m dolenj ka NIŽJE CENE V DECEMBRU ZA LEPŠE PRAZNIČNE DNI buteljčna vina, likerji, čokolade, bomboni, keksi, KOMPOT! PRIČAKUJE VAS DOLENJKA, MOJA TRGOVINA « us Št. 49 (2364), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 8. decembra 19941 Cena: 110 tolarjev DOL DOI .ISK DOLENJSKI USI DOLENJSKI U»T DOLENJSKI LIST | DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ^ DOLENJSKI LIST !§ DOLENJSKI LIST Trgovsko in proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Briljin Tel.: 068/324-442 Fax: 068/323-209 Trgovina in montaža: centralna kurjava, vodovod, Plin, elektrika, barve, laki. CORILCI ŽE OD 49 500 DALJE Uidi Slovenci so Renaultovi delničarji Slovenski državljani, zaposleni v Revozu, kupili 5.225 Renaultovih delnic Ob odprtju kapitala podjetja Renault je francoska država, ki je njegova lastnica, 5,6 milijona Renaultovih delnic v času od 3. do 16. novembra s posebej ugodnimi pogoji ponudila v odkup zaposlenim v skupini Renault. V okviru te ponudbe so lahko kupili Renaultove delnice tudi slovenski državljani, zaposleni v Revozu. Ti so v tem času pod enakimi pogoji kot vsi Renaultovi delavci po svetu vpisali 5.225 delnic. Povpraševanje po Renaultovih delnicah je bilo zelo veliko tako med zaposlenimi, ki sojih vpisali 18-krat toliko, kot jih je bilo na voljo, kakor tudi med institucionalnimi investitorji, ki so vpisali kar 15-kratno vrednost razpoložljive kvote. Sredi novembra so delnice Renaulta prvič kotirale na pariški borzi, in to zelo uspešno. Ob uradni ceni 165 francoskih frankov za delnico je ta ob pričetku trgovanja na borzi veljala že 180,9 franka (+12,06 odst.), ob koncu trrgovanja pa 184,9 franka, največji kupci Renaultovih delnic so bili tuji institucionalni investitorji. V prvem krogu so izvolili štiri župane Lokalne volitve za župane in člane občinskih svetov - V Brežicah in Krškem 13 mandatov neposredno - V novih občinah pohiteli z župani - V Osilnici, najmanjši občini, visoka volilna udeležba - SDSS zahtevala razveljavitev volitev v Krškem Večina volilnega dogajanja je za nami. Rezultati nedeljskih volitev so v času, ko to poročamo, še nepopolni, nekaj je neuradnih, ker volilne komisije še obdelujejo glasovnice. Na širšem območju Dolenjske, Bele krajine, Kočevja in Ribnice ter Posavja je pet novih občin. V prvem krogu volitev že izvolili župana v občinah Črnomelj, Loški potok, Osilnica in Škocjan. BREŽICE - V Brežicah je prišlo na volišče 62,7 odst. volilnih upravičencev. V drugem volilnem krogu bo boj za glasove med Jožetom Avšičem (LDS) s 26,3 odst. glasov in Vladislavom Deržičem (skupina volilcev) z 21 odst. glasov. Še odstotki glasov za preostalih osem brežiških kandidatov: Peter Zorčič (13,3), Rok Kržan (9,5), Jože Avguštinčič (7), Jože Blažinč (6,9), Vincenc Šušterič (5,7), Teodor Oršanič (4,1), Aleš Pavlin (3,7) in Dragotin Sotler (2,3 odst.). V Brežicah je bilo vloženih 14 kandidatnih list, med njimi je skupno največ glasov dobila LDS (20,7), sledijo pa ji SKD (16,7), ZLSD (14), SLS (12,8), SDSS (8,5), Lista KS 2. volilne enote (6,6) in SNS (6,5). V občini so neposredno podelili 13 mandatov, medtem ko so preostale šele po zaključku naše redakcije določili s seštevanjem preostanka glasov. ČRNOMELJ, METLIKA - V Beli krajini so se z najboljšo volilno udeležbo, kar 80,20 odst., odrezali v črnomaljski občini. Izvolili so tudi že župana, in sicer Andreja Fabjana (SLS), ki je dobil 53,71 odst. glasov, medtem ko je za Igotja Fortuna (LDS, ZLSD, DeSUS) glasovalo 42,50 odst., za Jožeta Rupčiča (SNS) 2,22 odst. ter Č/urd 1 Paic PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax: 0608/61-450 TURIZEM NAJ BO -Alfred Herbert (na sliki drugi z leve) si je kmalu po prihodu ogledal Otočec, kjer so ga gostitelji zadržali na kosilu v hotelu Grad. Gost iz Švice je ob obisku na Dolenjskem večkrat poudaril, da to območje še zdaleč ni izkoristilo vseh svojih možnosti za razvoj turizmu. (Foto: L. M) KRKINE RIMSKE TOPLICE NOVO MESTO - Novomeška Kr-*a je tik pred podpisom pogodbe o ijstanovitvi Krka Zdravilišča Rimske *°plice, katerega večinski lastnik bo. °leg Krke bosta lastnika tega zdra-Vl'išča še Petrol in Ministrstvo za ob-htrnbo. Računajo, da bo obnovljeno ^tavilišče nared do začetka glavne prihodnje leto. Nekatera dela toj obnovi že tečejo, za druga pa Popravljajo načrte in urbanistične tošitve. Med drugim bodo povsem Obnovili Sofijin dvor in zgradili nov OjPrti bazen. Pri delih oz. načrtih za “novo se srečujejo tudi z velikimi Pfoblemi, kot so krajinske arhitek-®nske ovire, nemogoča pozidava toraviliškega kompleksa, neurejene klopne poti ipd. Slovenija se prodaja prepoceni Švicar Alfred Herbert gost predsednika novomeške občinske skupščine Francija Koncilije - O razvoju (visokega) turizma - Prečna in Prilozje za zračni most Alfred I lerbert, ki so ga predstavili kot vplivno osebo, ki v mednarodni skupnosti učinkovito lobira v korist |ll|iii!iiiiiiiiiiimiimnii!iiiimiiimmitiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimimii(M NOVO MESTO - Dolenjska je turistično prav tako zanimiva kot Bled in širše blejsko območje. Toda po razvoju svoje turistične ponudbe je Dolenjska še v srednjem veku. V teni smislu je govoril Alfred Herbert, vplivni švicarski funkcionar, kije ob koncu tedna obiskal Dolenjsko. Herbert, h katerega obisku na Dolenjskem je pripomogel Izijzc Peterle, je bil gost predsednika novomeške občinske skupščine Francija Koncilije. Gost iz Švice je povedal svoje o turizmu in turistični ponudbi na Dolenjskem v soboto zvečer na tiskovni konferenci v Novem mestu, na kateri so sodelovali tudi Franci Koncilija, Lojze Peterle, arhitekt in letalski delavec Zdenko lllavaty ter Franc Stariha iz Semiča, ki deluje v letalskem klubu v Beli krajini in v Novem mestu. Slovenije, in kot človeka s širokim MRAZ UNIČUJE, ANTIFRIZ VARUJE PETROL ^""iiiiimiiiiiiimiimMiiimiiiiiiiiimHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiilF r iic<> ,Jtr afl° ta* tel* pioj aaaa »Spoštovane upokojenke in upokojenci! Prijazno Vas vabimo na novoletno kosilo, ki bo 14. decembra 1994, ob 14.00 uri v Novolesu v Straži. Veselimo se snidenja z Vami.« za Andreja Kramarja (SND) 1,58 odst. Za sedeže v občinskem svetu se je potegovalo devet list, vendar SNS, SND in DS niso dobile nobenega mandata. Svetniki v črnomaljskem občinskem svetu so iz SLS Silvo Grdešič, Andrej Kavšek, Alojz Turk, Peter Madronič, Vinko Vlasič, Vinko Dragoš. Iz SKD Janez Kure, Anton Škof, Franc Ivanušič, Jože Grdiša in Jože Gosenar. Iz LSD Boris Mužar, Tomaž Urh, Vidica Adlešič, Anton Jankovič in Franc Mravinec. Svetniki iz DeSUS so Vinko Babič, Srečko Matkovič in Anton Kralj, iz SDSS Janez Stepan in Branko Majerle, iz ZLSD pa Milan Krajnc in Bojan Novak. KOČEVJE - V občini Kočevje seje od 12.960 volilcev volitev udeležilo ■ Stranka SDSS je zahtevala razveljavitev volitev v Krškem zaradi nerazpoznavnosti njihovega znaka in ker ni bila pripisana njihova kratica. Občinska volilna komisija je v torek zavrnila ugovor. 