Leto VII, štev. 209
Ljubljana; sshota 11. septembra 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
oa l«h«ja ob 4. »jrtMj. ca
Stane mesečno Din <5°—; ca ino-tVTtro Din 4or— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Urednifitvo 1
LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. ponoči tu d1 štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosvc i in politiko
OpravnBtvat LJubljana, Prejemov« ulica it. 54. — Telefon št. s&
inseratnl oddelek 1 Ljubljana, PreAer-nova ulica it «, — Telefon it «9»
Podružnici: Marfbor, fiininka v^* it. 1. — Celje. Aleksandrova ceata.
Račun pri postnem ček. zaroda t Ljub-Jana št 11.84« - Praha člslo y*.lSa. Wiea,Nr. 105.441.
Ljubljana. 10. septembra. Te dni se je tudi oaš vnanji minister dr. Ninčič izrekel o zbližanju z Madžarsko. Izjavil je svoje zadovoljstvo nad govorom državnega upravitelja Horthyja in izrazil upanje, da pomeni to pričetek boljših odnošajev med obema državama.
Vprašati se je tedaj, aH se nahajamo zares pred dobo prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko, ali so potemtakem izjave državnih predstavnikov več kot običajne fraze.
Treba je naglasiti, da je najvišji predstavnik Madžarske Horthy zares presenetil s svojim govorom o priliki štiristoletnice bitke pri Mohaču. Takih govorov madžarski povojni državniki ne dajajo od sebe; Horthyjev mohaški nastop je vsekakor izrazita izjema.
Madžarska ima po padcu komunističnega režima ves čas odločno šovinistične vlade, ki prav nič ne prikrivajo, da jim je cilj — obnova države v obsegu izpred leta 1918. Kljub evidentni utopi-stičnosti takih iredentističnih načrtov vendarle ni opaziti znakov, ki bi pričali, da se hoče Madžarska končno le sprijazniti z dejanskim stanjem.
Zadnji čas je kazalo, da stremi Madžarska po sporazumu z Rumunijo: sumljiv je bil sporazum madžarskih voditeljev na Erdeljskem z rumunsko vlado. Svojčas so se tudi že lansirale vesti. da namerava Rumunija odstopiti Madžarski nekaj obmejnih predelov Er-deljske, kar naj bi tvorilo osnovo za spravo. Seveda so se z rumunske strani te vesti takoj demantirale. In pri tem je ostalo.
Sprava z Rumunijo za madžarske načrte ne bi bil slab račun. Ako uvidijo v Budimpešti, da s tolikimi nasprotniki ni mogoče hkrati voditi borbe, svetuje pamet, se pobotati z nekaterimi, da je potem zadeva z ostalimi lažja. Izmed vseh madžarskih sosedov prihaja pri tem Rumunija prva v po-štev; Rumuni so kot Madžari tuj element med Slovani, oboje pa veže prijateljstvo s Poljaki, kar je važno za trenutno situacijo. Za bodočnost pa bi oboji mogli postati zavezniki Nemcev, kakor so že bili v preteklosti. Vse to so razlogi, ki bi mogli marsikoga uve-riti o možnosti madžarsko-rumunske sprave.
Baš radi navedenega je poročilo o Horthyjevih spravljivih stavkih zelo iznenadilo vso jugoslovensko politično javnost. Zakaj do Jugoslavije ie kazala Madžarska, prav tako kot do CSR.. zelo malo spravljivega nagnenja. Jugoslavija ima oni del ozemlja nekdanje Ogrske, ki tvori dostop do morja — saj Hrvatsko-Slavonijo so Madžari računali popolnoma k svojim deželam —, ima vrh tega velebogati pokrajini Ba-nat in Bačko in naposled spadajo Jugo-sloveni k on: politični orijentaciji v jugovzhodni Evropi, ki je bila ves zadnji čas izrazito v navzkrižju z Madžari; prav nič ne more biti upanja, da bi se izneverili svojim enakomislečim in ena-kozainteresiranim zaveznikom in prijateljem. V preteklosti, da v daljni preteklosti najhujše borbe s Turki so se Srbi in Hrvati borili skupno z Ogri zoper Turke, kakor je pravilno naglašal Horthy, toda ko je minula turška opas-nost, je bilo srbsko-madžarskega zavezništva konec. Nad dvesto let so si bili Madžari, ki so jih predstavljali le velikaši, in Srbi, ki so bili vojaki in kmetje, neizprosni nasprotniki. In danes je domala prav tako; nič se ne more zdeti verjetno, da bi madžarski grofje hoteli resignirati na svoje restavracijske nade.
Veseli bomo, če bodo v Budimpešti zares uvideli, da ni mogoče nadaljevati nespravljive politike napram nam. Toda. da bi bilo že sedaj mogoče misliti na resnično spravo in prijateljstvo zato je gotovo še prezgodaj. Seveda pa smo zadovoljni že z vsakim, tudi še tako majhnim korakom, ki vodi k zbližanju.
Najnovejše vesti vedo povedati, da bi se mogla prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko podpirati že sedaj v Ženevi. V krogih naše tamkajšnje delegacije se te vesti odločno de-mantirajo. Beležimo jih kot simptom.
Tvorn5ca za aeroplane v Kraljevu
Beograd. 10. siptembra. p. V nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne se bo v Kraljevem na slovesen način položil temeljni kamen za tvornico aeroplanov vojnega ministrstva.
Obnovitev frairazonskih lož v Italiji
Rim, 10. septembra, o. Ker so bile framas zonske lože z zakonom o tajnih udruženjih razpuščene, se vršijo med različnimi frama. zoni pogajanja za ustanovitev novih frama« zonskih društev na zakoniti podlagi. Poseb« no v Južni Italiji se je framazonsko giba« nje v zadniem času močno razvilo. Nekate« ri framazonski veljaki zastopajo stališče, da morajo njihove lože podpirati fašizem «Tevere» poroča, da je urednik lista «Me» saggero», Giuseppe Meoni. določen za ve« likeg-a moistra italijanskih framazonov na« mesto dosedanjega voditelja Torricianija.
Bližamo se izbruhu težke politične krize
Povodom Pašičevega povratka. — Kritični simptomi v NRS, HSS in pri davidovičevcih. — Pribičevičeva ideja četrte stranke. Zanimive zagrebške informacije o položaju. — Razpust parlamenta ni še zadnje sredstvo?
Beograd, 10. septembra p. Najnovejše vesti iz Monte Carla in znaki, ki se v radikalski stranki vedno vidnejše kažejo, pričajo, da se vedno bolj bližamo izbruhu ene najpomembnejših političnih kriz v naši državi. Pripravljajoča se bitka se bo vodila v znamenju borbe za povratek N. Pašiča na krmilo države. S tem je najožje spojena akcija tkzv. razčiščevanja \ radikalni stranki, vprašanje novih koalicij in končno eksistenca samega parlamenta. Ne manjka tudi glasov, ki govorijo celo o krizi parlamentarne ideje sploh.
Za ocenitev položaja je pač treba predvsem ugotoviti dve činjenici: prvič da je avtoriteta N. Pašiča v radikalni stranki brez dvoma v porastu in da stari državnik zopet razpolaga danes z nesumljivo večino svoje stranke; drugič pa, da se njegovemu povratku na krmilo protivijo vrlo jaki politični in ne samo parlamentarni faktorji. Vprašanje je, ali je v teh okoliščinah restitu-cija Pašičevega režima sploh mogoča, nedvomno pa je, da bi bila izvedljiva le po težki krizi, v kateri bi moral Pašič ostati absoluten zmagovalec. Značilno za presojevanje političnega položaja je, da se v parlamentarnih krogih čim dalje bolj razpravlja o ideji, ki jo že nekaj časa sem prepoveduje Sveto-zar Pribičevič, utemeljujoč nevzdrž-nost sedanjega položaja in potrebo stvaranja nove občedržavne politične organizacije, ki bi trdno se opirajoč na osnovna načela našega nacijonalnega ujedijenja in razpolagajoč s sposobnimi in poštenimi možmi modernih nazorov in pravega razumevanja za potrebe celokupne države ter vseh delov naroda, mogla prevzeti vodstvo države. Ta Pribičevičeva ideja je dobila danes tudi že svoje ime: ideja četrte stranke, v katero naj bi se združili vsi trezni nacijonalno korektni elementi naprednega naziranja.
V zvezi s tem so vzbudile mnogo pozornosti informacije zagrebških »Novosti«, ki v zvezi s Pašičevim povrat-kom napovedujejo za oktober izbruh težke krize v nekaterih parlamentarnih skupinah, a tudi krizo samega parlamentarizma. »Novosti« smatrajo, da se bo. ako pašičevci strmoglavijo Uzuno-vičevo vlado, radikalna stranka razbili. a tudi v HSS se vedno bolj kažejo kritični simptomi. Seces'je med radikali bi mogla povzročiti podobne pojave tudi pri davidovičevcih, kjer se ved-kritični simptomi. Secesija med radi-dovičevo in Marinkovičevo grupo. »Novosti« povdarjajo, da so med samostojnimi demokrati posebno Slovenci, ki propagirajo idejo nove grupacije na
račun vseh sedanjih političnih strank ter navaja tozadevne članke »Jutra«, ki razpredajo in utemeljujejo Pribiče-vičevo zamisel. »Novosti« predvidevajo, da bi vztrajanje g. Pašiča pri njegovih namerah verjetno onemogočilo sestavo solidne večine v današnjem parlamentu ter bi povzročilo razpust Narodne skupščine. Volilni mandat bi najbrž dobil Voja Marinkovič. Kot grupo, ki bi bila pripravljena podpirati Pašičevo kombinacijo, navajajo »Novosti« slovenske klerikalce, citirajoč izjavo uglednega davidovičevca, kateremu se zdi to z ozirom na težko stanje Ko-roščeve stranke povsem mogoče, p
Beograd. 10. septembra r. Vretje v radikalski stranki traja dalje. Odkar so pašičevci od včeraj popoldne dalje pričeli odkrito govoriti, da je g. Pašič nezadovoljen z Uzunovičevo vlado in da jo je treba rušiti, postajajo vsi politični krogi pozorni na njihovo akcijo. Pašičeva skupina je doslej temperamentno udarjala po ministrih Ninčiču, Maksimoviču in Periču, a od včeraj dalje stavi j a na svoio proskHpcijsko listo tudi Vujičiča in Srškiča. Pašičevci zatrjujejo, da bodo skušali vlado vreči ne v Narodni skupščini, marveč v klubu, a ako bi se sedanja vlada navzlic zaključku kluba vzdržala še nadalje, bo Pašič sklical glavni odbor in eventualno kongres radikalske stranke.
Tekom današnjega dopoldneva so se v radikalskem klubu nadaljevala posvetovanja, katerim je prisostvoval tudi prometni minister dr. Vasa Jovano-vič. Kolikor se je moglo doznati. se je razpravljalo o odnošajih med nekaterimi člani vlade in ie specijalno bila pozornost posvečena zadržanju prosvetnega ministra Miše Trifunoviča ter nekaterih drugih članov kabineta, o katerih pašičevci smatrajo, da so zaenkrat zavzel' dovolj pomirljivo stališče napram Pašiču, odnosno njihovim načrtom.
V ostalem tekom današnjega dne ni bilo pomembnejših momentov. Glede kongresa radikalske stranke je generalni tajnik glavnega odbora dr. Ivko-vič izjavil, da se bo datum določil po Pašičevem povratku. Aca Stanojev'č je tekom dopoldneva v hotelu Parizu konferiral z nekaterimi radikalskimi prvaki. Opozicija vsestransko pozorno spremlia tribanie radikalov ter po svoie komentira dejstvo, da se notranji minister Bo?a Maks~'movič ravno v času. ko se v Beogradu pripravljajo važne odločitve, nahaja na Bledu. Kakor v ostalem nocoj poročajo, se minister Maksimovič jutri zjutraj vrne v Beograd.
Poostritev konflikta med vlado in rudniki
Ministrski svet vztraja na stališ
žavne železnice za 15 % cenejši Ooasnost težke gospodarske in
Beograd, 10. septerrbra p. Popoldne od 5. do S. je bila seja min. sveta, ki je bila v glavnem posvečena referatu prometnega in trgovinskega ministra o rudarski krizi. Pr. Krajač je poročal o svojem današnjem razgovoru z zastopnikom rudarskih lastnikov g. Munchom ter o svojem poskusu poravnati spor med vlado in lastniki rudnikov. Zahtevano znižanje cene premoga za 15 odstotkov rudnik! odklanjajo z utemeljitvijo da to ni mogoče. Dr Krajač ie zaključil, da vladi v teh okoliščinah ne preostaja drugega, nego nabavljati premog, kako ga bo pač mogla. Minister promca Jovanovlč je graial, da so lastniki rudnik.;v začeli odpuščati delavce, da bi s tem izzvali nezadovoljnost delavcev proti vladi Temu pritisku se vlada ne sme ukloniti, rudniki morajo dajati cenejši premog, ker se bo sicer povečala produkcija premoga v državnih rudnikih, vsi odpuščeni delavci Iz Slovenije pa se bodo zaposlili v državnih rudnikih Premog mora biti cenejši za 15
u, da jno^a biti nremog za dr-. — Rudniki odločno odklanjajo, socfjalne krize za Slovenko.
odstotkov. Po seji je min. predsednik Uzunovič izjavil: Vprašanje premogovne krize je v rokah resornih ministrov. Ako premoga ne moremo dobiti od privatnih rudnikov, ga bomo poiskali na drugem me«tu. Naloga dr. Krajača je, da ščiti domačo industrijo. V prvi vrsti pa morajo rudniki ščititi sami sebe. Vsled sklepa vlade, s katerim je odklonila ponudbo rudnikov tn ostala pri svojem staiišču, da se mora cena premoga znižati za 15 odstotkov, se bo jutri sestala v prometnem ministrstvu komisija strokovnjakov, ki bo proučila produkcijo premoga, s katero država razpoiaga, kakor tudi možnost nabave premoga od drugih strani, v prvi vrsti s povečanjem produkcije v državnih rudnikih.
Ako privatni rudniki v zadnjem momentu ne popustijo, ie računati s težko krizo v naši premogovni industriji, katere gospodarske in socijalne posledice bodo zlasti v Sloveniji silno občutne.
Italijansko posojilo Rumuniji
Bukarešta, 10. septembra, s. Vlada je sklenila najeti za potrebe rumunskega po« morskega prometa v Italiji posojilo 50 mi. lijonov lir. S tem denarjem bo pustila gra« diti v italijanskih ladjedelnicah tri nove parnike za službo med Constanzo in Ale« ksandrijo, ki bodo veljali 160 milijonov Ie« jev, ter nove edinice za rumunsko vojno mornarico. Vrednost teh ladij bo znašala 1200 milijonov lejev.
Razsodiščna pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo
Ženeva, 10. septembra, s. Zvezni kance« lar dr. Ramek je v zadnjih dneh obnovil s predsednikom zasedanja Društva naro« dov dr. Ninčičem pogajanja o razsodiščni pogodbi med Avstrijo in Jugoslavijo. Do« mnevajo, da bosta oba državnika jutri po« godbo parafirala. Zato bo dr. Ramek ostal še nekaj dni v Ženevi
Štedenje v Franciji
Zmanjšanje francoske vojske.
Pariz, 10. septembra s. Ministrski svet se je bavil danes z ukrepi v svrho štedenja. Sklenjeno je bilo opustiti 100 podprefektur in 70 generalnih tajništev pri prefekturah tudi v armadi bodo izvedli obširne odredbe štedenja. Med drugim bo število častnikov znižano za 2700, s čemer bo padlo celokup« no število častništva na 28.800 napram 35.000 v letu 1914. Doba novačenja bo zmanjšana do 21. leta, tako da bo armada za leto 1927. znižana. Pri konjenici bo od. pravljenih 7000 konj. Pozneje bo prodanih še 10.000. Remontna služba bo popolnoma odpravljena. 175 vojašnic bo opuščenih; po« zneje bo število teh znižano na 350. Tudi v ministrstvu za mornarico in v upravi osvo« bojenega ozemlja bodo izvedene razne re« dukcije v službah. V upravi osvobojenega ozemlja bo opuščenih 42 m višjih urad« nikov in 446 inest podrejenih.
Svečan sprejem Nemčije v Društvo
narodov
Nemška delegacija je danes prvič prisostvovala zasedanju Društva narodov. — Svečani izjavi nemškega in francoskega zunanjega ministra za svetovni mir.
Ženeva, 10. septembra, s. Že dolgo pre i pol 11. je bila reformacijska dvorana, v kateri se vrši zborovanje Društva narodov, do zadnjega kotička napolnjena. Točno ob pol 11. je zvonec naznanil pričetek seje. V največji tišini je podal predsednik zasedanja dr. Ninčič besedo predsedniku komisije za prouči te v volitev, Guerreru (Salvador) radi poročila o sprejemu Nemčije. Guerrero je izjavil, da so bile vse formalnosti izpolnjene iu da je smatrati Nemčijo kot članico Društva narodov. Predsednik dr. Ninčič je prosil, uaj privede nemško delegacijo. Nemško delegacijo so pozdravili ob vstopu ostali delegall z daljšim aplavzom.
Ko se je odobravanje poleglo, je dr. Ninčič pozdravil nemške delegate, naglašal pomen vstopa Nemčije v Društvo narodov in se zahvalil delegatom, da se udeležujejo že prve delovne seje. Za Društvo narodov je velikega pomena, da bo nemški narod v bodoče sodeloval na odličnem mestu Društva narodov. Predsednik je potem podal besedo dr. Stresemannu.
Zunanji minister dr. Strescmann
je izvajal: <Gospod predsednik tega visokega zbora kakor tudi predsednik Sveta Društva narodov sta blagovolila pozdraviti vstop Nemčije v Društvo narodov z besedami vess-lja in zadovoljstva. Da lahko izrečem obema gospodoma zahvalo za ta izraz in jo raztegnem na visoki zbor, smatram za prvo dolžnost, ako pričnem govoriti s tega mesta pred vami. Nemčija vstopa z današnjim dnem v sredo držav, s katerimi je bila deloma že dolga desetlelja zvezana v neskaljenem prijateljstvu, deloma pa s takimi, ki so bile v svetovni vojni združene proti njej. Zgodovinskega pomena je, da se Nemčija sestane z zadnjimi sedaj k stalnemu mirovnemu sodelovanju v Društvu narodov. Naša naloga je, da vzpostavimo neoviran promet. Ce hočemo, da se bo svet neovirano razvijal v gospodarskem oziru, potem se to ne bo zgodilo s tem, da bodo posamezne dežele med seboj ločene, temveč s tem, da bomo premostili vse ono, kar je dosedaj ločilo gospodarstva narodov. Pravilnejše kot vsako inateri-jalno početje je duševno življenje naroda. Močan prepad misli vlada med svetovnimi narodi. Nekateri zastopajo načelo narodne lezerviranosti in zavračajo sporazumevanje med narodi, ker nočejo nadomestiti uacijo-rialnih momentov s splošnim pojmom človeštva. Ne more biti namen božanskega svetovnega reda, da obračajo ljudje svoje nacijo-tialne vrline medsebojno proti sebi in tako vedno zopet ovirajo splošen kulturni razvoj, ki sedaj najbolj služi človeštvu. Ta razvoj, ki korenini v lastnem narodu in se razvija v moralnem in duševnem oziru do najvišje stopnje ter tako zraste preko mej lastnega naroda, more celokupnemu človeštvu nekaj koristiti. Kakor se narodi vežejo na duševnem polju, tako se morejo vezati tudi v političnem stremljenju. Če obstoja volja v tem smislu, potem morejo služili celokupnemu razvoju.
Nemška vlada je odločena, zasledovati to politiko z vso odločnostjo. Z zadovoljstvom morem ugotoviti, da si je ta ideja, ki je bila spočetka v Nemčiji precej osporena, polagoma pridobila zavest nemškega naroda. Posebnega pomena za ustalitev mirnega sožitja med narodi so nadalje prizadevanja, ki gredo za razorožitvijo. Popolna razorožitev Nemčije po versaileski mirovni pogodbi je bila določena kot začetek splošne razorožitve. Naj bi se posrečilo, da bi se ta splošna razorožitev tudi praktično posrečila. Od-nošaii Nemčije do Društva narodov seveda niso določeni izključno s tem, da ji je sedaj dana možno6t za sodelovanje pri velikem splošnem cilju; Društvo narodov je namreč v marsikaterem oziru tudi dedič in izvrševalec pogodb iz 1. 1919. Odtod je v odkritosrčnih razgovorih izviralo večkrat nasprotje med Društvom narodov in Nemčijo v tej zadevi. Upam, da se bo obravnavanje vprašanj, ki pridejo pri tem v poštev, vsled našega sodelovanja v Društvu narodov olajšalo.
Društvo narodov seveda še ni doseglo svojega cilja, da bi združilo vse države sveta v sebi. Če pomeni vstop Nemčije velik napredek glede univerzalnosti Društva uar.> c!ov, moramo vendar izraziti svoje obžalovanje nad tem, da je Brafilija izrazila namen, da se mu hoče odtegniti. Mi se čutimo v bodoče eno z narodi, s katerimi smo združeni v Društvu narodov. Upamo z gotovostjo, da bo ostalo dragoceno sodelovanje v Društvu narodov ohranjeno in da bo apel, ki so ga vse države naslovile na Španijo, privedel io veliko državo do prepričanja, da bo sodelo-vala.»
Govor dr. Stresemanna je bil sprejet z večkratnim odobravanjem.
Po govoru nemškega zunanjega ministra je govoril glavni francoski delegat,
zunanji minister Briand.
Skoraj vsakemu odstavku njegovega govora so zborovalci vedno znova pritrjeval' 7. odobravanjem. Briand je izvajal:
»Dejstvo, da se Francija in Nemčija tukaj srečata in da je nemški zunanji minister dr. Stresemann ravnokar pravično in odkri-
1 tosrčno govoril, je najboljše znamenje za pomen tega dneva. Gotovi ljudje, ki vse zapostavljajo, so dvomili v Društvo narodov. Spričo dogodka, ki so ga danes doživeli, bodo morali svoje dvome opustiti. Narodi, ki so si stali kot sovražniki nasproti, govore besede prijateljstva. Očetje in matere, ki imajo nedoletnc otroke, se ne bodo več tre sli, da bodo ti, ko bodo odrasli, izpostavljeni vojni nevarnosti. Mir je pomen tega dneva. Končane so dolge vrste strahovitega hujskanja, končana jc žalost. Deviza teg;> dneva je: »Nikdar več vojne, diference naj se izravnajo prijateljsko. Sodnik naj stopi med narode, kakor je nedavno stopil med ljudi. Prostor za pomirjenje, za razsodišče in za mir!>
K dr. Stresemannu obrnjen je rekel B: and: »Obema našima narodoma, Vašemu in mojemu, ue bo treba več dokazovati s roje mori in svojega heroizina. Niti za Nemčijo, nili za Francijo ni ta dokaz več potreben. Mi vsi smo imeli strašno žetev slave. Iščimo sedaj slave drngje!>
Briand je nato apeliral na Društvo narodov: «Vsi morale sodelovali za mir. Ni dobro, če se vršijo pogajanja samo med pos,-meznimi narodi. V bodoče naj se vršijo \ polni luči in s sodelovanjem vseh.> Govornik je prosil dr. Stresemanna, da naj ima vedno pred očmi visoki cilj, kakor je tudi sam zi to odločen, da ni samo Nemec, temveč Evropejec iu član Društva narodov. »Ne pustimo se,» je rekel Briand, »hujskaii drug proti drugemu od ljudi, katerim je vsak boj do brodošel in ki ga uživajo kot zanimiv prizor. To je stara pot, ki je vsa krvava. Hodile po novi poti! Ne kličite ua odgovor narodov! Mi smo odgovorni, njihovi vodifclji!> K zboru obrnjen je zaključil Briand: »Pomagajmo si, da damo svetn mir! Sodelujte vsi na izgradnji novega sveta, na izgradnji Evrope! -
Po govoru francoskega delegata Brianda. ki ga je zbor oduševljeno sprejel, je stopil angleški zuTianji minister Cliamberlain h klopi nemške delegacije in prisrčno stisnil roko dr. Stresemannu in Schubertu.
Da se povdari zgodovinski j>omeu dneva, je bila nato plenarna seja Društva narodov prekinjena in se je nadaljevala popoldne. Na predlog prvega angleškega delegata Cham-berlaina sta bila govora Stresemanna ln Brianda dobesedno zabeležena in prideta v originalu v arhiv Društva narodov. Govore na današnji svečani plenarni seji so brezžični aparati takoj razširili po vsej Evropi.
Ženeva, 10. septembra, (brž.) Na popol; danski seji se je nadaljevala razprava o po= ročilu Sveta Društva narodov. Zastopnik Avstralije Lathiam je čestital k velikemu napredku Društva narodov.
Nato je dobil besedo
avstrijski zvezni kancelar (jr. Ramek
ki je živahno pozdravljen stopil na tribuno in govoril v nemškem jeziku. Izvajal je med drugim, da je bilo na dnevnem redu današnje seje poročilo Sveta Društva narodov. To poročilo dokazuje v svoji raznovrstnosti najbolje, koliko je storilo Društvo narodov v zadnjih letih v razmeroma kratkem času od svojega obstoja. Med njegovo najuspešnejše delo spada finančna sanacija Avstrije, k: je sedaj srečno končana in za katero mora biti Avstrija Društvu narodov posebno hvaležna. Če govornik danes, ko je bila Nemčija sprejeta v Društvo, govori, stori to vsled tega, da najprisrčneje pozdravi novo članico, ki je Avstriji po rodu sorodna. Ogromne duševne iu materijalne sile bo pridobilo Društvo narodov z vstopom Nemčije. Zaupanje Društva narodov je s tem ogromno pridobilo. To zaupanje je potrebno da bo v korist vseh narodov, ki so v njeni združeni, procvitalo do visoke popolnosti.
Japonec Išii
je obžaloval izstop Erazilije in odsotnost Španije in je izrazM upanje, da se bosta te dve državi v kratkem vrnili v Društvo narodov. Na drugi strani odobrava Išii vstop Nemčije, ki bo ojačilo Društvo narodov.
Danes popoldne se sestane prva komisija, ki bo razpravljala o predlogin komisije za reorganizacijo Društva narodov, ki se nanašajo na način volitve nestalnih sedežev.
Druga in šesta komisija se sestaneta popoldne.
Newyork, 10. septembra, (brž.) Predsednik republike Kube, Machado, je naročil Je-legaciji v Ženevi, naj morebitno ponudbo polstalnega sedeža v Svetu Društva narodov odkloni, ker zahteva Kuba stalen sedež.
Ženeva, 10. septembra, (brž) Druga plenarna seja Društva narodov se vrši začetkom prihodnjega tedna. Delo v raznin komisijah se marljivo nadaljuje. Na seji prve komisije so zastopniki Švedske. Norveške Danske, Holandske, Grške in Kitajske energično zahtevali, naj se ponovna izvolitev nestalnih sedežev prizna ob poteku mandita in ne ob njegovi izvolitvi. Francoska delegacija bo ob danem trenotku energično pod pirala kandidaturo Poliske za nestalni sedež.
Za zmago stanovske časti
in stanovskega ponosa!
V živahnem volilnem boja zavedni trgovci in obrtniki na celi
črti krepko odbijajo naskoke konzumarskih agitatorjev, med
katerimi je na deželi tudi duhovščina. — Jelačinu v IV. skupini
tudi po vaseh huda prede. — Zavedni trgovci in obrtniki prvih
treh skupin v veliki večini za stanovske kandidate trgovskih
gremijev in obrtniških zadrug. — Ljubljana odloča v prvih dveh
kategorijah. — KHc zavednega trgovstva in obrtništva: «Kdor
ni z nami, je proti nam!»
