnino. Na koncu je Virant odšel okrog tričetrt na deset pa Je v smeri iz Gajeve ulice prišel oni neznanec iz »Nebotičnika« izplačal postreščka Bru-derja in njemu povrnil stroške, ki jih je a kovčegom imel na kolodvoru, se zahvalil in odšel Padjen pa ie odhitel v kavarno »Nebotičnik« kjer sta ga čakali njegova žena in svakinja. Med kratko diskusijo, ki se je po Padje-novi izpovedi vnela med zagovorniki in sodniki, je državni tožilec podčrtal neverjetnost okoliščine, da bi nekdo, ki potuje skozi Ljubljano in se misli še istf večer odpeljati naprej, ob takšnih homatijah dal dvigati prtljago s postaje. Jo voziti vse križem po mestu, samo zato da jo bo nazadnje spet s težavo spravi! nazaj k svojemu vlaku Obtoženec Padjen je nato odgovoril: Tudi jaz sem mnogo razmišljal o tej stvari, in mislim, da sem nazadnje prišel na sled Ta Pejanovič je ves večer z mano v kavarni silno mnogo govoril o hitlerizmu, fšizmu in komunizmu. Med njegovo prtljago je bilo zelo mnogo knjig, morda je bilo med njimi kaj komunistične literature in je hotel mene izrabiti, da mu jo rešim s kolodvora- Zasliševanje ge. Smalčeve Obtožen ka Smalčev« je bolna in Je na predsednikova vprašan ia odgovarjala komaj slišno. O kovčegu. ki ie bil MMplenjan v veži niene hiše. pravi, da n? ve. kako ie prišel tia. Trgovski potniki večkrat puščajo kakšne prtljaga pri niej. ne da bi io kai vpraševali. Dne 30. novembra popoldne se ii ie kri vlila v trgovini. Okrog 8. zvefiar je odšla domov in vso noč ostala doma. Poslopje na Marijinem trgu ie vso noč prazno. Državni tožilec ji je pri tem stavil nekaj vprašani, po kai ie tako pogosto hodila na Dunaj. V teku tega pomeni ek* državni tožilec navide! tudi. da ie Smalčeva prav v zadnjem času hotela tihotapit! tudi svilo • pomooio ne1ie.nega blaga S pomooio policijskega uradnika eo dohodarstveni organi res zanlmili kovč*" in več kosov vfhot^nHenega krzna. Padien Je ori te! izoovedi Virantu očital da puSfc) kmečke žensk« lri orinp?*m priznana avtoriteta ▼ kozmetiki podeljuje po svoji osebni asisten-tinji v četrtek in petek 5. in 6. aprila t.1: brezplačen praktičen pouk Predoči Vam najnovejše in najenostavnejše metode negovanja Vaše polti, ki zahtevajo le malo časa ln skoraj nikaklh stroškov. Naučite se tudi Vi po navodilih te specialistke novodobne kozmetike! Prosimo Vas, da se pravočasno prijavite v drogeriji K AN C v nebotičniku pa je sedaj hudo razočarala in pobila vest o zavratnem umoru občinskega predsednika Milana Stokiča iz občine Knežice. Sto-kiča so neznani razbojniki ubili sredi dneva na periferiji Petrovca. Predsednik občine je bil namenjen v Petrovac in so napadalci vedeli za njegovo pot. Ob 2. popoldne so ga pričakali ob cesti blizu nekega gozda ter ga ustrelili z revolverji. Napad so videli kmetje iz bližnjih njiv. ko pa *30 hiteli proti cesti, so razbojniki že našli zavetje v gozdu. Vsa zasledovanja doslej še niso imela nobenega uspeha. Krvav zločin, izvršen sredi dneva na prometni cesti dokazuje, da petrovska okolica še ni rešena predrznih ta dobro organiziranih tolovajev. Preiskovalne oblasti so prepričane, da je bil občinski predsednik Stokič umorjen te maiščevanja, ker je pomagal pri nedavnem razkrin.kanju nevarne razbojniške tolpe. KoSetn — prepovedali! Milijoni ljudi se iz zdravstvenih razlogov izogibljejo kofeina, dražilne snovi v kavi Kolika dobrota za vse te je kava Hag, ta divna kofeina opro« ščena zrnata kava! Več kot 30.000 zdravnikov iz vseh kulturnih krajev predpisuje in priporoča kavo Hag. ♦ Uprava kopališča Kraplnake Toplice sporoča, da bo zdravilišče otvorjeno 14. aprila. V pred- ln posezonl so znižane cene ln so pavšalne 10 dnevne kure že po 55 do 65 Din dnevno za osebo železniška postaja Je Zabok-Krapinske Toplice, avtobus pa vozi naravnost te Zagreba. Prihod Javite pravočasno, prospekte pa zahtevajte od uprave kopališča. ODLIČNO »Servitor parketno voščilo« se zopet dobi pri »L.USTRA«, Gosposvetska cesta. 3159 ♦ živinski sejem na Rakeku. Ker pade letošnji kramarski ta živinski sejem na Rakeku na velikonočni ponedeljek, se bo isti vršil dan kasneje, to je v torek 3. aprila. ♦ Roblekov dom na Begunjščici tx> otvor-Jeo od 1. aprila dalje ob nedeljah ta praznikih. Dostop mogoč brez smučk. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In pllslra tovarna JOS. REICH. NE ODLAŠAJTE^ če hočete svojim privoščiti veselje ln naročite takoj najboljšo mesečno revijo NASA POTA Celoletno Din 60.—. 2790 LJUBLJANA, poštni predal St. 114. ziciranje nima pametnega pomena in da ni priporočljivo, ker zavaja mladino k šarlan-tanefcvu. Takemu sklepu pa moramo ugovarjati. Zbor mariborskih harmonikarjev, ki jih s toliko ljubeznijo vežba in vodi gosp. prof. Sch\veiger. nima in n? more imeti nobenih visokih umetniških in muzikalnih pretenzii in ambicij. Da pa utegne tako muziciranie zbuditi v mladih srcih ljubezen do glasbe, v prvi vrsti do harmonike kot narodnega inetrammta ter poglobiti v otrokih smisel in ljubezen do narodni pesmi, temu menda ne bo nihče ugovarjal. In tudi temu ne. da je danes potrebno goiiti med dora-ščaiočo mladino narodno pesem, kar bo sicer kmalu pozabljena; izpodrinili jo bodo razni šlasrerii iz zvočnih filmov. Gospod j L. M. Š. prepušča sodbo o koncertnem nastopanju mladine pedagoškim strokovnjakom, po našem mneniu pa je tako nastopanje za deco samo koristno, ker se že v zgodnji mladosti privadi svobodne/mu in sigurnemu nastopu in odvadi treme, v čemur ie nedvomno dan tudi pedagoški rezon takih prireditev. Naposled pa pomenijo taki nastopi in »turneje« za našo mladino. ki ima v sedanjih težkih časih drugačno mladost, kakor so io imeli starejši, veliko plemenitega veselja in vtiekov. ki ji ostanejo v trajnem spominu. F. M. R. Turgenjeva »Lovfevih zapiskov« druei del v prevod j + Bogumila Vdoviča. Marije Kmetove in Janeza Rožencveta. je izšel pri Jugoslovanski knjigarni. Tako ie zaključen tudi ta pomembni prevod iz rueke književnosti VELIKONOČNE SUNKE pitana štajerska perutnina Za dneve posta: Sveže morske in sladkovodna RIBE v največji izberi in po priznano zmernih cenah pri Sla Gosposvetska c. 8 PreAernovs al. 5 Na željo se Sunke brez po viška cen tudi skuhajo. Iz Ljubljane u— Praški pevski zbor »Smetana«, ki koocertlra v Ljubljani v četrtek 6. aprila t veliki unionski dvorani, si je izbral za svoj ljubljanski nastop spored, ki obstoji deloma iz najznamenitejših čeških skladateljev, deloma so zastopani tudi nekateri Jugosloveni, na sporedu sta pa tudi dve slovenski narodni pesmi v priredbi Marka Bajuka. »Smetana« je na glasu kot eden najboljših čeških moških zborov. Po prevratu nastopi sedaj drugič na veliki turneji v Jugoslaviji, katero nadaljuje potem po Bolgariji in Grški. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Poljski poslanik dr. Wl. 8chwarburg-Gunther, ki je obiskal Ljubljano t ivezi s proslavo maršala Pilsudskega v opernem gledališču, se je včeraj zjutraj vrnil v Beograd. Od odličnega gosta sta se na kolodvoru poslovila podban dr. Pirkmajer in podpredsednik Društva prijateljev poljskega naroda dr. Frane Štele. G. minister Je, kakor smo že poročali, v torek zvečer prisostvoval slavnostni predstavi opere »Hal-ka«. Izrazil se je o uprizoritvi nad vse laskavo in je po predstavi povabil ravnatelja Gollo ta Poliča, dirigenta dr. Svaro '.n glavne Igralce v »Union«, sjer se Jim Je posebej zahvalil za lepo ta uspešno uprizoritev prve poljske narodne opere. I* včerajšnjega našega poročila Je pomotoma izostalo, da sta se poleg drugih predstavnikov slavnostne predstave v operi udeležila tudi železniški direktor g. Cugmus ta poljski generalni konzul te Zagreba g. dr. F i e d e r-A 1 b e r t i, ki Je spremljal g. poslanika na njegovem ljubljansKam po-setu. NEMŠKO-SLOVENSKA FOTOGRAFSKA TERMINOLOGIJA pomeni velik korak k nafii osamosvojitvi na fotografsko-kulturnem polju. Za minimalno ceno jo dobite y DROGERIJI GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 u— Vrblca na pravoslavno LazarJevo soboto. V soboto 31. t. m. se bo proslavil praznik Vrbice na naslednji način: ob 14. se verniki zberejo na dvorišču vojašnice vojvode Mišica, odkoder bodo nesli vrbico (vrbovo vejico) v pravoslavno kapelo sv. Nikolaja. Z dvorišča vojašnice gre litija (procesija) škorci Maistrovo ln po Prisojni in Vrhovčevi ulici na Tabor do kapele, kjer se bo vršila večerna molitev s bedenjem ta posvetitvijo vrbice. u— Kino. Danes ln Jutri ne bo predstav, pač pa bo v soboto ob 19.15 ln ob 21.15 v Elitnem kinu Matici velika pre-mijera že težko pričakovanega filma »Csibi« z vročekrvno Frančiško Gaal v naslovni vlogi. Lahko se zanesemo na velik uspeh, saj nam kino Matica za praznike pripravi vedno kaj prav posebnega, prav tako pa tudi ZKD dobi za praznike najlepši film Riharda Tauberja »Velika atrakcija«. Za pirhe je ZKD znižala tudi cene na 2.50. 