Tednik za gospodarstvo, Izhaja vsako prosveto in politiko nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša.letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549 ti, «.rm Murska Sobota, 28. Julija 1940. ŠTEV. 30. Bojišča: Mir pred viharjem označujejo vsi časopisi splošni položaj preteklega tedna. Nemčija in Italija vršita vsestranske priprave za končni obračun z Angleži, ki pa tudi ne čakajo križek rok na grozeče dogodke, kalija in Nemčija sta si delo razdelile: Nemčija hoče napadati angleški imperij na angleškem otočju samem, Italija pa bo navalila na angleške postojanke v Sredozemskem področju. Večjih bojev v preteklih dneh ni bilo. Ostalo je kakor prej, le pri običajnih letalskih akcijah, ki naj služijo kot uvod k velikim dogodkom, ki se obetajo v bližnjih dneh. Nemški bombniki so skoraj sleherni dan napadali angleške pristaniške naprave ter razne tovarne orožja v notranjosti Anglije. Angleži sami priznavajo, da je bilo v teku enega meseca skupno ubitih 336 civilnih oseb, 476 pa je bilo ranjenih. Italijanski bombniki so napravili dolge polete ter napadli angleško posest na Malti in v Egiptu. Bombardirali so tudi palestinsko luko Hajfo in trdnjavo Gibraltar. Italijanska in angleška poročila pa si o uspehu teh poletov nasprotujejo. Na morju tudi ni bilo večjih dogodkov. Nemškim podmornicam se je posrečilo, da so potopile zopet nekaj angleških trgovskih ladij. Na Sredozemskem morju pa so potopile eno angleško podmornico in en rušilec. Italijani pa so v preteklih dneh izgubili veliko vojno ladjo „Bar-tolomeo Colleoni". Potopile so jo angleške ladje v Sredozemskem morju. V Afriki so se boji nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Italijanske čete so na dveh mestih prodrle v angleško ozemlje in sicer v Sudanu in v Keniji. Angleške motorizirane čete pa so izvršile uspešen napad na libijski meji. Vodja Nemčije je odredil, da se spuste vsi belgijski vojaki domov, ki so bili ujeti pred splošno predajo Belgije. To se pa ne nanaša na častnike in podčastnike, ki bodo ostali še nadalje v ujetništvu. Od začetka vojne je nemško vojno brodovje oškodovalo britansko mornarico za nad tri milijone ton ladij. Skupno z milijonom ton, ki jih je letalstvo uni- čilo, znašajo celotne izgube britanske mornarice nad 4 milijone ton. Anglija bo imela v kratkem 4 milijone vojakov. Te dni so bili vpoklicani letniki 1907. in 1906. Angleška pomorska oblas-tva so odredila, da se vse francoske vojne ladje, ki so kjerkoli v pristaniščih Anglije uvrste v službo angleške mornarice. Vse angleške tovarne orožja in municije delajo po 24 ur na dan in po 7 dni na teden brez prestan-ka. Anglija se izpreminja v vojno taborišče in v veliko orožarno. Zunanja politika Vodja Nemčije Adolf Hitler je imel prejšnji petek pred nemškim državnim zborom, ki se je docela nenapovedano sestal, velik govor, kateremu je prisostvoval tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je posebej za to priliko prispel iz Rima v Berlin. Njegov govor so prenašale skoro vse radijske postaje sveta. V svojem govoru je podal razvoj zgodovinskih dogodkov zadnjega časa in naslovil še zadnji poziv na človeški razum z željo, da se ustavi brezsmiselno prelivanje krvi, ker ta borba ni v nikakem razmerju z njenim povodom. Tri pomembne politične izjave je podal nemški kancelarv svojem govoru. 1.) Sodelovanje Italije in Nemčije je trajno. 