8.384 ljudi, kar znaša 64,69 odst. Od kandidatov za župana je dobil Janko Veber (ZLSD 2.166 glasov, Vincenc Janša (SKD, Zeleni, SLS) 1.290 (ta dva bosta sodelovala v drugem krogu volitev), Janez Žlindra (SDSS) 1.197, Mihael Petrovič (neodvisni) 1.088, Andrej Smole (Neodvisni) 626, Vinko Pintar 608, Janko Pleterski 330 in Tone Rakovič 286 glasov. Od mandatov v občinskem svetu jih bo imela največ ZLSD - 5, LDS in SKD po 4, Zeleni 3, po 2 SDSS, SNS in Lista neodvisnih ter po enega SLS in neodvisni kandidat Tone Rakovič. KRŠKO - V Krškem je prišlo na volišče 63,7 odstotka volilnih upravičencev. V Krškem se bosta v drugem krogu za župansko mesto borila Danilo Siter (SKD, 39,5 odst. vseh glasov) in Robert Kerin (LDS, 20,9 odst.). Ostali kandidati za krške župane so dobili naslednje odstotke glasov: Silvester Gorenc (ZLSD) 15,1 odst., Herman Kunej (skupina volil- cev) 7,5 odst., Branimir Vodopivc (SLS) 6,82 odst., Mihajlo Rostohar (SDSS) 6,81 odst. in Anton Bučar (skupina volilcev) 3,30 odst. Med 13 kandidatnimi listami za občinske svetnike v krški občini je skupno največ glasov dobila stranka SKD (28,5 odst.), sledi ji LDS z 22, ZLSD s 13,6, SLS z 12,9 in SDSS s 7,7 odstotki. Ostale liste so dobile manj kot 5 odst. glasov. Neposredno so podelili le 13 mandatov, medtem ko so preostale določili s seštevanjem preostankov glasov. LOŠKI POTOK - Med kandidati za župana v občini Loški potok je bil v prvem krogu izvoljen Janez Novak. Več o tej novi občini poročamo na struni METLIKA - V metliški občini, kjer je volilo 77,17 volilnih upravičencev, so se med štirimi kandidati za župane odločili tako: Branko Matkovič (ZLSD) 50,01 odst., Jože Matekovič (Lista za Metliko) 21,26 odst., Miro-slavTrampuš (SLS) 16,80odst. in Stanislav Bajuk (LDS) 11,93 odst. Največ sedežev v občinskem svetu sta dobili ZLSD, ki jo bodo zastopali Janko Bračika, Anica Kopinič, Anton Zupančič in Jože Mavretič, ter Lista za Metliko, katere svetniki so Jože Mihelčič, Tihomir Skoliber, Martin Črnugelj in Otmar Šturm. Svetniki SKD so Alojz Malenšek, Jože Nemanič in Anton Penič, iz SLS Julij Nemanič, Slavko Dragovan in Miroslav Trampuš, iz LDS Božidar Kobe in Zvonko Gerbec, iz SDSS Maksimiljan Vajda, iz SNS Rafael Švigelj, medtem ko SND ni dobila mandatov. NOVO MESTO - V novomeški občini seje od 37.720 volilcev volitev udeležilo 24.750 ljudi, se pravi, da je bila volilna udeležba 65,62-odstotna. Od šestih kandidatov za župana je največ glasov, 31,39 odst., dobil Franci Koncilija, Anton Starc jih je dobil 25.43 odst (ta dva kandidata gresta v drugi krog volitev), sledijo pa: Jožefa Miklič (18,63 odst.)t Tone Hrovat (14,20 odst.), ŽelimirŠribar6,61 odst. (Nadaljevanje na 2. strani) ski Bled, se zanima za dolenjski turizem najvišjega kakovostnega razreda. Z usposobitvijo letališča v Prečni in ob uporabi belokranjskega letališča v Prilozju, ki je “sestrsko” letališče prečenskemu, bi postala Dolenjska in * Gost iz Švice, kije publicist specialist za finance in bančništvo, redaktor, bančni konzultant, funkcionar švicarskega aerokluba in podpredsednik helikopterske komisije pri Mednarodni letalski zvezi s sedežem v Parizu, sije med bivanjem na Dolenjskem ogledal kulturnozgodovinske znamenitosti. Med drugim je obiskal Pleterje in se tam s priorjem Hollensteinom pogovarjal v domačijskem vzdušju v njunem švicarskem narečju. Herbertu so gostitelji omogočili tudi ogled Dolenjske in Bele krajine iz letalu. Bela krajina dostopnejši petičnim turistom iz sveta. L. M. Danes v Dolenjskem listu na 4. strani: 0 Vsak dan očistijo 13 hektarjev na 5. strani: 0 Knežji vasi pomagajo tudi Bavarci na 7. strani: 0 Brez razvojnih vlaganj ne bo nič na 11. strani: 0 V Nemčiji te lahko kar zmanjka na 12. strani: 0 Dohodnina 94: davčnih olajšav je manj M1KLA VŽ PRI KIJCAL TISOČE - V ponedeljek popoldan je bil novomeški Glavni trg spet poln otrok in njihovih staršev, ki so prišli pozdravit Miklavža in njegovo spremstvo. Letos se je Miklavž v dolenjsko prestolnico pripeljal z balonom in na trgu pozdravil tisočglavo množico. Osrednji del dogajanja pred staro mestno hišo je bil nastop mladih pevcev iz Šmihela, ki se je ob nagovorih Miklavža zaključil z veličastnim ognjemetom. (Foto: J. Pavlin) Kapitalizem po slovensko bil Karl Manc po uradnih tolmačenjih teoretii državo 'e ne bi bi lahko letarec pojem iz socialističnih časov, pa naj bo reče demokratični Sloveniji zaradi omenjenega spreminjanja sistema rečeno, da se v veča Število državljanov, ki nimajo dela in ki so revni ali že vsaj na robu siromaštva. Videti je, kot bi naraščalo tudi število klatežev in različnih lumpov. Resje, da so med Slovenci tudi bogati, število teh držijo na dostojni ravni med drugimi tudi novodobni man-agerji. Sloj managerjev, ki so se, kot bi vstali iz megle, izvili iz gimi bremeni na dnu ah kvečjemu v sredini družbe. Vse bolj se ve, kdo je kdo. Kapitalizem je tu, kot so prepričani nekateri, in najbrž bo kar držalo, da ga spoznavamo na lastni koži. Kako so nad sedanjimi razmerami navdušeni naključno izbrani državljani? TINE KUHAR iz Kostanjevice: “Pri nas smo bili dolgo vajeni drugačnega dirigiranja, ker pa se tržnega gospodarstva učimo od vsepovsod, seveda delamo tudi napake. Spremembe bodo nekaj časa Še zelo boleče. Stanje se bo verjetno izboljšalo z olastninjenjem, za uspeh potrebno uo na zna- nju. Tujina bo morala v nas videti resne partnerje, to pa bo odvisno od nas samih. ANTONIJA PLANINC, upokojenka iz Črnomlja: “Kar se sedaj dogaja v Sloveniji pri delitvi imovine, ni prav. Tisti, ki se znajdejo in so blizu informacij, si grabijo, drugi pa lahko opazujemo, kaj se dogaja, in nimamo besede in vpliva. Menim, da bi moral imeti delavec večje pravice in tudi več dobiti za svoje delo. Prav tako tudi upokojenci, od katerih mnogi kljub trdemu delu sedaj ne dobijo niti toliko, da bi dostojno živeli.” STANE SODJA, strojni delovodja s Sel pri Jugorju: “V naši državi srednji sloj izginja. Kmalu bo prišlo do tega, da bo velika večina zelo revnih, peščica pa izredno bogatih. Tisti, ki je pri koritu, je bolj seznanjen z vsem, ve, kako je moč dobiti denar, ima več možnosti odločanja. Osta- vodovoda nimamo. Kar pa se tiče lastninjenja, gre za veliko goljufijo,” IVAN UREK, kriminalist iz Kapel pri (režicah: “Kapitalizma si nisem zamišlja Brežicah: “Kapitalizma si nisem zamišljal tako, še posebej pa si nisem mislil, da se bo po firmah tako kradlo, kot se. Tak liberalni sistem omogoča, da si bodo tisti, ki so sedaj pri koritu, priskrbeli dovolj za svoje življenje in še za naprej, za bodoče rodove. V takem sistemu srednji sloj izginja in vse bolj se oblikujeta le dva sloja: na eni strani revni in na drugi izredno bogati ljudje." Ml LAN SOTLAR, vodja izmene v Lisci Krmelj: “Socializem nas je res majčkeno pokvaril, saj smo le dvigali roke. Toda sedanja oblika kapitalizma je prej močno zaščitenega delavca naenkrat pahnila marsikje celo na cesto, vsekakor pa v dokaj brezpraven položaj. Takega izkoriščanja človeka po človeku si pa le ne bi smeli privoščiti, če se gremo demokratično in socialno čutečo državo. Se bo treba spet boriti za prvinske pravice?” PETER RAVNIKAR, upokojenec Tesnil Trebnje: “Novodobno jx>djetniŠtvo mini ničkaj povšeči, ker je to kapitalizem najslabše vrste, ki mu ni niti malo mar za delavca, ampak samo za profit. Če se bo nezaposlenost tako povečevala, se lahko bojimo tudi upokojenci za svoje pokojnine. Politiki ne pozanjo kulture dialoga in privoščijo si razne afere, da se zdi, kot da bo zdaj zdaj prišlo do končnega