4.50 in 6.50 Din, da bo lahko imel vsakdo največji užitek. u— V apneno jamo je padel, it Kala ▼ novomeškem okraju so pripeljali r ljubljansko bolnišnico 3 letnega sinčka po-strežnice, Franca Sajeta. Otrok Je tekal doma okrog hiše ta padel na vrtu v apneno jamo. Pri tem se je hudo opekel po nogah, apno pa mu je brizgnilo tudi v oči. Otroka so prvotno oddali v kandijsko bolnišnico, a so ga morali zaradi hudih poškodb na očesu prepeljati v Ljubljano. Najugodneje kupite ali naročite damske plašče in kostume v damski konfekciji A. PAULIN, Ljubljana _KONGRESNI TRG 5_ u— Tatvine. Da se oskrbi i velikonočnimi dobrotami, se Je vtihotapil predvčerajšnjim ponoči s ponarejenim ključem v gostilno Franca Breskvarja na Cesti na Loko neznan tatič. Odnesel je 5 kg težko kuhano gnjat, ogrsko salamo ta dve klobasi, povrh pa je vzel še temnovijoličasto moško suknjo. Tako se je okoristil s plenom vrednim 1000 Din. Antoniji Detonijevi v štrek-ljevi ulici 6 je pa odnesel nekdo < lepih kokoši. Z dvorišča štev. 9. v isti ulici je ukradel nekdo Leopoldtai Kalanovi štiri kokoši. u— Nesrečen oče. Na ljubljanskih ulicah so včeraj opazili številni ljudje čuden par: starejšega moškega, kmetovalca, ta pa mlado žensko, ki sta bila na prvi pogled videti vinjena. Držala sta se za roko ln se kretala po raznih ulicah. Moški je skušal voditi deolnostl. lato Jo Je privede! t mesto, da si izposluje pri zdravniku doro-ljenje, da odda hčerko v bolnišnico. Ker pa tega nI mogel nikjer doeečl Je bil ns-srečni oče slednjič prisiljen, da j« umobol-no hčerko odvedel spet domov. u— Velikonočne razglednice Ciril Metodove družbe se dobe v trgovinah, tr&flkah in OM p'sarnl, Beethovnov« ulica S. u— Najdeno. V nedeljo sem t posebnem ▼laku Planlca-LJubljana našel fotoapars«. Hrani ga C lm p erman. direkcija drSa*-nlh železmlc, soba 89. SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu ln vet« kakor tudi za solnčenj dr. Kmetovo mazilo IN OLJK. — Dobi se ▼ vseh lekarnah Ia drogerijah po 10 Din. Iz Maribora a— Občfil zbor mariborske podruinlot SPD. V sredo zv&čer je imela mariborske podružnica SPD v lovski sobi hotela Orei svoj 15. redni letni občni zbor, ki ga J*, vodil nadvse agilni ta požrtvovalni predsednik g. inž. šlajmer. Uvodoma Je pozdravil številne odlične zastopnike oblasti, kulturnih ta športnih društev, nato Pa Je podal obširno poročilo o delovanju podružnice. Iz tajniškega poročila, ki ga J«' podal agilni tajnik g. Gajšek, posnemamo, da je štela podružnica preteklo 1-^to 1 čast nega, 8 ustanovnih ta 1028 rednih članov Proti pričakovanju se je število članstva v letu 1933. prav razveseljivo dvignilo, ta sicer za 177. V tekočem letu je pričakovati zopetni porast, ker je že sedaj pristopilo 98 novih članov, kar je vsekakor dokaz, da zanimanje za planinstvo stalno raste Med letom se Je podružnična pisarna preselila skupno s tujsko-prometno zvezo v nove prostore, kjer Ima podružnica sedaj urejeno lastno pisarno. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. dr. Rojko, izkazuje naS 1 milijon dinarjev denarnega prometa. Premoženje mariborske podružnice SPD znaša 461.710 Dta. Sledilo je poročilo gospodarjo g. Pagona. Poročal je, da je obiskalo r preteklem letu Kočo na Klopnem vrhu 3121 oseb. Mariborsko kočo &691, Senjorjev doma 3060 ta Kočo pri Sv. Pankraclju 605 oseb. Podružnica je posvečala veliko skrt> svojim postojankam, zlasti Se v Mariborski koči, ki se je v mnogočem obnovila in modernizirala. Letos bo na Mariborski kofii tudi instalirana električna razsvetljava. Markacijski odsek je preteklo leto pridnt/ Izvršil svojo dolžnosti in markiral več novih poti. V imenu zimskosportnega odseka SPD je poročal načelnik g. dr. Roslna. Odsek šteje 86 članov, ki vestno izvršujejo prevzeto nalogo. Vsako nedeljo so se prirejali nedeljski turni tečaji na Pohorje. Kozjak Itd. Odsek je priredil več predavanj in smušfkih tečajev. V imenu nad zornega odbora je poročal g. Dostal. Z občnega zbora sta bili poslani pozdravni pisani gg. banu dr. Marušiču ta podbann dr. Pirkmajerju. Občni zbor se je obenu zahvalil za izredno naklonjenost ta podpore. Volitev letos ni bilo. ker je tsilo sedanj* vodstvo na lanskoletnem občnem iboru izvoljeno za dobo treh let. ■— Zanimivo francosko predavanje. Poč okriljem mariborskega francoskega krožkt Je preteklo soboto zvečer predavala t Vesni ga. Jerasova te Ljubljane, ki je slovenskemu narodu izkazala veliko uslugo s svojim vzornim francoskim prevodom Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, o značaju ln vlogi francoskega kmeta r francoskem slovstvu. Predavateljica Je posegla nazaj do parodističnega »Roman de Renart« te 13. stoletja, ki je pripravil pot znameniti burki »Ptelta«. Tu se razodeva namreč prvič tista prijetno zabavljiva duhovitost, ki odlikuje francoskega kmeta. Predavateljica je tudi kronološko razpravljala o raznih pisateljiv do današnjega dne ta dokazala, da se ta bistvena lastnost franco 9kega kmeta pojavlja povsod, kjer mu je določena bolj ali manj važna vloga. Poslušalci so z izredno pazljivostjo sledili Obširnim in temeljitim izvajanjem ter nagradili predavateljico s viharnim ploskanjem. a— Osebna vest Te dni je bil diplomiran na montanistični visoki šoli v Leobnu g. Viktor Kotnik lz Maribora za taženjerja plavžarske stroke. Čestitamo! a— Lepa gesta. Protituberkulozna liga v Mariboru je vse one požrtvovalne hišne posestnike, ki neumorno delujejo za okrepitev llginega fonda, povabila za drevi ob 18. v veliko dvorano Delavske zbornice, da se Jim nekoliko oddolži za njihovo res vsega priznanja vredno delo. a— Iz bolnlinlcs. V bolnišnico »o prepeljali včeraj več ponesrečencev. Posestnik Jakob Novak od Sv. Martina pri Vurbergu je padel s kolesa in se hudo poškodoval ja glavi. V Leskovcu je pred dnevi padel s postelje občinski revež 72 letni Štefan Skrabl Pri padcu mu Je počila lobanja V Zrkovcih pa se je pri žaganja drv hudo ponesrečil 24 letni hlapec France Cizel Odžagal si Je 4 prste na levi roki. V bolnišnico so pripeljali tudi 65 letnega Antons Ledi- aeki ts Kamnlce, ki se je zaradi onecnoe-loati sgrudil na promenacknl poti ob Dravi r Mariboru. a— Včerajšnji živilski trg J« bil zelo »1- vahen ln bogato založen. Na trgu Je bila bogata Izbira najrazličnejšega blaga po primernih canah. živahna kupčija Je bila zlasti na trgu za ribe, ki je bil 'bogato založen t morskimi ribami ln z ribami lz domačih voda. Prodajali so Bardele po 14, azlale po 28, mole po 26, borbone po 23, linje po 10 do 12, krape pa po 15 do 20 dinarjev za kilogram. a— Mestni gradbeni urad v Frančiškanski ulici na velikonočno soboto zaradi čiščenja ne bo uradoval. a_ Vlom. Neznani storilci, ki so v noči na pretekli četrtek obisnali mesnico mesarja Smodeja na Pobreški cesti, so se »Mromno nameravali založiti za pravnike z dobrim prekajenim mesom. Neopaženo ao odnesli iz mesnice več krač in prekaje-nlh klobas. Izginili so brez sledu. Iz Celja Vselej, kadar ^gf^gjjffi ^^ K^LODONT « _o nemškem narodnem socializmu in njegovem pomenu za Evropo je predaval ▼ ponedeljek zvečer na Ljudskem vseučilišču v Celju glavni urednik »Večernika« in pisatelj g. Radivoj Rehar iz Maribora. S tein predavanjem je bila sezona zaključena. Gosp. Rehar je v globoko zasnovanem, objektivnem in zanimivem predavanju najprej orisal predizgodovino demoKracije in diktature ter sedanjo dobo, ki tvori prelomnico obeh sistemov za človeštvo. Navedel je težave liberalistične demokracije v raiaiih državah, zlasti v Franciji in Angliji <:er očrtal njen poraz v Rusiji, Italiji in Nemčiji. Giavni povod je bila svetovna kriza, zlasti pa kriza gospodarstva. Iz bolj-SeviSke revolucije je izšel italijanski fašizem in nemški hitlerizem. Edina razlika med njimi je v gospodarstvu, če pa se uresniči v Italiji in Nemčiji utesnitev za sehnega kapitala in trgovine, skoro ne bo več razlike ined temi tremi sistemi, ki se bore proti istemu nasprotniku — demokraciji. Boj se ne vodi med fašizmom, hit-leriamom ln komunizmom, marveč med demokracijo in diktaturo. Kitlerizem m povsem plagijat fašizma, oba sta pa nastala kot posledica svetovne vojne, kaosa in strahu pred boljševizmom. Zmaga fašizma je bila lažja nego zmaga hitleruma. Hitlerizem pa je resnejši in tudi nevarnejši sa Evropo v ideološkem ln praktičnem oztru. Razlika med obema je v vzrokih njunega nastanka in duševnosti obeh narodov. Fašizem le Vatikan nista antagonista Kar je Vatikan v Italiji blagoslavljal, je v Nemčiji proklinjal. Hitlerizem se ne opira na cerkev tako tesno kakor fašizem. Največja razlika med njkna pa je v rasizmu, selekciji razplojevanja rase in sterilizaciji, ki Jo pozna samo hitlerizem. Napačno bi bilo Identificirati nacionalizem s fašizmom in hKlerizmom. Hitlerizem vpliva izven meja Nemčije v idejnem in materialnem oziru. Narodno socialno gibanje se širi iz Nemčije tuui ca sever Evrope in razne druge države. Nemškemu narodu ne smemo oporekati pravice, da se združi z avstrijskimi Nemci, vendar na bo treba pri tem brezpogojno ellmlzlrati slovanske pokrajine, ki sedaj še pripadajo Nemčiji odnosno Avstriji. V Evropi in v ostalem svetu se bije gigantski boj med demokracijo in diktaturo. Po zakonih zgodovine 'ma slednja trenutno ^eč izgleda, a morda se bo kedaj pozneje zopet objavila prenovljena demokracija, ker je življenje boj lin n! nobena stvar trajna. Aktualnemu ln poučnemu predavanju so sledili poslušalci z veliko pozornostjo ln nagradili predavatelja z živahnim aplavzom. a— Materinski dan bo priredilo Kolo ju-g03lf>venskih sester v Celju v nedeljo 13 Cl 21J &. .»— V počastitev 80 letnice prof. JoslPa Kožuha so darovali Dijaški kuhinji: trgovec g. Božidar Ravnikar v Celju 100 Din, e. prof. Rudolf Kranjec v Novem mestu 50 Din ln učitelj g. Davorin čander v Hrastniku 20 Din. Nekateri bivši učenci g. prof Kožuha in podpirane! Dijaške kuhinje so Izrazili željo, da bi vsi tovariši v počastitev 80 letnice prof. Kožuha po svojih močeh nakazali prispevke Dijaški kuhinji. e_ Poskusite tudi VI srečo ln nabavite s! srečke drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju. •s— Kino Union. Danes ob 16.15 ln 20.30 zvočni film »Prebujene strasti« (Prva ljubezen) in zvočna predigra- Iz Krania Avtobusna vožnja. V torek 3. aprila >rične redno voziti večerni avtobus v Ljub-,is.no v gledališče. Odhod iz Kranja ob 17.45 povratek iz Ljubljane ob 23.30. 