2.) Nemško-rusko razmerje je kon-čnoveljavno urejeno. 3.) Poslednji poziv angleškemu narodu pred odločilno borbo. Povdaril je tudi, da je danes Nemčija močnejša kakor kdajkoli in preskrbljena z živežem, surovinami in vojnim materijalom. Hitlerjev govor je našla razumljiv odmev po vsem svetu. Vsi priznavajo njegovo važnost, prevladuje pa mišljenje, da je treba računati z nadaljevanjem vojne. Italijanski časopisi pišejo, da je Hitler vedno pokazal dobro voljo, da se sporazume z Anglijo, a je vedno zadel na gluha ušesa. Angleški odgovor na Hitlerjeve besede pa se glasi: , Hitlerju se ne bo posrečilo zasejati razdor med angleškim narodom in njegovo vlado in da je edini izhod borba do kraja, do končne zmage". Nemški časopisi pišejo: »Kancelar Hitler bo na podlagi dobljenih informacij končno sam odločil, ali je odmev na njegov govor v Angliji tak, da je po- trebno izdati ukaz za napad na Anglijo. Hitlerjeva odločitev bo glede tega padla že ta teden". Angleška diplomacija je imela velik uspeh v Ameriki s tem, da se je sedanji predsednik Roosevelt odločil za ponovno predsedniško kandidaturo. Ameriška celina je trenutno skoraj vsa na angleški strani. V gospodarskem pogledu daje to angleški vladi pogum, da sprejme nemško-italijanski napad. Romunija je pustila 300.000 vojakov domov. Italijanski časopisi pišejo, da se v Romuniji vedno bolj opaža sovražno stališče do Anglije. Položaj na Balkanu se čedalje bolj pomirjuje in je tako v notranji kakor v zunanji politiki balkanskih držav čim dalje bolj trdna volja po čim večji nevtralnosti. Balkanske države se pošteno prizadevajo ohraniti mir in ga utrditi. V tem smislu pišejo nemški časopisi. V Ameriki so prepričani, da je po Hitlerjevem petkovem govoru vsak sporazum nemogoč in spopad neizogiben. Domača politika Gradbeni minister dr. Krek je bil pred dnevi na Bolgarskem, skupaj s predsednikom Glavne zadružne zveze, bivšim ministrom Gjorgjevičem, na povabilo bolgarskega zadružništva. Naše odposlanstvo je bilo na Bolgarskem slovesno in prisrčno sprejeto. Pred odhodom iz Bolgarije je bil minister dr. Krek sprejet v avdijenci pri kralju Borisu. Hrvatski voditelj dr. Viadko Maček je praznoval prejšnji teden svoj rojstni dan in god. Po vsem Hrvatskem je bil ta dan pravi narodni praznik, ki je pokazal s kakšno ljubeznijo se oklepa hrvaški narod svojega voditelja. Posebno velike proslave so bile v Zagrebu, kjer je bila zahvalna služba božja ob navzočnosti najvišjih hrvatskih predstavnikov. Senator in prosvetni minister dr. Anton Korošec, je poslal dr. Mačku naslednjo brzojavno čestitko: »Slovenski narod srčno pozdravlja voditelja hrvatskega naroda ob priliki njegovega rojstnega dne in godu z iskrenimi željami, za dolgo in blagoslovljeno življenje". Brzojavno je čestital tudi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Sedanji prosvetni minister dr. Korošec je podpisal uredbo, ki je uredila, kako se bo vsako leto spopolnjevala medicinska fakulteta na ljubljanski univerzi. Med našo državo in Slovaško se bodo te dni pričela trgovinska pogajanja v Beogradu. Hrvatski ban je odredil, da se v vsakem srezu banovine Hrvatske na rojstni dan dr. Mačka na novo obleče po en siromašen, priden učenec osnovne šole ter v vsakem mestu in vsakem srezu obdaruje po ena siromašna, poštena rodbina. Ban je v to svrho odredil kredit 112.000 dinarjev. Med našo državo in Grčijo je bil te dni podpisan