Volitve v Trgovsko zbornico se prav živahno razvijajo. Agitacija na deželi ne zaostaja veliko za agitacijo pri skupščinskih volitvah.
Največ posla in truda da agitatorjem IV. trgovska kategorija, kjer kandidira na konzumarski listi za predstavnika malih trgovcev, sejmarjev in branjevcev g. Jelačin, volilec L trgovske kategorije, veletržec, bankir in borzija-nec. Volilcev te kategorije, ki voh zase tudi samo 4 zbornične člane, je nad 6000, raztresenih večinoma po malih krajih. V LJubljani je volilcev IV. kategorije samo 461. Prav tako zahteva razsežne agitacije IV. obrtniška kategorija, kjer voh čez 18.000 volilcev. Po mestih in trgih, kjer so večinoma volilci prvih treh trgovskih in obrtniških kategorij. se volilci po ogromni večini odločajo za stanovske kandidate združenih trgovskih gremijev in obrtniških zadrug. Trgovcev, ki volijo v prvih treh kategorijah 12 članov in 12 namestnikov, je vseh skupaj nekaj nad 2500. Obrtnikov, ki volijo v prvih treh kategorijah 12 članov in 12 namestnikov, je okoli 5000.
Že prvi dan volitev je pokazal, da je SLS angažirala v tem boju ves svoj aparat; kajti kaplani in župniki švigajo zlasti po vaseh. Z vsemi sredstvi, z lažmi in s sleparijo delajo klerikalci in njih priganjači, da bi slovenski trgovec in obrtnik ne videl, da hoče SLS pobasatl najvišjo stanovsko zastopstvo trgovstva. Sladki so. a tudi s pritiskom delajo, da bi v Trgovski zbornici zavladala protitrgovska in protlobrtniška konzumarska politika SLS.
Samo to je res in vse drugo, kar agitatorji za konzumarsko listo pišejo in govore, je laž in prevara, ki bi se v svojih strašnih posledicah za trgovski stan pokazala šele po volitvah v pravi luči, kakor so se Ljubljančanom oči odprle pri zadnjih občinskih volitvah, ko je prišel na mestni magistrat kleroko-munističnl režim, ki je prizadejal mestni občini ljubljanski ter njenim občanom toliko gorja.
Prav tako so ljudje v Ljubljani šele po zadnHb skupščinskih volitvah spoznali kaj so storili, da so aktivno ali pa pasivno podprli kandidaturo doktorja Korošca in preprečili izvolitev gospodarskega strokovnjaka Mohoriča. Kakor LJubljana ni še imela slabejšega
režima v mestni hiši od klerokomuni-stičnega. tako tudi Ljubljana ni dosedaj imela še slabšega poslanca od dr. Korošca.
Klerikalec pozna volilce samo pred volitvami! Po volitvah pa delajo klerikalci svojo politiko kakor ugaja škoiu in klerikalnim organizacijam. Zlasti opasna je ta konzumarska politika za trgovca in obrtnika, ki se mora zavedati, da bi značila zmaga klerikalizma v trgovski stanovski korporaciS gospodarsko propast za njegov stan.
Slovenski trgovec in obrtnik je dosedaj še pri vseh zborničnih volitvah pokazal klerikalcem fige ter tako ponosno obdržal svoj gospodarski parlament v svojih rokah. Nikdar se ni dal zapeljati od klerikalnih volilnih sleparij, ker je vedel, da so sleparji tako za trgovino kot sploh za življenje najbolj opasni ljudje.
Kdor ni z nami, ta je proti nam!
To geslo mora biti geslo slovenskega trgovca in obrtnika tudi pri teh zborničnih volitvah. Naj bo Peter ali Pavel, če je šel med konzumarje, je Judež Iškarijot organiziranega trgovstva, kateremu ne sme nihče več verjeti, nihče več slediti, ako noče upropastiti trgovske stanovske organizacije, ki so postavile svoje kandidate.
Pri vsakih volitvah pa se najbolj maščuje mlačnost volilcev. Pogrešno nekateri mislijo, da store sebi prav, če ne gredo na volišče. Oni so moralno prav tako krivi morebitnega slabega uspeha, kakor oni, ki volijo proti trgovskim organizacijam. Radi abstinenc je n. pr. pri zadnjih skupščinskih volitvah Mohorič-ostal v manjšini le z nekaj nad 100 glasovi. Možato je, da vsak rolilec izvrši svojo volilno dolžnost in dolžnost vsakega trgovca in obrtnika je, da glasuje za svojo stanovsko listo trgovskih gremijev in obrtniških organizacij.
Kdor tega ne stori, zaničuje svo] last ni stan in lahkomiselno izroča svoje stanovske in gospodarske interese svojemu sovražniku.
Na delo proti konzumarjem! Na delo za očuvanje stanovskih in gospodarskih interesov; irgovci in obrtniki brez ozira na politično pripadnost, vsi na delo za zmago stanovske časti in stanovskega ponosa!
Neuspeli poizkus konzumar-jev pri sejmarjih
Prošlo nedeljo je imelo «Društvo sejmarjev za Slovenijo* svojo veselico. V svrho obračuna veselice je bila za danes sklicana seja Društva sejmarjev ob 5. popoldne pri <Jerneju« na sv. Petra cesti. Klerikalci so hoteli to sejo izrabiti za nekako volilno demonstracijo ter so izdali okoli sto vabil, podpisanih od klerikalnega volilnega odbora v Kolodvorski ulici, s katerim se vabijo sejmarji na sestanek ob isti uri ter na istem kraju, kot se je vršila seja Društva sejmarjev. Klerikalci so bili mnenja, da na ta način zvabijo skupaj čim več sejmarjev ter so pripravili že govornike, da narede razpoloženje za svojo listo in udarijo po društvenem predsedniku Mohoriču. Ko so nekateri odborniki društva sejmarjev zaznali za to, so povabili gremijalnega podnačel-nika g. Kavčiča na sestanek, da pojasni kandidaturo g. Mohoriča na gremi-jalni listi. V gostilniških prostorih navzoči pripravljeni govorniki klerikalne liste gg. Ogrin, Ložar in Pavlin niso prišli na svoj račun, ker je bilo kljub vsem vabilom navzočih samo šestnajst sejmarjev in sejmaric z odborniki vred, ki so imeli prej sejo zaradi veseličnega obračuna. G. Pavlin je poskušal predstaviti gremijalne kandidate kot SDS-arje, na koncu pa je razodel, zakaj so klerikalci proti g. Mohoriču. Zato, ker je načelstvo ljubljanskega gremija klerikalce prehitelo in postavilo Mohoriča za kandidata, kar so hoteli storiti tudi oni . . .
^ Podnačelnik ljubljanskega gremija g. Kavčič je razložil, da je ljubljanski gre-:nij postavil predsednika društva sejmarjev baš zato za kandidata, ker uvi-deva potrebo, da zastopa malo trgovino človek male trgovine in da je predsednik društva sejmarjev za to poklicana oseba. Povdarja. da nekateri sedai iz same politične zagrizenosti udarjajo po svojem predsedniku, ki so ga sami izvolili in ki je dosedaj vodil društvo s polnim uspehom ter da sedaj padajo klerikalci zato po njem, ker ga slučajno niso oni postavili za kandidata. Ce bi bil pa na njihovi listi, bi bilo vse v redu in ga bi vsi hvalili.
govoril g. Ogrin precej dema-:o da so se poslušalci dolgo-iahtevali. da naj bo v svojih h kratek. Privlekel je na dan v svojem govoru kanone najrazličnejšega kalibra ter je fraziral o vseh mogočih stvareh in zahteval med drugim, da moramo naše izdelke sicer prodajati po vsej državi, in tudi naše ljudi, ki ji' imamo doma odveč, spravljati v službo
N-go ča:; izv£
po vsej državi, a pri tem zahtevati <samostojno Slovenijo*.
Nato se je oglasil navzoči pečar Ravnikar iz Most, ki sploh sejmar ni in je med drugim govoril neresnico o navzočem podnačelniku Kavčiču, kar je moral na njegovo zahtevo takoj na mestu preklicati, tako da se mu je vse smejalo. Mož je še nekaj časa popolnoma ignorantsko nekaj čvekaj. Gospod Ogrin je rekel: «Joj, ta nam bo vse pokvaril!* ter je stopil k njemu in ga pregovoril, da je utihnil. Govoril je še g. Šolar, zavzemazoč se za kandida-| turo predsednika Mohoriča.
G. Kavčič je na izvajanja g. Ogrina kratko ugotovil, da je napravila 13 mi-lijardni proračun sedanja vlada, da sedanja vlada uničuje interese Slovenije ter izvaja centralizem in da sede v tej | vladi radikali in pucljevci, ki so za te | volitve zavezniki g. Ogrina in klerikal-| cev ter da naj se g. Ogrin kar nanje , obrne za pomoč. Dalje je govornik omenil, da zbornica, pa najsi bo izvoljen kdorkoli, centralizma ne bo odpravila, ona je gospodarska in ne politična kor-poracija, tozadevno govoričenje torej nima smisla. Bilo je še par brezpomembnih govorov, ploskanja in protestiranja, malo krega in prepira, nato pa se je stvar končala, da klerikalni kolovodje. ki so se medtem zunaj nabrali,
niso prišli na svoj račun.
-
Mali trgovci, sejmarji, branjevci - pozor!
Kako vas skušajo begati
Včeraj dopoldne se je zglasil v našem uredništvu g. Alojzij Mohorič, trgovec v Ljubljani, predsednik društva sejmarjev teT volilni kandidat v IV. kategoriji na stanovski listi združenih trgovskih sremijev, ta nas je naprosil, da"* objavimo sledeče:
Nasprotniki naše stanovske liste širijo govorico, da kandidiram na stanovski gre-mijaini listi proti svoji volji. To je laž. Nasprotno sem radevolje sprejel v interesu našega malega trgovca, sejmarja In branjevca častno mesto kandidature v IV. kategoriji naše gremijalne 'iste ter seveda vztrajam pri tej kandidaturi. Vse stanovsko zavedne tovariše prosim, da me pod-: pirajo pri delu za zmago naše liste. V Ljubljani. 10. septembra 1936.
Alojzij Mohorič L r.
Politične beležke
Kaj pa je to?
Včerajšnji »Slovenec« je poleg drugih zagrešil novo nesramno volilno laž, ki jo smairamo za potrebno razkrinkanja, ker in-direktno odkriva tudi klerikalne volilne sleparije, ki spa-dajo pod kazenski zakon. »Slovenec« je namreč objavil naslednje: »Esde-esarji so naročili pri tiskarni, kjer so se tiskale originalne volilne kuverte, še 8000 enakih kuvert za trgovino. Jasno je, kaj s tem špekulirajo. O tem bo obveščena volilna komisija. Vsakega sploh, ki bi skušal iti esdessarskim sleparijam kakorkoli aa roko, bomo brez pardona prijeli ta poskrbeli, da ga zadene zasluženo plačilo.« Ugotavljamo, da so se volilne kuverte tiskale v tiskarni »Merkur«, ki ima za predsednika g. Jelačina ml in v kateri se tiska Je-lačinov list. »Slovenec« torej trdi, da so samostojni demokrati pustili tiskati falzifici-rane volilne kuverte v Jelačinovi tiskarni! »Slovenčevo« vpitje o falzificlramh volilnih kuvertah je zelo sumljivi. Ce stvar dcbro pretehtamo, se nam zdi sigurno, da je kričanje »Slovenca« le poskus ustvariti alibi za prave krivce. Ako je tiskarna Merkur res Izdelala falztficirane volilne tiskovine, kakor trdi »Slovenec«, potem ie povsem jasno, da so jih naročili — konzumarjl, ki bi pa radi za slučaj razkritja obrnili sum na svoje nasprotnike . . . Zahtevamo preiskavo ali so se res v tiskarni »Merkur« preko naročila Volilne komisije tiskale vo'llne tiskovine in komu so Jih izročili.
Podlo sumničenje in denun-ciranje
Včerajšnji »Slovenec« naroča svolim pristašem, naj ne oddajo volilnih kuvert za trgovsko zbornico na poštah, kjer Je za poštarja pristaš SOS, ampak naj jih neso na kako drugo pošto, ali pa osebna prinesejo v Ljubljano. Klerikalno glasilo torej na najpodlejšj načta sumniči tn deaunciTa slovenske poštarje, da so med njimi ljudje, ki ne vrše zaprisežene službene dolžnosti, zlorabljajo uradno oblast ter kršilo pisemsko tajnost! Že včeraj smo opozorili, da so »Slovenčeva« opozorila o rajnih volilnih nakanah SDS samo klerikalni manever, s katerim hoče opozoriti svoje pristaše, kako naj pri volitvah sleparijo. Cpo-zarjamo volilce v trgovsko tn obrtniško zbornico, naj povsod zasledujejo te dni klerikalne volilne sleparje.
Minister Pucelj, klerikalci in državno gospodarstvo
Minister Pucelj je na svojem shodu na Bledu dejal: »Da se branimo, se organiziramo v stranke in zato se stranke tudi med seboj vežejo.« Včerajšnji »Slovenec« pa pravi, da je minister Pucelj pozabil dostaviti naslednje: »In tako smo se zvezali z radičeve! v podpiranju centralizma, ki gospodari s slovenskim premoženjem % smo kot skrbni gospodarji v najkritlčnejšem momentu postavili 13m!lijardni proračun, k! bo spravil Slovenijo na kant.« MI pa pravimo, da je tudi »Slovenec« nekaj pozabil dostaviti ln sicer to-le: »In mi klerikalci smo se pri volitvah v trgovsko zbornico zvezali s Pucliem ta radičevci v podpiranju centralizma, ki gospodari s slovenskim premoženjem ta Je postavil v najkrl-tfčnejšem momentu 13mi1Ijardni proračun, ki bo spravil Slovenijo tia kani« Kakor se vidi, ni pozabljiv samo minister Pucelj, ampak so pozabljivi tudi klerikalci s »Slovencem« vred.
Stj
Nov pomočnik ministra za šume in rudnike
*>eograd. 10. sep-eir.bra. p Podpisan je iz, s katerim se imenuje načelnik dr. Lu« t Novak 7» pomočnika ministra za Šume in jdnike.
j. Radič obsojen na 28 dni zanora
L
Radi klevetnlšklh Izpadov v svojfo govorih.
Zagreb, 10. septembra, r. V Novi Gradišč se je včeraj vršila zanimiva razprava. Federalistična poslanca dr. Žanič in dr. Ba-zala sta vložila tofbo proti Stjepanu Radiču zaradi žalitev, ki jih ie izreke! na nedavnem javnem zboru v Novi Crradiški. St. Radič zaradi svoje odsotnosti v Ženevi razpravi ni mogel prisostvovati osebno, a tudi ni poslal svojega zastopnika. Sodišče Je zaradi žalitev in klevet spoznalo Stepana Radiča krivim ter ga obsodilo na 14 dni zapora, ki se lahko pretvorijo v globo v znesku 7000 Din. Obenem se je včeraj pri istem sodišču vršila druga razprava proti St. Radiču in sicer na tožbo bivšega ministra dr. Ja-njiča zaradi žalitev izrečenih istotako na lavnem shodu v Novi Oradiški. Tndl za le klevete je bil St. Radič obsojen na 14 dni zapora odnosno na 7000 Din. Celokupno *e terej St. Radii včeraj bi! obsojen na 28 dni zapora odnosno na 14.000 Din.
Nemški parlamentarci v Beogradu
Pridejo tudi v Ljubljano.
Beograd, 10. septembra p. Danes je prispela v Beograd skupina nemških parlamen tarcev, katerim je na čeln znani nemški politik v. Loesch. V. Loesch Je z nekaterimi tovariši posetil pomočnika zunanjega ministra Jova Markoviča, kateremu ie izjavil velike simpatije, ki jih goji nemški narod napram našemu narodu. Naglasil je, potrebo čim večjega gospodarskega zbližanja In tesnejših kulturnih zvez med obema narodoma. Naglasil je tudi zadovoijnost radi znanega govora madžarskega regenta Hor-Hv'a v Mohaču o rbližanju med Madžarsko ' u-goslavijo, češ da ie to važen korak k rjenju narodov. Jovo Markovič Je v svojem govoru naglašal, da le naš narod v vojni spoznal vrednost nemškega naroda in je povdaril potrebo čim večiega medse-brinega zbližanja in razumevanja. Nemški pcslan;l< Olshauser ie nemškim parlamentarcem priredi! zvečer banket. Zvečer so Neme1 odpotovali v Vojvodino, nakar bodo pcsetil' Hrvatsko in Slovenfio, kjer si ogledajo Ljubljano »n najbrže tudi Bled
Kako so sprejeli Nemčijo v Društvo
narodov
(Od našega posebnega poročevalca.)
flegmatičen. kakor se spodobi za Angleža. Briandov «oui» pa je bil jasen in razločen. Prav glasni so bili zastopniki Danske, Norveške in Švedske, ki spadajo med one redke diplomate, ki se v Zvezi narodov poslužujejo angleškega jezika. Zastopniki raznih ameriških republik so podajali svoja pritrdila komaj slišno. Delegat Dominikanske republike dr. Tullio Franco Franco sploh ni ničesar rekel, pa so ga vseeno šteli kot pritrdilni glas. Naš Stjepan Radič, ki je takoj po Ninčičevi izvolitvi za predsednika zborovanja Društva narodov sedel na prvo mesto jugoslovenske klopi in prevzel vodstvo delegacije, je proti svoji navadi komaj odpri usta. da izreče <oui», slišen samo za najbližjo okolico.
Po končanem glasovanju, ki ga je poslušalstvo sprejelo s irenetičnim ploskanjem, je dr. Ninčič izrekel kratek govor, v katerem je naglasil, da je današnji akt eden izmed najvažnejših za bodočnost Društva narodov, in izrazil željo, da nova članica čim prej zavzame svoje mesto v zbornici narodov.
Nemška delegacija vkoraka v Reformacijsko dvorano v petek 10. t. m., pri kateri priložnosti se priredi posebna slovesnost. Zavzela bo svoja mesta sredi med albanskimi in avstralskim: j sedeži, ki ji pripadajo po abecedni vrst; držav (Allemagne). Od petka dalje se obeta malo več zanimivosti in živahnosti na letošnjem zborovanju, ki je doslej poteklo nenavadno hladno in dolgočasno. Tudi se bo v zbornici odslej slišala nemščina kot tretji zborovalni jezik poleg francoščine, ki jo rabi velika večina drŽav, in angleščine, ki se je razen britanskih dominijonov poslužujejo samo še severne germanske države in Kitajci . . . Zato pa bodo seje še daljše, ker bo treba vsak govor prevajati še na dva jezika. G. Stresemann namreč ne razume ali noče razumeti niti francoski niti angleški . . .
vf. Ženeva, 8. septembra.
Pod predsedstvom zunanjega ministra naše države. Iti je največ pretrpela v svetovni vojni, je bila danes soglasno sprejeta v Društvo narodov Nemčija, katere vodilni faktorji prejšnjega režima nosijo glavno odgovornost za izbruh 4 letnega klanja. Današnja zgodovinska seja Društva narodov je zatorej nadvse vidno znamenje, kako daleč so se razvile politične razmere v Evropi tekom zadnjih let, da je delitev na »zaveznike*, nevtralce in osrednje sile že docela zastarela. Nemčija se vrača v svetovni koncert in ne da se reči. da bo v njem našla bivše nasprotnike, združene v enotnem, neprodirnem bloku. Prav narobe: gotovo je, da se bo ta ali ona ^zaveznica* v marsikaterem vprašanju znašla na istem polju z Nemčijo proti tej ali oni članici Velike antante. S sprejemom Nemčije je formalno zaključen epilog svetovne vojne in začenja se nova epoha zgodovine.
To so danes čutili delegati 48 na zborovanju zastopanih držav, ki so enodušno pritrdili spreejmu Nemčije v Zvezo narodov in potrdili tudi sklep Sveta, po katerem se dodeljuje Nemčiji nov stalni sedež v Društvenem Svetu. Da se cela procedura izvede čim sve-čanejše, se je glasovanje vršilo javno in ustmeno. Posamezne države so bile klicane po abecednem redu. In padali so odgovori <oui!» ali «yes!» South Africa: yes!» — »Albanie: oui!» — <Australia: yes!» »Autriche: oui!» Posebno energičen <oui!» je izustil belgijski zunanji minister Vandervelde, ki se je tudi kot eden izmed voditeljev socialistične internacijonale najvnetejše potegoval za vstop Nemčije v Ligo narodov. O Vanderveldu je znano., da je po odhodu Brazilije in umiku Španije izjavil, da ta cena ni previsoka za sprejem Nemčije. <Yes» sira Austena Chamberlaina. zunanjega ministra njegovega britanskega veličanstva, je bil
Ponesrečena profirevolucija na
Grškem
Pangalosova republikanska garda je hotela proglasiti direktorij. Poulični boji v Atenah. — Upor je bil krvavo udušen. — Plasti-ras koraka proti Atenam?
Kondylis je izjavil, da ima vlada v rokah neovržne dokaze, da so imeli poveljniki re publikanske garde namen, izvesti v soboto državni prevrat. Več voditeljev stranke je bilo aretiranih, ker so skušali nahujskati množico proti vladnim četam. Inicijativo republikanskih in antivenizelističnih voditeljev strank, naj bi se sestavila koalicijska vlada, je ministrski predsednik Kondylis odklonil. Danes se je vršil med Kondylisom in predsednikom republike Konduriotisom razgovor, na katerem naj bi se detinitivno razčistil političen položaj. Kondyli9 je izjavil, da parlamentarne volitve ne bodo odgo-dene in da se bodo brezpogojno vršile dne 24. oktobra. Dejal Je tudi, da Konduriotis popolnoma odobrava njegove ukrepe.
Vlada je prepričana, da obstoja med roja-listi in komunisti sporazum. Ponoči je bilo poleg nekaterih komunističnih voditeljev aretiranih tudi nekaj rojalističnih voditeljev.
London, 10. septembra, r. Iz Aten javljajo, da je general Plastiras na čelu močnih oddelek čet na poti v Atene, da vrže vlado. (Beležimo to vest, a jo je vzeti z vso rezervo. Op. ur.)
Beograd. 10. septembra, p. Iz Aten se poroča, da je nova revolucija v Grčiji neizbežna. Trdi se, da je general Plastiras nedavno prekoračil naše meje, da koraka proti Atenam in da je v pouličnih bojih padlo 40 lju di, ranjenih pa je nad 100 ljudL Reuter poroča iz Aten, da je mnogo oboroženih ljudi napadlo telefonsko centralo. Vladne čete 60 intervenirale ter se sodi, da je bilo v boju mnogo žrtev.
Atene, 10. septembra, r. Vsled odločbe vlade, da se razpusti republikanska garda, so komandanti teh čet Zervas in Dertylis koncentrirali tekom noči vse sile, s katerimi razpolagajo, da bi preprečili izvedbo odločbe in proglasili direktorij. Da bi pojačila atensko garnizijo, je vlada pozvala v pomoč hal-kidiško divizijo. Včeraj okoli 7. zjutraj ao te čete obkolile upprnike v Atenskem predmestju Ambelokipu. Ob 10. so uporniki i) poslali vladi poslanca, da se pogaja o predaji Kot pogoj so zahtevali oprostitev od kazni. Predsednik vlade je to odbil in odredil napad. Takoj se je začelo streljanje pešadije in artiljerije, docim je konjenica napadla t naskoku Borba je trajala četrt ure. Uporniki 60 imeli mnogo žrtev, vladne čete pa niti ene. Nato so se uporniki predali brezpogojno. Opoldne se je vršila velika narodna manifestacija za vlado. Manifestanti 60 vzklikali: <Živio vladal* Uporniki bodo primerno kaznovani. Na vprašanje venizelistovskih šefov Kafandarisa, Mihalokopulosa in Papa-□astazia, kakšna je situacija, je odgovoril Kondylis: <Vlada je gospodar situacije.*
Beograd, 10. septembra, p. Po točnih informacijah iz Aten je situacija taka-le: Dne 9. t. m. okoli 10.30 zvečer sta vkorakala v Atene dva bataljona republikanske garde na čelu s polkovnikoma Dertylisom in Zerva-som. Čete atenske posadke so se jim postavile po robu. Ogorčen ulični boj je trajal tri ure. V predmestjih, kjer so se tudi nahajali vstaši, je bila Ijuta artiljerijska borba, t kateri je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Der-tylis in Zervas sta bila poveljnika republikanske garde, ki se je prva izneverila biv Jemu diktatorju Pangalosu. Smatra se, da sta to vstajo uprizorila vsled osebnih ambicij Značilno je, da se general Plastiras ne spravlja z njima v zvezo. Šele včeraj popoldne sta se gori navedena dva bataljona vdala ter sta bila popolnoma razorožena. Stanje v Solunu je popolnoma mirno. Situacija je v ro kab generala Otoneusa, ki je gospodar situacije in čaka na rezultat v Atenah, da bi se mogel orijentiratL
Rim, 10. septembra, p. cGiornale D' Italia* poroča iz Aten h krvavim dogodkom, da je republikansko stražo ustanovil odstavljeni diktator Pangalos. Bila je popolnoma odvisna od voj6ke. Poveljnika Zervas in Dertylis, ki sta rodila ta upor. sta bila aretirana. V boj so posegli tudi komunisti v skupinah z namenom, da povečajo zmešnjavo. Komunistično vmešavanje je imelo za posledico, da je bilo pet civilistov ubitih in ranjenih,
Atene, 10. septembra, s. Aretirani voditelji upora pridejo ie jutri pred vojno sodišče. V Atenah in Solunu je bilo aretiranih ver komunistom ki so z rdečimi zastavami kora kali po ulicah. Pretekla noč je potekla v Atenah mirno. Po praznih ulicah so vozili vojaški avtomobili. Ministrski predsednik
Afera dunajskega advokata na Bledu
Dunaj, 10. septembra, s. Tukajšnji listi javljajo: Dunajski odvetnik dr. Ignaz Kurt-Roser.feld je odpotoval koncem julija na letovišče na Bled. Po 12 dnevih bivanja Je bil pc-zvan na žandarmerijsko komando, kier sa je žandarmerijski kapetan Kovmčič vprašal al' je bi' on branitelj znane morilke Carni-ciu. Ko je dr. Rosenfeld potrdil, mu ie žand. kapetan očital da se ie ob priliki zasliša-vanja morilke žaljivo izražal v našem na-redu. Rekel mu je, da bi mu morala čast prepovedovati, da bi užival gostoljubnost naroda, ki ga je zato surovo žalil. Dr. Ro-serfeklu ie bilo ukazano, da zapusti Jugoslavijo. Zvečer so prišli kriminalni uradnik', k! so ga spremili na kolodvor. V vlaku je dobil separiran kupe Kolikor časa je stal vlak na obmejni postaji v Jesenicah, sta pred kupejem stala dva orožnika z r.asa:e-nim bajonetom. Dr. Rosenfeld se bo baje pritoži! pri avstrijskem zunanjem. ministrstvu.
Obnavljanje italijanske reior-mistične stranke
Rim, 10. septembra, o. »Informatore della Stampan poroča, da namerava bivši ministr. ski predsednik Bonomi obnoviti italijansko reformistično stranko. Ugleden politik, ki je bil svoj čas minister v Bonomijevem ka< binetu, pravi, da je ta vest resnična. Bono= mi je v stalnih stikih z reformističnimi in demokratskimi veljaki Italije in se pocaja z njimi za obnovitev reformizma v Italiji Namen bivšega ministrskega predsednika je, združiti vse one reformistične pristaše, ki se ne udeležujejo sedanjega političnega življenj a v Italiji in jih približati nacijonal« nemu in sindikalnemu gibanju Verjetno je. da bo v najkrajšem času izvoljen pripravs ljalni odbor, ki bo položil temelj novi itali. janski refonnistični stranki.