13 Tržiča _ Avtobusna vožnja. V torek 3. aprila f>rične redno voziti večerni avtobus v Ljub-jano v gledališče. Odhod iz Tržiča ob 17., povratek iz Ljubljane ob 23.30 Avtonod-Jetje Goričan. 5z Ptuia )— Izložbeni aranžerski tečaji pod okriljem trgovskega gremija v Ptuju se pričnejo dne 4. aprila pod strokovnim vodstvom in diplomiranim aranžerjem g. Rosenfel-dom. Vabljeni so vsi trgovski pomočniki, da si s tem pridobijo trgovsko naobrazbo o aranžiranju trgovskih izložbenih oken j— Haloze odrezane od Ptuja. Z ukinitvijo avtobusnega prometa, ki ga je dosedaj vzdrževalo mestno avtobusno podjetje. so postale Haloze brez prometnih zvez in so tako popolnoma odtrgane od Ptuja, kjer sicer imajo Haložani dnevno opravke pri uradih in drugod. Nujno je potrebno, da se zopet vpostavi prometna zveza na kakršen koli način, saj je to v korist tujskega prometa in gravitira na Ptuj okoli 20.000 prebivalcev iz Haloz Mogoče bi prevzela avtopromet poštna uprava v svojo režijo. Tako bi se zelo odpomoglo tudi poštnim zvezam, ki so sedaj zelo počasne. j_ Tatvine ameriških trsnih podlag. V zadnjem času so se izvršile v Slovenskih goricah po raznih vinogradih številne tatvine trsnih podlag, ki iih je nekdo porezal Taznim posestnikom. Posestnik Holc Franc iz Zamorcev ima škode 150 Din, Hojnik Marija" iz Braclovcev 280 Din. Sesula Ivan. veleposestnik iz Hlaponcev 480 Din, Zlod-njak Vinko, posestnik v Rotmami 2100 Din, Toplak Ivan v Juršincih 1200 Din in Čuš Ivan iz Hlaponcev 500 Din Orožniki so tatu že na sledu. Je star grešnik, ki so ga že ovadili sodišču. i_ Protituherkulozna hga bo zborovala 30 t ir. ob pol 18. v Narodnem domu. Na dnevnem redu tudi razprava o ustanovitvi tuberkuloznega dispanzerja Občinstvo se vabi, da se občnega zbora udeleži. S GOSPODARSTVO Naša zunanja trgovina v februarju Geroeralna direkcija carin je pravkar sestavila podatke o zibanju naše zunanje trge vine v letošnjem februarjj. Iz te statistike ie razvidno, da ee ie letos v februarju naš izvoz nasproti januarju nekoliko povečal. Znašal ie namreč 269.9 milijona Din nasproti 232.7 milijona Din v januarju. 273.8 v decembru in 4C3.5 v novembru lanskega leta. Ce primerjamo podatke o našem izvozu v februarja z ustrezajočimi podatki za isti mesec zadnjih dveh let, tedaj d ob ni o naslednjo sliko: izvoz: v tonah v milu. Din februar 1932 156.452 203.7 1933 185.589 224.4 1934 210.636 269.9 V primeri z lanskim februarjem je bil leto« naš izvoz po količini za 12.5 •/• vetji, p« vrednosti pa za 20.2 8/t. V primeri e februarjem predlanskega Ista pa beležimo povečanje izvozne količine za 34.6 °/o in povečane izvozne vrednosti za 32.4%. Glavni predmeti našega izvoza v februarju so bili: koruza (30.6 mili j. Din), otrobi (1.6) suhe češpljie (6.3). hmelj (3.0). konoplja (2.3). konji (4.4). goveda (10.8). svinje (11.8). perutnina (10.3). 6veže meso (7.4). ieica (12.1). perje od perutnine (1.7). sirove kože (7.5). kož-ihovina (3.1). gradbeni les (58.4). drva (1.5). osli s (1.3). lesni izdelki (4.0). ekstrakti za strojenje (2.0) soda (2.2). kalcijev karbid in cianamid (1.7). cement (3.0). svinec (1.4). sirov baker (48.9). rude (5.2). V primeri t lanskim februarjem se te skoro podvojil izvoz koruza, ki emo ie lani v februarju izvozili 2347 vagonov, letos pa 4289 vagonov. Pšenice tudi letos v februarju nismo izvozili prav nič. Ugodneje 6e razvija v zadnisn času izvoz otrobov, ki smo iib v februarju izvozili 288 vagonov nasproti le 26 vagonom v lanskem februarju: manjši pa ie bil izvoz fižola, namreč le 30 vagonov nasproti lanskim 87 vagonom. izvozu koni in goveje živine opažamo nadaljnje dviganje. Predlanskim smo v februarju izvozili 1232 kanj. lani v februarju 1846. letos pa 3349. Tudi izvoz govedi ee_ je nadalje nekolike povečal in je znašal 7736 glav nasproti 7001 in 2221 glavam v februarju zadnjih dveh let. Nazadoval pa ie teto* izvoz svinj. V februariiu 1932 smo izvozili 17.853 svinj. lani v februarjj celo 22.298. letos pa le 10.752. Razveseljiv napredek beleži izvoz perutnine, ki ie znašal v februar-iu 1932 61 vagonov (7.0 milil. Din), lani v februarju 84 vagonov (7.3 milij. Din), letos pa 114 vagonov (10.3 milij. Din). Nekoliko manjši ie bil l?toe izvoz svežega mesa. zlasti pe izvoi jajc. fei je padel na polovico. Lani smo v februarju izvozili 239 vaeonov iaic v vrednosti 24.8 milij. Din. letos pa le 116 vagonov za 12.1 milij. Din. Precei večji nego lani v februarju te bil izvoz kož rd divjačine in tudi sirovih kož. Izvoz lesa se nadalje '.igodno razvija in smo v februarm izvozili 6821 vagonov gradbenega lesa (lani 4525 vagonov, predlanskim 4245 vagonov) v vrednosti 58.4 milij. Din (33.5 odnosno 34.5 mili i. Din). Izvoz drv za kunam ki ie bil v januarju zelo znaten, ia v februarju pomustil. Tndi izvoz lesnega oglia ie bil nekoliko maniši nego lani. po-dvoiil pa se i? izvoz lesnih izdelkov, ki s? ie dvignil od 136 vagonov v lanskem febru- arju na 261 vagonov ▼ letoSniem februarju. odnosno od 1 Ji na 4X1 milij. Din. Večji noizo lani ie bil izvoz ekstraktov za strojenji in izvoz sode. dočim ie nazadoval izvoz karbida in cianamida. prav tako ivoz cementa. Kakor smo že prejšnji mesec zabeležili, je izvoz bakra v decembru Ln januarjj docela zastal. Zato pa smo sedaj v februarju izvozili bakra kar za 48.5 milij. Din nasproti 16.8 milij. Din v lanskem februarju. Izvoz rud pa ie bil za polovico maniši nego lani. Aktivna trgovinska bilanca. Kakor smo že o priliki statistike za januar omenili, se je naš nvoi letos precej drignil. kar ta imelo za posledico, da ie bila trgovinska bilanca v januarju za 27 milijonov Din pasivna. Tidi v februarju ie bil izvoz precei večji nego lani; znašal le namreč 232.9 milijona Din nasproti 180.0 milii. Din v lanskem februarju in 220.4 milij. Din v februarju 1932. Nasproti lanskemu februarja se je izvoz po količini dvignil za 19.1*/« (od 45.456 na 54.160 ton), po vrednosti pa celo za 29.4°/». Predvsem povečanemu izvora bakra se imamo zahvaliti, da je navzlie naraslemu uvozu naša trgovinska bilanca v februarja postala sopet aktivna. Aktivnost v februarju ie znašala 37.0 milii. Din. dočim ie bila naša trgovinska bilanca lani v februanu aktivna za 44.4 milij. Din. Glavni predmeti našega uvoza v februarju so bili: sirov bombaž (9.8 milij. Din), bombažno predivo (39.7). bombažne tkanine (16.1), volna (4.0). volneno predivo (7.1). volnene tkanine (16.4). svileno predivo (o.6). svilene tkanine (1.8). železo (1.4). fetezna pločevina (2.2), železniški material (l.b). izdelki iz železa (9.2), sirova nafta (4.1). premog (7.9), petrolej (7.9). petrotei (1.2). sirove kože (3.9). oljni plodovi (4.7). strou in aparati (6.8), elektrotehnični predmeti (5.7). zdravila (4.9). organske barve (3.3), riž (3.3), limone in pomaranče (3.3). ostalo južno sadja (2.2) in sirova kava (5.6). V primeri z lanskim februarjem se le znatno dvignil nroz bombažnega prediva (od 21.9 na 39.7 milii Din), nadalje uvoz bombažnih tkanin, uvoz volnenega prediva in zlasti uvoz volnenih tkanin (od 7.5 na 16.4 milii. Din). Znatno večji ie bil tudi uvoz svilenega predivo in svilenih tkanin. Uvoz premoga se ie dvignil od 1020 n:a 2108 vagonov odnosno od 2.1 na 7.9 miluo-na Din. Podvojil se je tndi uvoz strojev in aparatov ter uvoz elektrotehničnih predmetov. Precej večji je bil končno tudi uvoz limon in pomaranč ter južnega sadja. Gibante naše zunanje trgovine v prvih dveh mesecih tekočega leta je bilo naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo fanfar 232.7 259.7 — 27.0 februar 269.9 232.9 4- 37.0 jan.-febr. 1934 502.6 492.6 + 10.0 193:-! 456.7 352.2 + 104.O 193° 421.9 457.5 — 35.6 " 1931 717.2 798.7 - 81.5 Kakor ie razvidno Iz gornje primerjave, te znašala aktivnost naše trgovinske bilance v prvih dveh mesecih tekočega leta le tO miliionov Din nasoroti aktivnosti v višini preko 100 milijonov v prvih dveh mesecih lanskega leta. Gospodarske vesti = Prenos sedeža Zveze obrtnih društev dravske banovine iz Celja v Ljubljano. V nedeljo 25. L m. je bil v Celju izredni občni zbor Zveze obrtnih društev dravske bano vine v Celju, ki se ga je udeležilo 34 delegatov štirinajstih v Zvezi včlanjenih društev. Vseh včlanjenih društev je 19. Zborovanje je otvoril predsednik zveze g. Gol-čer, ki je pozdravil podpredsednika Zbornice za TOI g. Rebeka. Soglasno je nato zbor sklenil, da se prenese sedež zveze v Ljubljano in so se temu primerno spremenila tudi pravila zveze. Pri volitvah novega odbora so bili soglasno izvoljeni gg.: za predsednika Josip Rebek, predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani, za I. podpredsednika Miha Vahter, knjigo-veški mojster v Mariboru, za II. podpredsednika Franc Košir, kovaški mojster v Celju, za odbornike Franjo Iglič, Miroslav Urbas in Albert špeletič iz Ljubljane, Ema-nuel Ilih iz Maribora, Kari Koštomaj iz Celja, Joško Greifoncr iz Ptuja, Teodor Verbnik iz Ljutomera, Miloš Rozin iz Trbovelj, Ognjeslav Mencinger iz Zagorja, Matija Perko iz Šiške, Ivan Novak iz Šoštanja in Franjo Robič iz Središča. Bivši predsednik g. Golčer je nato izročil predsedstvo novoizvoljenemu predsedniku g. Rebeku. Ta je v daljšem govoru razvil program bodočega dela Zveze, ki je prav v sedanjem času potrebna organizacija. Govorili so še gg. Iglič, Vahtar in Košir, ki so orisali današnji položaj obrtništva in izrekli željo po živahnejšem delovanju Zveze. Pri zadnji točki so se obravnavale resolucije, ki vsebujejo celotni gospodarski program obrtništva, ki je tudi program Zveze. Vse resolucije so bile z odobravanjem sprejete. Zbor je pokazal popolno enodušnost v