trgovinski sporazum, ki poveča dosedanje trgovinske izmenjave med obema državama. Zunanji minister Cincar Mar-kovič je težko obolel na angini. Morali so ga dvakrat operirati. Operacije so uspele in je zunanji minister že na poti okrevanja. Pomanjkanje kovanega denarja je bilo v zadnjem času opažati v banovini Hrvatski. Zato so policijska ravnateljstva prejela navodilo, naj aretirajo ljudi, ki širijo vznemirljive vesti, da bo zmanjšana vrednost papirnatega denarja, ki da bo žigosan in da bo za vsakih 100 din odvzetih 30 din. V teku so pogajanja za vzpostavitev direktnega pomorskega prometa med Jugoslavijo in nevtralnimi državami. Promet bi opravljale naše ladje pod kontrolo italijanskih in angleških kontrolnih postaj. Italijani so že v to pristali, od Angležev pa se to pričakuje. Svojo hčerko sta ubila V Gaberju sta živela neka zakonca s svojimi številnimi otroci dokaj urejeno življenje. Pred kratkim pa sta zakonca zvedela o svoji 15 letni hčerki, da je noseča in da bo kmalu porodila. Ta vest je starše silno razburila in sta začela svojo hčerko neusmiljeno pretepavati. Celo ko je že hčerka omagala, še je starša nista pustila, temveč sta jo dalje obdelovala s kolom. Nesrečno dekle je zadobilo tako težke poškodbe, da je kmalu izdihnilo. Zakonca sta bila aretirana in doma čaka kopica nepreskrbljenih otrok sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Osnovna iola v Murski Soboti Vprašanje nove osnovne šole v Murski Soboti je bilo dolga leta najvažnejši problem tako občine Murska Sobota same, kakor tudi vseh ostalih javnih činiteljev. In vendar je to vprašanje kljub vsej nujnosti in važnosti moralo ostati nerešeno vse do leta 1939, ko se je slednjič občini le posrečilo dobiti dolgoročno posojilo pri Državni hipotekami banki v te svrhe. Žal, pa je moralo to posojilo do danes ležati kot vloga v denarnem zavodu, čemur je vzrok v raznih ovirah, ki so med tem nastopile. Predvsem je bilo najtežje in najspornejše vprašanje glede določitve stavbišča. Tozadevna komisija, ki se je sestala v Murski Soboti ter pregledala v poštev prihajajoča stavbišča, je iz neznanega vzroka določila stavbišče, ki po mnenju poznavalcev tukajšnjih razmer nikakor ni odgovarjalo temu namenu. Zato je preteklo dosti časa, preden je občina prepričala merodaj-no nadrejeno oblast, da je za gradnjo osnovne šole edino primerno stavbišče ob Radgonski cesti v tako-zvanem »Cepičnjeku«, ki ga je občina ravno v ta namen odkupila. Ker pa je bilo vprašanje stavbišča spor- no, je bilo tudi povsem nemogoče poprej pričeti z izdelovanjem načrtov. In šele takrat, ko je bilo to vprašanje končno vendar rešeno po želji občine, za kar gre zasluga edino županu g. Hartnerju, ki je znal presoditi položaj ter je imel pred očmi tudi gospodarski načrt ter s tem interese občine, je tukajšnji arhitekt g. Novak Franc pripravil načrte, ki jih je kr. banska uprava že tudi odobrila S tem so končane vse potrebne predpriprave in danes lahko z veseljem ugotovimo, da dolgoletno vprašanje po zgraditvi nove osnovne šole ni le več vprašanje, temveč že dejstvo. Z razpisom licitacije na dan 14. avgusta t 1. za oddajo prvih del pri gradnji, je postavljen prvi temelj izboljšanju šolstva v naši metropoli. Temu se prav posebno veselijo starši, ki imajo šoloobvezne otroke, da ne govorimo o učiteljstvu, ki je bilo prav tako izpostavljeno vsem boleznim. Občinski odbor, ki mu