obračuna. Za tak družbeni red nam že ne gre.” MARJAN HRASTAR, delavec brez zaposlitve, iz Novega mesta: “Prejšnji sistem je pospiral nedelo, sedanji pa bogatenje. Rad bi delal kjerkoli in karkoli, pa je sedaj žal tako, daje zaposlitev priložnost le za izbrane. Kapitalizem v našo deželo ne prihaja, kapitalizem je že tu! Formula zanj pa je nam delavcem poznana: bogati bodo še bolj bogati,revni pa izdnevavdan bolj revni. Lahko samo upamo, da se bodo 4 naši otroci bolje znašli.” JANI TANKO, učitelj iz Ribnice: “Razlike v družbi, najsi bodo materialne ali duhovne, bodo bržkone vsaj v slovenskem primeru pripeljale do nekakšnega nezadovoljstva ljudi. S tem plačamo prehod iz enega v drugi politični in gospodarski sistem, ki je bil enkratna želja vseh Slovencev. Materialne razlike, ki so danes opazne in so nekako v škodo večine ljudi, se bodo sčasoma umirile. Tako bo zgodnji kapitalizem prerasel v kapitalizem." ANTON LUNDER, hišnik iz Fare: “Razlike med ljudmi so velike in čedalje bolj se večajo. Ljudje nimajo dela, in tako ostajajo brez materialnih pogojev za življenje. Večino brezposelnih država sicer še žfotra’, toda vsak čas bodo ti ljudje ostali brez dela in zaslužka. Kaj se bo zgodilo? Upajmo, da bosta prevladala mir in strpnost. Potrebujemo nova delovna mesta in zaposlitev za mlade ljudi." V prvem krogu. (Nadaljevanje s 1. strani) in Alojz Zupančič (3,75 odst.). V 32-članskem občinskem svetu pa bodo imeli največ mandatov Slovenski krščanski demokrati - 9, Liberalna demokracija Slovenije 6, Slovenska ljudska stranka 5, Združena lista socialnih demokratov 4, Socialdemokratska stranka Slovenije 3, Slovenska nacionalna stranka 2, po enega pa Društvo Novo mesto, Narodni demokrati in Zasebni podjetniki. OSILNICA - V Osilnici, ki je po številu prebivalcev najmanjša slovenska občina, je izmed 332 volilcev prehodilo pot na volišče 272 volilnih upravičencev, kar predstavlja 82-odst. udeležbo. Za župana so v prvem krogu izvolili Antona Kovača (SKD), ki je zbral 144 glasov. Kandidat Željko Knavs (LDS) jih je prejel 62 in David Žagar (SNS) 59. V občinskem svetu ima 5 mest SKD in 2 mesti LDS. RIBNICA - V Ribnici sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Jože Tanko (SDSS) s 1.311 prejetimi glasovi in Janez Rus (SLS) s 1.755 glasovi. Benjamin Henigman (SKD) je dobil 1.207 in Alojz Češarek (ZLSD) 1.001 glas. V občinskem svetu bo pripadlo 6 mest SKD, po 4 SDSS in SLS, 3 ZLSD, 2 Obrtni zbornici in Zboru gospodarstvenikov in 1 mesto Neodvisni listi za družbene dejavnosti. SEMIČ - V semiški občini je bila volilna udeležba 79,36 odst., v drugi krog volitev za župana pa bosta šla Jože Mihelčič (LDS), kije zbral 39,30 odst. glasov, in Ivan Bukovec (SLS) s 34,67 odst. glasov. Za Franca Stariho (SKD) je glasovalo 15,85 odst., za Ferdinanda Jakšo (neodv.) 6,97 odst. in za Žarka Žbogarja (neodv.) 3,22 odst. Svetniki LDS v občinskem svetu so Marjan Tomaževič, Jože Ličen, Ivan Sepaher in Jože Cesar, iz SLS Jože Simonič, Ivan Križan in Ivan Ramuta, iz SKD Anton Malenšek, Martin Plut in Martin Sever. Svetnik iz SNS je Matija Skala, iz ZLSD Martin Henigsman, od neodvisnih kandidatov Semiča in vaških skupnosti Danilo Plut, medlem ko SDSS ni dobila nobenega sedeža. SEVNICA - Na 39 voliščih v sevniški občini je v nedeljo glasovalo 8.404 (61,64 odst. ) volilcev. Za občinski svet je največ volilcev (1.986) dalo glasove (26,7 odst.) SLS. Sledi SKD - 1.604 (21,6 odst.), ZLSD -1.591 (21,4), SDSS - 1.105 (14,9), LDS - 1.062 (14,3) in DS - 92 (1,2 odst.). Največ mandatov - 7 je dobila SLS (5 direktno), sledijo SKD - 6 (4), ZLSD 5 (3), SDSS -4(1), LDS - 3 (1) in DS brez mandata. Neodvisni kandidat za župana Jože Peternel je dobil 3.680 (46,84 odst.) glasov, sedanja županja Breda Mijovič (ZLSD) 3.045 (38,76) glasov, Bojan Salamon (SDSS) 937 (11,93) glasov, Samo Hajtnik (DS) 195 (2,48 odst.) ŠENTJERNEJ - V občini Šen- Peta obletnica akcije “Sever” Pred petimi leti seje slovenska politika postavila po robu takratni unitarni državi-V Brežicah razstava - V Dobovi notranji minister Andrej Šter podelil priznanji ^ BREŽICE, DOBOVA - Pet let mineva od dogodkov, ko seje slovenska politika postavila po robu takratni unitarni in totalitarni politiki zvezne države. V spomin na 1. december 1989, ko je bil preprečen miting resnice v Ljubljani, so slovenski policisti, ki so sodelovali pri osamosvajanju Slovenije, v Posavskem muzeju v Brežicah pripravili razstavo z naslovom “Aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo”, slovesnost pa nadaljevali še v športni dvorani v Dobovi. Miting resnice je bila prva resna preizkušnja za posebno enoto milice. Posavski policisti so nosili največjo težo priprav na preprečitev pohoda v Ljubljani, pomagali pa so jim še policisti iz Maribora, Slovenj Gradca, Celja in Murske Sobote. Ne glede na število mitingarjev so bili slovenski policisti pripravljeni, da jih s tako imenovano akcijo “Sever” ustavijo že na meji. Za to akcijo je bilo mobiliziranih več kot 2.000 policistov, naj- • V začetku decembra je v Franciji potekalo 21. zasedanje Generalne skupščine Svetovne federacije veteranov, na katerem so sprejeli Združenje veteranov vojne za Slovenijo v polnopravno članstvo, ki šteje preko 26 milijonov članov s celega sveta. ver”. Vodstvo v organih za notranje zadeve je pripravilo načrt, po katerem naj bi se postavili po robu ne le skupinam razgrajačev, ki so bili specializirani za upizarjanje razgrajaških in rušilnih pohodov, ampak predvsem tistim, ki so bili pripravljeni izkoriščati in usmerjati njihovo delovanje. Prav v Dobovi, zadnji železniški postaji med Slovenijo in Hrvaško, kjer so pričakovali vstop največjega števila mitingarjev v Sloveniji, je po petih letih te korenite spremembe v slovenski politiki^ tedaj skupne družave, spregovofl-tudi minister za notranje zadeve Aj drej Šter. Povedal je, daje neomajifl pripravljenost slovenske policiji odločilno vplivala na hitrost in stnf sprememb. Slovenski narod pa Ji tako spoznal, da ima svojo orga* zirano silo, ki ga je pripravljena! sposobna braniti - milico. Razstava v Brežicah je le majlw izsek aktivnosti policije, ki so bil vezane na akcijo Sever do zgodovin skega trenutka, ko je slovensko žen- ijo zapustila zadnja noga jugoslova* svei ske vojske. V Dobovi pa je mini* za notranje zadeve Andrej Šter pot> lil priznanja ljubljanski in krški upn* za notranje zadeve. T GAZVOD' J sta\ agr; večjih je bilo ravno v Posavju. Organizatorji tega velikega zborovanja so želeli, da bi Slovencem razkrili resnico o Kosovu, v resnici pa so želeli “kosovizirati” Šlovenijo, jo zaplesti v krvavo obračunavanje med Srbi in Albanci na naših tleh in s tem doseči upravičeno izvedbo izrednih razmer. Šlo je za provokatorsko akcijo v interesu jugoslovanske unitaristične politike, ki so ji bili procesi demokracije v Sloveniji trn v peti. Ljubljanski sekretariat za notranje zadeve je miting prepovedal. Zaradi tega je nastala akcija “Se- PRIZNANJE UPRA VI ZA NOTRANJE ZADEVE KRŠKO - Na prireditv' Dobovi, ki je bila posvečena peti obletnici akcije “Sever", s katero so slovel ^, policisti v dneh od 29. novembra do 1. decembra 1989preprečili napovedani d ^ ting resnice, je minister za notranje zadeve Andrej Šterpodelil priznanje uprta'1’ njerr