Rekord Nemca Vierkotterja potolčen
London. 10. septembra, (brž.) Danes zj; traj je bil v preplavanju Rokavskega pre!-. va dosežen nov rekord. Francoz Georgc? Michel je po mnogih poskusih preplava! Canal ia Manche od rta Grisnez do Saint* margaretskega zaliva v 11 urah in 6 minu* tah. S tem je prekosil rekord Nemca Vier. kotterja za več kot eno uro.
predlogi, tičoči se kongresne urbanizacije.
Za jutrišnji popoldanski izlet na Bled se je prijavilo nad 150 udeležencev, več ko toliko pa jih pojde in je deloma že odšlo privatno na Gorenjsko. Za izlet v Celje, Maribor in Rogaško Slatino je v petek prijavljenih nad 650 udeležencev.
Sekretarijat kongresa jc ves dan razdelievai vstopnice k gledališkim predstavam in koncertu, da.ial informacije, delil tiskovine.
Popoldne so v razpravni dvorani 112 višjega deželnega sodišča zborovali notarji v svojih stanovskih zadevah.
Drugi dan pravniškega kongresa
Interesantne razprave v sekcijah. — Zmaga principa obligatornega civilnega braka. — Žive diskusije o problemu valorizacije. Danes zaključno plenarno zborovanje. — Kraljeva zahvala Kongresu. — Prireditve in izleti.
Ljubljana, 10. septembra.
V veliki justični palači je bilo tudi danes ves dan živo. Glavno današnje deio, debata o referatih in koreieratih, se je vršila v treh sekcijah, I. je imela tri temata, II. eno, III. tri. Za debato o vsakem temi je bil izbran predsednik in tajnik, katera dva sta skupno z referentom in korreferenti tvorili bureau. V nekaterih sekcijah je tekla debata gladko, po programu in je končala kmalu, v drugih pa je prišlo do debate, najpreje živahne, končno pa celo prav razgibane in burne. Temu primerno se giase tudi resolucije, katere so sekcije usvojile, da se v soboto predlože zaključnemu zborovanju plenuma.
O vprašanju Izenačenja bračnega (ženltbenega) prava v kraljevini je re-feriral g. univ. prof. dr. Rado Kušej, koreferirali so apelacijski sodnik gospod Andrljevič iz Skoplja. senatni predsednik vrhovnega suda g. dr. B. Eisner iz Sarajeva, univ. prof. dr. R. Lovrič iz Zagreba, predsedoval je predsednik višjega drž. sodišča g. dr. I. Babnik. kot tajnik je fungiral drž. pravdnik g. dr. L. Mastnak. V tej sekciji je bila debata izredno burna, i ma-terijalno i o poslovniku. Končna resolucija zahteva takojšnjo donešenje zakona o ženltbenem pravu, enakega za vse državljane brez izjeme, in sicer z uvedbo obligatornega civilnega braka in izključno kompetenco rednih sodišč v bračnih sporih. Mnogobrojno prav-ništvo je z zanimanjem sledilo debati. Večina točk te resolucije je bila sprejeta soglasno, obligatorni civilni brak z nad tričetrtinsko večino.
Za širšo javnost velezanimiv je bil predmet pravnega značaja in tehnike finančnih zakonov. (Predsednik g. dr. 1. Politeos, Zagreb, tajnik g. dr. Božič, Ljubljana; referent g. dr. Kosta Kutna-uudi, Beograd, koreferenti g. Vidan Blagojevič, Beograd, g. dr. Bolič. Zagreb). Resolucija zahteva, da morajo finančni zakoni odslej respektirati Ustav in zakon o drž. računovodstvu in da se ne smejo zlorabljati za razne druge zakonske preniembe. Politično je ta resolucija nedvomno pomembna.
Prav mirno je bilo pri debati o novem zakonu o državljanstvu, o reorganizaciji upravnega sodstva, ter o odškodnini za neopravičeni preiskovalni zapor ter o notariiatu. Ropot je pa bil v sekciji za debate v vprašanju valorizacije. To vprašanje je stalni odbor izbral zelo nesrečno, ali točneje, .ga je formuliral nesrečno in splošno tako, da se je dotaknil značenja, ki je finančno in denarstveno, mesto da je zgolj zasebno pravno in še tu omejeno le na dedno pravo, izključivši obligacije. Ta organizacijska pogreška se je bridko maščevala. na račun vseh udeležencev. Referent g. dv. sv. dr. Pajnič je ostal pri predmetu, kakor bi moral biti formuliran, v debati pa je bil tema, kakor ic bil formuliran in sredne linije sekcija zato ni mogla najti, ker je ni. Predložile so se tri resolucije, kajti vsaka je dobila nekaj glasov, relativno večino je odnesla ona. ki smatra tema praktično za brezpredmeten.
Te resolucije se bodo jutri v soboto predložile plenumu, da jih sprejme ali zavrže, nakar bo kongres izbral stalni odbor za prihodnje leto.
Tajništvu kongresa je danes prispela prisrčna zahvala Nj. Vel. kralja na poslano udanostno brzojavko.
Od pravnikov, ki se niso udeležili kongresa, je prispelo nekaj pismenih predlogov, tako od udruženja odvetniških koncipijentov v stanovskih zadevah, od pravnikov židovske vere o želji, naj se v bodoče kongresi ne vrše v prvih dneh septembra (ker ' so sedaj največji Žid. prazniki in pripadnikom tega veroizpovedanja ni dopuščeno na te praznike nobeno delo), ter drugi
Regulacija Savinje
Občinski odbornik in predsednik iinanč-nega iu gospodarskega odseka, dr. Božič, je priobčil v Novi Dobi« svoj referat o regulaciji Savinje za ce;jski občinski svet, iz katerega posnemamo sledeče podatke:
V smislu sklepa celjskega občinskega sveta je sklical celjski župan dr. Hrašovec za dan 15. inarca v celjsko mestno posvetovalnico anketo, katere se je udeležil razen zastopnikov oblasti, strokovnjakov ter prizadetih občin tudi veliki župan mariborske oblasti g dr. Pirkmajer. Po referatu g. inž Piletiia sc je razvila živahna debata sledeče vsebine:
Vsakoletno se ponavljajoče povodnji napravijo velikanske škode na kulturah in stavbah v predelu Savinje od Levca pred Celjem skozi Celje in naprej v občinah Pe-trovče, okolica Celja, Skorja vas, Teharje in mesto Celje. Te poplave postajajo od leta do leta večje, ker se struga Savinje zvišuje z raznimi obsežnimi sipinami. To zvišanje struge se je stopnjevalo posebno med vojno in po vojni, ker je bil odvoz gramoza od te sipine za stavbe in v druge svrhe malenkosten, dočim je pred vojno znašal precejšnje količine. Vsled dviganja ta! struge se razlije od pritokov vedno več vode čez obrežje in to zavzema od leta do leta večje dimenzije. Iz teh kratkih ugotovitev je razvidno, da je treba izvesti regulacijo Savinje in pritokuv že od izvršene regulacije naprej mimo Cc!ja najmanj do Pcčovnika. Ako se ta regulacijska dela kmalu ne izvrše, preti mestu Celju in bližnji okolici naravnost katastrofa. Način
izvršitve dela naj bo približno tak, kakor ga je sklenila dežela Štajerska s svoječas-nim nad Levcem že izvršenim projektom, namreč: primerno visoki obrežni nasipi, očiščenje obrežja in poglobitev struge Savinje. Na anketi so se obravnavali majhni in veliki projekti. Splošno se je povdar-jalo, da se mora izvršiti ves obsežni projekt. Od države v prihodnjih letih ni pričakovati kuke pomoči ter bo treba seči po samopomoči.
Pri anketi je bil izvoljen poseben regulacijski odbor, ki je izvršil dne 19. junija komisijonelni ogled, ki pa ni prinesel ni-kakega novega momenta. Zato je v nujnem interesu mestne občine celjskc, da prcdjijači tej akciji, ker je tudi najbolj po poplavah prizadeta. Ako okoliške prizadete občine ne bi hotele prispevati za izvršitev regulacijskih del, bi morala mestna občina varovali svoje občane z nasipi ter prepustiti občine v okolici svoji usodi.
Pismo iz Kranja
Razglasitev vojnega razporeda. — Nesrečen padec. — Jugoslovenski pravniki ob spomeniku kralja Petra. — Samomor.
Kranj, 9. septembra.
Včeraj se je vršila v Kranju razglasitev ratnega rasporeda vojnim obveznikom ter dajalcem živine iu vozil. Razglasitev sc jc izvršila popolnoma mirno in brez vsakih incidentov. Doslej se je vršila priobčitev ratnega rasporeda vedno pismenim potom, kar se je pokazalo za neprimerno bolj prak tično in umestno. Kajti vojni obvezniki so na ta način prišli v posest pismenega ob» vestila, dočim je jako malo obveznikov, ki bi si v naglici zamogli raspored zapomniti. Tudi niso izgubljali po nepotrebnem časa, ter je bil tako prav vsak obveščen, dočim je bilo sedaj vmes veliko takih, ki so se le z največjo težavo pozivu odzvali. Manj« kalo je pa tudi seveda nekaj takih, ki vsled neodložljivh poslov niso mogli pri» so-stvovati razglasitvi. Vojaška uprava je že enkrat skušala ratni raspored priobčiti ust* menim potom, a je končno le uvidela, da je to iz raznih razlogov nemogoče, ter svoj prvotni ukrep preklicala. Zakaj je ta svoj pametni ukrep revidirala, ni prav razumlji« vo. Vse vojaške zadeve naj bi se po navo« dilih vojaških oblasti smatrale za tajne, vendar je pa ravno pri tem načinu razgla« sitve kaj lahko podana možnost, da so na« vzoče druge nepoklicane in nezainteresira. ne osebe.
Neki obvczanec iz občine Stražišče je v vinjenosti padel po lastni neprevidnosti v prepad reke Kokre. Le izrednemu slučaju se je zahvaliti, da ni obležal na mestu mr» tev. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na
. -1- .jv	> k *.- *■...
Slika z letalskih tekem minule nedelje:
Spodaj prihod prvega aeroplana por. Bajdaka v Zagreb, zgoraj pa razbito letalo po* ručnika Pa j c vida takoj po padcu.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 10.: »Hoffmannove pripovedke®. Go»
stuje tenorist Rijavec. C. Sobota, 11.: ob 20.: Predstava na čast ude»
ležencem pravniškega kongresa. Izv. Nedelja, 12.: »Grofica Marica®. Gostova« nje Vladimirja Majheniča. Izv.
Ljubljanska drama.
Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota. 11.: Predstava na čast udeležencem pravniškega kongresa. Izv.
Gostovanje gosp. Majheniea v tGrofiei Harici». V nedeljo 12. t m. gostuje na ljubljanskem odru v Kalmanovi opereti ^Grofica Marica> član 06iješkega Narodnega gledališča gosp. Vladimir Majheuič. Pel bo ulogo Kolomana Zaupana. Ostala zasedba kakor pri dosedanjih predstavah te operete. Gospod Majhenič je prvovrsten operetni pevec, ki ee odlikuje po izredno elegantni igri in prijetnem glasu. Predstava začne točno ob pol 8. lV6CGr
Narodno gledališče v Ljubljani sprejema priglase za gledališki abonma za sezono 1926. /27. do sobote 18. t. m. Lanskim abo-nentom so reservirani lanski sedeli do vgte-
tega torka 14. t. m. Cene lanske. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok se plača pri vpisovanju. Redna gledališka sezona začne v drami in operi dne 1. oktobra 1926. Predstave, ki se izredno vrše v mesecu septembru, so nekaka predsezona. Oficijelno objavljeni dramski in operni repertoar začne šele 1. oktobra daljo in šele od takrat dalje veljajo novi abonmaji.
Razstava slovenske upodabljajoče umetnosti novejše dobe v Pragi. Kakor smo že kratko zabeležili, se je otvorila v nedeljo, dne 5. septembra v Pragi razstava <Sloven-skega umetniškega društva> iz Ljubljane. Društvo je zastopal njegov predsednik, akad. slikar Božidar Jakac, otvoritveni nagovor pa je imel predsednik razstavljalnega odbora češkj slikar V. Rabas. Ta je povdarjal zlasti kulturno vzajemnost med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi upodabljajočimi umetniki. Ljubljanski delegat Jakac je izrazil željo, da bi v doglednem času zopet prišli k nam v goste češki umetniki, katere bo Ljubljana vedno z veseljem pozdravila in jih sprejela. Otvoritev je bila zelo svečana. Prisostvovali so ji odposlanci poslaništva SHS v Pragi, delegat prezidenta Masaryka, univ. prof. Murko. zastopnik 'M£nesa» slikar Slaviček Jn drugi. Razstavljalni odbor je izdal tudi katalog razstavljenih del s kratkim uvodom
dr. StSleta. Razstava je odprta do 28. t m. Med razstavljala so: Jakac, Gojmir A. Koa, Fran in Tone Kralj, Pilon, Stiplovšek, Drago in Nande Vidmar, Zupan, Tine Kos in Napotnik. Razstavljene 80 slike, plastike in grafike, po številu 124 del.
tKoimična poezija Svetislava Stolanori-ča> je naslov članku, katerega je priobčil v tržaškem <Piccolu della Sera* znani sezna-njevalec našega slovstva z italijanskim občinstvom gosp. Urbanaz - Urbani. Pisec tolmači srbskega poeta Stefanoviča kot pesnika kozmične ljubezni in mističnega pansla-vizma.
Gostovanje beograjskega opernega ansambla v Ljubljani. V prvi jx>lovici novembra nastopi v ljubljanskem gledališču osobje beograjske opere. Na sporedu bo izvirna srbska opera <Suton>, delo skladatelja Savana Hrističa, narejeno po tekstu istoimene drame pisatelja Iva Vojnoviča.
Charlestona ljubav in umor
i'o romanu .Oče Goriol" slovitega irdncoskiga p-satelja Honorfe de Balzaca 'zdelan je velefilm
Balzac v filmu!
Pariz o polnoči
Kalen je edini svoje vrste. To je
ki je pri včeraišnji premijeri dosegel kolosalen uspeh. / cujanj v glavm vlog: nova kino zvezda Jetta Goudal in Lionel Barymore. Ono kar daje tilmu poseben čai, a jemlje dih odraslim gledalcem to so jedinstvene scene varijetejskih programov: bakanalije, oigije nage lepote in razuzdane zabave	Mladini neprimerno.
Danes ob 4. pol S., pol 8. in 9. uri.
KINO «LJUBLJANSKI DVOR». — TELEFON ŠT. 730.
Na.modernejšt- kino-g.cdališče Ljubi aiu\	Glasbeni umetniški Užitek.
rešilno postajo prostovoljnega gasilnega m reševalnega društva v Kranju, kjer so mu nudili prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v državno bolnico v Ljubljano Pri tej pri* liki je omeniti veliko požrtvovalnost načel« nika reševalnega odseka g. Franca Holcha« kerja, ki jc takoj ukrenil vse potrebno, da je dobil ponesrečenec pravočasno zd ravni« ško pomoč.
Želja vseli občin jc. da se na podlagi do= sedanjih praktičnih izkušenj in uradovanja ratni raspored v bodoče objavi prizadetim obveznikom na dosedaj običajni način, to je pismenim potom in tako obvaruje nepo« trebne zamude časa.
m
Danes jc posetilo naše mesto okrog 200 pravnikov in pravnic, članov Udruženja beogradskih pravnika, udcležcnccv pravni* škega kongresa v Ljubljani. Prispeli so s posebnim vlakom ob 7. uri zj. Odšli so naj* prej k spomeniku kralja Petra, kjer so po= ložili krasen venec. Prisotne je nagovoril g. dr. Mihajlo Jeftič. odvetnik iz Valjeva, odgovoril mu je kranjski župan g. Ciril Pire. Intimni slavnosti jc prisostvovalo znatno število kranjskih meščanov, ki so prisrčno pozdravljali žal nenapovedane mi« le goste. Izletniki so si nato ogledali me> sto, zlasti šc puškarno, Sokolski dom in po« kopališče z grobovi Prešerna in Jenka ter so se še tekom dopoldneva vrnili v Ljub« ljano.
*
Danes se je obesil v Jugočeški tvornici zaposleni 641etni mojster Gustav Hoffman. Vzrok samomora je baje neozdravljiva bo« lezen, na kateri je bolehal že dalje časa. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Šmartno.
Zanimiva razprava
Včeraj se je vršila pred senatom deželnega sodišča v Ljubljani zanimiva tiskovna razprava. Državno pravdništvo jc namreč po nalogu zunanjega ministrstva tožilo odrovornega urednika »Orjune« radi članka dne 3 julija, v katerem jc bilo tned drugim navedeno, da se po Beogradu širijo govorice, da je bil izdan odlok o razpustu Orjunc na opetovano intervencijo italijanskega poslanika na našem dvoru, generala Bodrera in da misli vlada njega ali pa italijanskega generalnega konzula v Ljubljani postaviti za komisarja razpušče-nih orjunašev.
Obtožnica Je dolžila odgovornega urednika Josipa Špana, da je s tem člankom o poslaniku kraljevine Italije in generalnem konzulu priobčil nekaj neresničnega, kar jima utegne škodovati na časti, dobrem imenu ali družabnem ugledu.
Zagovornik obtoženca Je naglašal, da Orjuna z imenovanim člankom niti od daleč ni nameravala žaliti ta dva Italijanska dostojanstvenika, temveč je samo kritiziralo odredbo vlade o razpustu Orjune. Temu naziranju se je pridružil tudi sodni senat, ki je zato odgovornega urednika Josipa Špana oprostil od obtožbe, češ da iz članka res ni razvidno, da bi bil naperjeai proti zastopnikoma italijanske vlade, temveč, da je bi; članek samo kritika odredbe naše vlade.
Uboj finančnega stražnika ob severni meii
Št. Iij, 10. septembra.
V torek, 7. t. m. je bil ubit na jugoslo« vensko»avstrijski meji, v gozdu pri Čeršaku, stalni finančni pripravnik Janko Resnik. Resnik je šel dopoldne na službo na mejo. Ko je pretekla 13. ura, se proti običaju ni vrnil iz službe. V prvih trenotkih na to ni« so polagali nika!:e važnosti, ker so pač do« mnevali, da je naletel, kakor se pogosto dogodi, na tihotapce, ter jih zasledoval. Še« le kasneje je postala Resnikova odsotnost sumljiva, zlasti, ker so nekateri ljudje vi« deli tekom popoldneva v Št. Ilju dva mo« ška, ki sta se obnašala prav sumljivo in so se takoj raznesle govorice, da morata biti v zvezi s pogrešancem.
Zato je še isti večer ob 18. uri stareši« na finančnega oddelka v Ceršaku aviziral vse razpoložljive organe, ki so odšli takoj na poizvedovanje. Radi mraka v gozdu pa so bila vsa poizvedovanja za enkrat brez« uspešna. V sredo dopoldne je sreski uprav« nik g. Franc Gaberšček sestavil nato s po« močjo domačinov občine Ceršak in Šentilj« skib orožnikov dve skupini, ki sta šli iskat pogrešanca v gozd. Najprej je našel stare« šina na neki stezi čepioo pogrešanega, ta« koj nato pa gostilničar Vavpetič in finanč« ni stražnik Tomašinko še Resnika samega v jarku pod omenjeno stezo v klečečem po« ložaju in glavo v vodi. Bil je mrtev. Na hrbtu je imel več krvavih ran, na desnem zapestju je bilo polno strjene krvi, istota« ko po temenu in tilniku. Okrog njega je bilo vse razmetano in krvavo, iz česar se da sklepati, da se je vršil na tem mestu ljut boj. O službenem orožju, t. j. puški in bo« dalu ni bilo sledu.
Sodna komisija je ugotovila, da je dobil Resnik s topim orožjem rano po glavi in sencih, z ostrim orožjem pa pod desno lo» patico in so mu bila predrta pljuča. Radi notranjih ran je izkrvavel in umrl tekom desetih minut. Niti najhitrejša zdravniška pomoč mu ne bi rešila življenja. Pri trup« lu »o npšb' v listju zagrebeno uro. Janko Resnik je bil 36 let star samec, sin župana v Moravčah, v službi jako vesten ter znan neustrašen mož, ki bi moral v kratkem po« stati vodja oddelka. Danes ob 16. se je vr«
šil pogreb pokojnika v št. Ilju Na zadnji poti so spremili vestnega Resnika vsi oko« liški finančni stražniki in orožniki, ki so položili številne vence. Iz Maribora in Ljub Ijane so prispeli zastopniki finančnih obla« stev in še celo iz Avstrije je prihitelo 12 finančnikov in orožnikov, ki so prav tako položili na grob umrlega lep vencc. Komi« sar finančne straže v Št. Ilju se je v geniji« vih besedah poslovil od pokojnika, ki je dal svoje življenje v zvestem in vestnem izvrševanju službe. Pevsko društvo «Oh» mejni Zvon® mu je zapelo žalostinko.
Samomor Slovenke v Beogradu
V hotel «Podrinje» v Beogradu Je prišla v sredo zvečer neka Ljubljančanka in na* ročila skromno sobo v prvem nadstropju na dvorišču. Bila jc precej siromašno oblečena, z obraza pa ji je odsevala velika potrtost. Izjavila je, da se piše Marija šmit in da je rojena 1. 1886. Povedala pa je napačno ime, kakor se je pozneje izkazalo.
Službujoča ponočna sobarica ni vso noč opazila ničesar sumljivega. Slovenka je pred odhodom k počitku še izjavila, da bo spala malo dalje, ker je precej izmučena in se zato zanjo ni nihče brigal. Ker pa še v četrtek opoldne ni prišla iz sobe, se je hotelskemu slugi vzbudil sum, da najbrže ni vse v redu. Odprl je zato šiloma vrata in se mu je nudil pri tej priliki strašen pri« zor. Ženska je ležala vsa skrčena na poste« lji. Glavo je imela nagnjeno čisto do nog, kar dokazuje, da so bile bolečine zelo hude. Na nočni omarici poleg postelje je bila steklenica kisle vode, zraven pa steklenica, v kateri je bilo še nekaj lizola. Nesrečnica je bila že mrtva.
Ko je prišla v hotel tehniška policija, da samomorilko fotografira, je spoznal neki orožnik iz notranjega ministrstva v njej Nežo Tavčar, veziljo po poklicu, ki je sta« novala že dalj časa v Beogradu. Po nje« govem mnenju se je odločila za obupni ko» rak najbrž vsled brezposelnosti.
Preprečena nesreča v Kamniških plan nah
Iz Solčave nam pišejo: Malo je manjkalo, pa bi Kamniške planine zahtevale zopet 2 turistovski žrtvi, in sicer na Mr*li gori, skoro na istem kraju, kjer se ]e nedavno ponesrečil medicinec Pavi« Šuman.
V nedeljo dopoldne sta krenila lz Okrepila proti Mrzli zor neki gospod in neka dama. Ker pa nista poznala terena, »ta zašla v skalovje, od koder nista mogla ne naprej ne nazaj. Spočetka sta se skušala sama rešiti iz nevarnega položaja. Ko pa sta uvidela brezuspešnost svojih' prizadevanj, sta pričela klicati na pomoč. Toda med tem je že nastopila noč. Nesrečneža sta začela kuriti in morala prebiti vso noč ter do drugega dne popoldne na tamkajšnjem opasnem kraju. Ogenj se je videl daleč naokrog. Rešilno akcijo so izvedli končno trije domačini pod vodstvom g. Branka Diehla in spravili po težkem naporu oba ponesrečena turista po vrveh na varno.
Nekateri ljudje se res nočejo spametovati ln silijo vkljub vsem opominom v nevarne in nepoznane jim gorske terene, kjer se lahkomiselno izpostavljajo žlvljenskim nevarnostim.
čBerndorf- pribor
F1. Čuden, Prešernova ul. 1.
Velike železniške tatvine v Zagrebu in okolici
V Zagrebu in okolici so se dogodile zadnje dni velike železniške tatvine. V noči od 4. na 5. t. m. so neznani vlomilci vlomili v železniško skladišče v Zlatarju in ukradli balo manufakturnega blaga, last trgovca Samuela Halma, vredno nad 4.000 Din. Skoro neposredno nato je bil izvršen vlom v trgovino trgovca Andrejca v Gornjem Bre-stovcu, kjer so zlikovci odnesli za preko 3000 Dhi raznega manufakturnega blaga. Več kmetov je sicer opazilo vlomilce, ki so imeli na obrazu platnene maske, na glavi pa papirnate klobuke, vendar pa se niso zmenili zanje, ker so mislili, da gre samo za slabo šalo.
Noč poprej je bilo vlomljeno med postajama Podsused in Savskim kolodvorom v Zagrebu v neki tovorni vagon, iz katerega so tatovi odnesli zaboj, v katerem je bilo 244 kg raznih aluminijastih posod. Isto noč je bilo vlomljeno tudi na premikabiem kolodvoru v Čulincu, kjer so napravili tatovi zelo dober plen. Dobili so namreč 75 kg težko vrečo s kavo, veliko balo usnja In za preko 10.000 Din raznega manufakturnega blaga. Na kolodvoru Sava v Zagrebu pa so ukradli 49 kg težko balo usnja, ki je bila namenjena za mariborskega trgovca z usnjem Viljema Freunda.
Naravnost neverjetno je, s kakšno drznostjo operira ta očividno zelo dobro organizirana vlomilska tolpa. Na splošno začudenje pa je kljub tem žalostnim razmeram v zadnjem času le malo slišati o železniški policiji, ki je očividno radi znižanega osobnega staleža skoro brez moči.
Domače vesti
*	Novi generalni direktor državnega računovodstva Finančni minister ie podpisal ukaz, s katerim je imenovan za generalnega direktorja državnega računovodstva Mika Jovanovič, dosedanji generalni direktor državnih dolgov. Na njegovo bivše mesto je hr.enovan Dušan Gluričič, načelnik budžet-cega oddelka finančnega ministrstva.
*	Statistika bolnikov v bolnicah Slovenije. Koncem preteklega meseca je bilo v bolnicah skupno 3924 bolnikov in sicer: V splošni bolnici v Ljubljani 560, v bolnici za ženske bolezni 103, v bolnici za duševne bclezni v Ljubljani 362, v hiralnici v Ljubljani 227, v bolnici za duševne bolezni na Studencu 436, v splošni bolnici v Mariboru 362, v javni bolnici v Celju 183, v Brežicah 93. v Slovenjgradcu 7S, v Murski Soboti $>3, v Ptuju 57, v hiralnici v Ptuju 117, v hiralnici v Vojniku 178, v ženski javni bolnici v Novem mestu 71, v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 52, v javni občinski bolnici v Krškem 57, v bolnici v Čakovcu 69, v postaji za trahom v Prelogu 39 bolnikov.
*	Odvetniška vest. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo odvetniškega kandidata v Ljubljani, Leona Tornaga, v imenik kazenskih zagovornikov.
*	Uradni list št. 82 ljubljanske in mariborske oblasti objavlja tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med Italijo hi Rumunljo v prevozu skozi Jugoslavijo, Madžarsko in Avstrijo.
*	Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo ln Belgijo. Po poročilih iz Beograda se razvijajo pogajanja med našo in belgijsko delegacijo v Bruslju za sklenitev trg. pogodbe med obema državama zelo pevoljno in bo pogodba že v najkraišem času podpisana. Naša delegacija odpotuje potem v Pariz, kjer se bo pogajala s francosko delegacijo za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo.
*	Ukazi v ministrstvu pravde. Ministrstvo pravde je poslalo te dni na Bled kralju v podpis nov ukaz o imenovanju, premestitvah, napredovanju in upokojenju sodnikov in sodnega osobja.