stoji na čelu agilni in velikopotezni župan g. Hartner, je s tem opravil svojo največjo in najpotrebnejšo nalogo za kar bo vsekakor žel med tukajšnjim prebivalstvom popolno odobravanje in zahvalo- za dosego svojih sebičnih namenov. Manj govorjenja, manj sebičnosti, pa več smisla za skupnost, za splošen dobrobit vsega našega naroda pa bomo videli, da se da nekaj narediti. Samo volje je treba in tega dosedaj na žalost ni bilo. Tako tudi pri vajeniškem vprašanju dosedaj nismo ničesar naredili. Skrajni čas je že, da se tudi pri nas začne z delom. Vzbuditi je treba stanovsko zavednost, v kolikor še ni in začeti z organiziranjem vajencev. Delavska zbornica ima mladinski odsek za zaščito vajencev in dobro bi bilo, da se tudi pri nas v okviru organizacije začne z delom, ker edino z organizacijo in nesebičnim delom bomo lahko uspešno prišli do boljšega stanja. Če se bo temu vprašanju posvetila prava skrb, uspeh gotovo ne bo izostal. 6RB3S8I KINO MORSRil SOBOTA Naši vaienci Slovenski pregovor pravi: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna". S tem hočamo povedati to, da kar se človek v mladosti nauči, to mu ostane za poznejše življenje, oziroma to zna. Zato je zelo važno, kako narod vzgaja svojo mladino, ker kako si mladino vzgojimo, takšno jo potem imamo. Ni brez pomena, če jo vzgajamo tako, kakor zahtevajo krščanska načela, ali pa jo prepustimo našemu nasprotniku, da jo on vzame v svoje roke in vodi ter izoblikuje po svoje, Tudi naš obrtniški stan ima svojo mladino, ki se pripravlja za svoj poklic, da se bodo kot bodoči mojstri uveljavili v svoji obrtf. Od tega kako, se sedaj postopa in ravna z vajenci, obrtniškim naraščajem, je prccej odvisno, kakšni bodo ti, ko bodo postali mojstri. Pa tudi to je važno s kakšno družbo hodijo in kdo jim izoblikuje njihovo notranjost, kako se jim podaja gledanje na življenje, na njegove tešsoče in na reševanje raznih problemov človeške družbe. Pri nas je življenje vajencev zelo žalostno. Prepuščeni so saraš sebi in ni nikogsr, ki bi se zanimal zanje, razen mojstrov, ki pa giedajo samo na to, da dobijo Iz vajenca čim več koristnega za sebe, dobrobit njihovih učencev pa jim je, vsaj večini, zete malo pri srcu. Čas bi bil, da se vendar enkrat tudi pri nas začne zani manje zanje in se jim poaJ£ga do boljšega življenja. Mnogo mojstrov je, ki z vajenci ravnijo zelo slabo. Vajenec mora biti hlapec in dekla. V mnogih in mnogih mestih mora opravljati dela, ki nikakor ne spadajo v izuči-tev obrti, v kateri naj se usposobi. Posebno na deželi delajo vse drugo, a skoro najmanj se učijo svoje obrti. Postopanje z njimi je dostikrat sra- motno in nevredno človeka. Pošilja se ga povsod in vedno mora biti pripravljen, da se nad njim znese mojster ali pa celo pomočniki. Vstajati mora zelo zgodaj, zvečer pa dela dolgo v noč, posebno v zimskem času. Razumljivo je, da pri takšnem stanju vajenec ne more biti zdrav. Dostikrat tudi hrana ni zadostna in tako so vidne posledice v razvoju telesa in v zdravju. Opravljati morajo dostikrat težka in težaška dela ter so tako res do skrajnosti izrabljeni. O tem, da bi dobili kako nagrado ali majhno mesečno plačo po 1 letu učne dobe, kar jim po zakonu pripada, pa ni govora. Po navadi je tako, da vajenec poleg obveznosti, ki jih ima do mojstra za časa učne dobe, mora še druge stvari opravljati. Da bi pa mojstri storili napram vajencem to, kar