vrstah onih organizacij, ki se zbirajo v okrilju Zveze obrtnih društev dravske banovine. Zbor je izzvenel kot manifestacija složnega dela, odkritosti in razčiščenja, pa tudi kot manifestacija trdne volje za bodoče udejstvovanje Zveze v obrtniški politiki. Ukrepi v zvezi s sanacijo našega denarništva O priliki proračunske razprave v Narodni skupščini je bilo med drugim sporočeno, da je načrt zakona o bankah že gotov in da bo predložen skupščini v prihodnjem zasedanju. Ob tej priliki bo rešeno tudi vprašanje zakona o komunalnih hranilnicah. Pričakovati je, da bosta oba zakona prišla istočasno v razpravo, zlasti ker bosta imela nekatere enake določbe, posebno v pogledu odgovornosti. Kakor je Ofljavrl minister za trgovino in industrijo, bo spremenjena tudi že prei uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Ta sprememba je potrebna zaradi nove situacije. ki ie po iziavi ministra nastala zaradi tega, ker so denarni zavodi, ki so že uživali zaščito, zahtevali samo podaljšanje moratorija ln »e niso poslužili ostalih mož nosti. ki jih nudi uredba. V uTedbi o zaščiti denarnih zavodov tudi ni urejeno vprašanje samoupravnih hranilnic, ki je po uredbi docela nejasno in nedoločeno. Za hranilnice je potrebno izdati posebne predpise glede na njihovo drugačno strukturo. Samoupravne hranilnice nimajo delniške glavnice in zato tudi ne morejo izdajati niti novih delnic, niti užitnic, kakor je to predvideno v uredbi. V naši državi so pod zaščito velike mestne hranilnice v Zagrebu. Ljubljani, Osijeku in Splitu. Vse te hranilnice, ki so pod zaščito, so zahtevale podaljšanje te zaščite. Ker se samoupravne hranilnice ne morejo poslužiti ukrepov za sanacijo ki jih predvideva uredba, bo treba najti kako drugačno rešitev. V tem pogledu je Zveza hranilnic v Zagrebu, ki je o tem vprašenju podrobno razpravljala, že predložila ministru za trgovino in industrijo načrt posebne uredbe. = Davščina na vodne sile. Z ozirom na notico, ki ia bila priobčena med gospodarskimi vestmi dne 16. t. m., nam poročaio. da ie gospod ban umaknil nameravano davščino na vodne sile. Akcijo Zbornice za TOT. Zveze industriic3V in Združenja električnih obrti za dravsko banovino, ki ie posebno organizirala vse prizadete, so podprli gospodarstveniki in narodni poslanci in ie bila po prijaiznem obvesti lri gosp. bana uspešna. S tem nai bo odgovorie-no na prošnje, ki prihajalo s podčželin. = Občni zbor Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. Obrtna banka kraljevine Jugoslavije d. d. v Beogradu bo imela 22. aprila t. 1. ob 9. dopoldne v Beogradu svoj VII. redni občni zbor z običajnim dnevuim redom. Pri volitvah bo izvoljenih 6 novih Manov upravnega odbora. Delničarji, ki se žele udeležiti zbora, morajo delnice deponirati najmanj 7 dni pred občnim zborom pri centrali aH pa pri podružnicah. — Občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Zveza slovenskih zadrug sklicuje svoj redni občni zbor za ponedeliek 9. aprila ob 10. uri dopoldne v dvorano Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je poleg poročila načelstva in nadzorstva, revizijskega poročila in poročila o računskem zakliučku tudi volitev načelstva in nadzorstva. = Združeni« trgovcev za mesto Maribor bo imelo svoi redni občni zbor 7. aprila ob pol 20. v zgornji dvoran! hotela »Orel« v Mariborj. Na dn-evnem redu so tudi volilv. Aorte 28. marca. Ne ljubljanski borzi sta se danes devizi New York in London za malenkost dvignili. Avstrijski šiling notira v privatnem kliringu višje, in sicer 9.15 do 9.25 (v Za grehu promet po 9.1750. v Beogradu po 0.20 in 9.15). Na zagrebškem efektnem tržišču notira Vojn* škoda pri mirni tendenci 31250 0« po 245 — 250; banatska po 255 do 260. ^ + NoTosadska blagovna borza (28. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad in sremska 101 - 103; okolica Sombor 100 — 102; er^dniebaška 102 — 104: gornjebaSka in ladja Begei 103 — 105: baška potiska in slavonska 106 — 107: gorojebanatska 99 do 101; južnobanatska 98 — 100. Ječmen: baški sremski. 65/66 kg 72.50-75; pomladni 67'68 kg 82 - 84 Komza: bašk- srem ska stara 80—81: stara okol. Sombor 81—82. baška. sremska nova 67 —69: nova sušena 75 _ 77. — Moka: bažka. banatska >0g€ in »Ovc« 177 50 197 Vi »2» 157 50 177 >5< 137.50 - 157.50; »6< 110 — 120: ,7< 75 - 85. >8« 72.50 - 75; sremska slavonska »0g< in »Ogg« 172.50 — 187.50 .2« 152 50 - 167 50 »5« 132 50 - '17 SO >6< 107.50 - 117.50; »7< 80 — 90; >8? 72 50 — 75 Otrobi: baški. sre-meki 71-73; bnnateki 69 - 71, Fižol: baški ln sremski brez vreč 110 _ 112.50. + Budimpeštanska termins*a bona (28. t. m.) Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: za mai 9.45 — 9.46. za junii 9.38 do 9.39; koruza: za maj 9.67 — 9.68, za julij 9.98 — 10. Petinsedemdesetletnica Vinka Žurmana-Knezkega Sv. Križ, 29. marca Kdo ne pozna prijaznega hribčka Sv Trojice nad Sv Križem pri Rogaški Slatini.-' Nekje tam. kjer so imeli Rimljani izpela no svojo cesto iz smeri Sv Peter na r-led-vedjem selu proti Sv. Križu, Rogatcu in od tam proti Ptuju, v kraju Knežec, blizu cerkvice Sv. Trojice, se je rodil dne 30. marca 1859 Vinko Žurman-Knežki 751etnik ie ena najmarkantnejših osebnosti, ki so izšle iz tukajšnjega kmečkega podeželja, v mladosti je obiskoval 6 let gimnazijo v Ptuiu. Nato je hotel vstopiti v kadetnico. Zaman. Nu. pa se je vrnil domov in se posvetil z dušo in telesom domači grudi. Vsebinsko bogato, z uspehi kronano je življenje in delo Žurmana, ustvarja, gradi, pa naj mu pride v roko to ali ono Oprt ob svojo življenjsko družico, žal že pokojno gospo Emo, si je vzorno uredil svoje posestvo in ustvaril dom. kakršnih je bilo malo v bližini. Blagostanje in tiha. a iskren* domačnost, ki je vladala pri Zurmanovih. ti lastnosti sta podpirali prirodno gostoljubnost katere sta bila enako deležna kmet kakor inteligent Od narave nadarjen, izobražen, sigurnega, prikupnega nastopa, uslužen nasproti vsakomur in trezen, premišljen ob vsaki akciji, si je g. Žurman pridobil zaupanje javnosti. Bi1 je dolga leta občinski odbornik, občinski tajnik in v dveh periodah (1922 — 1927) celo župan občine Rogaška Slatina - okolica Leta 1907. je kandidiral na napredni listi in le malo je manjkalo. da ni bil izvoljen za drž poslanca. Ze 1900 je ustanovil pri Sv Križu kmetsko posojilnico, ki je pod njegovim predsedstvom tudi v teh težkih časih dobro tundi-rana Svojo globoko narodno zavednost ie očitoval odločno zlasti že tedaj, ko je nem-škutarski zmaj iz Rogaške Slatine Rogatca, Ptuja in drugih okuženih krajev grozeče zastrupljal nezavedno slovensko podeželje. Vsa čast Žurmanu! Takih mož. značajev in takih delavcev bi tudi še danes potreboval; več. zlasti pa je obžalovati da v dolgi dobi do prevrata 1918 nismo imeli več mož takega kova v tukajšnji okolici in vsem okraju! Slavljencu Se mnogo let življenja v zdravju, telesni in duševni čilosti! J. 5. Radie Četrtek. 29. marra. LJUBLJANA 12.15: Opera »FausU na ploščah. — 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: O varčevanju pri robnih delih in oblaki (V. Humek). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče po žHiah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s po-slišaloi (prof. Preželi). — 20: Postr>v pesmi poje mešani oklet. — S0.30: Haydn: J^edem b«iidi, izvaja godalni kvartet. — 21.15: Religiozna glasba radio orkestra. — 22: Cas, poročila. — 22.30: Slavnostna glasba na nloččati. Petek. 30. marca. LJUBLJANA 18.30: Radio - orkesDer. — 19.30: Prenos Wagnerjevega »Pamifala« is Zagreba. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 17: Pesmi. — 19: SKiSna igra. — 20: Delni prenos iz Zagreba. — ZAGREB 18: Prenos Waraierievega >Pan»ifa-lac iz gledališča. — PRAGA 19.20: Prenos iz Bma. — 20.06: Velikonočne pesmi 16., 17. in 18. stoletja. — 20.30: Miešan program. — 21.30: Prenos koncerta iz Bma. — BRNO 19.20: Pasi ionska igra. _ 20.05: Prenos koncerta iz Prage. — 21.30: Komorna glasba. — VARŠAVA 20.02: Pester religiozni program. — 22: Slušna igra. _ 22.40: Plošče. — DUNAJ 20.15: Beethovnov oratorij •»•Kristus na Oljski goric. — 21: Pasijoneka igra. — 22 05: Orgelski koncert. — BERLIN 19: Miesa solemnis. — 21: F^sflonsfca igra. — 22.20: Mešan glasbeni program. — KONIGSBERG 19: Cerkveni konoert. — 20: Igra. — 21.10: Komorna glasb«, — MttHL-ACKER 19: Pasi ion Janeza. _ 21.30: Slušna igra. — 22.45: Plošče. — 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Cerkvena absba. — 19.05: Oratorii. — 20.20; Ploš*-. Repertoar DRAMA Cerbte, 29.: INRI. Izven. Cene od 80 Din nevzdol. Petek. 80. ob 15.: INRI. Izven. od tO Din navzdol. Sofocrta, 31.: Zaprto. Nedelja. 1. aprila ob 15.: INRI. Izvem. Oen« od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Beograd nekdaj in sedaj. Izvem. Znižane eew». OPERA. Začetek ob 20. Četrtek. 29.: Zaprto. Pdtek. 30. ob 19.: Parsifal. Izrea. Znižat« een*. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelia, 1. aprila ob 15. j T>irs4faL tei+n. Znižani pene. PanedeUak. 2. ob 15.: Ples v Savoju. lave«. Znižane cene. — Ob 20.: Poljska kri. Premiera Izven. + Jutri •• poje v operi Wagnerjeva »večaoa igra >Par«ifaU. Pri predstavi, ki zahteva izredno vejik aparat, sodelujejo pomnožrni zbori. Predstavo vodi ravnatelj Polič, ki ;e delo tr.uzikalno in režijsko postav;! na odfr. Zaradi izredne dolžine opire le po prvem dejanju 40minutna pavza. Začetek vsakeea d-ianja naznanijo fanfare z balkona opere. Za preestavo veljajo znižane cen>. Premiera Nedbalove operete »Poljska kri<, ki is osvojila e svojo melodioznoefcfc* in ljubeznivo bumornostjo vw svetovne odre. bo na veliki ponedeliek zvečer ob 50. G pere! a je popolnoma nanovo opi-emlrsna, zrežirana in ima tudi predelan tjrst za podlag.'