*	Konec klerikalnega režima v cestnem odboru ljubljanske okolice. Včeraj se je vršila volitev načelnika in podnačelaika cestnega odbora za srez Ljubljanska okoiica. V naravni koaliciji so združeni odborniki SKS ta SDS vrgli dosedanjega dolgoletnega načelnika znanega klerikalnega prvaka Ivana O r a ž m a iz Most ter so izvolili za načelnika g. Jakoba K u š a r j a iz Notranjih goric, za njegovega namestnika pa g. Ivana Grada iz eBričevega. Novi cestni odbor bo sedaj izvršil strogo revizijo dosedanjega cestnega gospodarstva v ljubljanski okolici. Med naprednimi krogi je v trenotku, ko pucljevci gonijo svoje pristaše pri zbornični volitvah za klerikalce po kostanj v ogenj učinkoval skupni borbeni nastop kmetijcev ln demokratov proti klerikalni strahovladi kot pravo olajšanje m je izzval posebno zadoščenje.
*	Odlikovana narodna poslanca Z redom sv. Save II. razreda je odlikovan na predlog finančnega ministra narodni poslanec Mirko Komnenovlč, z'redom sv. Save III. razreda pa poslanec Gjorgje Cirič.
*	Upeljava vozne pošte Trojane-Zagorje ob Savi. Kakor se nam poroča, so zaprosile občine Aržiše, Blagovica, Kolovrat in Trojane za uvedbo dnevne vozne pošte med Trojanami in Zagorjem ob Savi. V prošnji navajajo, da so imele Trojane pred svetovno vojno dnevno zvezo po vozni pošti z Zagorjem, Domžalami in Vranskem. Po vojni pa so bile vse te vozne pošte ukinjene in uveden je bil samo poštni pešpot med Trojanami in Motnikom na eni ter med Medijo-Izlakami in Zagorjem na drugi strani. S to neumljivo odredbo poštne uprave je bil občutno prizadet ves poštni promet in gospodarski razvoj vseh imenovanih krajev in občin. Pisma namreč potujejo na kratkih progati po več dni in tudi paketni promet Je Jako nesiguren, ker vsakdo gleda, da si svoje potrebščine nabavi četudi z večjimi stroški, na kak drug način..Z uvedbo vozne pošte med Trojanami in Zagorjem pa bi bilo ustreženo vsem krajem ob tej cesti ter bi ugodnosti te poštne zveze uživalo najmanj 15 različnih uradov in vse prebivalstvo v tej okolici vsled česar bi se poštni promet gotovo podvojil in s tem kril stroške vozne pošte. Ker spada uvedba novih poštnih voženj v delokrog ministrstva pošte in br-zcjava, upamo, da bo ministrstvo upravičeni želji prebivalstva iz narodno-gospodar-skih in državnoupravnrh ozirov tokrat gotovo ustreglo.
*	Sprememba v gerenstvu. Veliki župan mariborske oblasti je razrešil dosedanjega gerenta občine Pince, Ignaca Lukača, ge-rentskih dolžnosti ter postavil za novega gerenta Franca Pala, posestnika y Ptacah.
*	Slovensko planinsko društvo naznanja, da zatvori v nedeljo dne 12. t. m. Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu, Orežnovo kočo pod Črno prstjo in Vodnikovo kočo na Ve-lem polju. V društveni pisarni. Šelenburgo-va ulica 7-II, so na razpolago uputnice za polovično vožnjo za družbo 10 članov iz LJubljane do Bistrice-Boh. jezero ali Kranjska gora in nazaj.
*	Odkritje spominske plošče Ivu Sterletu, ki se je ponesrečil o Binkoštih pod Kalško gcro, se bo izvršilo v nedeljo 12. septembra opoldne na Kokrškem sedlu. Večina njegovih znancev in vojnih tovarišev odide s kamniškim vlakom v soboto popoldne ob 2. z glavnega kolodvora. Nekateri gredo na Kckrško sedlo, lahko pa se tudi prenočuje v Kamniški Bistrici, kjer bo v nedeljo zgodaj zjutraj sv. maša in potem odhod na Kokrško sedlo. Blagoslovitev plošče se bo izvršilo okrog 12. ure, tako da bo mogoče prispeti tudi z vozom od turistovskega vlaka iz Kranja.
*	Hišne posestnike, ki še niso vložili napovedi najemnrnskegs donosa za leto 1927-1928, opozarja davčna administracija v Ljub liani, nai to nemudoma store, ker so bile napovedi vložiti že do 31. avgusta. Tiskovine se dobe v Zadružni tiskam na Dunajski
cesti. Proti zamudnikom se bo moralo postopati v smislu zadnjega odstavka člena 203 finančnega zakona za 1. 1936-27, Uradni list št. 39-1926. (denarna kazen in povrnitev uradnih stroškov.)
*	Na glasbeni šoli »Glasb. Matice« v Ptuju se ustanovi letos mladinski pevski zbor K zboru se priglasijo lahko samo oni dečki in deklice, ki razpolagajo z dobrim posluhom. Predpisana starost 10 let. Mlajši člani se ne spreimejo. Zbor bo vežbal samo pesmi za koncert in to: dvoglasne, triglas-ne in četveroglasne pesmi; dalje pesmi s spremljevanjem klavirja ali orkestra. Oni, ki se žele vpisati v ta zbor, nai se priglase v prostorih »Glasbene Matice«, da se jim preizkusi glas. — Ravnateljstvo.
*	Udeleženci pravniškega kongresa se opozarjajo na velezanimivo umetnostno raz stavo 330 pokrajinskih oljnatih slik iz Slovenije v Jakopičevem paviljonu v Latter-mannovem drevoredu.
*	V nedeljo 12. t. m. vsi v Bohinj, kjer bo blagoslovljene kamenitega mostu pri Sv. Janezu. Popoldne prosta zabava v notelu Sv. Janez, zvečer razsvetljava na jezeru.
*	Na sestanku učiteljev kmet. nadaljevalnih šol dne 8. t. m. v Celju ie bilo sklenjeno sledeče: 1. Lansko leto začete kmet. nadaljevalne šole se naj letos nadaljujejo in otvo ri 2 razred. Kmetijsko izobraženstvo naj se jih oklene z vso ljubeznijo, naj nudi vso mogočo pomoč nai Jim skuša pridobiti sred stva za vzdrževanje. Z dobro voljo bomo zmagali začetne težkoče. 2. Ustanavljanje ncvih kmetijsko-nadaljevalnih šol naj se do razčiščenja položaja opusti razven v krajih kjer bi lokalni faktorji mogli sami kriti vse stroške. 3. Medtem časom naj bi Kmetijska družba, kmetijske podružnice ter občine opozorile kmetijsko ministrstvo na potrebo kmetijskega nadaljevalnega pouka. Narodni poslanci se naprošajo, da pri novem proračunu ščitijo to za nas potrebno postavko. 4. Kmetijska družba za Slovenijo se naproša, da podpira kmetijsko nadaljevalne šole, kakor podpira Zbornica za trgovino in obrt v Ljubljani obrtno-nadaljevalne šole. 5. Kme tijska družba, Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Čebelarsko društvo, ljubljanska in celi ska Zveza zadrug se prosijo, da pošiljajo brezplačno po en izvod svojih publikacij za knjižnico te šol. 6. Za izobrazbo učiteljev na kmetijsko-nadaljevalnin šolah naj priredi država med počitnicami 6 tedenske tečaje na kmetijskih šolan s popolno brezplačno oskrbo. Za mariborsko oblasti bi bil najprimernejši Sv. Jurij ob juž. žel.
]Vloško in damsko blago
v najnoderne ših vzorcih fobite po nizki ceni pri
tvriki Josip Snoj, tjubijana,
Prešernova nI. 3
*	Avtobus zveza Vransko-Celje prične voziti v pondeljek 13. t. m. Odhod iz Vranskega zjutraj ob 7.30, prihod v Celje ob 8.45 Odhod iz Celja ob 15. uri, prihod na Vransko ob 16.15. Avtobus bo zopet imel zvezo med Ljubljano in Vranskim, dvakrat na teden in sicer vsako sredo in četrtek. Avto-pcstaje ostanejo iste kakor jih je imela Prometna družba Adamič & Suštašič.
*	Ferljalna kolonija Pomladka Rdečega Križa je na svojem letnem bivališču na Breznici priredila dne 22. avgusta akademijo. katere kosmati dohodek ie znašal 546 dinarjev. Ves čisti dobiček je namenjen za nakup učil tamkajšnjim revnim šolarjem. Za velikodušen dar se upravitelj šole najiskre-neje zahvaljuje.
*	Pobegla jetnika. Iz prisilne delavnice v Stari Gradiški sta pred nekaj dnevi pobegnila 23 letni Jože Jane, bivši trgovski pomočnik, doma iz Trbovelj, znan tat, ki je bil obsojen na 3 leta težke ječe ter Ivan Luka-čevič iz Zaprešiča, znan tat in komunist. Kdor ju izda varnostnim oblastim, dobi za vsakega po 40 Din nagrade.
*	Ciganska nadloga. Po deželi se potepa več ciganskih družin, ki povzročajo ljudem, kamor pridejo, same skrbi. Posebno nevarna je družina Rajhardova, čije člani se potepajo okrog kot muzikanti, pri tem pa ne zamude nobene prilike, da kradejo vse, kar Jim pride pod prste. Orožniki zasl.idu.ji 22 letnega Rajharda Karla, 21 letnega Filipa 19 letno Danijelo in 40 letno Marijo, ki imajo na vesti vsak nad 20 tatvin.
*	K notici »Originalna goljufija« z dne 8. t. m. se nam poroča, da se je dotlčni čiovek kot član Dubrovačkog kazališta pojivil di v Brežicah, ter izdal lepake in vstopnice v knjigarni Umek, ki niso bili žigosani, ker Je obljubil, da je vse v redu in i m j d.:v i./.nr za oprostitev takse se je prodalo za okrog Din 3000 vstopnic za obe predstavi. Ko se Je pa oglasil organ finančne straže in pc-vedal, da mož ni oproščen taks, Je knjigarna Umek prodajo vstopnic ukinila. Ni pa nasedla navihancu in mu izročila izkupiček vstopnic, ampak Je vsem strankam vrnila plačano svoto, samo finančna straža bo ime la, če dobijo navihanca, priliko, da mu pred sodiščem dokaže, da Brežice niso tla za avanture dvomljive vrednosti in neirvede-nih predstav.
na T A B O R D
se vrši vstopnine prosto odslei vsako boto v novih spodnjih prostorih ob telova-disču. Dostop imajo vsi Sokoli (ice) in vpeljani gostje. Spored kot preteklo soboto.
*	Napad na sokolskl vlak. Na progi Split-Sinj so neznani zlfkovci položili te dni na progo kamenje. Ko je prišel vlak, ki odhaja ob 10. ponoči iz Splita, do vasi Dupinovače, sta skočila dva voza s tira. V vlaku so bili večinoma Sokoli, ki so se vračali z zleta v Srlitu. Med njimi, kakor tudi med ostalimi petniki, Je nastala radi nesreče precejšnja panika, vendar pa so se k/nalu pomirili, ko so videli, da se sicer ni zgodilo nič hudega. Po odstranitvi kamenja je mogel vlak nemoteno nadaljevati svojo vožnjo. Uvedena je stroga preiskava, da se rzslede krivci.
*	Španski mornarji rešili potapljajočo se žensko. Na praznik je padla v Splitu v morje neka starka v trenotku, ko Je hotela na paraik. Na mostlču ji Je namreč spodrsnilo in ie padla v morje. Pričela se Je že potapljati. Nesrečo Je zapazil neki mornar s španske torpedovke in skočil takoj v vodo. Na pomoč so mu prihiteli na to še drugi tovariši, nakar so potegnili že skoro nezavestno starko na kopno, kjer Ji je nudil prvo pomoč zdravnik španske torpedovke dr. Vergando.
*	Strašna smrt kmečkega mladeniča. 21
letni posestnikov sin Ivan Divjanovič iz Na-Šič je bil že več let na glasu kot velik pretepač, ki se ni nikogar bal. V četrtek je prišel pijan v hišo kmeta Binkiča in mu grozil z nožem. Prisilil ga Je končno, da Je pobegnil iz lastne hiše. Ko pa ie stopil Divjanovič za njim iz kuhinje na dvorišče, ga Je počakal Binkič s koso in ga udaril z njo s tako silo v hrbet, da Je kosa prodrla skozi prsa. Divjanovič se je par korakov še opo-tekel, nato pa se zgrudil mrtev na tla.
y
ucgvvsce:
z zn amko in ziaom
Mi ur

naj bol is <z, n ajir p ežn ejse. Z&19 ngjggnejš^
v trgovini »DOKO«, Prešernova
ulica 9 (dvorišče). Čevlji vseh vrst trpežni in najcenejši.
*	Zemlja zasula sedem delavcev. V kamnolomu pri Omišu se je zgodila v četrtek zjutraj strašna nesreča. Devet delavcev je bilo zaposlenih ob obali s popravljanjem ozi roma razširjenjem tamkajšnje ceste. Nenadoma ie neki delavec zapazil, da se je odtrgala velika plast zemlje. Hotel je opozoriti svoje tovariše na veliko nevarnost, a bilo je že prepozno. Več kubičnih metrov zemlje in kamenja se je usulo na cesto i.n pod-kopalo pod seboj sedem delavcev. Dva sta bila takoi mrtva, eden je kasneje podlegel težkim poškodbam v bolnici v Splitu, ostali štirje pa so bili težko ranjeni. Dva izmed njih se istotako borita v bolnici s smrtjo. Na kraj nesreče je odšla posebna komisija, da ugotovi vzrok katastrofe.
+ Nepošten najditelj. V Banjaluki v Bosni je našel te dni delavec Milan Frančič v bližini poslopja mestne komande denarnico z 8000 Din gotovine, katero je izgubil neki vejaški zdravnik. Ves srečen, da je najpravil tako dober plen, se je vsedel v kočijo in se odpeljal iz mesta v svojo rojstno vas. Toda njegovo veselje ni trajalo dolgo časa. Vse je namreč opazil neki drug delavec, ki je prijavil nato dogodek bližnjemu stražniku. Frančiča so že na poti ustavili in preiskali. V resnici so našli pri njem denarnico z denarjem, ki so ga vrnili lastniku, nepoštenega najditelja pa ovadili sodišču.
*	Katastrofalen požar pri Ohridu. V vasi Glesti v bližini Ohrida v Macedoniji Je nastal v četrtek ponoči nk nepojasnjen način strašen požar, ki je uipepelil skoro vso vas. Vnel se je najprej neki škedenj, nakar se je ogenj, ker je pihal močen veter, z velikansko naglico razširil in objel vso vas. Zgorelo Je skupno 17 hiš in več gospodarskin poslopij z vsemi živili in poljedelskimi pridelki. škoda je ogromna, vendar pa kata-stiofa k sreči ni zahtevala človeških žrtev.
*	Ubil svojega najboljšega prijatelja. V vasici Matajče v bližini Skoplja Je 18 letni posestnikov sin Ismajlovič radi dekleta v liubosumnosti na zverinski način zaklal svo jega najboljšega prijatelja Kadrijeviča. Po zločinu Je pobegnil v gozdove, vendar so ga orožniki kmalu izsledili in izročili sodišču. Mladenič Je svoje dejanje hladnokrvno priznal in izjavil, da se tudi prav nič ne kesa.
*	V prepiru umoril dva brata. Včeraj je pričela pred sodiščem v Mitrovici razprava proti petrovaradinskemu ribiču in lovskemu zakupniku Pavlu Odrušelu, ki Je dne 5. julija v prepiru ustrelil ribiča Josipa Šantelja, nato pa se njegovega brata Ivana, ki mu Je prihitel na pomoč, čeprav je bilo že prepozno. Med prebivalstvom Je bilo takrat proti morilcu tako strašno ogorčenje, da so orožniki le z največjo težavo preprečili, da ljudstvo ni linčalo Odrušela kar na javni cesti. Za izid razprave vlada veliko zanimanje.
*	Tkanino »Eternum« zantevaj od trgovca, če si potreben trpežnega perila. 178
DANES JE SOBOTAi
i
i Danes v soboto 11. IX. je slavnostna I otvoritev naše nove sezije. Danes v ; soboto 11. IX. se predvaja najlepši in najboljši velefilm naše srčkane in zlate
LYA MARE
Kot glavni partner briljira vedno ele» gantni
HARRY LIEDTKE
Slavnostne predstave se vrše točno
ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Predprodaja vstopnic od pol 12. do pol 1.
ELITNI KINO MATICA
Danes iiborna tragiko medli a
Ljubezen ni šala
po glasovltem romanu Alfreda de Musseta V glavni vlogi Lysiaie Bernhardt,
vnukinja Sare Bernhardt.
KINO IDEAL.
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9
Iz Ljubljane
u— Odlikovanje. Odlikovan je z redom Belega orla V. razreda rez. peš. kapetan II. klase g. Riko A. Jug, bančni ravnatelj v Ljubljani in predsednik nadzornega odbora ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev.
u— Ali so dijaki podnajemniki? šolsko leto se je pričelo. Veliko število je starišev na deželi, ki svojim otrokom morajo zasi-gurati nadaljno preživljanje potom izobrazbe v mestu. Sto let se Je to smatralo kot nekaj samoobsebi razumljivega. Nekateri hišni Iistaiki v Ljubljani pa pravijo, da tega ni treba, ter menda iz vzroka, da imamo še preveč izobražencev, prepovedujejo svojim strankam sprejetje dijakov v oskrbo ugotavljajoč, da so dijaki podnajemniki, ter da smejo vsled podnajema odpovedati stanovanje. Dijak živi v družini, njegova gospodinja skrbi za nJega kakor za lastnega otroka, leta zanj v šolo, ga v bolezni neguje, zasleduje njegov napredek, kratkomalo živi ž njim kakor z lastnim otrokom. Tako življenje in skrbstvo Je mogoče le s sostanovalci ne pa s podnajemniki, katerih se ne vidi često ves dan. Stanovanske oblasti naj to upoštevajo!
u— Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani se bo vršil v pondeljek dne 20. t. m. ob 8. zvečer v pevski dvorani z običajnim dnevnim redom.
u— Ravnateljstvo Glasbene Matice opozarja vpisane gojence konservatorija v Ljub liani, da bodo sprejemni izpiti iz klavirja in solopetja v pondeljek, dne 13. t. m. ob 8. zjutraj v sobi št. 15., poslopja Glasbene Matice, Vegova ulica.
u— Ogenj v Štepanji vasi. V četrtek ob 10. zvečer, ie nastal v šupi posestnika Klad-nOca velik ogenj. Plameni so se bliskoma razširili ta v nekaj minutah objeli cel skedenj. Bila je nevarnost, da se ogenj razširi tudi na soseščino, kar pa so domači preprečili z neumorno požrtvovalnostjo. Po daljšem napornem delu se iim Je posrečilo požar lokalizirati, akoravno je pogorela šupa skoro do tal Ogenj je bil popolnoma udušen šele okrog polnoči. Delo je bilo otežkoče-no posebno radi tega ker Je bila domača brizgalna preslaba da bi se mogla črpati voda iz Gruberjevega prekopa. Vodo so mo rali ljudje donašati v škafih n vodnjakov. Ogenj je napravil okrog 10.000 Din škode.
u— Drzna tatvina. V hišo Antona Potočnika v Kozarjah je vlomil pred dnevi ponoči neznan predrzen potepuh. Posrečilo se mu je, da se je splazil v družinsko sobo in odnesel več moške obleke, veliko perila in srebrno moško uto. Vrednost plena znaša okrog 3000 Din.
u— Izgubil se Je. 56 letni Franc Jenko, do ma iz Zg Brnka, je dne 8. t. m. prispel z vozom v Ljubljano, pa se je tukaj izgubil. Jenko je popolnoma gluh, srednje postave, rdečega podolgastega obraza, rjavih brk in oblečen v temnozeleno obleko.
u— Pretep zaradi žensk. Ko je šel pa-truljajoči stražnik v petek okrog 2.30 ponoči po Bonoričevi ulici, je začul izpred i leva hiše štev. 1. na Zavrteh krik, vmes pa težko stokanje. Prišedši tja, je našel dva tamkaj stauuioča hlapca v pretepu, Franca Bachela pa na glavi težko ranjenega in vsega v krvi na tleh. Stražnik Je hlapcema Josipu Sladicu in Pavlu Tišinu napovedal aretacijo. Pretep se je pričel radi dveh žensk. Težko ranjenega Bachela so odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. Nasprotnika sta ga pobila na tla z gnojnimi vilami in grabljami.
u— Policijski drobiž. Policiji Je bila v petek dopoldne prijavljena 1 tatvina obiske in 1 poneverba zaupanih predmetov. — Radi pretepanja otrok Je bil strogo posva :J«n F. G. — Na ulici je bilo prijetin več pijancev, ki so jih stražniki odvedli s seboj in jih izpustili šele, ko so se streznili. — Radi streljanja s samokresom pred glavno pošto je bila v petek ponoči aretovana 1 oseba. Dalje Je bil prijavljen še en prestopek obrtnega reda in 6 prestopkov cestnega policijskega reda.
— Za letošnjo Jesen obnovi naša domala tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tržič, v svojih lastnih prodajalnah zopet prodajo čevljev po amerikanskem sistemu, da postreže svoje konzumente za čevlje dvakrat na leto po izredno znižanih cenah. Prodaja se prične 28. t m. in traja do vštevii 15. sepiemlTsa. Opozarjajo se na to ugodno priliko starši šolske mladine.
u— Pristno dalmatinsko vino se toči od danes naprej v gostilni pri vSodčku«. 1249
lz Maribora
a— Lepotna konkurenca v Maribora. V
četrtek zvečer Je bila zaključena lepotna konkurenca v mariborskem »Apolo« kinu, katere se je udeležilo 14 gospodičen. Prvo nagrado ie dobila štev. 1 z 252 glasovi, drugo št 7 z 221 glasovi, tretjo pa štev. 14. Udeležba glasujočih Je bila Jako velfka. Razveljavljenih je bilo nad 100 glasovnic.
a— Z nožem. V mariborsko bolnico so pripeljali delavca Jožo Zunerja, ki Je bil zaposlen v opekarni na Pragerskem. Na praznik Je popival v vasi Jablenje in se zapletel v neki gostilni v pretep, pri katerem Je dobil v desno oprsje tako hudo rano z nožem, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. — Isti dan so pripeljali v bcblco tudi Franceta Pečnlka, 37 letnega kovača Iz Hotinje vasi pri Slivnici, ki Je veseljačil v gostilni Princ. Tudi tu je nastal prepir med očetom in sinom. V istem času .ie imel gostilničar v roki nož. Franc Pečnik n;u ga je hotel iztrgati, pri tem pa Je postopal tako nerodno, da se je zabodel v levo nego in si prerezal glavne žile. Skoro po-
polnoma izkrvavelega so prepeljali v mariborsko bolnico.
a— S policije. Našlo se je več stvari, kakor knjiga, ženski klobuk itd. Izgubitelji se opozarjajo, da pridejo po izgubljene stvari na policijo. Ključavničarski mojster Franjo F. je povozil mladega dečka, ki se pa k sreči ni mnogo poškodoval.
a— Popravek. Na prošnjo popravljamo včerajšnjo notico o ukradeni kravi v toliko, da se je naknadno dognalo, da je mesarski pomočnik pomotoma peljal dotično kravo v klavnico.
Iz Celja
e— Šolska stavba celjske okoliške osnovne šole prav lepo napreduje. Tekom prihodnjega tedna bo že pod streho, tako, da se bodo razna dela lahko nadaljevala in vršila tudi v slučaju slabega vremena. Krajni šolski svet za okolico je razpisal za zgradbo novega šolskega poslopja še razna stavbna dela. in sicer: pleskarsko, slikarsko, steklarsko, ključavničarsko in lončarsko delo, napeljavo električne razsvetljave, instalacijo vodovoda, napravo stolpne ure ter šolsko upravo kakor klopi, table, omare in telovadno orodje. Stavbni operat je razpoložen na vpogled v pisarni upravitelja okoliške deške osnovne šole v Razlago vi ulici St. 5 vsak delavnik od 8. do 12. ure. Ponudbe se morajo predložiti najpozneje do 1. oktobra t. 1.
e— Prihod pravnikov t Celje. Udeleženci ljubljanskega pravniškega kongresa se odpeljejo v nedeljo, dne 12. t. m. iz Ljubljane ob 6. zjutraj ter dospejo v Celje ob 8. zjutraj. Nato si bo ena skupina ogledala zanimivosti celjskega mesta, druga pa napravi izlet na Stari grad. Mestni muzej bo odprt že ob 9. dopoldne. Mestna občina bo goste iz cele naše kraljevine primerno pogostila, nakar *e odpeljejo ob 12.30 s posebnim vlakom v Maribor. Celjsko prebivalstvo se bo udeležilo sprejema na kolodvoru, zlasti se pa želi in pričakuje, da vsi pravniki iz Celja spremljajo svoje tovariše na obhodu po mestu in okolici.
e— Pouk na šoli Glasbene Matice t Celju se je že pričel. Poučujejo se sledeči predmeti: solopetje (g. R. Radova), glasovir (ge. M. Božičeva in M. Sancinova), gosli in vijolo (gosp. ravnatelj K. Sancin), bas (gosp. J. Petrak), pihala (gosp. Kindelhofer), glasb>> no teorijo in mladinski zbor (gosp. C. Pre gelj). Ker je število gojencev večje od lanskega leta, sta bili nastavljeni še dve pomožni učni moči, in sicer za klavir g. V. Kunte-ra in za gosli gosp. Josip Vidmajer. Solopev-ci imajo lepo priliko, da se izuče v solo-petjn. Prijave sprejema ravnateljstvo do 1. oktobra.
e_ Urad za odmero in plačevanje cestne
doklade se je preselil s 1. septembrom ,'z skladiščnega prostora državne železnice v Celju v poslopje Prve hrvatske štedionice poleg kolodvora v pisarno za tujski promet, kjer sedaj uradujeta ločeno tujsko - prometni urad in urad za odmero in plačevanje cestne naklade.
e— Planinska veselica t Celjski koči bo v nedeljo, dne 12. septembra. Dobra jedila, izborna kapljica je na razpolago in tudi za zabavo bo postrežeao. — Planinci in prijatelji lepe narave, pridite vsi na to veselico!
Uboj in krvav pretep v Beli Krajini
Metlika, 10. septembra
Preteklo sredo, na praznik, se je zbrala v gostilni Ivana Lužarja na Vrticah nad Semičem večja družba Kočevarjev in fan; tov iz semiške okolice. Med Ivanom Movr-nom iz Kota pri Semiču in Emilom Schaucr-jem iz Čermošnjic je kmalu nastal prepir, v katerem je Schauer zabodel svojega na= sprotnika v pleča; ostali fantje iz semiške okolice so pričeli med tem kričati «Auf biks!», nakar so jih Kočevarji iz Čermošnjic potisnili iz gostilne. Kasneje pa so se vrnili z vilami, koli in noži, navalili na go= stilno, vrgli vrata s tečajev in vdrli v go> stilno. Nekaj gostov se je poskrilo, drugi so zbežali skozi kuhinjo iz hiše, nekateri pa so ostali.
Kmalu se je vnovič razvil krvav pretep, pri katerem je zabodel nekdo 521etnega posestnika Matijo Perkoviča iz Rožnega dola ter mu prerezal trebuh. V boju pa so bili z noži ranjeni še sledeči: Emil Schauer (po= škodovan tudi z vilami), Alojz Petschauer iz Srednje vasi, Alojz Honigman, gostil--ničarjev sin, Ferdo Lužar, Ivan Movrn, Ja= kob Pavlišič. Perkovič se je po dobljeni po-. škodbi zgrudil; šele čez nekaj časa so ugotovili, da so mu izstopila čreva. Poklicali so okrajnega zdravnika dr. Kiissla, ki je dal Perkoviča prepeljati v bolnico v KandU jo pri Novem mestu. Težko ranjeni Perko* vič je še pri zavesti izjavil, da ga jc zabo= del Franc Fieholz iz Vavpče vasi. Honigman pa trdi, da je prizadjal Perkoviču vse poškodbe Jakob Pavlišič. Med potom v bol--nico je Perkovič umrl.