notranje zadeve Krško, ki ga je prevzel načelnik uprave Rajmund Veber. (Foto• Gazvoda) Premalo otrok in nizka izobrazb? Ben ffi, l Mast Pod-r«ns Pred 'oi-ja glej” ■dava Na srečanju Iniciative Novo mesto govorili o kairski konferenci in nedograjeni no'1' Sei meški porodnišnici - Med brezposlenimi mladimi več kot polovica brez izobrazb^ NOVO MESTO - Iniciativa Novo mesto, ki deluje kot društvo že dobro leto in je nastala na osnovah tradicije združevanja slovenskih žensk v Dobrniču, je konec novembra v Izobraževalnem centru Krke v hotelu Metropol organizirala že drugo srečanje, ki so se ga med drugimi udeležile tudi štiri poslanke v državnem zboru: Nada Skuk, Breda Pečan, Mihaela Logar, dr. Mladi s 6. in 7. stopnjo izobrtb nimajo težav z zaposlovanjem, l£| si delo želijo. Verbič je opozoril & problem ponovnega zaposloval ManKc v uizuriiciu auvi u. naua i,ui,, ui t«« i vi.au, „u,iavia avg«,, ui. nad 35 let starih žensk in nad 4v w Mateja Kožuh - Novak ter dr. Vida Čadonič - Špelič, od povabljenih kandi- starih moških, ki potem, ko ostat11- datov za novomeškega župana pa Jožica Miklič in dr. Tone Starc. 1--------------nl) Dr. Mateja Kožuh - Novak, ki je bila na mednarodni konferenci o prebivalstvu v Kairu, je poudarila, da so končno tudi politiki sprejeli ugo- tjernej je od 4.832 volilnih upravičencev šlo na volišče 3.552 volilcev, kar pomeni 73.51-odst. volilno udeležbo. V drugi krog volitev za župana gresta Franc Hudoklin (SLS) s 37,04 odst. glasov in Jože Krašna (SDSS) z 38,43 odst. glasov. Županski kandidat Jože Bregar (LDŠ) je dobil 16,82 in Slavko Franko (ZLSD) 7,72 odst. glasov. Od 17 sedežev v občinskem svetu bo imela SKD 4 sedeže, SDSS in SLS bosta imeli po 3, po dva sedeža Gospodarska lista, LDS, ZLSD in Kmečka lista 1 sedež. ŠKOCJAN - V Škocjanu je postal župan Janez Povšič (skupina volilcev), kije bil edini kandidat. V 12-član-skem občinskem svetu bo pripadlo 5 mandatov SKD, po dva bodo imeli LDS, SLS in SDSS in enega državljanska lista. TREBNJE - V trebanjski občini je glasovalo 9.210 volilcev (69,68 odst.), neveljavnih pa je bilo pri glasovanju za župana kar 832 glasovnic. Sedanji župan Ciril Metod Pungartnik (LDS)je dobil 49,44 odst. glasov, Alojzij Metelko (SLS) 27,69 odstotkov, Janez Smolič (SKD) 17,94 odst., Janez Anton Kovačič (DeSUS) 4,94 odst. Za listo SKD je glasovalo največ -2.281 (28,9 odst.) volilcev, sledi SLS - 2.075 (26,3), LDS - 1.334 (16,9 ), ZLSD 797 (10,1), SDSS - 788 (10,0), DeSUS 605 (7,7 odst.). Po neuradnih podatkih občinske volilne komisije v Trebnjem je v občinskem svetu pripadlo 8 mandatov SKD, 7 SLS, 3 LDS ter po dva DeSUS, SDSS in ZLSD. * K slabšim zaposlitvenim možnostim mladih zelo veliko pripomore nizka izobrazba, znanje kot vemo, pa postaja v svetu vse bolj pomembno. Dr. Janez Gabrijelčič se je na srečanju zavzel, da bi morali dati znanju večji poudarek, predstavil pa je tudi idejo o univerzi v Novem mestu. odst., medtem ko ponekod po Sloveniji obsega celo 20 odst. aktivnega prebivalstva. Zmanjšal se je tudi delež mladih, ki iščejo delo, še vedno pa je med njimi več kot polovica takšnih, ki imajo le 1. in 2. stopnjo izobrazbe. brez službe, ne morejo dobiti n0 »trtic zaposlitve ne morejo dobiti. P‘,sl* J dr ka Breda Pečan je opozorila, da s* jjžnj, v Sloveniji začela pojavljati struk1 iorei na brezposelnost, izrazila pa je 5jca bojazen, kaj bo čez 15 let, ko natf 7'rki primanjkovalo delovne sile, nam vsako leto rodi premalo otjJi tovitve strokovnjakov, da se lahko pri načrtovanju prebivalstva največ naredi, če izobrazimo ženske. Tako dokument, ki so ga sprejeli, nalaga državam, da več denarja namenijo za njihovo izobrazbo. Vse države so s konsenzom sprejele, da ima posameznik in par pravico, da se svobodno odloča, kdaj in koliko otrok bo imel. Delegacija, ki je zastopala našo državo, je ugotovila, da na tem področju sodimo med najbolj razvite države, čeprav še vedno nimamo npr. koncepta stanovanjske politike. Pogovor je nanesel tudi na nedograjeno novomeško porodnišnico. Marta Račečičje povedala, kdaj seje gradnja začela in do kakšnih zapletov je pri tem prihajalo. Prisotne poslanke so zatrdile, da Novomeščani glede obravnavanja porodnišnice v parlamentu lahko računajo na njihovo podporo. Čeprav drugje po Sloveniji število brezposelnih narašča, so na Dolenjskem prejšnji mesec zabeležili rahel padec, je povedal Matjaž Verbič iz novomeške enote Zavoda za zaposlovanje. Relativna stopnja brezposelnosti je pri nas najnižja, 11,9 KO SE ZBERO ŽENSKE - Iniciativa Novo mesto, kije usmerjena v spodbujanje vsega, kar je dobro za družino, in v pospeševanje splošnega napredka na Dolenjskem in v Beli krajini, ima že približno 200 članov. Konec novembra je medse povabila tudi poslanke državnega zbora, da bi skupaj z njimi spregovorili o aktualnih problemih. Srečanje so popestrili najmlajši iz folklorne skupine Kres, razstavo izdelkov pa so pripravili šmihelski osnovnošolci na temo dnižina. -<-2> rt Mariborsko pismo Mariborčani so napol bojkotirali občinske volitve Največ glasov Združeni listi in upokojencem MARIBOR - Lokalnih volitev v Mariboru se je udeležilo natanko 49,7 odst. volilnih upravičencev oz. manj kot polovica od okoli 108 tisoč volivcev. Tako slaba udeležba, kakršne ne pomni niti dolgoletni sekretar mariborske volilne komisije Branko Gregorič, pa pravzaprav ni presenetila nebenega, ki spremlja gospodarske in politične razmere v štajerski metropoli. Večino Mariborčanov namreč trenutno veliko bolj skrbi, kako bodo razrešili svoje lastne eksistenčne in socialne probleme, kot pa to, kdo bo sedel v novem mestnem svetu, ki tako in tako ne bo imel kdove kakšnih pristojnosti. Za zaskrbljenost in nezadovoljstvo imajo Mariborčani veliko tehtnih razlogov. V mestni občini je nezaposlenih že okoli 16 tisoč prebivalcev, stopnja brezposelnosti pa znaša skoraj 20 odst. V mariborski regiji je brezposelnih že blizu 32 tisoč delavcev, stopnja brezposelnosti pa se približuje 25 odst. Ravno v dneh pred volitvami se je “armada” brezposelnih povečala še za 207 trajno presežnih delavcev Jeklotehne, za 1.500 presežnih delavcev Tovarne avtomobilov, za 150 odvečnih delavk in delavcev Ma- riborske tekstilne tovarne - Tbvjjj me tkanin Melje, za 160 delavc” Karoserista v stečaju, za 100 d lavcev podjetja Ferromoto-avt mobili v stečaju itd. O tem, kako se gospodarske ra* tj| mere in socialna stiska odražata * političnem razpoloženju, zgovorjjj,, ^ priča podatek, da se je pred loka a ^ imi volitvami na konvenciji v” b| dajoče liberalne demokracij6 Mariboru skupaj s kandidat' mestne svetnike zbralo v (Pre)vT liki dvorani Kino gledališča " tanko 99 ljudi, čeprav se je konv6 , cije udeležil tudi slovenski pretnjk dr. Janez Drnovšek z nekater"1 ministri. ^ Še več možnosti za analizo < liričnega razpoloženja med MG borčani pa nudijo volilni rezulta • Če že ni presenetljivo, da je v ^ večjem slovenskem delavsk , tli E Mi £ večjem siovensKem ucia^"., a središču dobila največ - 16,4 ‘<|i Wsi Združena lista social^. ^dit glasov demokratov, pa je naravnost ^, 'is^ pljivo, daje postala druga naj6 čnejša stranka v mestu Demo* ^ jetična stranka upokojencev, k' m bori za čislo sindikalne int®1^ Vi upokojencev, brezposelnih in t rtu lidov. Liberalna demokracija, k