* Predstava Je izven abo-\.uaia. Ugodnosti za posetnike gledališča ■ dežele. Uprava Narodnega gledališča nudi vsem pesetnikom pasi ionske igre »INRI* :n >Parsifala< 25°/» popust pri nakupu vstopnic. ako ee izkažejo pri blagajni z žigom domačeea župnišča ali šolskega uoraviteli-stva. Ta popust velja izključno za goste t dežele. Mariborsko gledališče Sreda. 28.: Zaprto. Četrtek. 29.: Zaprto. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelja. 1. aprila ob 16.: Jur.ek. Premiera. — Ob 20.: Gorenjski elavček. Premiera. Ponedeliek, 2. ob 15.: Gorenjski elavček. — Ob 20.: Stambulska roža Znižane eene. Foersterjeva opereta »Gorenjski slavček« je najbolj privlačno delo slovenske operno literatire. V režiji VL Skrbinška in pod taktirko ka»pelnika Herzoga bo letošnja premiera te opere na velikonočno nedeljo zv>-čer. V velikih partijah vdove Majde in Cbansonetta sodelujeta kot gosta odlična člana bivše mariborska opere Vida Zamve-jic - Kovičeva in Neralič. V ostalih portijab: Udovičeva. Barbičeva, Sancin. P. Kovič, Medven. Skrbi n&ek in Gorinšek. »Jnrček«. vesela pravljica v štirih dejanjih ie ena najboljših mladinskih iger priznanega slovenskega pisatelja Pavla Golie. čigar otroške igre žanjejo vedno odlične uspehe. Premiera tega dela bo na veliko noč. Režira Rasberger. Zaposleni eo: Barbičeva. Gorin.sk<*va. Starčeva. Dragutinovi-čeva, Gorinšek, Hara6tovič. Medven. Skrbin-šek. Rasberger, Grom. Verdoaik. Crnobori, mali Mohor in drugi. Opozarjamo, da veljajo pri tej otroški predstavi znižane cene. OSVOBODITE NAS SKRBI GLEDE NOG! Za velikonoč boste zanesljivo elegantno in diskretno oblečeni, ako si nabavite nogavice z gornjim zaščitnim znakom. Nevarnih brzin ni Kakšne hitrost! prenese človeško telo? - Vprašanje prometa v stratosferi V sedanji dobi naraščajočih brzin so si strokovnjaki in nestrokovnjaki že često zastavili vprašanje, katero najvišjo brzino človeški organizem še sploh zdrži. Campbell je dosegel s svojim dirkalnim avtom v Davtonna Beachu 438.7 km na uro. Italijan Agello je lansko leto s polnim letalom postavil brzinski rekord s 682 km na uro. V obeh primerih je slo seveda za kratke vožnje, ki so trajale nekoliko minut. Ali bi človek lahko zdržal taksne brzine dolgo časa? , . . . Na to vprašanje nam odgovarjajo dej stva iz narave in eksperimenti. Znano nam je da se zemeljska krogla v našem pasu vrti okoli svoje osi z enakomerno brzino 1200 km na uro. Nihče med nami je ne občuti, čeprav ustreza sekundni brzini 360 m in je torej prilično dvakrat večja od najhitrejšega poleta, ki ga ie človek doslej zmogel. Človek bi pa prenesel ne samo te. ampak tudi vsako drugo brzino. Yo- goj je Ie ta, da bi ne naraščala ali zastajala prehitro, kajti naš organizem reagira močno le na prehitro pospešitev ali za s tajanje. Natančni poskusi so pokazali, da prenese človek le pospešitve, ki znašajo kvečjemu 30 m na sekundo. Kar je več. je njegovemu zdravju in življenju odločno nevarno. Če pa narašča brzina v meiah, ki jih organizem zdrži, tedaj si lahko privoščimo še takšno hitrost, ne da bi nam kaj škodovala. To je zelo razveseljiv rezultat znanstvenega raziskovanja, kajti daie nam jamstvo, da ni n. pr. za polete v svetovno prostornino, ki so mogoči le na podlagi ogromnih brzin, v tem oz'ru nobene zapreke. Ce bi tako ne bilo. bi bili vsi sodobni napori, da se ustvari raketno letalo za polete v ve-soljnost, zaman. Treba je pomisliti, da potrebujemo brzino kakšnih 13 km na se- kundo, če se hočemo sprostiti jeklene sno-ne težnosti, s katero nas je zemlja prikovala nase. A tudi 13 km na sekundo bo zdržalo človeško telo, samo da se bo polagoma pripravljalo nanjo, to je z enak<> merno pospešitvijo 20 m na sekundo. S takšno pospešitvijo bi že po 11 minutah dosegli navedeno potrebno brzino. Preden pa bomo z raketami poskusih odleteti na druge planete, nam bodo ti izsledki moderne znanosti koristili za bodoči brzi promet med kontinenti v stratosferi. Na luno človek po vsej priliki še ne bo tako kmalu stopil, ker je treba poleg vprašanja brzine rešiti še nešteto drugih problemov. ki jih postavljajo takšna potovanja. Toda po stratosferi bodo ljudje potovali v masah že v nekoliko letih in za tedaj je dobro vedeti, da vzdrži človeško telo vsako poljubno hitrost, samo da ve kako naj pride do nje brez nevarnosti za svoje rdravie in življenje. Zajci v grmovju Velika literarna alera v sodobni Rusiji Novinar in športnik Pred tremi leti je v Moskv, izšel roman »Zajci v grmovju«. Knjiga ,e zbudil« vei,-ko pozornost. Kot pisec je sjgniral Jakob Gansburg. Cim je knjiga prišla v promet, je avtor zaslovel sirom Rusije Vsi so v, deli v njem zvezdnika na nebu ruskega slovstva in založba »Federacija«, ki je na tisnila knjigo, ie pkfiak avtorjii, visok ho-Preskrbela mu je tudi udobno sta no vanje v Moskvi, živila kakor se spodobi za Znamenitega duševnega delavca, m se polletno bivanje v letovišču. *1ed_»f Gansburg je vse to rad sprejel Slednne Je sedel k mizi in napisal novo kn go. Ko na je delo izšlo, so se oglasili kritiki, da £ Gansburg prepisal cela poglavia iz o-manov že davno pozabljenega Pjedrevolu-cionamega pisatelja Ljubica - Kosčurova Gansburga so pozval i na odgovor Pet dni je moral poslušati očitke m da a ti odgo vor na vprašani« tovarišev pisateljev. Sled-n% w Ja razkrinkali kot literarnega pustolovca, ki si je dovolil igro brez pnmere. Nikoli v svojem življenju ni bi. Oans-burg pisateli čeprav je izdajal v letih revolucije v Kovrovu list »Zarja«. kjer je napisal nekrolog pesniku Neverovu. Gansburg ^ namreč popolnoma nepismen clo vek. Sedem let se je potikal po Rusiji pre kupčeva! z lesom in izvojeval tajinstven $ por s komisari iatom za notranje zadeve, slednjič pa se mu je posvetilo v glavi da mora »ustvarjati kulturne dobrine« »re-ča mu je bila zvesta. V neki koči. popolnoma odtuieni človeški civilizaciji, je naletel na propadlega, bed' izročenega starega pisatelja L i ubi ca -K oščuTova. ki ie iziavil. da je pripravljen za nekaj šile žganja, malo koniskega mesa ter nekaj rubliev nagrade napisati Gansburgu roman. Tako so na-st.fl' »Zaici v grmovju«. Ko j« bila kniiga natisnjena, j« bil Gans burg ves v gloriji. Tri leta se je šopiril s pe-jem obubožanega, od nikogar priznava-nega pisatelja. Pri naslednji knjigi, ki jo je hotel po zgledu prve izrabiti za lastno reklamo, pa mu je izoodletelo. Ljubič-Ko-Sčnrov ni mogel dohajati Gansburgovih zahtev. In ker mu je odpovedala domiš 1h ja. j« kratkomalo segel po svojih nek dan iih deHh ter si izposodi! iz n jih cela po«1*vi<* Tako *e ie nepošten ie razgalilo liosnoclie! Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana Avtomatično merjenje temperature v stratosferi Aerološki zavod v Slutsku pri Ljeningra-du je napravil v nedeljo nov poskus z avtomatičnim stratosfemim balonom. Balon je dosegel višino 21.000 m. Aparati »o delovali brezhibno, vzlet in pristanek na zemlji se je izvršil brez najmanjše motnje. Komisija, ki je pregledala aparate po pristanku na tleh, je ugotovila, da j> znašala temperatura v višini 8900 m 50 stopinj Celzija. Potem se je začel mraz krčiti. V višini 21 km je kazal toplomer le še 40.7 stopinj Celzija. Poročila o temperaturi. o zračnem pritisku, vlagi v zraku, so prihajal« avtomatično na zemljo, kajti balon je imel s seboj oddajni radio aparat. Petelinji greben na ženski glavi pred javnostjo. Pokazalo se je. da v Rusiji še živijo ljudje, ki poznajo staro literaturo ter ne dovolijo prepisovati novih knjig iz že izdanih romanov Gansburg je moral na sramotni oder Obsojen je bil na dve leti ječe, Ljublč-Koščurov pa je prejel 5000 rubliev. ki jih je založba še dolgovala pisatelju in so ga slavnostno priznali za pisatelja »Zajcev v grmovju«. t »Li tera turna ia Gazeta«. ki potom o tej literarni slepariji piše: »Ljubič-Koscurov doživlja drugo mladost. Vesel je kakor otrok in ne ve. kako bi se zahvalil ljudem da se je sme! vrniti v družbo, ki ga seveda priznava Zdaj sme zopet stvanteljsko misliti in delati.« O Gansburgu pa so prišle na dan razne neprijetne stvari Ko je prosil za spreiem v pisateljsko združenje, je izpolnil pri lavno polo v razpredelnici o poklicu z besedo: »BHektrist« Kritika sprašuje, kako je bilo mogoče človeka, ki je z eno samo besedo izpričal svoie nesposobnosti, spreieti med pisatelje? Kako se je mogel »bilek-trist« skriti v pis3te1i«ko dmštvo kakor za-iec v grmov ju"3 Kritik Olšanski na pravi: »Kako se je zgodilo, da ie sedemdesetletni starec po naročilu napisal roman, ki ga je vsa iavnost sprejela kot sveže in mladostno delo? Zdi se. da se je tudi v ru*ki literaturi vgnezdilo merilo, ki napravlia vse pridobitve revolucije problematične« ... PRAVKAR IZlfiLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJ* »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: Filmska umetnica KAMELA HORN Naslovna slika: POMLADANSKO PREBUJENJE (Foto) ALI JE GOBINEAU RODIL HITLERJA? (D) — SONČNE KOPELI ZA 2ELODEO — »VIŠINSKA« PRESKUSEVALISCA ZA LETALSKE MOTORJE — NAHAJALIŠČA RADIJEVIH RUDNIN - Miroslav Adiešič: AKUSTIKA V STAVBARSTVU (2) — I K o A t i & l:»PRAVOSLAVEN, PRAVOSLAVJE« - PRVO VIŠINSKO ZDRAVILIŠČE — TEHNIČNI OBZORNIK (Izumitelj avtomobila - tke) — ODKOD ŽIVLJENJE? (pk) - PARADOKSI O SREDNJI IN VZHODNI EVROPI -SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA - Ivan Podržaj: POSTELJA ST. 7 (Iz zasebnih zapiskov) - M a r g 11 a Matches: DIVJI PARADIŽ (11) — ALI 2E VESTE - FOTOSKULPTURA. FOTOGRAFIJA TREH DIMENZIJ (Jgk) — ČLOVEK