Danes so prepeljali v zapore tukajšnjega sodišča: Fieholza, Jožeta Hočevarja, Jožeta Pluta, Matijo Štuklja, Matijo Simoniča, Ja= koba in Jožo Pavlišiča, Alojzija Kastclica in Jožeta Movrna. Vsi se izgovarjajo drug na drugega, sicer pa trdovratno molče. Go= tovo pa je, da bo nadaljna preiskava v kratkem pokazala prave krivce malo preveč vnetega pretepa. Umrli Perkovič je zas pustil ženo in dva otroka.
davno priznana in poznana največja in najcenejša izbera moške in ženske konfekcije je samo ori
tvrdk'
O. Bernatovič
Naši onstran granic
p— Ovaduh. Profesor Giovanni Lorenzo* ni piše v «Resto del Carlino», da je zložil znano popevko «Jaz nisem Taljanka« mon> signor Trinko, profesor v videmskem seme« cišču in znan slovenski pesnik. Resnica je, da je omenjeno pesem zložil že pokojni be« neški Slovenec, župnik Podreka, kar pa je dobro znano tudi učencem gosp. prof Lo* renzonija. V ovajanju Slovencev se je mož zaletel tudi v prof Tnnka in se bo najbrže Se v marsikoga . .
p— General Ronchi odšel. Izredni faši* stovski komisar za videmsko pokrajino ge» ceral Ronchi je zapustil svoje mesto. Novi komisar je De Lorenzio. Ronchi je bil od* ločen pristaš Cavalottijeve protislovenske politike z geslom «Fouri i barbari«!
p— Kole za ograd i lev bojišč pripravljajo v Gorici. Mestoma se hoče na bojiščih vzpo staviti pravo vojno lice. Okoli Gorice je poginilo 51.232 mož in 1759 častnikov itali« janskih čet ter 40.147 mož in 862 častnikov avstrijskih čet. V Gslavju je padel polkov* nik Lipari in je tam pokopan. Njegova že» na si je zgradila v bližini na prostoru z imenom «Na panju« malo vilo, kjar biva sama in odkoder obiskuje grob svojega moža.
p— Marghera. Tako se bo imenovalo no* vo ogromno pristanišče pri Benetkah. Dela se vršijo že par let nepretrgoma in vlada odšteva za nove Benetke velikanske vsote. Pred nekaj dnevi je bil odobren nov na* črt za «industrijsko pristanišče« pri Benet* kah in porabili re bodo zopet zneski, pred katerim se v Trjtu in na Reki kar tresejo, češ, ves gorenji jadranski promet bodo za* vzele Benetke! Vest o novih delih v Mar« gheri je došla baš potem, ko so rimskim ministrom v Trstu in na Reki dopovedo* vali, kako sta ti dve pristanišči potrebni poprav in ureditev ...
p— Ples za Lego v Buzetu. Dolgo časa se je vršila velika reklama za Legin ples v Buzetu. Imela je uspeh. Obisk je bil ogtt>* men. Plesalo se ie na vse pretege in po» nujale so se v prodajo v korist Lege razne reči. Dobiček bo velik. Italijansko poroči* Ic pravi, da je finančni uspeh povsem za* dovoljiv, še bolj pa moralni, ker je Legin ples pritegnil v Buzet velikansko množico slovenskega življa iz okolice.
p— Fašij v '. 'rs tu na svojem naravnem sedežu. Fašistovsko glasilo pravi, da so končno razumeli pri filharmoničnem dru* štvu v Trstu, da je njegova naloga izvrše* na in da jc stopila na mesto stare irreden* tovske stranke fašistovska in tako podeduje fašizem prostore, funkcije, časti in breme* na stranke, ki je svojo misijo dokončala Fašij je dobil svoj naravni sedež. Prihod predsednika Mussolinija v Trst je bil že opetovano napovedan pa vselej odpovedan. Tudi ni bilo primernega fašistovskega se« deža za sprejem voditelja. «PiccoIo» upa, da poseti Trst Mussolini še letos.
p— O regulaciji reke Vipave so razprav« ljali na sestanku, ki ga je sklical kmetijski urad v Ajdovščini. Zastopniki prizadetih občin so z veseljem pozdravili inicijativo kmetijskega urada, ker dobro vedo, da bi zemljišča ob Vipavi z regulacijo dobila mnogo večjo \javo. Prečitano je bilo po« ročilo goriškega ženijskega urada, ki dolo« ča za regulacijo reke od trga Vipave do izliva v Sočo skupnih stroškov 3,935.000 lir. Po zakonu bo država prispevala s 50 odstotki celotnih stroškov. Ostalo polovico bi plačale občine in posestniki, razvem 10 odst. prispevka videmske pokrajine. Tek Vipave je dolg 51 km. Razprave se bodo nadaljevale.
r- V ladjedelnici v Tržiču je zaposle* vštevši uradnike in razne nameščence, okoli 7000 delavcev. Skoro polovico delov* nega osobja tvorijo Slovenci, in pripadni* kov starih pokrajin je 10 odst. Vzrok za to je težko in naporno delo pa nizke de« lavske mezde. Med slovenskimi delavci so tudi taki, ki stanujejo celo prccej daleč od Tržiča ter imajo kako hišico in malo polja. Povprečna srednja plača delavca zna ša 25 lir na dan, toda marsikdo prinese v soboto domov komaj sto lir tedenskega za« služka.
p— Miličniki okoli Komna so imeli pod Trstljem vojaške vaje. V Komnu so izro« čili 20.000 lir zavarovalnine Ivanu Trobcu, očetu Ivana Trobca iz Velikega Dola, ki se je ponesrečil kot miličnik v Postojni. 20. julija lanskega leta. Ob tej priliki je konzul Roberti zelo pohvalil «čme srajce iz drugorodne one>, češ da so to fantje, ki so vedno pripravljeni, kamor jih kliče služba.
—k Dijaški sestanek v Logivasi se je
vršil sredi avgusta. Na obronku Vrbskega jezera se je zbralo koroško sIoven6ko dija-Štvo, da si utrdi vez bratstva in skupnosti. Predavalo se je o narodnih manjšinah. 0 položaju slovenske inteligence na Koroškem se je ugotovilo, da morejo računati na eksistenco duhovniki, zdravniki, odvetniki in veterinarji, ker jih bo slovensko ljudstvo tudi v bodoče podpiralo, v deželno In državno službo pa ne sprejemajo nobenega Slovenca. Kar se tiče učiteljev, se mora dobiti ključ, da pripade Slovencem nekaj mest. Glede gospodarske naobrazbe našega ljudstva se je povdarilo, da za*stajamo v napredku radi pomanjkanja kapitala in znanja. Predavanja so bila dobra in razprave so pokazale, da živi v dijakih živahno stremljenje po pomoči koroškim Slovencem.
k— Tihotapstvo z valuto. Iz Beljaka po« ročajo tržaškemu fašistovskemu glasilu, da se vrši že dalje časa povsem neovirano ti* hotapstvo z italijansko valuto tako, kakor da bi ne bilo nobenega dekreta, ki bi to prepovedoval. Glede obmejnih službenih organov se izražajo tujci na tak način, da po mnenju fašistovskega glasila to ni baš v čast Italiji.
p_ Obnova. Po italijanskih podatkih je
bilo v Julijski Krajini v vojni porušenih 43.186 hiš. Do 28. jun. t. 1. je bilo zopet zgrajenih 37.221. Porušene hiše se cenijo na 333 milijonov lir, na novo zgrajene na 1 mi* lijardo 500 milijonov lir.
k_ V Dobrtivasi je imela slovenska hra«
nilnica in posojilnica slovenski napis. Oblast je začela pritiskati na načelstvo, da naj napis odstrani. V zadružnem registru v Celovcu je zabeležen zavod s slovenskim imenom. Načelstvo se je zavedalo tega, da ima pravico do slovenskega napisa in se ni oziralo na pozive. Prišli so orožniki in odstranili slovenski napis. To se je zgo« dilo pred dvema letoma. Oblast mora do« voliti slovenski napis že radi tega, ker ljud« stvo, ki prihaja od daleč, ne ve, kje se na. haja posojilnica Zavod ima polno pravico do slovenskega napisa in dolžnost oblasti je. da gre prebivalstvu v vsakem oziru na roko. Radi slovenskega napisa na posojil« niči v Dobrlivesi se koroško nemštvo nič n« okruši.
k— Iz Globasnice. Umrl je spoštovani po sestnik Fran Sadjak, mož trdne slovenske zavednosti. Naj počiva v miru! — Sloven« ska požarna bramba je priredila Meškovo igro «Na smrt obsojeni«, ki je dobro uspe« ia. K predstavi so prišli gostje tudi iz od« daljenejših krajev. Kulturne prireditve so za nas velikega pomena, zato naj bi Jih bilo vedno več. O požarni brambi so razna« šali nemški listi vest, da je šele ustanov« ljena in da je nacijonalno ognjegasno dru« štvo. Resnica je, da je društvo staro že 28 let in da se drži svojih pravil in navad. Nemški «Feuerwehri» so celo že prosili čla« ne požarne brambe, da naj jim posodijo uniformo, katero bedasta «Koroška Domo« vina« proglaša za jugoslovensko.
Iz Trbovelj
t—Nove upokojitve pri Bratovski sklad« niči. Pri Bratovski skladnici v Hrastniku so bili upokojeni po novem pravilniku sledeči rudarjif Franc Zužman, kopač, 48 let star, z mesečno pokojnino 479 Din; Rudolf Na« pret, kurjač, 32 let, 436 Din, Ivan Hočevar, kopač, 49 let, 800 Din; Marko Žibret, ko« pač, 51 let, 800 Din; Jakob Ramšak, kopač, 49 let, 800 Din; Ivan Zupan, kopač, 27 let, 265 Din; Anton Hafner, kopač, 61 let, 706 Din; Anton Zupane, kopač, 52 let, 800 Din; Ivan Sore, paznik, 58 let, 1000 Din; Anton Emeršič, kopač, 33 let, 395 Din; Leopold Kušar, kopač, 40 let, 517 Din. V Hrastniku je dosedaj vpokojenih po novem pravilni« ku 91 rudarjev, 7 vdov in 11 sirot. Mesečni deficit pokojninske blagajne znaša že 36 ti« soč Din, to je polovica vsote za izplačilo vseh pokojnin.
t— Predpis dohodninskega davka. Do 15. t m bodo v uradnih prostorih davčnega urada v Laškem in pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju razgrnjeni izkazi o pred« pisu dohodninskega in rentnega davka za tekoče leto. Rok za vložitev prizivov zoper odmero davka poteče s 30. septembrom ne« odvisno od teg-a, ali in kdaj je dostavilo županstvo posebno obvestilo. Prizive je kol* kovati z 20 Din, prošnjo za naznanilo od* merne podlage pa s 5 Din.
t— Osleparjeni interesenti. V Trbovljah je pred kratkim neki potnik ponujal lju« dem v nakup citre. S seboj je imel kata. log tvrdke «Franc Sarossy« iz Celovca. Pre« cej strank se je v resnici naročilo na citre in so dale na račun po 100 Din Rok za po« šiljatev je potekel že 10. avgusta, a blaga še vedno ni. Osleparjeni interesenti so pri« javili goljufijo orožništvu.
t— Seja akcijskega odbora v Trbovljah, v katerem so sodelovale vse politične sku« pine razen socijalistov, se bo vršila danes ob 6. popoldne. Na razgovor bo prišel pred« vsem splošen gospodarski položaj v rudni« kih.
t— Delo v vseh revirjih TPD bo danes že zopet počivalo. Promet v javnih lokalih je čez noč ponehal. Povsod vlada prav mučna tišina
t— Trboveljska kulturna društva se za jesensko sezono živahno pripravljajo. Vsa« ko soboto in nedeljo se bodo vršile pred« stave. Tudi dramatični šoli pod vodstvom prof. Šesta iz Ljubljane bosta zopet pričeli s svojim delom.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoTed za soboto: Na severu jasno, mnogo jutranje megle. Na jugu pretežno oblačno, južni vetrovi. Višja temperatura.
Tržaška vremenska napoved ia soboto: Razni lahki vetrovi. Nebo spremenljivo. Temperatura od 22 do 29 stopinj. Morie mirno.
K čisti obleki
rabite čisto obutev Moški 99'- Ženski g5 -Otroški 49"
$at'a
K beli obleki kupite belo obutev
Moški 99'- Ženski g5 "
Otroški 49 "
$at
a
K platneni oblekt kupite platneno obutev
Moški 99 - Ženski 55 '
Otroški 49 "
$at'a
Spori
Borba za pokal LNP.
V	nedeljo dne 12. t. m. se odigra finalna pokalna tekma med zmagovalcem ljubljan« skega okrožja SK Ilirijo ter med zmagoval« cem mariborskega okrožja ter semifinalista I. SSK Maribor. Razumljivo, da vlada za tekmo precejšnje zanimanje, saj se gre za pokalno prvenstvo.
V	splošnem niso pri nas pokalne tekme dovoljno uvedene ter je vsled tega zani« manje za nje manjše, kot bi se moralo pri* čakovati. In vendar so te vrste tekme bolj privlačne in interesantne kot tekmovalni način po točkah O tem nam dovolj jasno pričajo ogromne številke posetnikov teh vrst tekem v državah, kjer je nogomet da« leko bolj razvit nego pri nas. V teh drža« vah, n. pr. na Angleškem, v Pragi, na Du* naju itd., privabijo pokalne tekme ogrom* no občinstva, celo takega, ki se v splošnem za nogomet ne zanima. Jutrišnja tekma bo že vsled tega zanimiva, ker se sestane do* sedanji pokalni prvak s prvakom Slovenije.
Kar se tiče znanja obeh moštev je priča* kovati, da bosta obe v dobri kondiciji. Ma« ribor nastopi precej ojačen po znani zvezi Wening, kateri je doslej nastopal na Du« naju in v Gradcu za Sturm. SK Ilirija pa se je nekoliko odpočila, kar je moštvu brez dvomno koristilo, ter bo vsled tega njen nastop svež.
Tekma se odigra ob vsakem vremenu na igrišču SK Ilirije. Pričetek ob 16.30.
ASK Primorje : B reprezentanca. Pred finalno pokalno tekmo nastopi poizkusna reprezentanca Ljubljane proti I. moštvu ASK Primorje.
Tudi pri tej tekmi je pričakovati zanimi« ve borbe. Pričetek ob 15. Vstopnina za obe tekmi ista.
Službene objave LNP.
(Seja k. in p. o. dne 9. IX. 1926.)
Preda se k. o. igr. Ban od SK Slavija. Izreka se zabrana igranja na podlagi § 34. k. p. JNS igr. Zore in Čeme, ker se nista odzvala pozivu k. o.
Verificirajo se s pravom nastopa 17. IX. 1926 sledeči igralci: za SK Reka Mrzlikar Franc, Malavašič Franjo, Kastelic Gabriel, Eržen Maksimiljan, Zdešar Henrik, Sprei. tzer Maks; za SK Krakovo Kalaš Ladislav, Bončar Stanko, Mlinar Vladimir; za SK Ja« dran Lambert Mirko in Koman Leo. Po« pravlja se verifikacija igr \Vohlmuth Pa« vel za SK Reka v toliko, da ima pravo na« stopa dne 14. IX. 1926.
Vzmejo se na znanje sodniška poročila o prij. tekmah SD Rapid : SK Ptuj 8 : 2, SK Ilirija : SK Viktorija 5 : 1 in TSK Mer« kur : SK Ptuj 7 : 2.
V	nedeljo dne 12. IX. 1926. se vrše na igrišču SK Ilirije nogometne tekme za olim«
Pijski fond in sicer nastopi ob 15. ASK.
rimorje : B reprezentanca ob 16.30 SK Ilirija : I. SSK Maribor (finalna pokalna tekma).
SK Ilirija in ASK Primorje imata posta« viti k tem tekmam po 6 rediteljev, ki se imajo javiti na igrišču ob 14.30 služb. odb. LNP.
Službujoči odborniki LNP dne 12. IX. 1926.: red. služba g. Bedjanič in g. Deu, blag. služba g. Pogorele in g. Buljevič.
Tajnik II.
Službene objave LLAP.
Protest SK Ilirije v zadevi finala 200 m pri prvenstvu LLAP dne 21. in 22. VIII. se po § 23 in § 15, točka 8 saveznega pravilni« ka zavrne. — Protest SK Ilirije v zadevi teka 5000 m pri istemu tekmovanju se sma. tra brezpredmetnim, ker je že jurija diskva lificirala atleta 2orgo, kakor tudi Pentekar« ja: Senčarja in Gabrščeka, ki so se med« sebojno ovirali. Obenem se zavrne tudi njen protest na LLAP proti diskvalifikaciji atletov Pentekarja, Gabrščeka in Senčarja in to na temelju sodniškega poročila. Pro« test SK Ilirije proti atletu Slapničarju se smatra brezpredmetnim, ker ni vložila pro« testa že na sodniški zbor kakor to določa § 37 sav. pravilnika. — Ugodi se protestu ASK Primorje proti verifikaciji II. mesta štafete 4 X 100 m za SK Ilirijo in glasom § 49 sav. pravilnika štafeto SK Ilirije diskva lificira. Na podlagi teh zaključkov se ugo« tovi sledeče končno stanje moškega prven« stva LLAP za leto 1926: ASK Primorje 71 točk, SK Ilirija 65 točk, SK Ptuj in SD Ra* pid po 3 točke in SK Tržič 1 točko.
Atletinje: Preveč Silva, Zore Zora, Zan« ner Frida, Bernik Fanči, Tratnik Jelka in jermol Milena se ponovno pozivajo na za« slišanje dne 21. t. m. ob 18.30 v damski sa» Ion kavarne «Emona»
Na temelju čl. 18. sav. pravil se atlet Vik tor Vodišek diskvalificira za dobo enega leta, t. j. od 22. VIII. t. I. do 21. VIII. 1927. SK Ilirijo se v smislu § 47 sav. pravilnika poziva, da imenovanega svojega člana g. V. Vodiška izključi za dobo enega leta in to javi LLAP najkasneje do 25. t. m. Kot pod« savezni sodnik se g. Vodišek diskvalificira doživljensko.
Vzame se na znanje razpis mitinga po dužnosti TKD Atene za dne 9. oktobra in onega ASK Primorje za dne 2. in 3. okto» bra t. 1.; dalje mitinga po dužnosti I. SSK Maribor za dne 3. oktobra t. 1. ter istočas« nega moškega mitinga za prvenstvo mari« borskega okrožja.
Ker kluba Primorje in Ilirija nista javila LLAP»u termin za dvomateh, ki ga dolo« ča JLAS, se kot termin tega dvomateha do« loča 17. oktober t. 1. Zadevni dopis SK Ili« rije se je poslal JLAS«u.
V	upravni odbor LLAP»a se kooptira g. L Slamiča.	^	Tijnik.
Po teh odločitvah je torej ASK Primor« je lahkoatletski prvak za leto 1926. Isto« časno čitamo v »Slov. Športu« od 9. sep« tembra, da je Savez po uvaženju protesta SK Ilirije radi nepravilnosti, ki so se vršile ob priliki letošnjih prvenstvenih tekmovanj priznal prvenstvo v lahki atletiki za leto 1926 SK Iliriji.
Službeno iz LNP. Občna zbora Mo Ma« ribor in Celje se vršita jutri, v nedeljo, 12. t. m. ob 10. uri dopoldne. Opozarjajo se klubi navedenih okrožij, da se morajo de« legati izkazati s poverilnico, izdano po klub skem vodstvu.
Iz LNP. (Službeno.) Postava moštva, ki nastopi v nedeljo proti ASK Primorje, je sledeča: Habicht (H) » Marchiotti (S), Sernec (H) « Marchiotti (S), Kern (J), Ma« rinko * Klančnik, Kos (H), Rape (J), Čiro« vič (S), Januš (J) Rezerve: Vrtačnik (S), Vidmar (J). Imenovani se naprošajo, da so točno ob 14.30 na igrišču SK Ilirije. Obutev
j« prinesti s seboj, SK Slovan pa se napro« ia, da posodi za to tekmo kompletno cfre«
so. — rodsavezni kapetan.
Trening tekma za sestavo naše držav ne reprezentance, ki bo igrala proti rumun« ski reprezentanci, se vrši v nedeljo v Za« grebu med dvema moštvoma, ki sta sestav.
ljena iz igračev BLP in ZNP Postavi >ta nastopni: A team: Fricdrich.Vrbančič, Re« mec.Hitrec, Premeri, Marjanovič.lrbanke, Agič, Leinert, Cindrič. Giller; B team: Si. flisslvkovič, Stakič*Arsenijevič, Petrovič, Mihaljevič«Gjurič, Jovanovič, Luburič, Pet« kovič, Sekulič.
Gospodarstvo
Pregled kmetijske razstave v Ljubljani
Kmetijska razstava na Ljubljanskem ve-lesejmu je po splošni sodbi že sedaj uspela v vsakem oziru in upravičil« vse tiste nade, ki so se od ene in druge strani stavile nanjo. Številni obisk je pokazal, da se naši kmetijski krogi prav dobro zavedajo svojih nalog, sodelujoči strokovnjaki so pa tudi želi za svoj nesebičen trud in za svoja prizadevanja mnozo priznanja od strani raznih obiskovalcev. Da je prišla ta razstava, ki je prva večja prireditev te vrste v dež-sli, do tega uspeha, se je zahvaliti po eni strani ve-lesejmski upravi, ki nudi s svojimi lepimi prostori najugodnejšo priliko za take prireditve, po drugI strani pa izdatni moralni i;i emotni podpori Kmetijske družbe, ki je storila vse, da se Je razstava tako častno izvršila in ki je prevzela tudi vodstvo za uredi tev strokovno - poučnega oddelka.
V tem prvem oddelku kmetijske razstave sodelujejo razne korporacije in zavodi, kakor Kmetijska drufba. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Čebelarsko društvo, Državna kontrolna ln poskusna stanica. Urad za agrarne operacije. Semenogojskn postaja v Beltincih, kmetijske šole r.a Grmu, v Mariboru in v Št. Juriju ob juž. želez, gospodinjska šola v Marijanišču. podkovska šola na Selu, tvornica dušika v Rušah, Agrikulturno kemični urad v Zacrrebu, okrajna ekonoma Kafol in Sustič, E. Osiander v Guštanju in drugi. Vsa ta razstava (v paviljonu <E>) je smotreno prirejena in razvrščena po glavnih gospodarskih panogah. Na levi od vhoda ie poučna razstava lz poljedelstva, travništva, pašništva, živinoreje, planinarstva in podkov stva, na desni pa lz vinarstva, sadjarstva in čebelarstva. V ozadju na levo je razstava za agrarne operaciie in melioracije, na desno pa razstava šolskih objektov v Mariboru in v Št. Juriju. Po sredi paviljona je v prednji polovici razstava za semensko kontrolo in za preiskovanje mleka, v zadnji polovici pa za kmetijsko književnost. Slika, ki jo nudi vsa ta razstava, napravlja na obiskovalce najugodnejši vtl6.
Razstavni predmeti (slike, tabele, modeli, preparati itd.) se pečajo s časovno najbolj važnimi predmeti in vprašanji iz ene in druge stroke, kakor iz gnojenja in obdelovanja zemlje, lz varstva proti rastlinskim boleznim in škodljivcem, iz sredstev za pospeševanje zemljine rodovitnosti, iz sestave dobre in slabe travniške ruše, iz živinoreje, iz novodobnega vinogradništva in boja proti trtnim boleznim, iz sadnega sortimenta za razne kraje, iz sredstev za pospeševanje sadjarstva. čebelarstva itd. Vsak se je lahko na lastne oči poučil, kaj mu je treba storiti, da si pomaga do boljših uspehov. Prav zanimive in poučne so bile slike planinskih zgradb in drusrih melioracij, ki jih je dosedaj izvršil urad za agrarne operacije. Zelo poučni so bili tudi skrbno prirejeni predmeti, ki jih je razstavilo ravnatelistvo poskusne in kontrolne stanice v Ljubljani za pregledovanje semen, preiskovanje mleka in za vzgojo samo čistih kultur vinskih glivic. Opozoriti je tudi na lepo razstavo sadnega drevja, ki ca je razstavila drevesnica Kmetijske družbe, in na sadr.e divjake Vičanskega Škr-leca.
Kakor strokovno - poučni oddelek tako so tudi drugi deli kmetijske razstave na vi šku današnjega časa. Odlikuie se mlekarska razstava s finimi proizvodi sira in masla ter z raznimi mlekarskimi stroji in pripomočki. Imeli smo priliko pokušati izvrstne izdelek bohinjskega sirarstva in pregledati vso moderno opremo, ki je danes potrebna za mlekarske obrate. Kakor se naši planinski kraji odlikujejo s svojim sirarstvom. tako se pa tudi naši vinski kraji odlikujejo s svojimi prvovrstnimi pridelki naših najboljših buteljskih vin, kar jih premore naša dežela. Podrobneje o tem bo treba še popisati. Za danes omenjamo samo to, da je to prva večja mlekarska razstava in vredna so-vrstnica vinske razstave. Obe razstavi s(a našli popolno priznanje, ki se je pojavljalo tudi v želji, nai bi dali obe potrebno pobuda za nadaljne take prireditve.
Med mlekarsko in vinsko razstavo je razstava vinskih strojev, pri kateri sodelujejo razne domače tvrdke z domačimi in tujimi proizvodi. V tem oddelku razstavljajo: Kme tiiska družba. Gospodarska zveza, Stupica. Schneider & Verovšek. Ahačič. Rataj, Hoče var itd Slednjič ie opozoriti tudi na tvrdke. ki so se priključile kmetijski razstavi, kakor Brezalkoholna produkcija <Fructus» in <Che-motechna». ki so pokazale hvalevredne plr-dove dosedanjega dela.
HmeKska poročila
2atec (ČSR). 9. septembra. Židovski praznik. Tendenca mirnejša. 3700—4100 Kč za 50 kg.
Niirnberg (Nemčija), 9. septembra. 150 bal pripeljanih, 50 prodanih. Mirno. Za zeleno kvaliteto precej nespremenjeno, za ostalo blago manj povpraševanja.
Tržna ooročila
Svinjski sejem v Mariboru (10. t. m.). Do
gon 374 svinj. 1 ovca. 2 kozi. Povprečne cene so bile: prasci 5—6 tednov stari 50—100 Din. 7—9 tednov 125—150. 3—4 mesece 250 do 300. 5—7 mesecev 420 —450. 8—10 mesecev 525—550, 1 leto stari 1000—1200 Din komad. Ke žive teže 10.50—12.50. mrtve 14.50—17 Din. Prodanih je bilo 147 svinj in 1 ovca. Kupčija srednja.
Dunajski živinski sejem (9. t. m.). G o veda: Doeon 561 elav. Cene 90 kazale tendenco popuščanja. Biki so se pocenili za 10 erošev pri kg. Za ke žive teže notirajo: voli 1.10—1.70. biki 1.10—1.40. krave 1.05—1.40. slaba živina 0.70—1 šilinga. — Svinje: Dogon 2695 komadov. Cene so se le slabo obdržale. Za ke žive teže notirajo: mesnn svinje 1.90—2.45, debele 1.70—1.85 šilinga
= Rezultati letošnje žetve t naši državi.