ž ."dn pred dvema letoma v Maribo' r Jvjjj, obljubami o “zgodbi o uspehu. IWjl brala blizu 30 odst. glasov, J'na|i tokrat dobila samo 13,5 ods*'^ J|T|, poraz vladne politike v Marii1*! Med županskimi kandidat L sla se najbolje odrezala kand^. sy|jj, sta se najbolje odrezala kui*- ^ Združene liste socialnih dem0 ,,,. reL tov Boris Sovič, za katerega Je G) ^ sovalo 30,2 odst. volivcev, ter "*• |j linj visni kandidat dr. Aloj KrižrT"*^, š hi .,j.... . -jr )ti 1 . ga je podprlo 26,7 odst. v0 č|n{ |®i Dosedanji predsednik nk ,0 vlad« Anton Rous je podobn6 ,„{ kor kandidat vladajoče soc'. j) demokracije zbral vsega "k0 * ™ odst. glasov. TOMAŽV Bo kmetija ostala pri načrtih? Zevnikovi iz Brezjega pri Bojsnem upajo, da bo načrt oživljanja njihove kmetije iz diplomske naloge postopoma tudi zaživel - Premalo izkoriščeni finančni viri GLOBOKO - Načrti so marsikdaj daleč od resničnosti. Morda seje tako zazdelo tudi vsem, ki so pretekli petek spremljali predstavitev diplomskega dela scd s, ln 120 starejših prašičev. Mlajših l Prodali 130 po 280 do 320 tolar-I,,’starejših pa 50 po 220 do 280 9rjev kilogram žive teže. Sejmišča Kmalu bo treba napisati napovedi za odmero davkov po novem zakonu, zato bo koristno poznati novosti, ki jih le-ta prinaša. Osnova za odmero davka v kmetijstvu ostaja katastrski dohodek (KD), le dejavnosti, ki so izjemno intenzivne in ki lahko shajajo celo brez zemlje, so obdavčene drugače, po dohodku. Če je KD manjši od tretjine povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji v preteklem letu, je lastnik zemlje oproščen davka. Prav tako se vsem zavezancem zmanjša osnova za dohodnino za znesek, ki predstavlja 11 odst. letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji; če je zavezanec starejši od 65 let, pa še za 8 odst. Za prvega otroka ali vz- drževanega družinskega člana se osnova zmanjša za 10 odst., za drugega pa še za nadaljnjih 15 odst. letne povprečne plače zaposlenih. Novi zakon določa tudi, da varovalni gozdovi niso obdavčeni in da za nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade 6 let ni treba plačevati davkov. Davčnih olajšav so deležni tudi nakupi kmetijskih strojev ter naložbe v obnovo kmetijskih poslopij. Zavezanci lahko uveljavljajo 25-odstotno znižanje katastrskega dohodka za štiri leta. Posebnih olajšav so deležni lastniki zemljišč, ki sojih prizadele naravne nesreče, rastlinske bolezni ali škodljivci, če se je KD zmanjšal za najmanj eno petino. Seveda je treba poprej škodo komisijsko oceniti in vložiti prošnjo za zmanjšanje davčne odmere. Če prošnja ni vložena pravočasno, to je do konca leta, se olajšava prizna šele od 1. januarja prihodnjega leta. Prav bi bilo, da bi se kmetje natančneje poučili o zakonu, predvsem pa olajšavah, ki jih lahko uveljavijo le, če zanje tudi vedo. . n tam istega dne od 12. ure naprej. Vse informacije je moč dobiti pri Tonetu Kostelcu, tel. 59-093. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Vpliv nizkih temperatur na zorenje vina Vino je živo bitje in kot tako reagira na nižje temperture. Pospešeno se izloča vinski kamen (sol vinske kisline), kar pomeni delno razkisovanje vina. Takšna ohladitev je zaželjena za vina, ki se bodo stekleničila. Glede na temperaturo, ki je blizu 0° C, in dolžino trajanja take temperature, je vino lahko v celoti stabilizirano na “vinski kamen”. Namen tega članka je predvsem opozoriti na možno oksidacijo vina, ki jo pospešujejo nizke temperature. Znano je, da se pri nižji temperaturi plini hitreje topijo v tekočini oziroma tekočine vsrkajo večjo količino plinov, če so hladnejše. Zato peneča vina ponudimo ohlajena, da ostane več plina (CO,) v vinu, ki dalj časa obdrži svežino. Zrak vsebuje velik del kisika, ki vino oksidira. Nižanje temperature pa povzroča krčenje tekočine, zmanjševanje volumna in srkanje zraka. Tudi dotočen sod ni več zvrhano pol, ko se vino ohladi. Zaradi zmanjšanja količine vina v sodu nastane na vrhu soda ob piliki zračna blazinica, kar pomeni, da se vino zrači. Krčenje volumna vina v sodu pa spremlja tudi s črpanje zraka skozi lesne pore na vsej površini soda. Zračenje pa zmanjšuje tudi prosti SO,. Zato svetujem, da se vino ponovno analizirate in po potrebi dožveplate, zlasti če je količina prostega SO, padla pod 15mg/l. Vpliv ohladitve vina na oksidacijo je še večji v nedotočenih sodih. Taka vina, ki niso popolnoma povrela in smo jih še segrevali s prečicami, da bi vrenje potekalo, bo sedaj v teh hladnih dneh nemogoče reševati. Sploj pa svetujem, da s to prakso prekinete in vina normalno prvič pretočite. Lahko se zgodi, da bo tako vino na spomlad še lepo po-vrelo, če je drugače zdravo in ga ne pustimo na drožeh. Droži so namreč prenevarne, da bi vino na njih ležalo do spomladi, zaradi kvasovk, ki so v drožeh. Danes, ko se dobijo suhe kvasovke, jih laho pripravimo na spomlad, ko se bo temperatura vina dvignila na 15° C, če se vino ni drugače pokvarilo ali zbolelo (cik). Sedaj je v glavnem že minila nevarnost pojave smrdljivega vonja po gnilih jajcih, če do tega še ni prišlo doslej. Kljub temu pa še vedno svetujem, da vino redno opazujete oziroma pokušate in si vtise zapisujete. Tako boste spremljali zorenje vina, spreminjanje in rast kakovosti ter pridobili izkušnje glede barve, vonja in okusa vina. Dr. JULIJ NEMANIČ ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE SPOROČA Da ne bi bili spet razočarani Iz ZZS o novostih glede štipendij prosilcev, pri katerih se za pridobitev upošteva katastrski dohodek LJUBLJANA - V Uradnem listu RS št. 69 je bila objavljena sprememba pravilnika o štipendiranju (U.l. RS št. 29/93,64/93 in 64/94). Po novi določbi se za izračun katastrskega dohodka uporablja količnik na podlagi pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do socialnovarstvenih dajatev in denarne pomoči, ki je izračunan na podlagi podatkov za drugo trimesečje in pomnožen s količnikom 1,92. Takšno ureditev smo v Zadružni zvezi Slovenije z dopisom predlagali Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že 12. oktobra. 2. člen pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o štipendiranju pravi, da se sprememba uporablja za šolsko leto 1994/95. S to spremem- kmetijski nasveti Heizk • V V onscena reja puranov JA • - — ite aran je med najlepšimi darovi, ki jih je stari svet poklonil novemu l“. 'eti 1 .. ■> . ----------, — j -.j--...--r....------------ naj' k U’ Pravijo v ZDA, kjer pojedo na leto nad dva milijona ton puran-ctt 'ii^1 hiesa. Ameriška družina ne počasti tradiciji primerno zahvalnega ' k°žiča> &-■ nima pečenega purana na mizi. Prireja in poraba iniMJinega mesa pa se povečuje tudi v zahodni Evropi, in ker ji želimo >sf *■> lahko pričakujemo, da se bodo prehrambene navade tudi pri iJPreminjale in prilagajale. Reja puranov ali pur nudi tudi možnost J*' ^bitteritve za nekatere naše rejce in prvi rezultati so že tu. Zlasti ([.' dveJe,'> odkar so se pojavile težave pri nakupu puranov v Pazinu, e* ,vf' %jV “'v 'en, uuiuu so sc pojavne iczave pri naKupu puranov v razinu, C|‘!) največjem jugoslovanskem rejskem središču, seje začela širiti he,'ska reja. p ICJtI. Wranje meso je tako priljubljeno zaradi svoje okusnosti in biološke ^°sti> predvsem pa zato, ker vsebuje malo maščob in je lahko pre- L r*0. fn n:i it‘ nrnv tietn Lv.ir ztihfpvatti cr\HnHnr\ ir» m f »p. to po je prat tisto, kar zahte.ita sodobno prehVanjevanfe ta ti t (Klc,na. Reja puranov ima drugačne tehnološke zahteve kot reja .» % "cev. ki je v Sloveniji predimenzionirana, saj je s piščančjim me-%..