IN DOM (Učinkovitost barv v stanovanju - u — Likalniki na.plin - tnj) — NEKAJ ZA VSE — LEPO OBNAŠANJE - NASA PROPAGANDA — UČINKOVIT PROTI STRUP — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — RISARSKA UGANKA — ANEKDOTE — Na platnicah: HUMOR (Adamson in Behacelj) Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON St.: 3122, S123, 3124, 3126, 3126. Izdajalci v lastnem uradu Policija ovira delo preiskovalne komisije v aferi Staviskega — Lepa Arletta Siva v zaporu platnene vreče — Nova apaška figura kj — Parit, 27. maja. Ne mine dan, da se ne bi preiskovalna komisija pritožila zaradi zavlačevala e ga postopanja policije v aferi Staviskega. Obroč, ki ga tvorijo sokrivci velikega sleparja, je skoro neprobojen. To j« opazil tudi že preiskovalni sodnik Ordonneau, ki je te dni izjavil novinarjem, da ima izdajalce v lastnem uradu. »Komaj sem bil odredil preiskavo v stanovanju nekega osumljenca«, je dejal Ordonneau, »že j« bila dotična oseba obveščena, kaj se bo izročili dobrodelnim ustanovam ▼ oskrbo in vzgojo. Zelo značilno je obnaSanje sojetnic proti Arletti v zaporu. Njen bb govornik Moro-Giafferi se je pritožil, da Je S ta vlaka, izpostavljena najpodlejšemu obrekovanju sojetnic, ki so jo celo večkrat opljuvale. Vodstvo Jetnišnic« pa noče ničesar ukreniti v njeno zaščito, ker bt zaradi vsakega Izboljšanja vzrojila francoska javnost. Poleg »Joa ■ beHmt lasmi« M J« poja-vila ie neka druga apaška figura, namre* Francoskemu atletu in športnemu poročevalcu Frantz-Reichelu so odkrili ta spomenik Nenavaden roparski umor ženska je pregovorila slabiča, da je izvršil gnusen zločin _ . _« /4a mAi v »i H" , S.. 'MM&m SttBKfjE^MiLi^^ rJ^-T vi v^^HF^flH Stt "j ' ^IlI v ',., j (Ml; Jfe, B "i^B Wmm, . ■ li V Parizu so našli pred kratkim v kopalni kadi umorjeno gospo Herelovo, ženo premožnega trgovca. Zločinec jo je umoril v najetem stanovanju, kjer je imel z njo ljubavni sestanek, in jo je po umoru oropal. Imel je poleg tega dovolj drznosti, da je po zločinu šel v njeno stanovanje, kjer je ukradel njen dragocen kožuhovi-nasti plašč in ga odnesel s seboj. je dotlej razpolagal. Določili so, da mora 261etnik odpotoval v Južno Ameriko in si tam preskrbeti službo, ki ga bo naučila rednejšega življenja. Starši so namreč vedeli, da je Peter v jedru dober človek, ki je zašel na krivo pot samo zaradi prigovarjanja ljubice Gerinove. od katere so ga hoteli ločiti za vsako ceno. Nathan je res odpotoval v Južno Ameriko, kjer pa je ostal samo nekaj dni. Z lato ladjo, ki ga je odpeljala čez Ocean, se j« vrnil nazaj v Evrop«-, kjer si je skušal ustvariti pozicijo kot provizijski zastopnik. Toda ta kruh je bil grenak in tenek. Za mondeno prijateljico dohodki, ki so mu jih donašala zastopstva, niso zadoščali in tako se je Nathan znašel v dilemi. Geri-nova ga je jela nagovarjati k umoru. Tri dni pred zločinom sta se pripeljala skupno v Pariz ln sta se nastanila v nekem elegantnem hotelu. Nathan se je hotel pri čaju ob petih popoldne seznaniti z žensko. ki bi jo lahko okradel, da bi preskr-bel denarja svoji ljubici. Toda te priložnosti ni našel. Pač pa je srečal gospo Herelovo, ki je plesala z njim in se je dogovorila za poznejši sestanek. Se tisti večer sta s« naSla v najetem stanovanju, kamor sta prišla pozneje še dvakrat. Pri tretjem sestanku je Nathan izvršil svoj Itektao Jo najnovejša moda tensldh las v Pariza rterre Nathan v bn»«lj<*t palači Kljub temu j« Imela policija mnogo dala, preden je pojasnila dogodek. Morilec j« bii namreč dovolj previden, da je zabrisal vse sledove za seboj. Nihče ga nI videl in nihče nI mogel dati o nJem pot^bnlh podatkov. Morda bi mu kriminalna policija nikoli ne prišla na sled, da se ni naJsl ▼ stanovanju Herelpve dnevnik, v katerem so stale opazke, ki so policiji pomagale izslediti zločinca. Gospa Herelova Je namreč živela burno razgibano življenje. Ker Je imela denarja in vsega drugega v izobilju, se je kretala v vseh mogočih zabavnih družbah. Imela Je toliko moških znanj, da si je zaradi točne evidence zapisovala imena in sestanke v dnevnik In prav to je priSlo v tem primeru na pomoč policiji. Morilec je 261etni sin znanega belgijskega industrijca Peter Nathan, ki so ga detektivi prijeli v nekem bruseljskem nočnem lokalu, kamor se je zatekel s svoio ljubico, svetlolaso in modrooko Marijo Luizo Gerinovo. Imenovano Malou Nathan je bil znan v pariškem in bruseljskem svetu Starši in tudi nierova babica ki ima v Parizu veliko trgovino so ga izdatno podpirali. Približno pred šestim' meseci pa je ukradel svoji babici Izredno dragocero ogrlico ter jo prodal Rodbina je rešila to zadevo v svolem kroru. In sicer taka da je izključila nadebudnega potomca lz svoje srede. Istočasno so vzeli Petru Nathanu del dohodkov, s katerimi Marija Lulza Gčrln naklep. Zaklal je Herelovo, jo oropal in zbežal s plenom k svoji ljubici, ki mu je grozila, da ga bo v nasprotnem primeru zapustila. »Malou« Je bila tako pohlepna na dragulje, da si Je Se na večer po zločinu obesila nakit, ki ga Je Nathan uplenil svoji žrtvi. Po storjenem činu se Ji je Nathan izpovedal, ona pa se je delala, kakor da se ni nič zgodilo Značilno je tudi. da sta Imela dan pred umorom Nathan in Gertnova glasan prepir. v katerem sta pozvala stražnika da je napravil konec burnim scenam Ko je vstopil stražnik sta se ravno pretepala in sicer tako učinkovito, da sta bila vss modra od udarcev Pierre Nathan priznava. da Je umoril gospo Herelovo iz ljubezni do svoje »Malou«. W rau Je dejala, da se mu bo Izneverila, če jI ne prinese takoj nakita in denarja. zgodilo.« Preiskava posta j« spričo taktaih dejstev čedalje bolj vodena, v mnogih primerih naravnost nemogoča. Ordonneau Je prepričan, da Je tudi sam obdan s vohuni Staviskega mafije, proti katerim Je vsaka borba že vnaprej obsojena na neuspeh. Od policijske preiskave si v teh okoliščinah preiskovalna komisija ne obeta posebnih uspehov. Lov za dragulji Staviskega se nadaljuje. Za to reč se Je začela zanimati javnost v takšni meri, da se Je javilo oblastim nešteto amaterskih detektivov ki hočejo nesebično podpirati preiskovalno komisijo pri njenem delu. Že sama stvar z dragulji Je tako rafinirano razpredena, da nudi dovolj snovi za ro-mantično-detektivski roman. Poglavitne osebe dejanja so kajpada apaši, plesalke, akrobati in slična druščina. Lepa Arletta Staviska pa preživlja medtem v Ječi težke dneve. V celici »Pe-titte Roquette«, kjer je zaprta, Ji sveti podnevi in ponoči električna luč, da Ji prežene vsako samomorilno misel, ki bi se je polotila Njena celica Je neprestano pod nadzorstvom Arletta je popolnoma brez denarnih sredstev. Zavarovalnice, kjer Je bil Stavisky zavarovan za primer naravne ali prostovoljne smrti, nočejo izplačati niti centima zavarovalnine, za zadevno pravdo pa zdaj ni časa ne priložnosti. Da bi si krajšala čas, obenem pa kaj zaslužila Siva lepa Arletta v zaporu platnene vreče za oblance. na katerih spijo Jetniki. Vodstvo preiskovalnega zapora ji to delo honorlra z dnevnim zaslužkom 1.50 fr. xa vsota se Ji vsak dan izvršenega dela vpiše v dobro. . . , Ko so Arletto odvedli v Ječo. Je Ime .a i« 40.000 frankov gotovine. Ta denar pa so si razdelili upniki. Za pogreb Staviske-n v Chamonizu Je bilo treba plačati 3000 frankov ostalo so pobrali drugi. Otroka velesleparja. ki sta že mesec dnl brez materinega nadzorstva, bodo prihodnji teden Smrt Edisonovega sodelavca I« Washingtona poročajo, da je umrl 761«tni lnženjer za električno atrokoin mnogoletni sodelavec Edisona major wu-llams Hammer. Dobiček bodo delili Bolgarski minister za trgovino ln Industrijo je predložil sobranju nov «£»fkl osnutek o delavskih pogodba* Pn*č v zgodovini Bolgarije se dogaja, da predvideva zakonski osnutek udeležbo delavcev na dobičku gospodarskih podjetij. ŠEBEREŠ TO, IZVEŠ da le na vsem svetu 2 in pol milijona tepcev med njimi jih je največ v Egiptu; da je ruska vlada odlikovala slovit*sra ikademika prof Pavlova t redom in avtomobilom ameriSkesra «Pa Lincoln: da im»1o v Hollywoodu akademijo za Mlmsko stroko. da je v Stolnem Beligradu na Mad*ar-«kem neka epileptična ženska napravila v sobi grmado iz pohištva polila les s petrolejem ln planila v ogenj, ki Io Je oglodal do zoglenelih kosti; O -----K----• - Pariz, kjer so ga ponovno obduclrall član partfikeg* podranlja Angelo, Ta mo* j« pred nekaj lati pobegnil iz Pariza v London, ker mu J« bila francoska kriminalna policija zaradi raznih deliktov za. petami. Izpričano js, Kaj pa hočete prav es. prav od mene? Fantu bo dobro delo, če se bo pri vojakih kaj naučil. Saj vidite mene ln moje spremstvo, da se počutimo v uniformi prav dobro.« »Saj to Je ravno tteto,« s« je vmeSaia vdova, »vi gospodje se niste ničesar učili, moj sin pa je tzučen mizar!« Friderik Veliki se Je tem besedam nasmehnil ln je ugodil proteji. VSAK DAN ENA Zobar na lovu za slonovo kostjo iaRjuzle«) Šport Občni zbor SK Mure Nedavno se je vršil redni letni občni •bor SK Mure v Murski Soboti, ki je tekom svojega desetletnega vsestranskega udejstvovanja dosegla prav lepe uspehe po svoji močni kazenski družini, ki je dosegla časten naslov prvaka Slovenije, v mednarodnih tekmah zmagala nad prvakom Italije in dosegla najboljši rezultat proti prvaku Cehoslovaške. V svoji sredini ima tudi državnega prvaka v table-tenisu, ki Je vedno ča3tno zastopal barve kluba na raznih turnirjih. Občni zbor Je otvoril predsednik g. Ar-val, ki se Je zahvalil v imenu kluba vsem, ki so pripomogli k tako Uličnemu napredku kluba. Nato Je podpredsednik g. Peterka v obširnem poročilu podal uspešno d«iovanje kluba v preteklih desetih letih. Iz poročil ostalih funkcionarjev je razvidno uspešno in vsestransko delovanje kluba.. Nogometna statistika beleži 24 javnih, in sicer 17 prijateljskih in 7 prvenstvenih tekem. Od teh 16 dobljenih, 2 neodločeni in 6 izgubljenih. Score 93:55 v korist kluba. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da J« imel klub 42.366 Din skupnega denarnega prometa. Po poročilih posameznih funkcionarjev se je vršila volitev upravnega odbora. Enoglasno Je bil izvoljen tale odbor: pred-Lipič Arvai, Vincenc, I. podpredsednik Ldpič Josip. n. podpredsednik Adanič Josip. I- tajnik Peterka Raoul. II. tajnik Gorički Štefan, blagajniki Cvetko Oton, Vukan Štefan in Furst Gustav, gospodar Debelak Štefan, gospodarjev namestnik Kardoš Ivo. Odborniki: Hirschl Koloman, Dittrich Edvard, Hehkoatletska sekcija). Danes od 18.30 naprej obvezen cross -country trening za vse cross - country-jaje. _ (NogPtaetna sekcija). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek v tajništvu za igralce: Starec, Jug, Bertoncelj, Zemljak, Baum. Boncelj. Ka-sl, Pupo, Pepček, Jež, Zemljič. Od 14.39 naprej obvezen trening ra 'iigino prvo mrftvo. Brvar gotovo. SK Ilirija. Drevi ob 18.30 naj pridejo v posebno sobo kavarne »Evrope« gg. Jane. Stepišnik D., Ančik, Pollak, Polajnar, Ku-šar, Baltesar, Osterman. Habič, Miklavčič M.. Jurman. — (Lahkoatletska seKcija.) Treningi v telovadnici na Grabnu so zaključeni. Na igrišču se bodo vršili trening po naslednjem redu: vsak torek, četrtek, soboto s pričetkom ob 17 in ob nedeljah ob 10. Prvi trening bo 3. aprila. — (Plavalna sekcija.) Sestanek vsega članstva danes ob 17. v zimskem kopališču. Zaradi važnosti (otvoritev kopališča) udeležba vseh obvezna. — (Težkoatletska sekcija.) Opozarjajo se vsi težkoatleti, da je drevi ob 20. strogo obvezen sestanek, zlasti za roko- Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za Dunavsku banovinu, Novi Sad, raspisuje boro*. Vrt interesenti ki m mtslljo prijaviti, naj m zglate do prihodnjega tedna v telovadnici iole na Grabnu (Cojzova cesta). Treningi so vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 21. Za začetnike se uvede poseben tečaj. — (Nogometna sekcija.) Danes ob 15. strogo obvezen trening za moštvo, ki potuje v soboto v Gradec: Rožič, Svetic I., Berglez, Sočan, Varšek, Bogme, Pogačnik. Pfeifer, Slapar, Lah, Vili, Pikič. 2itnik. Jutri ob 20. v »Evropi« obvezen sestanek za isto moštvo. 2SK Hermes (Nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening vseh igračev na igrišču. Ob 20. sestanek pri Kočarju zaradi nedeljskih tekem. Ce-bohin in Mokorel gotovo. Igra se oba dni v Mariboru. SK Grafika. Drevi ob 19. obvezen sestanek vseh verificiranih igralcev zaradi gostovanja za praznike. Obenem se pogovorimo o novi razdelitvi treningov in o pomladnem prvenstvenem tekmovanju. SK Mars. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek prvega moštva v klubski sobi zaradi gostovanja. Tenis sekcija SK Celja bo imela članski sestanek danes ob 18.15 v klubovi sobi v Celjskem domu. Vsi in točno! Smuški stafetnl tek na Pokljuki. Kakor smo že poročali, priredi Smuški klub Ljubljana na progi 4X10 km medklubski stafetni tek s startom 2. aprila ob 8. pri svojem domu na planini Goreljek. Prijave brez prijavnine sprejema klub do petka 29. t. m. oziroma vodstvo tekme do nedelje 1. aprila. Snega je še preko 150 cm f zrnat). Osobito za tekmovalce, ki Pokljuke docela še ne poznajo, bo prireditev nudila mnogo zanimivosti in se bodo lahko prepričali o najsija jnejših smuških terenih, kar jih imamo pri nas za tek. — Smučarski klub Ljubljana. Važen sestanek tekmovalcev drevi ob 18.30 v klubski sobi. Vsi in točno! Tekma v smuku In alplnskl smuSkl tečaj na Okrešlju. Vsem udeležencem tečaja na Okrešlju kakor tudi tekmovalcem tekme v smuku s Savinlskega sedla na Okre-šelj, ki bo na velikonočni ponedeljek 2. aprila, sporočamo, da bo odhod v nedeljo 1. aprila ob 8. zjutraj z avtobusom od hotela Skoberne v Celju. Funkcionarji tekme se vozilo z mestnim avtobusom ob 16.40 iz Celja. Vsak avtobus vozi samo do Luč. ker je od tam naprej cesta od zadnje povodnji Savinje precej raztrgana in je treba kake pol ure peš, nakar se presede v drug avto, ki prepelje posetnike Okrešlja v Logarsko dolino. Povratek bo na isti način, tako da bodo zunanji gostje še pravočasno dospeli do večernih vlakov v Celje. Povratek udeležencev tečaja bo v nedeljo dne 8. aprila z avtomobilom in zadnji del peš do Luč, od tu s poštnim avtom do postaje Šmartno ob Paki ter z vlakom v Celje. Izgleda, da se bo vreme drugi teden zboljšalo in bodo posetniki Okrešlja imeli praznike ali tečaj ob dobrem snegu in višinskem solncu. V. zadnjih dneh je na Okrešlju zapadlo čez pol metra novega snega na staro podlago 1 meter. Pot na Okrešelj je skoro do polovice snega prosta In ni nevarna. Udeležencem tečaja se priporoča, da vzamejo s seboj cepin ali vrv, smuči z dobrimi robovi in drugo. Snežne razmere na Smretkovcu i,elo ugodne Koča je dobro založena. T *a izradu idejnih skica za podizanje svog Doma u Novom Sadu. Nagrade su ove: Prva nagrada 400Q.— Din. Druga nagrada 2000.— Din. Treča nagrada 1000.— Din. Rok predaje radova je 1. maj 1934. Program za izradu skica može se dobiti u kancelariji Udruženja, Novi Sad, Trg Kn. Zorke 2. Uprava J. U. U., sekcije za Dunavsku banovinu, Novi Sad. 3156 NATANČNO IN JASNO SE VIDI na vse strani samo s PUNKTALNIH N A © Č A L "JiJlft. ve.!«! njihovega načina t>-u6t*n;ji Kvalitet« brt"Zprin^ma V izl-nžtv <>p;-'ia rj« vidite, če 'ma iianikn Zcies Punk tal. r «aka.iuca :n t>ojasni!« »P a o k • a 4 9 9« (Hm brezpač-n« pn Cari Zeiee. Jena — »ti Vi Paviovid. »"neralii' taiMrftpniii t* Ju sp* avijo. Be">?raoko »MarijitU. 9510-5 Klavlrista prTonefinega, t stramekim instrumentom: flavta, oboe iLi viola, sprejmimo. Po andbe poleti r» Dubro-va£ki Kuroriiesta/r. Nastop takoj. 8645-1 Potnfka m prodaje bonbonov !« »ofcolad« sorejme vpe'j-ana ■trrrdka. Ponudbe na ogl. odd&i ei »Jutra« pod Šifro »Mar«*. 9575-5 Službo dobi šeoeda l Dm davek 3 Din za Miro tU dajanje ca »lova S Din Najmanjši enesek 17 Din. Pisarniško moč po aožnosti tintkt uradnik«, popolnoma zmožnega neimžke in slovenske korespondenc«, strojepisja in n e ni S k e »tein.ogra.fii«, f*pre;mem na deželi. Ceroj. ponudbe na oglas. oddelek »Ji*tra« pod »Uradni«. 9991-1 Perfektno frizerko »p-^ejme takoj t Mariboru, »Eva, 9666-'l Osebo za razvažanje kruha pred®o»t "ima trg. pomočnik z dobrimi spričevali in s kavcijo. iičem. Starost od 21—30 tet. — Ponudb® na ■oglas. oddelek »Jutra« pod »Pekama«. 9526-1 Mlajšega brivskega pomočnika e jrtačo po sposobnosti, ▼ stafno elnžbo takoj »prejme Štefan Oeojnik, brivec t Kranju, 951VI Salon »Chic« t Wo'.f3Ti ulici 3. sprejme spretno modistlnjo k/i je sposobna tudi p»-rtrečbe. Mesto je stdno. 9576-1 Mlado dekle Tin eejiv« in po#te®o — iščem za. kuhinjo in gostilno. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 9534-1 Sprejmem pletilje i i -a. t j e n e t izde-Vranju j-umperjev in nogavic n« p'o?čnat-em stroju. Krapec, Zagreb, Trakcvčanska 21. 90314 Hotelsko kuharico perfektno, z dobriimi sprijeni!, sprejmem v restav-racijo v Ljubljani. — Ponudbe n« ogieeni oddelek ».Tu*rs< pod »Perfek*m« kuhane*«. ' 9571-1 m Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto Ta-lbot, fiftHeed©-ieo, dobro ohranjen — ln motorno kolo znamke B. 8. A- ugodno naprodaj. Pojasnila daje M. Berdaja. Maribor. Trg evobod«. 9398-10 6cUhiderskI »Steyr« pets&deiTii v^oz, ekoraj nov poceni naprodaj. Pojasnila daje W. Pavlakorič, Zagreb, Svaiičev trg St, 12. 95*54-10 Kolesa Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moško kolo (Strapacno) poznane znamke kupi Koiiinska tovarna hrami d. d., Ljubljana. — Kolo naj ee pripelje v tovarno na oglod. 9548-11 Službe išče Beseda 50 para. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3Din. NaJ-manjs aneeek 12 Din Naobražen fant išJe e 1 a i b o tožilca ali strežnika. Naslov y ogla«, oddelka »Jutra«. 95J5-2 Blagajničarka e prakeo tudi t piea.rn.i, verzirana v strojepisju in k-oreepondenoi, gre tudi v se®onsko službo — ali k boljši družaii k otrokoim, kamorkoli io iimprej. Ponudbe na podruž. »Jutra« na Jesenicah pod »Vestna« 9511-2 Vajenca ta pomočnika takoj sprejme K. Teme!, sedlar, tapetnik ki avto-Kčar. Ora.vn^rad. 9146-1 Lftiba Jurkovid: Ključavničar mlinar in iofer — vajen električnih imetaiaoij, tehnično izobražen, z znanjem perf«k;rK- nemščine, želi čimprej slu53bo. I>opie< na naslov: Zupaoek, I>m-ial«. 9412-S MALA* * W i* KRALJICA > ' * * NOCl (Ilustriral T. Maai) 40 Sarik in Lili sta se v svetilniku kar udo-mačila. Opravljala sta razna hišna dela: Lili je kuhala, šarik je pa pral in brisal posodo, in tako so bili vsi zadovoljni s pridnima gostoma. Bisernik je lovil ribe In jih prinašal Lilici, da mu jih je pekla. Dolomitni pesek ta posipanj« vrtov, dvorišč, teme in balin prostorov. dobavlja najsoidonej« K. Vodnik. Naroki ee v Podutiku št. 25, p. Ljubljana VE ali v trgovini »Jeklo« no Starem trgu — telefon 28-45. 9406-6 Korenine od kaktusa razne kak te. lonce za po-kričanje šipargelnov in več mladih sadnih dreve« poceni proda Pollak, Usnjarska olica 1. 9223-6 Norveško ribje olje najfinejše, sveže. vedn>o v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Picooli, Tvršev« (Dunajska) cesta Štev. 6. 848-6 Premog in drva ter karboparketi: Fran« Slovša. Kolegijska ul. 19. tel. 39-M. 100 Kupim Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali daiaoje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Avtomat, tehtnico rabljeno, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe z navedbo znamke in cene d« oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 22«. 