Po predhodnih začasnih podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode je letošnja žitna žetev v celi naši državi dala naslednje rezultate (v milijonih metrskih stotov): p š e-n i c a. ozimna 20.59. jara 0.62; ječmen, ozimni 2.54, jari 1.48; rž, ozimna 1.78, jara 0.37; s o r ž i c a 0.47; oves 8.74; debela pšenica 0.14 Glede sistema, kako se ta
statistika sestavlja, je omeniti, da 3e sicer govori le o začasnih, torej približnih rezultatih, vendar pa nam statistika do metrskega stota natančno pove, da se je n. pr. ozimne pšenice pridelalo 20.59(5.357 metrskih 3totov. To je vendar smešno. Na tak način ne sestavljajo žetvenih statistik niti v modernejših državah, kjer imajo malo več sredstev za čim točnejšo ugotovitev žetvenih rezultatov.
= Vprašanje novega guvernerja Narodne banek SHS. Iz Beograda poročajo, da v krogih glavnega upravnega odbora Narodne banek smatrajo, da bo vlada od petih kandidatov, predloženih za guvernerja Na rod n? banke, imenovala Dragutina Protiča, ki ima kot dosedanji viceguverner največje poznavanje bančnih poslov.
= Pravilnik o Državni obrtni banki. V ministrstvu za trgovino in industrijo se je vršila konferenca, na kateri se je prereše-tavalo vprašanje pravilnika o ustrojštvu Državne obrtne banke. Sklenilo se je, da se glede na težke prilike, v katerih se nahaja obrtništvo, čim prej uveljavi ta pravilnik in da bo začel na ta način zavod čim prej poslovati.
=.- Tnršfica kaže dobro. Lepo solnčno vreme zadnjih dni ie zelo povoljno vplivalo na turščico, ki je prej zastajala v razvoju zaradi vednega deževja. Računa se, da bo letina turščice. kjer ni povodenj uničila polja, odlična.
= Carinski dohodki pri centralnih carin skih blagajnah so znašali v drugi dekadi meseca avgusta t. 1. 51,961.106 Din. Skupno od 1. aprila t. 1. do 20. avgusta t. 1. so dali ti dohodki 677.459.391 Din.
= Povišanje delniške glavnice. Jugoslovensko - češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju, je zvišala delniško glavnico od 5 na 10 milijonov diuarjev
= Velika razstava industrije iivil in kmetijstva se bo vršila od 11. do 28. t. m. v Lo-zani (Švica). Posetniki razstave dobe švicar-ki vizum za polovično pristojbino ter uživajo 50% znižanje na švicarskih železnicah od obmejne postaje do Lozane. Podrobne informacije daje švicarski konzulat v Zagrebu.
10. septembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76—0, Vojna škoda 306—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—0, Ljubljanska kreditna 165 do 170, Merkantilna 90—0, Slavenska 48—0, Kreditni zavod 165—175, Strojne 112—115, Vevče 108—0, Stavbna 55—65, Šeiir 108 do 105. — Blago: Zaključki: bukova metrika zdrava suha drva, cepanice, fco vagon nakl. postaja, 5 vagonov 18.50—18.50 (18.50); deske (smreka, jelka) 30 mm, 4 m. I, II., III., monte, lahko konično, media 22—28, fco vagon meja, 1 vagon 470—490 (470); trami merkantUni od 4/5—5/6, od 5 m naprej, fco vagon meja, 3 vagone 300—300 (300). Povpraševalo se je še po smrekovih deskah in lanenem semenu brez ponudb. Ponudbe običajne.
ZAGREB. Zasebni papirji nespremenjeni. Promptna Vojna škoda je dalje porasla, in sicer za 1 točko. V terminih malo prometa. — Dinar malo čvrstejši. Na zagrebškem deviznem tržišču je tendenca dalje mlačna za vse devize, a tečaji beležijo oadaljno majhno oslabljenje. Blaga je dovolj, a tudi Narodna banka je dajala posamezne čeke. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2270—2280. Dunaj izplačilo 795.8 -7998, Berlin izplačilo 1344.91—1348.91, Italija izplačilo 201.52—202.72, Barcelona 858-862, London izplačilo 274.3—275.5, New York ček 56.32—56.62, Praga izplačilo 167.4—168 * Švica izplačilo 1093—1097; valute: dolar 55.7—56, avstrijski šilingi 798—802; e f e k-t i: bančni: Eskomptna 100—101, Hipo 55 do 56.5, Jugo 92—93. Praštediona 865 —867.5, Slavenska 50—51, Ljubljanska kreditna 165 do 170; industrijski: Eksploatacija 9—10, Slavonija 32—33, Trbovlje 0—350. Vevče 108—0; državni: investicijsko 76—77, agrarne 43—44, Vojna škoda, promptna 309—310, za september 0—311, za oktober 312—313. kasa 309— 310.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 795—79C-, Berlin 1844—1346, Bukarešta zaključek 27.2." Italija 202.5 -203, London 274.7 -274.75. New York 56.17—56.19, Pariz 162—163, Praga 167.75—167.8, Švica 1094.5—1094.75.
CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.25, New York 517.625. London 25.13375. Pariz 14.80. Milan 18.525, Praga 15 336, Budimpešta 0.0072525, Bukarešta 2.585. Sofija 3.75, Dunaj 73.075.
TRST. Devize: Beograd 49.50—50.25,
Dunaj 390—410, Prasa 82.50—83.50, Pariz 80 do 81, London 135.50-136.50. New York 27.90—28.10, Curih 525—550, Budimpešta 0.038—0.0400. Bukarešta 13—14.50: valute: dinarji 49—50, dolarji 27.60—28, 20 zlatih frankov 107—113, zlata lira 538.69.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4875 d i 12.5275, Berlin 168.49—168.99. Budimpešta 99.09—99.39. Bukarešta 3.515—3.535. London 34.355—34.355, Milan 25.30—25.40, Ne\v York 707.15-709.65. Pariz 20.20—20.30. Praga 20.94625—21.02625, Sofija 5.105 —5.145. Varšava 78.85 -79.35, Curih 136.60-137.10; valute: dinarji 12.4775—12.5375. dolarji 704.10—708.10.
Deviza Beograd ua ostalih borzah: v Pragi 59.57, v Berlinu 7.418.
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravil moj sin Franc Rozman na moje ime in tudi nima pravice inkasirati in si izposojevati na moje in ka« koršnokoli drugo ime.
FRANC BOZMAN 1248	Bohinjska Bistrica št. 96.
Preklic
Preklicujem vse neresnične in žaljive be« sede, ki sem jih izrekel napram gdč. H. S. in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopanja.
1257	NEMETH ŠTEFAN.
J
Žita sili na Angleško
Angleški dnevnik »Evening News» poroča, da se je obrnila Žita Parmska na posianiško konferenco v Parizu ter na angleškega kralja Jurija s prošnjo, da se ji dovoli preselitev na Angleško ia nastanitev v nekem katoliškem samostanu blizu Londona.
Ta vest, ki doslej ni bila preklicana in je sigurno utemeljena, izvira pač iz davnega načrta Zite Parmske, ki bi rada spravila svojega sina Otona na Angleško radi šolanja. Fant je sedaj že toliko odrastel, da je dozorel za izobraževanje izven družinskega kroga in njegova mati ga skuša na vsak način spraviti v Anglijo. Seveda noče, da bi prišel na Angleškem v roke tujim ljudem, ki bi imeli odločilen vpliv nanj baš v pubertetnih letih. Zaupati ga noče niti redovnikom, marveč ga hoče imeti pod svojim nadzorstvom, pač radi tega, ker so vse karte glede Otonovega usto-ličenja za madžarskega suverena v njenih rokah.
Žita je, to vedo dobro vsi politiki, prebrisana ženska. Ko je bil Kari na vladi, je ona imela največji vpliv na njegove vladarske posle. Po moževi smrti je prevzela vse nasiedstvene obveznosti in baš na te se pripravlja, ko misli na izobrazbo sina v mejah angleškega kraljestva. Seveda pa je tudi ta namera političnega značaja, kajti Anglija, s katero imajo Madžari dobre zveze, bi se na ta način malo ali sploh nič ne upirala restavraciji Habsburgov-cev na madžarskem prestolu.
Železniška nesreča pri Leiferdu pojasnjena
Atentatorja v rokah pravice.
Kriminalna policija v Berlinu je prijela v začetku tega tedna v u/iiu za brezposelne dva mlada moža. Otona Sclilesingerja in Viljema Webra. Pri zasliševanju obeli se je izkazalo, da so imeli detektivi dober nos: viovili so atentatorja, ki sta pred nedavnim časom izvršila atentat nu kolaski ar;:o-vlak v Leiferdu pri Hannoverju.
Povzročiteljema grozne nesreče niso mogle priti oblasti v prvem času na sled za nobeno ceno. Šele po dolgem poizvedovanju je bilo mogoče dognati, da sta se mudila več dni pred nesrečo v okolici Leiferda dva moža, ki sta izginila brez sledu. Te dni pa je prišel na hannoversko policijsko ravnateljstvo trgovec \Veber, ki je uraduiočemu i funkcijonarju razložil, da je bil pred i kratkim s svojim bratom na grobu po- i kojnega očeta, kjer se je njegov brat i razjokal in mu potožil, da ga teži vest radi napada na kSlnski brzovlak.
Policijski organi so šli takoj na delo in so Webrovega brata izsledili v Berlinu. Mož je priznal svojo krivdo in je pristavil, da je imel pomagača v osebi Schlesingerja, s katerim sta imela namen napasti brzovlak, da bi ga potem oropala in se okoristila s plenom.
Weber, ki je po poklicu slušatelj na tehniki, in njegov prijatelj Schlesinger sta že več dni pred usodno nočjo v Leiferdu ogledovala progo ter skušala izvršiti atentat na več brzovlakov, da bi lahko oplenila potnike. V usodni noči sta položila na tračnico oviro za kolesa tik pred časom, ko se je peljal mimo amsterdamski brzovlak. Srečno naključje je hotelo, da je lokomotiva odrinila oviro v stran, nakar so vagoni lahko stekli naprej. Potem sta moža poskušala atentat na naslednji brzovlak. Premaknila sta tračnice za 1 cm navznoter, toda prihodnji brzovlak je tudi preko te nastavljene pasti gladko zdrvel dalje. Jezna radi dvakratnega zaporednega neuspeha sta odvila matice od vijakov, ki so spajali tračnice in sta položila med odprtino kos železa. Na ta način se kolnski brzovlak ni mogel izogniti atentatu in je nastala katastrofa.
Atentatorja sta se par minut pred nesrečo skrila v bližnjem gozdu, kjer
r hotela počakati, da se vlak ustavi
da nastane panika, katero sta nameravala izrabiti. Toda nesreča je bila mnogo groznejša, kakor sta si pred-
stavljala. Strašni efekt katastrofe je atentatorja tako oplašil, da sta docela opustila plenilne namene. Prišla sta pač v bližino vlaka, a ko sta čula vpitje ljudi in stokanje ponesrečencev in se je na progi nabralo precej železniškega osobja, se nista upala pleniti in sta jo popihala po najkrajši poti v Berlin.
Oba atentatorja zatrjujeta, da je bil edini njun namen priti do denarja s pomočjo ropa. Zločinca prideta sedaj pred sodišče, kjer bodo z njima pač temeljito obračunali.
Stresemann,
nemški zunanji minister in vodja nemške
delegacije na zasedanju Zveze narodov v
Ženevi,
iJaui Loebe,
predsednik nemškega državnega zbora.
Napadi pri belem dnevu v Salzburgu
Salzburžani so imeli v torek izredno dramatičen dan. V pisarni kartonažne tovarne Tietz sta se v popoldanskih urah predstavila dva elegantno oblečena moška, ki sta se izdala prvi za odvetnika, drugi pa za kriminalnega organa. Povprašala sta po prokuristu firme in ko jima je ta ponudil sedež, sta planila po njem, potegnila revolverje in ga zvezala, nato pa odprla blagajno, da bi jo oropala. Njuna jeza je bila nepopisna, ko sta našla v werthei-merci samo štiri šilinge gotovine. Razkačena radi te prevare sta zaklenila prokurista v njegovo sobo in jo ubrala po najkrajši pot med ljudi.
Par ulic dalje od Tietza se nahaja urarna Schlenker. Napadalca sta se napotila po ponesrečenem napadu pri Tietzu naravnost vanjo. Tudi tu sta potegnila samokrese, zvezala gospodarja, mu grozila z ustrelitvijo ter ga oropala za 400 šilingov. Hotela sta priti iz hiše skozi Schlenkerjevo stanovanje. Na tem begu so ju primamile dve urar-jevi omari, kateri sta hotela odpreti s silo. Pri tem pa sta roparja naletela na Schlenkerjevo ženo, ki se ni dala prestrašiti, temveč je klicala na pomoč kljub grožnjam s smrtjo. Ko se je razlegal njen klic po ulici, sta jo napadal-
ca pobrisala skozi okno in na begu še streljala nazaj proti ženski, a je k sreči nista pogodila.
Novica o dveh drznih napadih se je bliskovito raznesla po mestu. Alarmiran je bal ves policijski aparat in začelo se je splošno preganjanje sumljivih tipov. Bilo je namreč jasno, da se napadalca nahajata v mestu, ker ni nihče prekoračil pomerija. S tem je bila napadalcema odvzeta vsaka možnost pobega.
Vendar je bila aretacija dokaj težavna. Policaji se je posrečilo po dolgem naporu ugotoviti, da je glavni vlomilec 33 letni trgovski pomočnik Kari Spiess. Mož je bil že sedemnajstkrat predkaz-novan. Zasledovalcem se je umikal tako spretno, da je popolnoma zmedel sled za seboj. Skočil je namreč s strehe neke hiše ter se izgubil na dvorišču, kamor ni mogel nihče izmed zasledujoče ga množice. Tako je bilo preganjanja za enkrat konec in policija je moral počakati, da ji sede godni ptiček sam na limanico.
To se je zgodilo prav kmalu. Spiess namreč ni bil zadovoljen z denarjem, ki ga je uplenil pri Tietzu in Schlen-kerju, marveč je izvršil še tretji napad na profesorja Prehauserja, ki ima svojo vilo na Monchsbergu. Profesor je sedel na vrtu, ko se je pred njim nenadoma pojavil lopov z browningovo pištolo. Izsilil je od profesorja listnico z denarjem in mapo za listine ter jo je urnih krač pobrisal z vrta.
Kmalu nato je storil napadalec neslavni konec. Policija ga je ujela brez prelivanja krvi ter ga dejala pod ključ, kjer je varno shranjen do razprave pred sodnim dvorom. Njegov tovariš, ki se še vedno nekje skriva, pa bo gotovo tudi te dni v rokah pravice.
Filozof pred sodiščem
Ivan Madle se je moral te dni pred dunajskim sodiščem zagovarjati zavoljo svojega surovega obnašanja napram ženi. Razvil se je naslednji dialog:
Sodnik: Ali ste že bili kdaj kaznovani?
Obtoženec (visokomerno): Moje kazni se te stvari ne tičejo.
Sodnik: O, pač. Zdi se mi, da ste se pred razpravo malo okrepčali, he? Obtoženi ste, da ste tolkli svojo ženo.
Obtoženec: Ja, gospod sodnik, če bi vi imeli tako gospodinjstvo v hiši, bi ravno tako napravili kakor jaz.
Sodnik: Slišite, prenehajte s tem tonom, sicer pojdete na mestu v zapor. Torej, kako je bilo: ste tepli svojo ženo?
Obtoženec (s prisiljeno vljudnostjo): Svojo ženo sem nabil, ker se je o meni nedostojno izražala. (Prijaznejše): Vidite. gospod sodnik, poskusite vi enkrat živeti pet, šest let z božjastno ženščino, boste videli, kako hitro bo z vašim mirom pri kraju!
Sodnik: Slišite, vi ste se pa danes opili! Če je vaša žena božjastna, še to ni noben razlog, da jo pretepavate.
Obtoženec: Ce se revež kaj pregreši, ve takoj ves svet. Bogatini pa ure-de svoje stvari med štirimi stenami. Jaz sem revež, stanujem v tesni sobici in sem prisiljen, da opravim zunaj, kar bi vi uredili v kabinetu. In za to je potem človek kaznovan! (Patetično): Taka je logika tega sveta.
Sodnik: Kako se pri vaši ženi javlja božjast?
Obtoženec (poučujoče): Ne vem, kako bi vam to povedal. Vsak božjast-nik je zloben, to je že psihoza (psihiatrija!) dognala.
Sodnik: Povejte mi po pravici, koliko vrčkov ste ga popih?
Obtoženec (bahavo); No, to lahko povem, vsak ga ne prenese toliko kakor jaz.
Sodnik (ironično): Že mogoče. Kaznujem vas s strogim ukorom. Prihodnjič pa glejte, da ne boste več tepli svoje žene.
Obtoženec: Nikdar več, raje se dam ločiti.
Sodnik (smehljaje): Ampak piti bi se lahko malo odvadili.
Obtoženec (se prikloni): Hvala lepa za nasvet, gospod sodnik.
D
a n
e s
Slavnostna otvoritev nove sezije 1926-23
Najlepše od najlepšega.
Najboljše od najboi šega.
Lya Mara, Harry Liedtke
Hans Junkermann, Taulig, Atbers. Picha itd. - Vsi v kolosaln1 in razkošno oireml;eni popolnoma novi \escloign
JU LEPEM PLflUEH DUHAUU"
Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 3. ari.
Pri vseh predstavah svira pomnoženi umetniški orkester povečan z velikim kompletnim Jazz-bandom. — Opozarjamo Vas na prekrasne reklamne fotografije razstavljene v vseh naših izložbah. — Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker jih je že včeraj prodano veliko število. — Predproda;a vstopnic od pol 12. do pol 1. in cd 3. naprej.
Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 124.
Izven programa: Matica Journal št. 2. (Aktualni dogodki v Sloveniji)
Moderna ventilacija.
Koristno naloženi milijoni
Lani je umrla v Londonu grška princesa Anastasija, žena princa Kristofora. Proces, ki se je pričel radi njene ded-ščine, je vrgel zanimivo luč na zadnje grške dogodke. Anastasija je Američanka in edina državljanka Zed. držav, kateri se je posrečilo priti med kronane osebe. Njen prvi mož, železni kralj Leeds je umrl med vojno. Zapustil je vdovi 8 miljonov funtov šterlingov. Mlada in lepa vdova se je preselila v London, kjer se je zaljubil v njo Kristo-for. Kmalu sta se tajno poročila. Ko je privolil v zakon kralj Konstantin, sta se vzela še cerkveno v Švic, na Grškem pa je vedril in deževal Venizelos. Pristaši odstavljenega kralja so pričeli s propagando, ki pa je stala veliko denarja. Zdaj je znano, da je plačala vse stroške misstress Leeds in odtod izvira tudi naklonjenost kralja Konstantina do si-nahe. Ko so naredili sterlingi svoq posel in se je vrnil kralj v Atene, je izdala princesa Anastasija še več miljonov za vojno v Mali Aziji, ki naj. bi ojačila ugled dinastije. Kakor je znano, se je pa stvar končala narobe. Turki so natepli Grke in so vrgli iz Anatolije čez miljon grških beguncev, ki še zdaj ogrožajo proračun Grške. Konstantin se je leta 1922 moral končno odreči prestolu. Ana-
stazija ;nu je sledila z možem in je umrla pozneje v Londonu I/med 8 miljonov, katere je spravil si-: i »železni kralj«, je zdaj ostalo san; -c 600.000 funtov šterlingov. Nihče nima sedaj nič od te potrošene pravljične vsote ...
X Ludertdorff na oklicih. Nemški gene« ral Ludendorff se je dal letos dne 9. julija razvesti od svoje prve žene, s katero je ži« vel 25 let. Sedaj je na oklicih z zdravnico dr. Mathildo von Kemnitzovo iz Tutzingii. Prva žena mu je prinesla v /akon troje pa« storkov. Dva izmed njih sta padla v sve« tovni vojni, tretji, nadporočnik v rezervi Heinz von Pernet pa je bil obsojen v Hit« lerjevem procesu na petnajst mesecev trd« njavske ječe, katero odsedeva sedaj, med« tem ko se njegov veseli očim ponovno ženi.
Modni atelje
M. SARC-EVE
zopet otvorjen
Ljubljana, Kongresni trg 4/1.
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n n
'o slovanskem svetu
—	Enciklopedija o slovanskih narodih. Ze
zdavna se živo pogreša strokovno dovršeno delo o slovanskih narodih. Da se odpomore tej potrebi, se je knjigarna <Vesmir> v Pragi odločila, da izda obsežno enciklopedijo, ki bo vsebovala vse, kar se nanaša na slovanske narode. Vsak narod bo izčrpno obdelan v zgodovinskem, narodnopienem, političnem, prosvetnem in gospodarskem ozira. Sodelovali bodo pri enciklopediji samo prvi slovanski strokovnjaki, ker hoče založništvo izdati zares prvovrstno, v vsakem oziru dovršeno delo. Enciklopedija bo tudi ilustrova-na in opremljena z zemljevidi. Kdaj delo, ki bo obsegalo dva debela zvezka, izide, še ni znano, najbrže tekom prihodnjega leta. Uredništvo tega znamenitega dela je prevzel rektor vseučilišča v Bratislavi dr. Miloš W e i n g a r t, znani odlični slavist, ki je nedavno tega izdal o iugoslovenski književnosti knjigo, ki je vzbudila splošno pozornost.
—	Smrt slovaškega rodoljuba. V sanato-riju v Pragi je dne 7. t. m. umrl župan iz Turčanskega sv. Martina Igor Thurzo. Bil je eden najuglednejših slovaških rodoljubov. Politično je pripadal obrtniški stranki, vendar pa je užival največji ugled in spoštovanje pri vseh drugih političnih strankah, kar izpričuje dejstvo, da je bil pri zadnjih občinskih volitvah soglasno, tudi z glasovi komunistov, izvoljen za župana. Thurzo je bil rojen 1. 1884. V svojih mladih letih je živel pri svojem stricu Hodži v Bosni. Posečal je gimnazijo v Sarajevu. Govoril je perfektno srbohrvatski in bil velik prijatelj Jusoslove-nov. Njegov pepel so prepeljali v Turč. sv. Martin, kjer je bil pogreb 10. t. m. Ogromna udeležba ie pričala, kako spoštovan je bil Thurzo v vsi slovaški javnosti.
— «V obrambo slovanske politike» je nas slov seriji člankov, ki jih priobčuje v pra* ških »Narodnih Listih« dr. Karel Kramar. Je to večinoma polemika proti razpravi «Problemi slovanske politike«, ki jo je za« četkoma tega leta priobčil minister zuna» njih del dr. Edvard Beneš v slovanski reviji «Slovansky Prehled».V teh člankih govori dr. Kramar o Staroslovanstvu in Novoslo«
vanstvu in dokazuje, da je bilo takozvano aNovoslovanstvo® samo nadaljevanje stara češke slovanske politike, prilagodene mo* derni dobi in novim razmeram. Jedro dok« tor Kram a reve obrambe Novoslovanstva je razvidno iz teh»le njegovih izvajanj: «AIi je morala dobra slovanska politika neizogib« no imeti katastrofalni konec? Ali je morala imeti za posledico spremembo mej, konec države? Ali ni bila mogoča moralna, raz« umna avstrijska politika, politika, ki so jo oznanjevali naši ljudje od Havlicka do Pa« lackega za to, ker so odkritosrčno hoteli očuvati Avstrijo, politika, ki bi lahko tudi iz Srbov napravila prijatelje, in sicer s tem, da bi bila doma tako pravična Srbom, da bi le»ti niti ne želeli izven mej, in k Srbiji tako prijateljska, da bi njena irredenta uvi« dela nesmiselnost katastrof in prevratov, ki bi se lahko tako nadvse slabo končali tako za Srbijo, kakor za Slovanstvo? Toda seve* da mi vsi nismo bili dovolj optimisti, da bi ne mislili tudi na možnost katastrofe, za katero pa je v takratnih razmerah mogla biti edina priprava ujedinjenje Slovanov, če« tudi samo idejna, notranja, z odstranitvijo zgodovinskih sporov, da bi se Slovanstvu ne bilo treba v kritičnem trenotku bati kata« strofe. To je pred vsem hotelo Novoslo« vanstvo.» — Bistvo dr. Beneševih izvajanj smo svoječasno podali v našem listu, na kar se čitatelji še spominjajo. Ako primerjamo Beneševe teze z izvajanji dr. Kramara — vsebino njegovih nadaljnih člankov bomo seveda tudi še zabeležili — jim ne bo težko si ustvariti jasno sodbo o sporu v slovanski politiki med dr. Karlom Kramarem in drjem. Edvardom Benešem.
— Bolgarski begunci se vračajo. Po znanem prevratu, katerega žrtev je bil ministrski predsednik Stambolijski, je na tisoče njegovih somišljenikov zapustilo Bolgarija. Medtem je bil sprejet zakon o amnestiji in ti begunci so se jeli polagoma vračati v d movino. Kakor poročajo bolgarski listi, se je do 31. avgusta t. 1. vrnilo 479 beguncev.
Georges:
Znameniti Slovenci
Pri »Larih« se je zbudila silna debata o potenju nog. Dr. Razoglav je povedat da se dž potenje nog Drav uspešno odpraviti s formalinom, zasedeni Slovenec dr. Beriko Prosinec, ravnatelj Metod Rutar in zlasti Luka Jeran ml. so trdili, da je taka ustavitev potu ^kodfjiva, da pot potem rad » v glavo udari«. Ostali »Lari« so bili različnega omenja. Toda dr. Razoglav, ki je vedno Kos vsaki situaciji, kakor sem zapazil, je prepir urno končal z besedami: »Nikar ne čenčajte; kaj pa, če komu noge odrežejo!«
Dreja je nadaljeval:
»Med znamenite Slovence svetovnega slovesa Je nadalje šteti Krištofa Ko-Ittmba...«
Gospod Skočir je pisano pogledal in skoraj zakričal? »Kaj, Krištofa Kolumba, saj ta je bil vendar v Genovi rojen, torej Italijan. Meni se zdi, gospod profesor. da si hočete mene privoščiti!«
»Nikakor ne, gospod Skočir. zakaj preveč spoštujem Vaše zasluge pri zbl-fanjn davne slovenske preteklosti;« je odgovoril profesor Pipan popolnoma mirno hi resno, »toda prosim Vas, da
me prej poslušate, potem pa sodite.
»Res je, da je bil Krištof Kolumb rojen v Genovi, ni pa dognano. kakšne narodnosti je bil, za kar se pa tiste čase tudi niso brigaK. Danes si lastijo Kolumba Italijani, Španci, Portugalci in celo Judje, zakaj si ga tudi mi ne bi, ki imamo več pravic do njega, kakor boste kmalu videli. Prvič je znano, da so Slovenci v tistih časih segali daleč na zapad po Alpah in po gornjeitalijan-ski nižini in da so začeli giniti šele od takrat naprej, ko ie začela zmagovati narodnostna ideja. O tem nam pričajo razna imena krajev, rek, gora. priimki itd., kakor Livenza. Piava in drugI. Saj se je še okoli 1850. leta v laškem Vidmu več po slovensko govorilo nego po italijansko, oziroma po furlansko. In, če se ne motim, teče prav skozi Genovo potok, ki se imenuje Reka. ali kakor domačim pravijo, La Recca. Oficijelno ime je seveda II Recco, kajti slovanskih nazvanj se boje naši sosedje bolj nego hudič križa. Jasno je tored. da so tudi v Genovi prebivali Slovenci. In takega slovenskega rodu je bil tudi Kolumb, kar že ime razodeva, kajti Kolumb ni noč drugega nego Golob, in z »m« pred »b« je izražen le stari nosnik. Da je bil Slovenec, se vidi tudi iz tega. ker je bil vešč matematik, v tej stroki in v jezi-
koslovju pa se Slovenci od nekaj najbolj izkazujejo. Za Slovenca izpričuje Kolumba tudi to, da ni znal svojih odkritij na veliki zvon obesiti in izkoristiti.«
»Vaši razlogi in dokazi so prav prepričevalni in oprostite, da sem se bil prej nad Vami malo razgrel, toda mislim, da bi Kolumba Pri miru oustili.«
»Zakaj pa, to je nas. Res ie, da bo borba zanj težka, ampak brez potu ni medu. Glavna stvar pa je pri tem, da naši mladini vcepimo ponos z zavestjo slavne preteklosti. Saj drugi narodi še celo zgodovino ponarejajo v to svrho. Poglejte naše sosede, ki so zmagali sami med seboj, kajti sovražnika, ki bi se bil branil, sploh ni bilo. Na in prav nič se ne zmenijo, da svet tej njihovi zmaigi ne verjame. Jaz le ne vem, zakaj se mi tako ponižujemo. Gospod Skočir, saj veste, da tisti Kristusov izrek o poviševanju in poniževanju velja le za nebesa, izkušnja, oziroma živlienje pa uči, da kdor se ponižuje, ga pohodijo. In nas so že dostikrat pohodili, ker smo se dali. Saj bi nam brli kmalu našega matematika Jurija Vega ukradli in ga naredili za Španca. Zakaj ne bi akviri-rali zase Krištofa Kolumba in drugih znamenitih in svetovnih mož. ki so po pravici naši?«
»Kantlaplas je bil osel.« se ie prepiral pri stalnem omizju krojaški moister .Anton Zagorec z dr. Tomažem Zalarjem in silovito migal s klobukom. »Vi mene ne boste učili, če ste prav doktor. Tudi jaz kaj vem. Jaz sem hodil v folks-univerziret na Nemškem-
»Ali Kant in Laplace sta bila dva človeka.« ga je dražil dr. Zalar.