zakon zahteva pa ni govora. Tudi izpolnjevanje verskih dolžnosti ni dano v mnogih slučajih, ker mu mojster še ob nedeljah, ko je za vsakega človeka ta dan posvečen Bogu in počitku, ne da miru. To se pa dogaja predvsem v večjih krajih in mestih. Tako se vajenci navadijo na zanemarjanje verskih dolžnosti, postanejo versko mlačnš in od tega je zelo kratka pot, da postanejo potem veri sovražni in njeni nasprot-niki. V takem stanju jih potem lahko nasprotniki doKjo za svoje nazore. Da je tako, smo si deloma sami krivi, ker pri nss ni toliko idealizma, da bi se zavzeli za to mladino in ji pomagali v njenem boju za življenje, ampak jo prepuščamo sami sebi. Mi pa gledamo na vse to, kot da se nas nič ne tiče in ne naredimo ničesar, ko bi se dalo vendar mnogo narediti, pač pa znamo zmeraj mnogo govoriti, kako in kaj bi se naj naredilo, za delo samo pa ne primemo, če pa gremo na delo, pa gremo bolj iz lastnih interesov PREDSTAVE: v četrtek, dne 25. VII. ob 2030 uri v petek, dne 26. VII. ob 20.30 uri v soboto, dne 27. VII. ob 17 30 uri Velefllm in ob 20 30 url »Bitka o polnoči" George Bancroti Rlcliard Greena l»reston Foster Nancy Kelly Drama iz življenja na podmornicah 1 Borba na visokem morju med ruiilcem in podmornicami I Lov za podmornico „U 26" 1 Cena novi pšenici Po vesteh iz Vojvodine se je v Hekaterih krajih v Vojvodini že pričela žetev pšenice, seveda z zakasnitvijo v primeri s prejšnjimi leti, kar je posledica dolgotrajne zime. V splošnem se opaža, da se je stanje pšenice zboljšalo v primeri s stanjem v juniju. Pridelek bo razmeroma najslabši v Srbiji in Južni Srbiji, v glavnem žitorodnem predelu naše države v Vojvodini bo letina srednje dobra, v nekaterih pasivnih krajih pa bo deloma prav dobra. Celotni pridelek bo vsekakor kril našo domačo potrebo. Vzorci nove pšenice v posameznih krajih kažejo, da bo kakovost dobra, od-nosno zadovoljiva, le ponekod je opažati nekaj rje na pšenici. V zvezi z novo žetvijo zanima proizvajalce pa tudi velik del potrošnikov, kakšna bo cena novi pšenici. Na odločilnih mestih o tem še niso končno sklepali. Po beograjskih informacijah pa cena novi pšenici ne bo mnogo nižja, nego znaša sedanja maksimirana cena za odkup stare pšenice. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo znašala začetna odkupna cena 215 do 220 din za metrski stot, pri kasnejši prodaji pa je predvidena še posebna premija Nadalje zatrjujejo, da bo v novi kampanji onemogočeno spekulativno dviganje cen pšenici preko sedanje višine. Sedanje maksimalne cene je smatrati kot maksimum tudi za novo kampanjo, ker se misli, da so pri tej ceni enako upoštevani interesi proizvajalcev in potrošnikov, in bi bilo vsako nadaljnje dviganje preko tega nivoja nezdravo s stališča prehrane širokih slojev naroda, na drugi strani pa bi bilo znižanje cene pod nivo odkupnih cen na škodo proizvajalcem. V nedeljo, dne 28. VII. 1940 ljudska predstava ob ti uri IS min. „BITKA O POLNOČI« Znižane cene: 2, 3, 5 din. Dodatek: Najnovelii „Fox-o*" tednik Maže Urila nad naio obalo! PREDSTAVE: v nedeljo, dne 28. VII. ob 15 15 url ob 17-30 uri in ob 20*30 uri v ponedeljek, dne 29. VII. ob 2030 uri v torek, dne 30. VII. ob 20 30 url Spijonsfci velefllm Ta 13 - i liro" ii Jean Galland Jean Mura« Jeanine Crispin Vera Kor6ne Napeta borba in lov za špijonom, ki je ukradel kemično formulo vojnega plina... Lepa Erna, kot špijonka, ubijalka ... Dodatek: Najnovelii nMetrov«lednik" in iala. CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. Podpore zadružnim zvezam Iz poročila Privilegirane agrarne banke posnemamo, da so v zadnjih letih prejele posamezne zadružne zveze v naši državi sledeče podpore: Osrednja zveza v Zagrebu 33 milijonov, Drž. zveza za kmetijski kredit v Beogradu 20 milijonov, Zadružna zveza v Ljubljani 12 milijonov, Zadružna zveza v Splitu 11 milijonov, Glavna zveza srbskih zemljoradniških zadrug v Beogradu 8 milijonov, v Sarajevu 7 milijonov, v Novem Ssdu 5 milijonov, Zadružna zveza v Zagrebu 5 milijonov, Zveza kmetijskih zadrug v Sarajevu 4l/2 milijona in Zadružna matica v Splitu 900.000 din. Teh deset zvez je prejelo skupno nad 87 milijonov dinarjev državne podpore. Zadružna zveza v Ljubljani pa je poleg gori navedene podpore dobila za sanacijo še 63 milijonov dinarjev, ki jih je za to zvezo najela kct posojilo dravska banovina in bo tudi dravska banovina iz svojih proračunov krila obresti in amortizacijo za to posojiio. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ni prejela nobene podpore in ni bila deležna nikake pomoč! za s?oje zadruge iz omenjenega posojila, ki gfe v breme vseh davkoplačevalcev v dravski banovini. (Iz Nove dobe.) Poleg Nove dobe je obširno c tem pisal tudi Trgovski list. Pravilno bi bilo, da bi se razne zadruge same vzdrževale, ne pa da gre njih vzdrževanje v tako veliko breme vseh davčn h obvezaccev. (§§ Modeme okvirje za sline * Post. vložke — Kolesa dobite najceneje pri Nemec J., M Sobota. Proda se hiša z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom v H. Soboti Grajska ul. 14. Ponudbe sprejema K. PertOt Maribor, Kopališka ul. 8. _______N Nikai o Šolstvu v srezu Murska Sobota V okraju Murska Sobota je danes 178 oddelkov, žalibog pa manjka 78 učilnic. V zadnjem času se je stanje učilnic nekoliko zboljšalo, saj imamo novo šolo na Cankovi, v Krogu, v Kuzmi pa se prezidalo šolsko poslopje ter se tako pridobilo tudi eno učilnico. Danes je v gradnji nova šolska stavba na Hodošu in v Markovcih, v Andrejcih pa je obstoječe šolsko poslopje v prezidavi. Šolske občine se zavedajo potreb in svojih dolžnosti in gradijo prepotrebna šolska poslopja. Povdarjati pa moramo požrtvovalnost občanov, ki skoraj vse vožnje opravljajo s kulukom. Tudi v Sebeborcih, kjer še nimajo odobrenih načrtov, že pridno nava-žajo opekO in gramoz. Naš obmejni srez bo imel kmalu nekoliko lepih in modernih šolskih PLESNA VESELICA privatnih in trgovskih stavb. Tudi v Murski Soboti bomo dobili v kratkem krasno novo šolo, saj so že odobreni načrti in so razpisana tudi gradbena dela in upati je, da bo kmalu stala nova stavba. Ob tej priliki še tudi moramo povdariti, da so mnoge šolske občine v zadnji dobi nabavile novo šolsko opremo in pohištvo. Okraj Murska Sobota s težkimi žrtvami zboljšuje svoje šolske stavbe. Stavljamo za vzgled ostalim šolskim občinam gornje občine z željo, da bi našle posnemovalce. Stev.: 3184/1 Razglas o licitaciji. Občina Murska Sobota razpisuje za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska in krovsko-kleparska dela pri gradnji nove osnovne šole v Murski Soboti 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta 1940. ob 11. url dopoldne v pisarni občinskega urada v Murski Soboti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so v »pogled v občinskem uradu, odnosno se |