9465-7 Gospodična imotaa meščanske in kmeit-ske kuhinje ter pospraT-Ijanja boljših sob. Likanja perila, vajena -voditi samostijmo gospodinjstvo, gre tudi v gostilno. S^S-bo nastopi takoj. — Po-nndbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod »Resna-i. 9515-2 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanišl znesek 17 Din. Skladišče za petrolej. izven mesta išče za takoj »Levante«, poštni preda! 'S39. 9553-19 Prodani Beseda 1 Din davek 2 Din za ilfro ali dajan le n» slova 5 Din Najmanjši znesek 17 nin Hruške Koroške moStcice. iti nil-et-ne, II. vrste po 4 Din, po železnici najmanj 28 komadov. oddaja Kmetijska iružba ▼ Ljubljani M17-6 Presenečenje za Veliko noč bo. 8« okrasit« svoje mize l belokranjskimi pisan i ea-mi. Glavna zalaga v Fa. trg. Kmetijske družbe v Igriški atoii 3 (za dramo), telefon 37-55. istotam ee dobi razna svež« perutnina 9416^ Parni kotel ali lokomobllo kapiin takoj. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro .Dobro ohranjeno«. 9516-7 Vrednote Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po naj-višjih cenah ČERNE — hivelir Ljubljana, Wolfova ulica 3. Oblačila Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali da lan le na slova 5 Din. Najmanjši znese1- 17 Din. Nov kostum za veliko postavo, prodam za 250 Din. Naslov v ogl. •oddelku »Jutra.«. 9542-13 Kapital Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova b Din Najmanjši znesek 17 Din. Družabnika « kapitalom od 30—100.000 Din sprejmemo pod zelo ugodnimi pogoji v veletrgovino in podjetje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rentabilnost«. 9470-16 Sobo odda Beseda 50 par. davek 2 Dlo za šifro ali dajanje na siova 3 Din NatmanlSi enesek 12 ntn Opremljeno sobo s {»osebnim vhodom, oddam s 15. aprilom. — Pojasnila daje Mihelčič, Borštnikov trg 1/IL 9517-23 Sostanovalca sprejmem. Naslor t oglas, oddelku »Jutra«. 953:-23 Opremljeno sobo • posebnim vhodom, v sredini mesta oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v ogiaa. oddelku »JutT»«. 953S-33 Prazno sobo t sei*rir«niaE -vhodom — iščem t Mlini centra. Ponudbe s eeno »vddati pri blagajni v trgovini T'č«t za KoriSnik. 9528-23'a Opremljeno sobo iKem. Ponudbe z naredbo cene aa oglasili oddt-iok »Jutra« pod »Uradnik«. 954S-S8M Že nit ve zobje negovani z „BOTOT" pasto Zračno sobo !H>0 opremljeno, e separatnim vhodom oddam blizu banske palač« — Cesta na Rožnik 5/11. 9549-23 Lepo solnčno sobo parkeiiTa.no — • posebnim vhodom oddam opremljeno na Tjrševi cest.. Naslov v oglasnem oddelku Jutra »536-23 Vlogo Ljudske posojilni«« 6000 Din prodam. Naslov pove oelaeni oddelek »Jut.ra«. 9521-16 Prodam knjižico ZadruZne zvez« v Ljubljani. Pojasnila v gostilni Frita, Tavčarjeva ulica 4. 956016 rteseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D.n Hišo z vrtom zelo pripravno, v Domžalah prodam. Vprašanja na naslov: »Dežela«, poštni preda! 101, Ljubljana. 9314-20 Majhno hišico z nekaj zemlje prodam 5 minut od železniške postaje v PetTOvčah št. 70 pri Celju. Vselitev takoj mogoč*. Potrebno 27.000 Din in o hipotek. 9505-20 Dve hiši z zemljiščem prodntn za 2*10.000 Din na perferiji. Ponudbe na og'ae. oddelek »Jutra« pod »Podrožnik«. 9541-20 Hranilne knjižice kupujemo io prodajamo ali damo na iste posojilo pod kulantnimi pogoji. »Pačka štediona«, Zagreb. Naš zastopnik za dravsko banovino: Rudolf Zore, L;ub!jana, Gledališka ni. 12 86-16 Bančne vloge kupujemo in prodajamo najkulantneje. Naročila iz province izvršujemo najza-nesljivej«. Za odgovor pro slmo priložiti 3 Din v cmd kah. Poslovni zavod d. d.. Zagreb Praška ulica 6/11. 90-16 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trlsob. stanovanje (prednost s kopaloioo) iSče-jo 3 odrasle osebe, tooni plačniki, c 1. majem. Takojšnje ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Mai«. ' 9546-17 Krasen vrt pripraven za vrtnarja, z udobnim stanovanjem. v Smartuem pri Litiji ugodno oddam v najeim. Ponudbe p« l.oelov: i. Raz-boršefc, Triič. 9556-17 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Kostanjev taninski les v skoc)! ta obeljen kupnje stalno in plača proti du-plikatu: Hadl, Novo mesto. 92-16 Izbran smrekov les brez grč. z gostimi rastmi, debelina od 35, 40 in 45 mm, dolžina 4—7 m. kupi Ig. Repše, Ljubljana. Dvorni trg L 9527-15 tanovanje Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova i Din Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje solnčno, oddom mirni stranki na Celovški cesti št. 900. 9537-21 Lepo sobo poeeb. vbodom in elektriko poceni oddam emi ali dvema osebama — tudi zakonr-ema. Ogledati samo dopoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9551-23 Solnčno sobo pra»no ali opremljeno oddam. Naslov t oglasnem oddelku »J uitra«. 9574-23 Sostanovalca boljšega, sprejmem t centru mesta. Naslov t og!. oddelku »Jutra«. 9532-28 Dopisi Beseda 2 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din. G. dr. Fran Breznik zdravnik ▼ Gor. Radgoni. Častna izjava, obelodanjena v »Jutru« dne 6. jan. 1934 J« vsebinsko resnična iu podpisana od podpisanega. Pomota j« bila med strankama le v tem. da je podpisani po svojem prepričanju dal 1« privoljenj« za o-b;jvo t Slovenskem Gospodarju, Vi pa st« bili prepričani, da ste smoli »b>aviti to izjavo v »Jutru«. — Anton Sukiž. 9512-24 Beseda 2 Din. davek 2Dlu za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. 30letnl mladenič se teli poročiti s poso«t-oioo, obrtnioo aH • tako, ki ima večjo g>o*.ovtao — kakršnekoli sta-oati. Donose na naslov: Anton Raz-bernik, Sv. Lovrenc na Pohorju. 9522-25 Glasbila Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Lep črn pianino križane strune, krasen glas prodam zaradi preselitve. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 830« 26 Planino dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogles-ne® oddelka »Jutra«. 9163-36 Britje 2 Din striženje 4 Din samo v »Ra.pidu« ca 9v. Petra cesti 25. Znižan« oe-ne. Obišiite nas! 9401-30 Izgubljeno Beseda 1 Din davek 2 Din, za šUro ali dajanje n» slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Zapestna ara de*o»k* *la»», j« bila fc- gubljena n* Ev. Petra tt-sti. Najditelja prosim, Aa proti nagradi tidda ▼ RoJai ulica. *tev. 41 TJ. 9556-86 Informacije Davčne prijave pridobil -na. prometni davek, rent®:na, Vam šivršK »w> kovnja»ko Gospodarska pisarna na Miklošičevi cesti štev. 7, D. nadstropje. 8958-»1 Razno Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroške vozičke in kolesa kt>pKe pooeoi — toAi oa obroke pri S. Rebo'j k drog, Vofcjakov« oJioa 4. Bi-t Str-oii Dvosob. stanovanie zračno, lahko takoj oddam v Rožni dolini, cesta Poizvedbe do 10. dop. in od S.—5. pop. 9540-31 Stanovanja Beseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i' Din. Enosob. stanovanje čiisto, išče stalna in mirna stranka brez otrok — za Mi tli junij. Ponudbe na o£e«. oddelek »Jutra« pod značko »Siguren pačnik«. 0539-21/a rrji Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Opremljeno sobo s strogo separiran-m vbodom. v ceotru mest* išče soliden gospod. Ponudbe na oglasni odde'ek Jutra pod »St. 52«. 9464-23/a k Beseda 1 Din davek 2D!n za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalni stroj rabljen, kupim. Ponudbf-r.a ogaeni odd-rf«4 Jutra pod »Dober«. 9545-29 Več pletilnih strojev št. 8, 10 in ie, širin« 80 cm večji navijalnl stroj (SpulmascMne) ta večjo množino špul kup: K. Soss, Mestni t»-p it. 19. 9567-29 Dražbe Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek ''< Din. Javna dražba Dne 4. aprila ob 14. uri se bo vrši a v Javnih skladiščih v Ljubljani na Tyr-ševi cesti 33, javna dražbe bencinskega motorja. 9561-32 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Slike za legitimacije izdeluj« najhitreje fotograf Hibšer Hugon, Ljubljana. Sv. Petra oest* štev. 25. Telefon 39:1. 85-90 če io Vala nog« občutljive, č« Va» žulji bodejo, grizejo ln pečejo, dodajt« vodi Saltrat Rodell, dokler n« dobi videz mleka. Ko pomočit« noge v to miečno kopelj, se bo izločil kisik ki i« nosilec zdravilnih soli, prodrl bo ▼ znojnice. zdraveč in umirjajoč kožo in kožno tkivo. Žulji Va» n« bodo več grizli in pekli. Krvni obtok bo popolnoma obnovljen in občutili •• bost« prijetno la zadovoljno. Žulji »e bodo omehčali v veliki meri, da jih bo mogoč« popolnoma od»traniti t korenino vred. Odrgnjena mesta s« bodo zacelila, oteklin« pa bodo splahnele. Lahko bost« nosili čevlje ra celo Številko manjše, kakor poprej. — Saltrat Rodell «e prodaja povsod y strokovnih prodajalnah x našim jamstvom. Njegova cena je zelo zmerna. i '•*. - V '•'• ■■. '-._ V". /V . . Stirisob. stanovanje s pritiklinanii, i S č e m v biši kjer j« vrt. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »636/ 9555-21'a Pomladanski plašči zadnje mode elegantni že od Din 190.— naprej le pri Drago Gorup 8 Co. LJUBLJANA, Miklošičeva 16, prvo nadstropje. XV. MILANSKI MEDNARODNI vzorčni velesejenj od aprila do Z1. aprila 1934. I Največji italijanski velesejem za razvoj mednarodnih trgovskih zvez. Veliki popusti pri voznini za osebe in blago« Pojasnila daje: Fiera di Milano, Via Domodcssola, Milano. — Zastopstvo v Zagrebu, Ka^ čiceva ulica 6 a-II. in vsi uradi Putnika« v Jugoslaviji. 8080 Urejuje Davorin Ravljen Lzdaja aa konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno uskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jeseree*. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi w Ljubljani