°Lk|bovala tudi velik del nekdanje skupne države. Vendar se ni (Č bati, da je ne bi obvladali. j P| ke med rejo piščancev in puranov so predvsem v tem, da pura-r H -jo. bhreje m zato potrebujejo bogatejšo krmo z več lahko pre-kr‘1 t{c:V|nii beljakovinami. Kot je znano iz naše kmečke reje, ki se je tJjjJ °pustila, so mladi purančki zelo občutljive živalice in morajo biti ti Jtij(J1e POSL“bne skrbi glede toplote, vlage, stelje in hrane. Potrebuje-iT \ ^1 tri- do štirikrat večji vzrejni prostor kot piščanci. Vsekakor ne c • V>fez strokovnega znanja, ki pa ga vsak ne premore in je zato C1, ločena kooperacijska reja. 1,9 s® je v Sloveniji že začela širiti, precejšnje zasluge za to ima tudi Kn 6 ^okastar. d.o.o., iz Škofje Loke. Tam računajo, da bi se z rejo 1 ?tjh J i.oKastar, a.o.o., iz bkotje Loke. lam računajo, da bi se z rejo V 'a*tko ukvarjalo še kakih 200 kmetij, če bi dosegli porabo 5 kg Hj,j)e8a mesa na prebivalca, kar ni pretirano. V Lokastaru je mogoče V :!ldi dodatne in obširnejše informacije o reji, kot povzemamo iz KKnie' % (letovalec. Inž. M. L. bo mnogi prosilci niso seznanjeni. Prav tako mnogi sploh niso vložili prošenj, ker so bili obveščeni, da glede na količnik za preračun katastrskega dohodka ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev štipendije. Zato smo v Zadružni zvezi Slovenije predlagali Republiškemu zavodu za zaposlovanje in ministrstvu za delo, naj se objavi nov razpis za štipendije, v katerem bo vsem prosilcem dana možnost, da kandidirajo ob upoštevanju katastrskega dohodka, obračunanega po novi metodologiji. Na naš dopis smo 21.11.1994 prejeli odgovor Ministrstva za delo, da naknadnega razpisa ne nameravajo objaviti, “ker faktor za izračun katastrskega dohodka ni bil predmet razpisa”. Cinizem, brez primere, podpisan s strani državnega sekretarja Miroslava Bergerja! Republiški zavod za zaposlovanje bo prejete prošnje za štipendije, pri katerih se upošteva katastrski dohodek, ponovno obravnaval in nji- hovo reševanje uskladil z objavljeno spremembo. Vsi, ki smo upali, da bo država omogočila kandidiranje vsem kmečkim otrokom, tudi tistim, ki vloge brez upa zmage sploh niso vložili v roku, ko so veljale nemogoče razmere glede obračuna katastrskega dohodka, smo spet ostali praznih rok. In to volilnemu času in obljubam nav- kljllb' MARTIN NOSE, dipl. oec. KMALU ŠOLSKI ČEBELNJAK RIBNICA - Člani čebelarskega krožka ribniške šole imajo zdaj začasni čebelnjak v Slatniku, novega pa bodo postavili najkasneje do konca marca med šolo in športnim centrom v Ribnici. Mentor krožka Bogo Ab-rahamsberg je povedal, da bodo imeli zunaj čebelnjaka postavljen še nakladalni LR panj, ki mu pravijo tudi ameriški panj. To bo prvi tak panj na kočevsko-ribniškem območju. Namenjen bo poduku tudi vsem odraslim čebelarjem, ki o tem panju malo vedo, ne uporablja pa ga še nihče. Panj ima več posebnosti, glavna pa je gotovo ta, da je v njem donos medu tudi do 150 kg na leto, medtem ko je v AZ panju največ 40 kg. SIRARNA TUD! NA STUDENCU - Direktor Kozjerejske zadruge Capra Bohor inž. Ivan Doberšek je kandidatu za župana Jožetu Peternelu, ki na svojih predvolilnih nastopih pogosto govori tudi o dopolnilnih kmetijskih dejavnostih, posebej še o sirarnah, razkazal sirarno, ki jo urejajo pri Matkovih na Studencu. Predelala bo lahko 600 do 1000 litrov mleka na dan. Capra ima zaenkrat 18 kooperantov, tudi izven sevniške občine. Mira Matko je povedala, da redijo 48 koz smaste pasme, s katerimi je precej dela. Peternel je poudaril, da je potrebno izdelati kakovostne sire, da jih bo prišel kupec iskat. Omenil je, da so naši hribi podobni avstrijskim in da tam ni sramota pasti npr. 100 ovac, zakaj ne hi potemtakem pri nas razvijali tudi kozjereje, ko pa ima Evropa preveč kravjega mleka! (Foto: P Perc) GOTOVINSKI KREDITI ZA OBČANE garancija s čeki tekočega računa MAVRICA, d.o.o. Novo mesto, Muzejska 3 Krško, Cesta MDB 12 Radeče, Cesta OF 2 (068) 321-751 (0608) 22-609 (0601) 85-313 Posredovanje pri nepremičninah Prodaja vozil \helena mrzlikar} gospodinjski kotiček Za dobre jetrne klobase Za jetrne klobase skuhamo takoj po klanju še toplo meso, ker s tem dosežemo, da imajo jetrnice značilni okus po sveže kuhani svinini in večjo vezivnost med sestavinami. Za dobre jetrnice morajo biti jetra sveža, da obdrže svoj prijetni sladki okus. Če jih ne moremo predelati takoj, bomo imeli dosti boljše klobase, če položimo jetra za nekaj časa v kislo mleko. Mesa in drobovine ne smemo skuhati preveč, ker taka klobasa nima zadostne veziv-nosti niti ni dobrega okusa, še manj pa se da dobro rezati. Na kocke zrezano slanino na hitro oblijemo z vročo vodo, da se kocke ločijo druga od druge in da odstranimo z njih že stopljeno maščobo. S tem dosežemo, da so kocke v klobasah lepo vidne in se klobasa lepše reže. Uporabimo lahko surova ali obarjena jetra. Če uporabimo surova, se bo klobasa lepo rezala, če pa jetra prej obarimo, voda ne sme biti prevroča, da jetra ne otrde. Čebulo za klobase skuhamo, prepražimo in nato zmeljemo. Klobase, ki jim dodamo surovo čebulo morajo porabiti takoj, ker po daljšem času povzroča čebula zakisanost klobas. Z zmesjo, v kateri so sveža jetra, črev ne smemo preveč napolniti, da pri kuhanju ne popokajo, ker se jetra napno. Na splošno pa to velja tudi za klobase, ki so napolnjene z žitnimi kašami, kot so riž, ječmen-ček, proso in ajda. Jetrne klobase obarjamo v večji posodi z dovolj vode in pri temperaturi 90° C. Če nam pri kuhanju katera poči, jo takoj porabimo. Nekateri klobase med kuhanjem prebodejo. S tem odide zrak in nekaj maščobe. Vendar se v praksi tega postopka izogibamo in predvsem pazimo na pravilno polnjenje črev. Kuhane klobase speremo s toplo vodo, da ostranimo maščobo s površine. V hladnem prostoru in na čisti podlagi jih dobro ohladimo. Nato jih obesimo v dimnico in dimimo kratek čas pri temp. do 22° C. Klobasa je suha, ko dobi črevo lepo rumeno barvo in klobasa prijetno diši po prekajenem. 49 (2364), 8. decembra 1994 DOLENJSKI LIST Mštt 12 MAŠI H OBČIM MŠŠ (Novomeška kronika Pravice delijo politiki in ne strokovnjaki Javna tribuna o občinah, delu in razlikah NOVO MESTO - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve si sicer prizadeva, da bi bilo v Sloveniji dovolj delovnih mest, da bi družine živele in delovale zgledno in da ne bi bilo preveč bolečih družbenih razlik. Toda od uresničitve omenjenih ciljev je Slovenija še daleč. V državi tudi ni enotnega mnenja o tem, kako doseči take cilje, in o tem, ali se je sploh potrebno truditi zanje. Tako bi lahko povzeli razprave z nedavne okrogle mize v Novem mestu, ki jo je organizirala Združena lista socialnih demokratov in ki so se je udeležili med drugimi ministrica Rina Klinar, Miran Potrč, državni sekretar Miro Berger in predstavniki nekaterih regijskih in novomeških občinskih u-stanov s področja zaposlovanja in družbenih dejavnosti. Ministrica Klinarjeva je na tribuni slišala očitke invalidov, da nekaterim skupinam invalidnih oseb vlada zmanjšuje pravice, in to s predpisi, ki so se znašli v obdelavi v državnem zboru. Ministrica seje trudila, da bi v navzočih pregnala strah pred tako nevarnostjo. Toda bojazen je ostala vse do konca okrogle mize, še zlasti zato, ker je Miran Potrč naravnost J.