»Nič ni res; en sam je bil. Saj sem ga poznal, ker sva skupaj delala pri enem mojstru. On je tisti ki je rekel, da je svet iz plina in ognja nastal. Jaz pa pravim, da je nastal iz ledu, in sem to tudi profesorju na univerzitet povedal, pa je kar molčal.«
»Ker se ni hotel z norcem prepirati,« jih je reklo več hkratu.
Anton Zagorec se je vjezil. plačal in šel. Za slovo pa ie tituliral omizje z neko živaljo. To je spodbudilo pesnika Felicijana, da je pripomnil, da Zagorec že ve, kaj pravi, ker je veščak v zoolo-giji, na kar mu je gospod, ki se je pečal z anatomijo slančkov, obljubil klofuto, namreč Felicijanu.
Po odhodu Antona Zagorca je postala zabava dosti mirnejša, tako da je profesor Pipan lahko z navadnim glasom govoril:
»Slovenskega rodu so bili nadalje tudi: turški pavliha Nasr ed Din. kitajski
predsednik in cesar Juan - Čig - Kaj ter bivši predsednik mehikanske republike Obregon. Prvi se je pisal, kar ie očividho. za Nasredina (prim. potrpin, potrebin, potecin i. dr.) ter ie bil najbrže kak osvobojen slovenski vjetnik, ki je bil sprejel mohamedovo vero; drugi za Jančigaja in ie bil najbrže doma iz Teharjev na Štajerskem (ta je prišel od ^navadnega pisarja tako visoko. kajti Slovenec »vse doseže, kar mu drago,« kadar je na tujem): tretji pa ie potomec kakega Maksimiliianovega voTščaka. ki ie bil šel iz domovine v Mehiko na avanture. Njegov slovenski priimek je ostal popolnoma nepokvarjen, kakor se jasno vidi-«
Dreja je umolknil, g. Skočir je delal beležke in se obenem profesorju prav iskreno zahvaljeval za podatke, gospod Oz61j pa je pil in prigrizova! česen.
(Nadaljevanje sledi)
frgovino f. tiensOL nosi
se nahaja seda: Wolfova uiica 5.
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za damt, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž Predtiskariia. Ustanovljeno 1387.
S8-«-l •
Jfahorfo dotoki ze 0aša >stara mati.
„ t bilo je pravili*
Kuhala ie svoio kavo samo s
Pravim franiiorim kavnim pridatfioiti
Ta ie danes še vedno Tako fin kakor izvršen pridalek K zrna M in žitni kavi ter bo to fudJ zmeraj ostal.
j&n

Pokrajinska razstava »Ljubljana v
jeseni"
Sedmi dan razstave
Včeraj je bil malo manjši obisk__Številne šole na razstavišču. — »Mali Pra-ter« vedno živahen.
Petek je bil že za časa zadnje velesejm-ske prireditve slab dan in je ta slab sloves obdržal tudi včeraj, ko je bila zunanja slika razstavišča nekoliko mirnejša kakor prejšnjega dne. Vendar smo videli na razstavišču tudi včeraj poleg Ljubljančanov precej podeželanov, ki so z velikim zanimanjem ogledovali vse dele razstave. Iz-grešill niso niti umetnostnega oddelka, kjer so kazali za lažic umljive slike precej razumevanja Naš; umetniki doslej pač še niso nikdar imeli za svoje umetnine toliko preprostih gledalcev kakor sedaj za časa pokrajinske razstave. Kakor nam umetniki sami zatrjujejo, je tudi materijalen uspeh umetnostne razstave zelo zadovoljiv, ker je že lepo število umetnin prodanih. Tem potom ponovno opozarjamo premožnejše posetmke, naj podpirajo našo slovensko umetnost s tem, da odkupijo čim več umetnin.
V splošnem je bil včeraj po vseh paviljonih pokrajinske razstave miren promet, ker je omogočil temeljiteiši pregled vseh razstavljenih predmetov. Šele po tako temeljitem pregledu vidimo, kolika jc slovenska marljivost ui zmožnost, dasiravno seveda še ne moremo reči, da nam ta razstava nudi prav vse, kar smo Slovenci napravili in kar znamo. Ce se bodo te razstave — kar upajmo — obdržale tudi v bodoče, se bodo gotovo še bolj izpopolnile ta bodo vedno vernejše zrcalo slovenskega gospodarstva in slovenske kulture.
Vseh posetnikov je bilo včeraj okrog 4 tisoč. Prav številno so bile zastopane šole, ki so prišle iz prav oddaljenih krajev Slovenije, tako !z Novega mesta, Radovljice ta drugod. Med drugimi prihajajo v znatnem številu posečat razstavo tudi Prekmurci. Predvčerajšnjim je prišlo okrog 20 občinskih gerentov iz Prekmurja pod vodstvom ekonoma g. Pavlice.
»Mali Prater« je bil dalje živahen, manj podnevi, toda zato tem bolj proti večeru, ko zažare številne barvaste luči na vrtiljakih, toboganu in drugih vabljivostih za ljudi dobre volje in dobrega srca, katerim ni samo prekomerno vživanje alkohola višek vse zabave. Malo kapljice pa nič ne škoduje Da tega okrepčila ne zmanjka, že poskrbi poleg »malega Pratra« se nahajajoči veselični prostor s svojimi številnimi godbami.
Za danes se pričakuje zopet večji obisk, a za jutri v nedeljo se obeta rekorden dan. Pomagaj nam Jupiter Pluvius in ne oplaši z eventualnim dežjem občinstva!
Sir na mlekarski razstavi
Le še par dni bo trajala kmetijska in z njo mlekarska razstava. Naj podam o mlekarski razstavi nekoliko strokovnih zaključkov, zanimivih tako za producenta kakor za trgovca in konzumenta.
V celem ie razstavilo 21 domačih sirarn doma izdelani sir ementalskega (švicarskega) tipa. Srebrna kolajna se je priznala edino enemu siru, ki je bil izdelan 2l). junija 1925 in ki je to odlikovanje tudi zaslužil; siri letoš.iega izdelka so se morali zadovoljiti s 3 bronastimi kolajnami iii 7 priznanji Vprašanje je, kdo mora skrbeti za starostim zorenje sira in zakaj ne bi smel naš konzument po zmernejših cenah dobiti v trgovinah starostno zrele, zato kakovostno za inozemskim blagom prav malo ali nič zaostajajoče domače sirarske izdelke.
Zorenje sira je v detinski dobi (pri emen-talskem do 4 mesece) naloga sirarn, nadalje pa naloga veletrgovine In trgovine, na katere činitclje mora vplivati kupujoči konzument. Zrel sir je ne'e po okusu in arom! boljši, marveč predvsem tudi mnogo lažje prebavljiv, zato bolj tečen in boli ekonomičen pr: izrabi v prehrani života Na letošnji mlekarski razstavi se nahaja med 79 razstavljenimi hleb' ementalskega (bohinjskega) sira samo 1 hleb zrelega sira; škoda, da ni tolikšen, da bi se vsak konzument mogel z osebno pokušnjo prepričati o veliki razliki med blagom zrelim za konzum ta nezrelim za konzum. Pripomnim, da »za trgovino zreli« so vsi razstavljeni siri, ker ie ta zrelost z zaključkom 3. meseca sirove starosti dosežena. Zrelost za konzum pa ie pri sirih ementalskega tipa dosežena šele ob zaključku 8 meseca sirove starosti; 14mesečno starost je imel edino oni, s srebrno kolajno odlikovani hleb sira.
Ni vsak sir sposoben, da bi dočakal tako visoko starost in po drugi strani prebavlja želodec telesno delujočega ali obilo se gibajočega človeka znatno bolj nego je to na primer pri bolj mirujočih ali sedečih zaposlenih Zreli sir je zato dražji Povsem v redi' je in odgovarja običajem svetovne trgovine, ako oddaiajo sirarne v promet le »za trgovino zrel« sir v 4 mesecu starosti; trgovina, odnosno sirarska veletrgovina mora oskrbeti nadaljnje zorenje sira, dokler ne postanejo posamezni hlebi »zreli za konzum«, pri čemer vedno izločuje po ztnernelših cenah sire. na katerih bi se po-
javile napake, ki bi izključevale možnost dosege konzumne zrelosti. Proizvodnja našega domačega sira še ni velika, vendar tolika, da je možno veletrgovinsko poslovanje.
Toplota v paviljonu »R«, kjer je nastanjena mlekarska razstava, se okrog poldneva redno dviga na 26° C. Pod učinkom iste so siri nekaterih sirarn (Rateče, Ribno,
Hiaše, Polje in Bitnje v Bohinju, Vrhnika itd.) takoj prve dni pričeli izločevati maščobo, ne da bi sicer izpremenili oblike; pri takih sirih pravimo, da so »sposobni za vskladiščenje« — da je upravičeno upanje da bi dosegli konzumno zrelost Siri, ki se pri tej toploti niso pričeli maščobno potiti, so se dvignili (napihnili) ali pa pričeli lesti narazen tako, da smo nekatere morali prenesti v hladno klet pri Združenih mlekarnah d. d. v Ljubljani; nekateri so ostali tudi mirni. Pri vseh pa je upanje, da bi se dosegla konzumna zrelost, zelo dvomljivo, odnosno deloma vnaprej izključeno. Proučevanje tega različnega zadržanja sira v enakih okoliščinah je za trgovca in tudi konzumenta zelo važno in zanimivo. Zato vabim vse interesente k tozadevnim ugotovitvam; celi hlebi se od zunaj brez Škode za higijeno lanko otipavajo ta dostop k policam s sirom na razstavnem prostoru ie vsakomur dovoljen.
Kdor si še ni ogledal mlekarske razstave, naj tega v teh zadnjih dneh ne zamudi. Konzumenti imajo priliko, da pokusijo v majhnih porcijah sir iz vsake sirarne.
Anton Pevec
Razstava najboljših slovepsk??! vin
Ta razstavni oddelek pridobiva vedno več zanimancev tudi z dežele ta južnih ter severnih krajev, med temi mnogo vinskih veščakov. Imeli smo priliko slišati iz ust priznanih veščakov sodbo o razstavljenih vinih, in ta je biia vobče prav laskava. Izredno se je hvalil renski rizling ali mala graševina Južnoštajerske hranilnice, Celjske vinarske zadruge, znane vinske tvrdke Bouvier v Gornji Radgoni, tvrdke Pfri-mer v Mariboru in državne vinarske šole v Mariboru zbog svoje milobe in jakosti. Dalje zanimajo traminci, in sicer tvrdke Bouvier pod imenom »hercegovščak« letnik 1923, mariborske vinarske šole letnik 1921, grmske kmetijske šole letnik 1924, brežiške graščine grofa Attemsa letnik 1935. Po vrsti glede dobrote in jakosti sledijo beli burgundci, laški rizlingi, mozlerji, muškatelci ter rulandci prejšnjih producen-tov ter graščine Klevev? in graščine Ra-kr. - '' no nn'»niskein
Glavna atrakcija za staro in mlado obo-jcg„ h' i s pa »šip.)n izbor«, letnik 1923. tvrdke Bouvier, k' zavzema sploh prvo mesto skupine enajsterih vrst, ki jih razstavlja tvrdka Šušnikov silvanec in laški rizling letnik 1925 u novomeške Trške gore imata zopet svoje zaniniance-gostilničarje.
Zaloge se od dne do dne vidno krčijo, zato naj se požuri, komur je za spoznavanje finih vin iz najznamenitejših vinskih goric vse Slovenije. Eventualno preostale zaloge se bodo razprodale zadnji dan razstave v ponedeljek dopoldne in popoldne v celih steklenicah.
r— K razstavi psov. V včerajšnjem poročilu se je pozabilo omeniti, da so bili najbolje klasificiranj dobermani last g. Iv. Grilca iz Ljubljane Njegov pes je bil kla-sificiran »prav dobro«, njegovi dve psici pa »dobro«.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Kako pristransko delajo šentviški klerikalci kot zastopniki večine v obč odboru, samo par slučajev: Poleg obč. ceste v Malih Vižmar-jih, ki vodi na kolodvor, je zgradil in letos dovršil vojaški zdravnik dr. Justin stanovanjsko hišo. G župan je izdal stavbno dovoljenje, da je smel zgraditi straniščno jamo tik do roba ceste, kar je iz javnih in zdravstvenih ozirov po zakonu prepovedano. Dalje je isti g. župan s pomočjo g. obč. odbornika, baje Pipana, proglasil privatno stezo čez neki vrt v Vižmarjih za javno pot ter s tem zgrešil svoj delokrog ta zašel v interno poslovanje gradbene direkcije. Za prvi slučaj (straniščna lama ob javni občinski cesti) se prosi srezko poglavarstvo, da ukrene vse potrebno, da se zakoni o zdravstvenih predpisih točno izvršujejo ta spoštujejo. Za drugi slučaj (steza javna pešpot) se pa prosi gradbena direkcija, da dotični sklep g. župana razveljavi. Iz tega tedaj sledi, kako nujno potrebna je otvoritev meščanske šole v št Vidu in kako zgrešena je trditev v obč. odboru profesorja dr. Samsa Iz škofovih zavodov, da v vsakem kraju In v vsakem času ni na mestu izobrazba Soobčani! Skličite sestanek in zahtevajte od klerikalne večine obč. odbora, da Vam da meščansko šolo, ki nam bo vzgojila može, da bodo umevali voditi občinsko poslovanje, ker Ie razumen človek more občini (narodu)
koristiti. Naši preč. gospodje se bojijo izobrazbe, zato toliko ovir tukajšnjemu kraj. šoL svetu ta SDS, ki se toliko borita za ustanovitev meščanske šole.
ZALOG PRI LJUBLJANI. Za 1 Din dobiš 150 Din. Kje. prijatelj, pa so tako radodarni? Le poslušaj! Pojdi v Zalog k »Gradišku«, kjer ima Čitalnica keglanje na dobitke, vrzi 3 lučaje za 1 Din in če Ti je sreča mila, dobiš v nedeljo 12. t. m. 150 Din. Dobro, pa pridem gotovo in pripeljem še druge kegiače seboj. Ne pozabi, da se vrši keglanje na dobitke samo še v nedeljo od 8. zjutraj do 6. popoldne, nakar je razdelite*. dobitkov. Pridem gotovo! Zdravol
DOMŽALE. Domžalska godba vzida v nedelj o dne 12. t. m. vogalni kamen god-benega doma. Ob tej priliki bo velika slovesnost v navzočnosti vseh tamkajšnjih društev, občinskega odbora m s slavnostnim govorom g. skladatelja E. Adamfča. Ker je to prva stavba v Jugoslaviji, je pričakovati velike udeležbe.
TRŽIČ. Vpisovanje na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču bo po odredbi velikega župana ljubljanskega danes, dne 11. septembra od 8. do <3 za vse razrede. Redni pouk s šolsko mašo pa se prične v ponedeljek dne 13. septembra Opozarjamo starše šolo obiskujočih otrok, da je še nekaj stanovanj s hrano ali brez iste na razpolago, kakor tudi na to, da morejo otroci iz okolice in revni iz Tržiča dobiti hrano v šolarski kuhi:'' za malo plačilo ali celo brezplačno R' ';ijstvo.
ŽUŽEMBERK. N.. starodavni grad razpada. Zob časa ga prav pošteno kruši ta obdelava. Vršijo se sicer zasilna popravila, ki pa ne bodo mogla zaustaviti naravnega procesa. Naše ceste so podobne bolj strelskim jarkom in skrajni čas bi že bil, da pride vodstvo v prave roke !n s tem tudi ceste v prejšnji dober stan, kakor so bile pod rajnkim WaIandom. Plačujemo dovolj visoke doklade, da to lahko zahtevamo ln se nam ne bo treba zavarovati proti nezgodam, če gremo na pot. Sitno slab utis na tujca napravljajo tudi kopice raznega lesa, ki se gromadiio na najlepši točki sredi trga, kamor ga odkladajo razni lesni trgovci. akoravno imajo dovolj drugega prostora za to Po noči razsvetljujejo temo luna, bliski ki kresnice. Kljub temu, da ima trg lepe in mastne dohodke, zlasti od številnih letnih sejmov, se vendar v korist tega ne stori ničesar. Tudi pošta izgleda še kakor v nekdanjih turških časih, samo s to razliko, da so jo takrat vozili in spremljali drugačni korenjaki kakor pa sedaj ko čepi na kozlu 15letni hlapček in cinca pred loiternico slabotno kljuse. Ker je znano, da cesta poteka po večinoma samotnih krajih med hostaml, se nam zdi varnost potnikov in pošte zlasti vrednostnih pošiljk, ki vsebujejo večkrat gotovo tudi mMijonske vrednosti, skrajno dvomlji-Ijiva. Zato vprašamo g. poštnega direktorja, ali so mu znane te razmere in kaj misli ukreniti, da jih čim prej odpravi.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Starešinska zveza bivših članov jugoslov. akad. društva „TrigIav" v Mariboru
Vsej javnosti je znano, da deluje žc več let v Mariboru starešinska zveza bivših članov jugoslov. akad. društva «Triglava» v Mariboru. Njen namen je varovati svetle tradicije «Triglava», ohraniti solidarnost med člani tudi še potem, ko zapustijo uni« verzo in z gmotnimi prispevki podpirati ak« tivna društva in njih članstvo v Zagrebu in Ljubljani. V par letih svojega obstanka je starešinska zveza razdelila že skoro znesek 50.000 Din na članstvo in društva. Ni treba povdarjati, kaj pomeni za aktivna društva in njih članstvo okolnost, da imajo v stare, šinski zvezi zaledje, ki more dati v nujnih prilikah gmotno in moralno pomoč. Dohod* ki starešinske zveze so različne prireditve, v prvi vrsti pa članarina, ki znaša za vsako četrtletje Din 22 in se izterjava po poštnih položnicah. Nadvse hvalevredno je opažati, da se v prvi vrsti odzivajo redno tem po« ložnicam starejši člani, ki dajejo tako lep vzgled mlajšim starešinam, ki ne kažejo ti. ste enodušne solidarnosti. Apeliramo torej tem potom na vse člane, predvsem mlajše, da se odzovejo redno poslanim poštnim po« ložnicam. Blagajnik starešinske zveze je ravnokar poslal zopet položnice in upamo, da se bo odzval sedaj tudi še marsikateri, ki doslej ni smatral potrebno dati svoj obo» lus «Triglavanski» mladini. — Marsikateri mlajši član je že v ugodni gmotni poziciji in dolžnost vsakega aTriglavana» je takoj, ko stopi v javno življene, da se v prvi vrsti odzove pozivu starešinske zveze. Vsak sta« rešina naj poišče med svojo korespondenco eventualno zaostale položnice za članarino. Začelo se je zopet šolsko leto in starešin« ska zveza mora zopet zbirati denar, ki bo potreben med šolskim letom. Triglavanska družina, ki šteje več sto članov, naj pokaže javnosti, kaj zmore akademska solidarnost; že kot najstarejše akademsko društvo v Ju» goslaviji mora «Triglav» prednjačiti v vsa« kem oziru. Stopamo v drugo petdesetletni« co in zgodovini dolgujemo, da se izkažemo vredni tradicij «Triglava». Znati pa mora tu di vsak «Triglavan», bodisi aktiven kakor tudi starešina, da čim bolj bo rastla naša družina, tem prej in lažje bomo izvedli na« loge, katere smo si zadali. Hočemo iti z duhom časa in ne smemo ostati omejeni na majhne podpore. Potrebam naprednega aka« demika v modernem času se mora zadostiti in če je kdo poklican k temu, je to družina «TrigIava». — Naj ne ostane ta apel brez učinka in naj se vsak «Triglavan» odzove in vrši svojo dolžnost. — Starešinska zveza «Triglava».
Kontoristinjo
izurjeno v stenografiii in strojepisju ter zmožno srbohrvaščine
sprejme večje trgovsko podjetje v LJubljani.
Ponudbe pod „Kontoristinja 990" na oglasni oddelek „Jutra" (,515
Naznanilo otvoritve!
Slavnemu občinstvu posebno ljubiteljem dalmatinskih vin naznanjam, da otvorlm v soboto. dne 11 t. m. v Bohoriče«! ulici 9
»dalmatinsko vinamo"
Točil bom samo pristna domača vina iz otoka Korčula, Blata in Smokvice. Da se lahko vsak sam prepriča o kvaliteti vin nudim ob otvoritvi to je v soboto 11. od 2. pop. do 12. zv.
kot poskninjo 1/4 litra vina zastonj,
kolikor ga je za to določenega. — Gorka in mrzla jedila vedno na razpolaga
V nedeljo 12. t. m. otvoritveni
»KONCERT«
Vstopnina prosta.	Ob navadnih cenah.
Za obilen obisk se priporoča 6523	Ante P. Kraljevič.
Knjigoveznica K. T. D.
trtalnlca in tvornlca poslovnih knilg LJUBLJANA. Kopitarjeva uL 1/11.
priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journalov itd. lastnega Izdelka
Vstopnice za razne prireditve, bla-salnlSke bloke Itd. 44 4
Dvokoletf,
šivalne h pisalne stroje
ter vse v mehanično stroko spadajoče predmete se popravlja v mehanični delavnici Ljubljana, Slomikova ulloa O
M. Marušič.
Mehanična delavnica v auto garaži.
182 h
iMDIO-SPECML ..sir;
i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiaiiuuimiuiiiiii aparate in posamezne dele prlporoCa
IVAN BOGATAJ, Ljubljana
i konces. elektrotehnično podjetje za < visoko in nizko napetost
i Kongresni trg 19 poleg nunske cerkve. <
Telefon štev. 3. 6271 a <
Na sejmu Radio paviljon!
^-<>-<>--<>--o--<>-o—0—0-0-<>—<>-0-^
Qqlejte si naše izložbe za resen ! Damsk' ^elur oiaščt 13 čiste votne v vseh modernik barvah od Din 550 • naorej
Gričar df Mejač
samo
Selenburgova ulica štev. 3„
Najsolidnejša ter znano najcenejša moška m damska konfekcija.
112
I
TATRA maii avto
radi zaključka razstave samo še danes izredno znižane cene.
Običajni voz Din 62.600 Luksuzni voz z štirimi vratmi Din 75.666 Limuzina z luksuznim nastavkom Din 64*666 vse franko Ljubljana.
Pojasnila na velesejmu paviljon „0" pri razstavljalcu Avgustu Stolnscheggu.	6527 a
li^&il^flSdilšMdMi
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske m osnovne šole
se dobe
v knjigarni Tiskovne Zadruge
LJubljana, Prešernova ulica št. 54.
(Nasproti glavne pošte).
V času od 1. do 15. septembra 1926 dobi vsak peti odjemalec, ki je kupil v Tiskovni zadrugi katerihkoli knjig vsaj za Din 50-—, posebno nagrado v knjigah.	Ne zamudite!
«.TUTRO» it. 209
= 8
Sobota 11. IX. 1926
Ocvrt Kiditer hrich:
35
Rdeča
Roman.
Toda usoda še ni hotela, da bi prekrasni glas Ines Ferre utihnil. Tisti mah. ko so strašni črnčevi prsti dosesli njeno sjlo, se je za-
\iitila skozi okno človeška postava. Bil je visok mož vojniške vna-njosti, beloias i;-, .'elobrk. čeprav se ni zdelo, da bi ga starost bog-vekaj oviraia.
Po bliskovo se je vrgel na zamorca in ga je vzdignil kakor dete. Njegova prva mise* je bila, da bi ga treščil skozi okno. Toda osvestil se je in ga je zalučil na zofo, ko je videl, da nima orožja
pri sebL
Tu boš ležal!« mu je kriknil z ukazujočim glasom. »Ne gani se, ■d .o si ne želiš krogle med rebra.«
Nato se je obrnii k pevki, ki je napol onesveščena visela na stolu. »Vidim, da sem prišel v poslednjem trenutku,« je rekel glasno. »Moje ime je polkovnik Pritchard. Otok je obkoljen dve sto možeh. Nihče nam ne uide živ.«
Ines Ferra je liotela odgovoriti, toda njena usta niso bila zmožna glasu. Zdajci pa je planila kvišku. »Črnec!« je za vpila. »Pazite
nanj,
I«
Polkovnik se je okrenil in je videl Sama, kako se je plazil po vseh štirih skozi vrata.
».jgubljena sva,« je rekla pevka.
»Narobe.c Polkovnik si je veselo mel roke. »Vse gre po načrtu. Vide-: boste, kako bodo lopovi pobirali šila in kopita. Dve sto
mož!... V resnica sva prišla samo jaz in mlada gospodična, ki naju čaka spodaj pod palmami. Hitiva k njej. da počakamo zmešnjave.«
Videč, da jo spet napada omedlevica, jo je vzel na roke in je počasi splezal . uc> po pleteni lestvici, ki je bila privezana pod oknom.
XL.
Otok slepcev.
Bilo je, kakor da se je mali otok nenadoma zdramil iz sna. Ko je stopil belolasi polkovnik na poslednji klin svoje lestvice, se je zazdelo, da so vsi zlodeji ušli iz pekla. Vročekrvno prerekanje v veži se ie zdajci izpremenilo v asno tuljenje in rjovenje. Kletve in psovke so se razlegale skozi Jprta vrata pod milo nebo.
Na ploščadi pred hišo se je zableščala električna svetiljka, tako močna, da si videl vsako najmanjšo podrobnost. 2iva svetloba je obsijala plavoiaso dekle v kratki beli obleki. Tudi polkovnika, ki je pravkar odložil svoje breme, je -odla v oči. Strahoma je pogledal okoli sebe. Vse ie kazalo, da ie :el v past, iz katere je bilo zelo težko uiti. Motorni čoln je čas. v sosednjem zalivu, a pot do njega je bila razsvetljena kakor rfroadway za belega dne. Toda stari vojnik očividno še ni obupal.
»Tecite k čolnu,« je mirno vele! devojki. »Saj umete ravnati s strojem. Peljite se naravnost v kopališki hote! in prosite, naj ne-utegoma obvestijo topničarko. ki je zasidrana v luki. Priti mor3 kar moči hitro.«
Dekle ie oklevalo. Njena lepa usta so drgetala, kakor da hoče ugovarjati. »Brezpogojno je treba, da greste.« je odločno nadaljeval polkovnik. »Jaz bom med tem že kako krotil to gospodo. In končno: »Eaglova« skrivnost ne sme umreti z nama — vsaj to je menda gotovo! Idite!«
Njegov glas je bil tako ukazujoč, da je spravila devojka samokres, ki ga je držala v roki, v svojo torbico in se je bpustiia v tek proti motornemu čolnu.