-M. HOLLENSTEIN IN J. LAP ČASTNA OBČANA NOVO MESTO - Do roka je občinska komisija za priznanja in odlikovanja dobila dva predloga za imenovanje za častnega občana občine Novo mesto in oba so delegati na zadnji seji občinske skupščine sprejeli. Tako bosta na slavnostni seji občinske skupščine konec leta listino o imenovanju za častnega občana dobila Jean-Marie Hollenstcin, prior kartuzijanskega samostana v Pleterjah, in Jožef Lap, prošt kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Predlogov za podelitev plakete Novega mesta ni bilo. POVABILO NA ČAJANKO NOVO MESTO - Krajevna organizacija RK Kandija-Grm vabi vse krvodajalce in starejše občane krajevne skupnosti 21. decembra ob 15.30 v prostore postaje RK v Smrečnikovi ulici 16 na čajanko s srečelovom, na kateri se bomo poslovili od sta- rega leta in se pogovorili o načrtih za novo. Za kulturni spo- red bo poskrbela osnovna šola Grm KO RK Kandija-Grm • Podjetništvo v povezavi s pravicami zaposlenih državljanov ponuja črno sliko, kot so menili na javni tribuni. Delodajalci v številnih primerih grobo kršijo pravice delavcev in prefinjeno izkoriščajo slabo plačano delovno silo, ugotavljajo svobodni sindikati. V primerjavi s preteklostjo podjetja dajejo manj denarja za izobraževanje svojih strokovnjakov. Dolenjska podjetja poleg naštetega bremeni še dejstvo, da so večinoma delovno intenzivna. povedal, kako deluje parlament. Rekel je, da bo tudi v zvezi s pravica-mi invalidov državni zbor odločal politično in ne strokovno. Delo in zaposlovanje je velik slovenski problem. Brezposelnost, kije -izražena v številkah - dosegla že več kot 125 tisoč, je po mnenju ministrice največji problem države, čeprav se slednja lahko tolaži z dejstvom, da je slovenska stopnja brezposelnosti nižja od evropske. Ministrstvo se resno loteva problema in s tem v zvezi tudi daje denar v tista podjetja, kamor se po njegovem mnenju splača. M. LUZAR KAKŠNA JE SPLOH DOLŽNOST MEDIJEV? Izrek “Misli globalno, delaj lokalno!’’ očitno na Dolenjskem ne drži popolnoma, vsaj ne za večino novinarjev lokalnih medijev. Ob I. decembra, svetovnem dnevu boja proti aidsu, so namreč strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo iz Novega mesta vzorno pripravili novinarsko konferenco o aidsu, 'lit kuga 20. stoletja namreč ni prizanesla niti našemu delu Slovenije, saj je lani že zahtevala prvo žrtev tudi na Dolenjskem, odkrili so tudi dva okužena z virusom lilij koliko je neodkritih, ostaja skrivnost. Ker so mediji v službi javnosti, bi seveda človek pričakoval, da se bodo takšnega odkritega pogovora o aidsu v Novem mestu udeležili vsaj novinarji treh lokalnih radijskih postaj in lokalne televizije. Očitno je predvolilna mrzlica preveč ogrela nekatere medije, prizadevanja domačih dolenjskih zdravnikov, da bi o aidsu spregovorili preko medijev, pa je naletela na odziv le v naši hiši. . _ __________.............. ........... UREJENA GOSPODIČNA - Pionir je končal za letos predvidena dela pri sanaciji studenca Gospodična na Gorjancih. Prejšnji petek sta si opravljena dela ogledala tudi Jože Perše (levi), predsednik Planinskega društva Novo mesto, kije investitor teh del, in nadzornik del mag. RoberDuša iz novomeškega Vodnogospodarskega podjetja. Letošnja dela so veljala 7 milijonov tolarjev, opravili pa sojih lahko z velikodušno pomočjo novomeške Krke, svoj delež sta prispevala še občina in Pionir, nekaj pa je kapnilo tudi od države. Obnovili so obzidavo studenca, lepo uredili plato pred njim, odstranili divji črpališči in še kaj. Za prihodnje leto načrtujejo gradnjo biološke čistilne naprave za planinski in bližnji Pionirjev dom. (Foto: A. B.) Vsak dan očistijo 13 hektaijev Družinsko podjetje Intel servis s 170 zaposlenimi je največje zasebno podjetje na Dolenjskem - Tildi grosistična prodaja - Kmalu še selitve kot posebna storitvena dejavnost NOVO MESTO - Intel servis jc največje zasebno podjetje na Dolenjskem in največje v svoji stroki v Sloveniji. Gre za družinsko podjetje, ki ga vodita Janez in Danica Štrukelj. V rednem delovnem razmerju v tej firmi, ki se, najbolj splošno povedano, ukvarja s čiščenjem prostorov, je več kot 170 ljudi, poleg tega pa pri njih stalno dela več pogodbenih delavcev. Janez Štrukelj je na svoje začel spomladi 1991, prej pa je bil na občini poveljnik občinskega štaba civilne zaščite. “Najprej sem nameraval ustanoviti firmo, ki bi se ukvarjala z organizacijo, računovodskimi storitvami, davčnim svetovanjem in podobnim, že v postopku registracije pa se je pokazalo, da bi bilo največ dela pri čiščenju,” je povedal Štrukelj. Takoj je zaposlil 12 delavk, čez mesec dni jih je bilo že blizu 30, danes pa, več kot 170. Sedaj pri 42 stalnih strankah opravljajo redno vsakodnevno čiščenje prostorov. Tako zaposleni v tej firmi vsak dan očistijo kakih 130.000 m2 površin. Njihov največji naročnik je novomeška bolnišnica. “Razen v Novem mestu redno delamo še v Metliki, Črnomlju, Brežicah, Krškem in Sevnici, sežemo celo v del občine Laško, z občasnimi deli se širimo po celi Sloveniji, delali smo tudi že v Hrvaškem primorju in še kje,” pripoveduje Štrukelj. V Intel servisu imajo 7 poslovnih enot: Bolnica, Novo mesto, Črnomelj, Brežice, Mobilna ekipa, Dom servis in skupne službe. Firma ima 16 avtomobilov, najsodobnejšo opremo, vsa čistila, ki jih uporabljajo, pa so ekološko neoporečna. “Najhujša ka- UKRAJINSKI KOZAKI NATRGU NOVO METO - v okviru Veselega decembra bodo v petek ob 17. uri pred rotovžem nastopili popularni Ukrajinski kozaki. Njihov nastop bosta popestrila Aleš Hodalin in Marjan Pirnar. Izvršni svet na pomoč gradbincem Težave GIP Pionir Študij managementa 300 ur predavanj - Možen tudi prehod na magistrski študij % f f * f • 7; 1 PRENOVUENl GLOBTOUR - Turistična agencija Globtour ima v Novem mestu že 15 let svojo poslovalnico. Prejšnji pretek so na manjši slovesnosti odprli prenovljene prostore te poslovalnice, kar je veljalo blizu 2,5 milijona tolarjev. V novomeški poslovalnici Globtoura sta zaposleni dve ženski, ukvarjajo pa se s počitniškimi aranžmaji, organizacijo skupinskih izletov, tu je moč seveda dobiti številne turistične informacije, precejšen poudarek pa je na prodaji letalskih vozovnic in vsega, kar je s tem v z\'ezi. (Foto: A. B.) zen je zagrožena za tiste naše delavce, ki ne bi spoštovali predpisov iz varstva pri delu in ki bi imeli neprimeren odnos do okolja. Če se le da, ko opravljamo delo, za katerega smo plačani, očistimo ali vsaj kaj postorimo še v bližnji okolici. V firmi smo se prav zaradi varstva okolja odpovedali avtomobilom znamke Wartburg, čeprav so bili za nas najbolj priročni,” trdi Štrukelj. Večina zaposlenih je žensk, imajo pa tudi 6 zaposlenih z višjo in 2 z visoko izobrazbo. Na plače, ki so take, kot jim gredo po kolektivni pogodbi, zaposlenim ni bilo doslej še nikoli treba čakati niti dneva, čeprav je nekaj njihovih naročnikov slabih in nerednih plačnikov. Ukvarjajo se tudi z grosistično prodajo čistilnih