»Hud boj se obeta,« je zamrmral stari mož, trudeč se, aa bi zdramil onesveščenko.
Tisti trenutek je planilo v svetlobo sedem ali osem mož z Mau-serjevimi karabinkami v rokah. Bili so krepki ljudje, toda njihove kretnje so bile negotove in tipajoče, kakor da so močno pijani ali kakor da se jim blešči od premočne luči.
Polkovnik se je umaknil v nizko grmovje, ki ga je nekoliko zakrivalo. Pevka, ki se je med tem osvestila, je preplašeno gledala okoli sebe. Častitljiva pojava njenega zaščitnika jo je očividno pomirila, zakaj vstala .ie in se oprijela njegovega komolca. »Rešil: ste mi življenje.« .ie izpregovorila.
Več ni uiegnila reči. V žarki svetlobi je zagledala oborožene može, ki so jo vse te tedne navdajali z neprestano grozo. Z vseh strani so drli na kup. Bila jih je res imponujoča četa. sestavljena iz najizbranejših zločincev dveh delov sveta. Večina jih .ie imeia kratko ostrižene lase in obrite obraze, k; so neutajljivo pričali, da so si pridobili telesno dovršenost v rokoborskih dvoranah. Imeli so močne tilnike, majhna ušesa in razbite nosove. Oblečeni so bili kakor cowboyi. -oda bistro oko bi bilo kmalu opazilo, da vsi ti slikovito našarieni gospodje zanemarjajo svojo vnanjost. Groza jih je bilo gledati z njihovimi samokresi in pasovi za naboje.
In polkovnik si je dejal, da bi bilo poboj strašen, tudi ako bi ime! res dve sto mož s seboj. Tako pa je bil sam in njegova dva debelokalibrna samokresa sta obetala kaj malo uspeha proti težkemu orožju teh razbojnikov. »Povejte.« je šepnil spremljevalki, »al; poznate Jamesa Mortona in Pietra Ceranija?«
»Da.« je odgovorila, »toda med temi možmi jih tri.«
■Kr*
Oglefte si na razstavi ,fLiubljana y feseni" elegantni francoski alpski uoz
7 c. v. (16 HP.)	11 c. v. (35 HP)
Cena 4 sedežnega voza 7/16 HP
46.000 dinarjev
^^ fl^S & 8® SF	ff?	C	Gen- zastopstvo za Slovenijo in Hrvaško:
I -£CUCL Ing.Tonnies, Ljubljana
' Ma!i oglasi, ki služijo \ posrecovalne tn kociaine nzmene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjtl znesek Din 5'—.
Zentrve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 ■ —. Najmanjši z t> • i • k Din !(>•—*
Trgovske lokale
! Gosposka ulica-Valvarorjev
' i S' po.™ s^ " ! Spalnico in salon
srp 7/n. le-vo (nasproti Kri- z elektr
ievniSke cerkve). £5075 dan. ti Dunajski	cesti —
___ : v eč v oglasnem	odrtelku
Jutra*.	£5921
Prazno sobo	Uradnik
| iščem t Milini Tabora - 135 let star. simpatičen. mu-j i ismeno na oglasni oddelek	ti govori rej je-
»Jutra* pod značko «Zeio zikov, želi znanja i taobra-1 mirna t trat ta D>. 25667 : te00j neodvisno damo — I
Psa ovčjaka
tudi vdovo brej otrok — aobrega čtvaja, 1 leto sta-od £0—SC- let Tajnost ta- 'epa. proda za 500 Di
jamčena Dopise s sliko ta i iaškar. Dobra va-Vintgar — azsvetijavo. od- oglasni oddelek Jutra. pod Gorenjsko.
Godbeno društv o < Gradašca» Vič - Glince
proslavi
Vajenca
ia krojaško obrt sprejme Jane F:mon. liadeeč pr: Zidanem .nostu.
Knjigovodja
lesne stroke. bilaneist. dober organizator. perfekten £5557 ko-espondent v siov-nskem.
----srp o hrvatskem. nemškem in
.	| italijanskem — ter deloma
\ ajenca	rranroskem jeziku. Ieli pre-
____________sprejme ta stJokno kovač 11 meniti dosedanje m>'Sto. —
. . »br» Prime. Radeče pri Zid : dolgoletna praksa in prvo-senieEo.a uu m06M.	asst : vrstne reference Cenj po-
tnico obstoja druživa m .oredi v ta ta- j men veselico na vrtu re-	r>_
-•avracij« gc*p Kan («pri	rrahllkailia
" i. Ku> t koti. dolini. — i praktikantinjo sprejmem
L-stanovnttl podporni Slani v veiiko manulaktumo tr- ]
in ijubiteiji iega Jrbštva
Brivnico v Zagrebu
1 krasno u-ejeno. eno od naj-I promeinejMh v lici lepe
tnačko .Feraando* £5907
38»
Iščem rejnico
ta € tednov starega otroka hlačam po domovom Ponudbe ta oglasni oddelek t Jutra, pod «Bejnica»
£5906
Kanarčke
v kletkah is 4 erasn* ce- Sar.. Poste &e«tante. 3S51
Jovo — Celje
_	,	.	ner omarce prodam r Er»-
GOSpOd	datiran 3. avg pre- kovsfc ulici 6	£5575
bodočnosti, prodam ta Din I išče ta takoj tračne U	We «■«■»• ~ ^ J?*: ----- _ .. ... —Ponudbe
Nekaj zastopstev
dobrih. prevzame ta Voj-vo<Tino trgovska avantura Darandi.ja f drug. Nov
£5316
Auto - šola	2 lončeni peci _______
oblastno dovoljena, pr.ma. ; skoraj novi. ta sobe. pečeni j 35.000. Ponudbe na Brivni- snalno sobo ki itobražuje praktično it naprodaj Nasiov v oglas- co Uoa 137. Zagreb. £5367 ocla«ii oddelek «Jctra» pod
teoretično kandidate za sa- nem oddelku «Jutra». £590P j__" ___ , <V. -».	SS9—	.	1 _..
mostojne vozače (ioierje, I----I	I_____!	LcUa
Pouk je temeljit in uspel j	Lokal V Celiu 1 _ , . .	LHigrtite nismo 11. sept
siguren Dame m gospodje i	Sodi	M prometn-m fcra u oddam	ZaKOnSKl par	- bra t orlatntz: oddelku
£5=91 U-S5.
,	„	—	na prometnem kraju oddam
se spi^jmejo anevno. b.an 1 lejeni ta embalago. k^ltor ' . _____ •____.	: išče prazno sobo 2ena bi <Jttra>.
J- ' —1 ">«»«rjem vred	^^ od!lnlfll ^ ^
s 30 novembrom 19£C —	marala prj uišnem delu —
Interesenti naj poTiejo svo-	nl. p Kolmerlj.
je naslove ns oclafni od-	\ iimarje 66 tad Liublianc
delek cjutra* pod tnačko	£5931 i 1 <Lokal t Celje. £5869
čez dan in tudi zvečer. - J tudi Več ieleznit in nloče-Prospek;: gmtis Natančne rinastir sodov ugodno na-
i nudDe na ogla5ni oddeiek \ informacije v Auto-Aoii — j nrod&i	Pollak d. d.
j cjutra» pod *K.njigovodja» 'Zagreb, Rapiol 15. Telefon ! Liur>!ji
257,48 št. 65.
.iubljana. Sv. petra cesta £5912
se najvljudneje vabijo.
-J58S9
gorino na debeio in drobno i Poštni pomočnik Pouk v francoščini
ta deieli. m sicer brci- i starejSa. dobra moč. iSče 1 M me Arzenieva. orofesori-Dlačno ter brez hrane m , za takoj na deieii službo. Ica cercle frani ais. ponfuje stanovanja. Ponudbe je 1«.- j Položi tudi kavcijo. — Po- po najnovejši lahki in hitn slati na oglasni oddeiek nudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod značke <Stanu- tjutrn* pod cPošta 906» iaktnra C7».	S5S67 i	£5906
Modistka
i. j.a ..orvat se priporoča ta vsa v modistevoke stra-0 spadajoča oeia. Dalma-'.uiova ulioa 10.'U — od 00-v ~:hr» nanrej: Jnrčfčev trg k- £.	25908
Gospodinjo	Korespondentinja
srednjih let. ki ma kuhati	'a 6;oveE5ti ^ nemšti
tn opravljati druga de.a.	j?fe mwt. _ Ponu(i^
sire,me manjša družina na	d <Vstrajna in vestna, na
aežeL Na;lov v oglaanem	o Iami od'ddek
metodi t»osameznike skupine Pojasnila se dobe v vili Hadii. Mirje. Gorju-r>ova 16. vsak dan od 8H do t^ in od 7 do 8 are —26-b
. idelku *Jutra».
£5893
Vinogradnik
Plačilni natakar
£59£6
in vrtnar prvovrstna moč — zmožec
irreibaE in trezer, i reč- ta^cije. ieii &iuibe sa ta- Hrastnik, lers« prakac. po mogočnosti toj. _ Ponudbe na oglasni !
Pletilni stroj
S/36 prodam po nizki cen:. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra*. "	25918
Barako
pripravno zs obrt ali za 1 j osiebo za stanovanje, prodan: Foizve r-e na Frankopanek: | cesti 12.	25933 :
b. s. A.
motor s prikolico in eiektr . .	.. ..	razsvetljave, skoraj nov.
Lahek. POlKrit VOZ r,ID prodam Stroj brez na-malo rahljen. mesarski vot ;>ak — Poizve se pri pod-ter 1 kobilo z S opremama r.astopstvu B S. A motoTe. tiroda Valentin A č k u n. St. tenda. Maribor. Tat-
Lepo sobo
oddam goepodn Kaslov v
(drafka)
Sobo
Gramofon, plošče
j malo rabljene turom Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro *Meia»

Bukov gozd
denia od 40—70 cm. gladka. ravna — za ooeek ▼ oktobru, oroda GrecL Bretic« ob SarL 25280
Gospod
ki je priiei na razstavi psov k meni rad: dresure ptička g. Pirca. naj jarl
____ STOj ali pa njegov naslov
*25T^S 124: Zupan, Skofja ulica ; it. 7.	25910
Pianist nntor
pri?atoili ur.
rwmMi CEST2 1.
^obe
£5798 tenbachcva 19.
dober vzgc:itelj cvetic, do- oddelek «Jutra> pod £ifro
bi .lulbo V Dalmacift Po- »Zanesljiv 14».	25914 4vtO <W"anderCr>:

Kovaški pomočnik I 1 Zahtevkom in snri-1 čeval; je poslat: pod šifro <Kadin i pouzdan 1 -3£f»» na
zanesljiva starejša moč s - itov.ko šole in sposo-. a za vsa. tudi precitnej-ša deia. se iič« v a^pe-r--eani blilini Ljubljane — Siuiba trajna in samostoj-r uuaaičenje — Ponudbe l. Zvaaamc in livarno v f-: Vidn nad LJubljane.
£5812
Trg. sotrudnik
btenUa d. A oglag B	prodajal« in iz-d. Zagreb. 1-7E. 10ibfiIlj Inulier ieli prem^ ----niti službo- — Cenjene ponudbe na oglasni oddeiek «Jutra> pod šifro .Izložbeni arinter 9S».
Kuharico
dobro Izvefbano in
pomivalko
sprejmem takoj za bolj&o
gostilno v Ljubljani. Po-	I Trg. pomočnik
,	! nudb« na Oflami oddelek	žeieznirmte in »pecerijske
L1 cenca	<.lutra» pod značko .BoljSa	stroke, mlajša moi. išče
s primerno šolsko itobrai- gostilna«.	£5Š9£	nameščenja Cenj ponudbe
bo sr"e.'mem v špecerijska___na oglarai oddelek .Jutra.
trgovino. Naalov 'v oglat-	pod .Zanesljiv 54.. 25554
nem oddelku .Jutra.	Dekle	,_____
£579£ TOštenih staršev. 17—16 le:	_ _ _ _ staro, ki ima veselje Dro-	rOtOgrai. pomocmca
Naalov v oglasnem eddelir__H_________
.Jutra.	£5396
nvosedeien in avto .Ford. štirisedeien. prodam po zelo ugodni ceni — Vota se lahko ocledata v Mariboru. Miklošičeva cesta £. £5672
Stensko ogledalo
veliko in dober
šivalni stroj
oglasnem oddelku .Jurra. prazno ali opremljeno, iič« 7 P Q fa 6111 6 £5795 ta takoj al: pozaeje tiso- 1
____košolec Ponudbe na ocL
I oddelek Jutra, pod lifro
Iščem stanovanje I <travnik.	3797
1 2 sobama in uporabo ku- : ------
hinje Kaslov v oglasnem	— ... .
oddelku .Jutra. 377;	UVa dijaka
_ sprejmem na dobre oskrbe
! > aslov v oglasnem oddelku 1
Sobo za 2 gospoda «Jutra».	25793
oddam (170 Din mes.': — i _ _____1
Kie. pove oglasni oddeiek '	, .	, ,
.Juti«	£5684 Dijaka trg. akad.
—-----------i sprejmem ta vso oskrbo
ta 600 Dir mesečne £je. :
pove oglaMi: oddelek Jutra 1 37Di
Pekarna Cizej
< t t llldliinllll I ialotartrva ulica tov. 11
nente. t e ! o * ogove hitro in jreciano popra*-;a in Dregiatuje
k\\m Er-znU
Ljubljana. Uost-ii trj fctev S
(poleg magistr ) Stari inštrumenti se rzame jo t zameno ali pa kupijo 1541
Sobo in kuhinjo
s pritiklinami i?5em Pia- j čam event trimesečno. — I Ponudbe na oglasni o-idelek naprodaj na Poljanah SI — cJutra* pod «15 oktobra desno.	253S4 a]i j novembra>. 25610
4sedežn? avto
dobro ohranjen, ugodno na-nrodaj Izve se v pekami Vofcnjafc. Celje.
Natakarico in deklico za vsa hišna dela
iŠ5e takoj gostilna Jakov-lievid. Nov&ka. — Starost li—£4 let.	25775
Kontoristinjo
izvežbano. zanesljivo in »a- j mostojno slovensko in nem- ! Iko koraspondentinjo. izur- 1 jene sienegTafiiijc in stro- , jenisko sprejm« takoj Go- I lob š Ko.. wvama kem. j izdelkov. Ljubijana-TiČ.
24095 ,
Pek. pomočnika
mladega takoj sprejme pekarna Kova? v Z s. Šiški.
25917
ter drugo, išče nameščeria Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	25BS3
tsiejo
Kletarski delavec
- pria«a, tretet ia taaeeljiv,
j t lepim: »pričevat, ieli s
Zastopnike (ce) IS. oktobrom premeni-
lscem za razpet, vanj. do- U »1»» bo Naslov pove i bro idočagr, kolčnega oglasni oddelek	j
--■--.raeta Dopise na ogl '
c : .ciek Jutra, pod ftifre---
Kontoristinia
t večletno prakso, samo stojna keraspondentinja in
"knjirrovodkinja i znanjem nemškega, slov., srbohrv in deloma iažkera jezika, ieli primerne službe v mestu al: na deieli. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, »d .Točna 14.	3123
25784
Hrastovih parketo* Prazno sobo
»e?jo mnoiinc 'ms redne i s posebnim vhodom išče — , v% zalor ter jit oddaji pc i trsrovec — Ponudbe pod
3747 urodni cen- rud" ta rr.>.i.-1-	: .Soba 100. ta ogiasn: od-
količine A tanc lesu* in	delek Jutra. '
duatriia ll»nc-ef	I8f	___
Godbeni avtomat
pripraven ta vsako gostlno. ceno nrodam Kaalov v ogL "	2S8S7
bo sprejemam kruh od strank ta prvo peč ob &. ia ta drurc peč ob 10. tri dopoldne.	25731
la 'esensko in zimsko sezono
pr poroča se
damski modni
atelje
Zastopstva	*
ta LJubljane ali Sieveni.o	NPtinP - KPT^in
snrejme vpeljan trgovec. —	LILI OlU
iSfflj ponudb, pod značke jj0jna EjicJ, jj
< Uspeh S5> ta og^sni »d-delek Jutra*.
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo ' oddelku Jutra..
v Gradišču St 7/n, levo. —--
£5662	.„
______ _ .	\ ioIino
celo it tri četrt poceni proda Franc Trebuiak- krojač.
Pozor čevljarji'.
Gornje dele vseh vrst čev-ljeT dobil*- dobro in solidno izvrfcene po najnižjih cenah pri I Marchlotti, trgovina z nsniem Liuhlja-na. Sv Petra SO	184
Električni motor
(dinan^ ta enosmerni tok. ki-moleten. 5.2HP. 10.3 amp in 4411 volt. ki naredi na minuto 1680 obratov, in je bil dobavi ien od tvrdke EL M Gesellschafu Grat. Sackstrasse £2. prodam — Motor nosi It 1419 in Je tvpe G W 120 Naslov v oclasnem oddelku .Jutra.
25577
Za plesiranje
in kufriranje kupim dobro ohranjen stroj — Ponudbe pod .Ročne delo. na ogl oddelek .Jutra. 3SSS-s
Dva dijaka
sprejmem po nizki ceni na (iospoevettia cesta It. 6 —
3387 stanovanje. Naslov t ofl. dvoriiče. 258TE ] oddelku Jutra.. 25561 _____
Berdo
staro, dobro ohratjecc. tri četn ali oeio in nekaj strun kupi Ferdinand Prai-Eik. Ha-ne. Citte dela Toe-se 21. P.ue de Belgrade »S, i'dk. France.	387:
Vse vrste
Sobo in kuhinjo
I v stari ali novi hiSi išče	j ' ta takoj takoncki par brez
! otrok Ponudbe na oglasni	i
' oddelek Jutra, pod 6fro	....
.Mirna 33. 25818	sOOO Din POSOjila
j - —	iščem proč sigurni garan-
n„ >	; cij- in 2000 Din obresti ta
UljaKa	aobo 14 mesecev Ponudbe
sprejmem v lepo in zračno	se prosi na oglasni oddelek
stanovanj« t dobro hrano.	.Jutra, ood .Nujno 15«
----..	.	jjggg
Pozor!	Pozor!
Auto sveče najboljše in najcenejše
„EYAUEM"
za vse tvpe airomobilov	6522 t
„BALLOT"
simi Diezei motore 6 HP. ao 300 HP
ZENITH"
Pianino
Bukovih klanih drv
iepih in suhih oroda 50 vagonov Ivan France. Polj-j5ane.
---, si
•v bf99n. realke in obnne |
i šole — Naslov r oglasnem
Stare kovine oddelkn *Jutra». 25877
železo, iitino. medenino ba-
ker itd. kupujemo po naj- :	c W
višjih dnevnih cenah in v ' U> e SODI
vsaki množini Zvonama in neopremljeni ali manj&r
1:varna. Š: Vid nad Ljub- novanje v bližini iram-ke-
Ijaco.
ir
vplinjevalec cVergaserj za vse upe au-tomoDilov Europ. n .Ford*
Teh. M. KURILLO,
•Avguština«
25813 ga gUdalUča išče vdovec z Dvignite takoj Bujno p^mc
iMiem > tijem Plat«: ioo agence te(.hnique et d' £U omebilef
i>m mesečno Ponudbe ta^*	^
ogiasn: oddelek Jutra« poc	DubrOVnlK II. DalrraC '21
značko ^'iarmo. Ljublja- i
ta*.	' 3734 ——■■—————■——
Strojnika
Dobra kuharica
samostojna gospodinja, samo t letnimi spričevali, išče
i sirojnakim izpitom, vešče- mesta k samostojnemu go-
----,----1—..—i-- sponu izven Ljnbljane. —
Naslov v .Jutra..
jasnem oddelku £5594
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatonja Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.	24587
Jezike poučuje
Marija GrilL izprašana učiteljica poučuje anelelfino. franreščino. italijanščino, nemščino in klavir — Ko-
15—20.000 L) kavcije lodvnrskl ^ u- 54877
tL&A
ga popolnoma svoje stroke, snreimetn takoj. Ponudbe s -.čevali ter mesečnim za-Ltevkea je poslat, ta naslov: II Modic. Nova vas pr; Rakefct	25841
Postrežnico
br ijofilM peSteno. staino ' 9**,«"» * "f"10	«"?»0- 'učenk ljudske Sole v svrho , novoizunijeni aparat ki I ob občiisk: cesti, priprav.	.
i: mari^vo. ki tna tudi ^njene ponudbe na	oglasni . p«,ti nizkemu ^eCičk^^tom bSri it no za gradbo m:ina ali	J4"
nekoliko kuhati it Jivati. »J««« - k , - '	r,lafiin ~ ^ ponudbe flKi Tino
ter mu odvzame	tre oddaljeno od 'J	^
sprejmem takoj Naslov v »Stalna služba Id..	..<119 ^ ^ .Vealta in mar- | ^ neSiit, neldr»v( i rudnika, po jako ugodni -—'1 606	",«el,tve
o-.isnem oddelku Jutra*.
25S74
' poloii 191etni trg. naobra. i zen mladenič trg. ali indu- :
Učiteljica
strijskem podjetju, ki ga	nekaj učencev ali
spre;me v atalno siulbo. . B4elit iin!i5fce f0le v svrho
odraslo	hčerko . 1 oktobrom t. 1 Even-. s celo-
dnevno	hrane Nas'ov pove
polhovke, krtove in vseh	oddelek -Jtt^v
"Vi vr?t divjih živali kupu.ie 1	Lotc-' D. Z d r a v t { v LJubljani, Flonjanska ulica štev 9
v oglasnem oddelku Jutra £5864
Spalnica
modema, svetla, dobro ohranjena. naprodaj na Gospo-svetski cesti 1£T, levi zvonec.	25911
Pisalno mizo
amerikan-ko. veliko, radi selitve prodam po ugodni ceni. aH pa zamenjam za eohae pohištva ali klavfcr Naslov v oglasnem oddelku f .Jutra.,	25904 1
V e a ko vrstno
zlato kupuje
00 najvišjih «enafr
Černe. iuvelir
LJubljana W olfovt al
Stanovanje
S—4 sob iščem za november ali pozneje — Ponudbe pod značko .Cisto 85. ca 1 oglasni oddelek Jutra«
258S5
i
O^remtieno sobo
v sredini mesta oddam go- ! spodu. Naslov v ogla-nem oddelku <Jutra». 25SS1
D. z. 34
Pismo pod D Z 34 v mojih rokat, pndite takoj Poljanska cesta 35. trgovina.
25380
Dunaj 48
Pismo prepozno prejela. —
Svidenje r soboto IS., kot domenjeno. — Jesen 49
25697
Nejpcpoine
$tcewer
šivalni stroji
^a si\-.lie Kroiači n čevliar.c ic. zz vsak dom Puden si nabavite stroj, ople if si lo izrednos1 pr •vi dk
Lud. Baraga, cubnanč
Selenburgova ulica 6 I.
-tiou« -j-icto, ožrfiuii.
l pietoti ti v»8- 2t
cVinobistPr»
Posestvo , Stano^nje
U sicer tisa. hlev. via^ "«.<>.«* » 5obe-grad. njiv, travniki, eozd kiaj? m pnt.t m. vse trac-obfinski pe«ti nrirrnv. »? m lepo. v I. nadstr.. z

Kuharico
Knjigovodja
itaoMjn k.raepondent v
itaL,	slov. in nam.
!>od šifro .Vestna in mar-;:va 34» na delek Jutra.-
sob Stroškt preselitve
toL
Klavir
aaJslaM« vin« teče ix swta kristalno tirno, ker aparat
vse nečist* kali zbira in od
ki mora biti re. nerfektna J'eaetn? P™*-'*.: — Naa!0-v: b ,plolno jUabeno teorijo i vina odstranja T .-.uhaaju. iič. družina na	S""1- ^'»	sončni. r-o«nodična začetni- »	Po 400
i.uhaaju. išče druiina (jnrenjskesi Ponudb« na oriasn- .ddelek Jutra, pod .:'(rieksns IS«.	2591S
* olosca.
Razpošilja
0 Din o<"
Bavi.
37gg P°d »Zračno 86».
25686
Pozor! Gostilničar ji! Pozor!
S
Oobro i boi;
poučuje gospodična začetni-	» ,Po ^400 Din od ke — tudi na domu. Več v	-f^ • Simomč. me-- Koiodvsrakl ulici štev. SS.	:	T	.......
X.. ...	-ritlifi«	25879	I J* P061*1: napre:. 25603 lepimi lokah, lepo gospfr
Smlja	J __j___ __; darsko poslopje, t lenim
izurjena in vajena	"	_ _	' sadonosnikom
k Ms,
Sobo
o.i'iam gospodu, najraje di-
pekarno naprodaj lina le-	Event-. 1 Tfr
po enonadstropno hišo t	T og-asnem odd_eto
j.™: i-fc-K v.__«Ju»ra».
Krasno posestvo
t dobro idočo trostilno in
m
d J*? n^ov^ o^ Lecons et cours de Pohištvo
, oddelku Jutra*.
Prodajalko
spretno govornico, polteno
in pridne ter izurjen. ▼	i
ir.anufaktari. tpecertjl in ie-___
ieznini mrt.mtm r trge Tine	. x ..	Cercle f ran ca i- Nouvelie	!>eresna vstavka, nekaj ns- ----
na deieli. Penudbe ■ stiko	MeSaTSKI POUIOCnili	metbode. rapide. facile	vadnih stolov. £ kuhinjski i — - —
naj poiljejs t: -"e ene. ki	mlad. Hče siufbo ta takoj	Rensiegnetnenr Villa Had-	' mizi. 1 veliko mizo. £ oma-
i utije re* *ne, pod	pri večjea mesarskem	| ji. Mirie. Gorupova ulica	, ri za perilo, 1 stelaio in 1
"iva proda-	jetju. Poaadke na naslevi	.štev. 16. — tous les jours	veliko stoječe ogledalo —
ni oddelek	iP Sitar. Jesenice »t. UB,	de S'rr—Vfi et de 7—8 | Naslov v oglasnem oddelku
Kot sostanovalko
njivami.
__________travnikom in gotdom. vse
. ut ' Prodam 2 kur.m-ski kredsn- i T najlepšem redu Pojasnila z vso oskrbo sprejmem go-2587; coitvers. Irancatse. j ČL i sobno omaro z t m- <toj« E E O s i. trgovec v spodičnt a. dijakinjo -par Mae. Arseniev. wof. du j dali. £ ielezn-1 postelji! 2 . SoMmju.	T "Btosnem od.ie^u
^utra*
25876
r::nčko .Zaaesijna jalka. na oglasni
••Jutra..
25*0 Gorett)eko.
25726-a • «Jutra».
25805
Enodružinska hiša
v Vodmatu. Društvena ul.
Sostanovalca
štev. 3 Je radi druiinskiii sprejmem v lepo in zračno razmer takoj naprodaj	sobo. Naslov T ogla*nen
25902 oddelku Jutra«. 25»
h
Preianje grozdja
na najmodernejši način si zamorete ogledati pri tvrdki
BOLAFFIO & SINOVA
Liubliana-Spodnja SiSka
Prešan e se prične dne 11. septembra t 1. in se oddaja mošt takoj izpod preše.
6519 a
n
[Š3
D'
Idil
Urejnje Franc Pnc. Izdaja za Konzorcij cJntru Adoli Ribnikar. Za Narodi* tiskamo dd kot tiskarnarja Fran Jeze.ršek Za inscratni del je odgovorec Aiopaj Novak. Vsi f Ljubljani