strojev, pripomočkov in čistil. “Zmeraj več dela je za naš Dom servis. Kličejo nas starejši ljudje, ki sami ne morejo redno čistiti stanovanj in hiš ali vsaj za občasna večja čiščenja, vse več pa tudi mlajši zaposleni ljudje, ki za ta dela nimajo časa. Mi res nismo najcenejši, a smo zmeraj na voljo in za nami nihče ne popravlja. Občutimo pa že pomanjkanje delavcev, pa naj gre za čistilke ali strojnike. Pesti pa nas tudi pomanjkanje prostora,” pravi Štrukelj, ki za svojo firmo išče večjo stavbo. Poleg tega namerava podjetni Štrukelj uvesti še novo de- javnost - selitve. A. BARTELJ Prag za kraj in z domačini PRISPEVALI SO ZA VESELI DECEMBER NOVO MESTO - Že prejšnji teden smo zapisali, da so generalno pokroviteljstvo nad prireditvijo Veseli december prevzeli obrtniki novomeške občine, ki bodo po 500 tolarjev prispevali tudi za svoje zaposlene delavce. V tem tednu so na žiro račun glavnega organizatorja Zveze prijateljev mladine št. 52100-678-80209 prispevali: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območna enota Novo mesto 75.000 tolarjev, Služba družbenega knjigovodstva 69.000, Krajevna skupnost Podgrad 23.000, Tabacum, d.d., Novo mesto 10.000, Investbiro, d.d., Novo mesto 5.000, Krajevna skupnost Stopiče 25.000, Novoline, d.d., Novo mesto 9.000, Krajevna skupnost Uršna sela 20.000, Krajevna skupnost Dolž 15.000, Servis Jože Jarc Mirna Peč 5.000, Bramac, d.d., Škocjan 20.000, Občinski sodnik za prekrške Novo meto 16.500, Osnovna šola Šmihel 15.000, Spina, d.d., Novo mesto 9.000, ŽŠAM Novo mesto 10.000, RTC Novo mesto 10.000, Krajevna skupnost Brusnice 30.000, Osnovna šola Center 50.000 in Osnovna šola Grm 50.000. Hvala vsem! ŠENTJERNEJ - Vodstvo krajevne skupnosti Šentjernej je ustanovilo javno podjetje Prag Šentjernej d.o.o. Za to se je odločilo zaradi spremenjene davčne politike, po kateri krajevne skupnosti niso bile več oproščene plačila prometnega davka. Na odločitev je vplivalo tudi dejstvo, da se je krajevna skupnost doslej že ukvarjala s prodajo pogrebnega mate-■ riala, z organiziranjem živinskega sejma in podobnimi dejavnostmi, s katerimi se kot družbenopolitična skupnost ne more ukvarjati. Omenjeno podjetje naj bi vzdrževalo pokopališča in druge komunalne objekte ter javne površine v sedanji krajevni skupnosti in bodoči občini Šentjernej. Na ta način sije KS Šentjernej pridobila nekaj prednosti pred drugimi, saj je z ustanovitvijo svojega podjetja že zagotovilu delovanje nekaterih javnih dejavnosti. Podjetje bo z ustvarjenim dobičkom pomenilo za KS in bodočo občino Šentjernej tudi vir prihodka. Ustanovitelj in 100-odstotni lastnik podjetja je KŠ Šentjernej. Kot meni Jože Bregar, direktor Praga Šentjernej, bo podjetje letos doseglo dober poslovni rezultat. L. M. Mediš v središču mesta NOVO MESTO - Novomeški izvršni svet, kije v torek razpravljal o sanaciji GIP Pionir Novo mesto, ugotavlja, da se stanje v omenjenem podjetju ne izboljšuje. Izvršni svet bo predlagal ministrstvu za finance, da bi le-to odložilo temu novomeškemu gradbenemu in industrijskemu velikanu plačilo obveznosti iz dohodnine za september 1994. Poleg tega bo izvršni svet predlagal svetu bodoče občine Novo mesto, naj podjetju Pionir pomaga. Na torkovi seji so se člani izvršnega sveta seznanili z informacijo, da k Pionirjevemu slabemu stanju prispevajo visoki stroški poslovanja, visoke obresti na posojila in pomanjkanje dela. Precej težav izvira iz dejstva, da ima podjetje na Hrvaškem še vedno zamrznjenega veliko kapitala. Pionir ima na približno polovico svojega celotnega premoženja hipoteke. Bogato založena trgovina z medicinskimi pripomočki NOVO MESTO - Z decembrom se je v Krkinem izobraževalnem centru v Novem mestu v okviru ljubljanske ekonomske fakultete začel podiplomski študij managementa. V primerjavi z magistrskim študijem iz poslovodenja in organizacije je specialistični študij krajši, intenzivnejši in bolj praktično usmerjen, po njem pa je mogoč tudi prehod na magistrski študij. Program specialističnega študija obsega 300 ur predavanj, razprav in drugih obveznosti in traja eno leto. Študij poteka ob četrtkih dopoldne in popoldne in ob sobotah dopoldne, vodja študija pa je doc. dr. Rudi Rozman. Pogoji za vpis so: visokošolska diploma katerekoli smeri in 3 leta delovnih izkušenj ter znanje angleškega oziroma nemškega jezika. Udeleženci specialističnega študija so iz Revoza, Krke, Novoteksa, Srednje kmetijske šole, sevniške Lisce, Term Čatež in krškega Vitacela. NOVO MESTO - Pred kratkim so v središču Novega mesta odprli novo trgovino. Pa ne gre za kakšno trgovinico z raznobarvnimi konfekcijskimi cunjicami bolj ali manj sumljive kakovosti in izvora, ki vznikajo kot gobe po dežju in jih prav tako hitro pobira. Gre za specializirano trgovino z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki Mediš. Pravzaprav Mediš v Novem mestu ni nova trgovina, saj jo je Ingrid Okleščen na začetku poletja odprla v svoji hiši na Regrških košenicah, sedaj pa jo je preselila v središče mesta, v nekdanjo Kastelčevo hišo nasproti uprave Kremena. Njena trgovina je bogato založena z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, ima širok izbor pripomočkov za invalide, med drugim tudi več vrst in tipov invalidskih vozičkov, vse za nego stanj po operaciji črevesja, sodobne medicinske aparate, kot so merilci krvnega pritiska in sladkorja v krvi, protibolečinske stimulatorje, ortopedsko perilo idr. “Vse te in druge stvari imamo vedno na zalogi, naš program stalno dopolnjujemo in razširjamo, v kratkem bodo na voljo tudi zeliščna zdravila in pripravki,” pravi Ingrid. Uvajajo tudi tako imenovani športno-medicinski program, za katerega je še posebej zagret mož Boris, nekdanji izvrstni novomeški atlet in sedanji profesor telesne vzgoje. Med drugim imajo tudi pedometer, merilec korakov. A. B. BLIŽNJICA RA TEŽ - Po cesti skozi vas je včasih tak promet kot po regionalki Novo mesto-Sentjernej. Za to poskrbijo vozniki, ki z drsečimi avtomobili iščejo bližnjico kar med rateškimi hišami, namesto da bi peljali po navedeni regionalni cesti. Na “bližnjico"so možje, vešči polaganja asfalta, že dali “ležeče policiste", vendar so ti asfaltni kupčki na tleh premalo. Mogoče bi bili bolj učinkoviti pravi policisti iz mesa in krvi, ki bi dirkače med rateškimi hišami tt-strezno “nagradili". NOVA ZLATARNA - V petek so na Glavnem trgu v bivših prostorih butika Cobra brez velikega pompa, vendar prisrčno odprli zlatarno in draguljarno Karat. Vsi, tako direktor Bojan Kovač kot lastnika Milena in Matjan Slane ter arhitekt Mladen Novak, ki mu gre zasluga za posrečeno rešitev prostora in potreb, prihajajo iz Ljubljane. Kot je dejala Milena Novak so vsi po vrsti navdušeni nad Novim mestom in prebivalci. Kot uveljavljenim podjetnikom jim ne gre, kot pravijo zgolj za komercialno uspešnost, temveč za zadovoljne in srečne kupce. Lastnika obljubljata, da bosta občasno pripravljala srebrne akcijske dneve in pri mladih vzbujala zanimanje ter ljubezen do pravega nakita. Otvoritve nove zlatarne se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Franci Koncilija. (Majda Luzar, EPS) VRAG - V Dolenjski banki se radi pohvalijo, da so povsem samostojna banka, ki je od nekdanje matere Ljubljanske banke odkupila vse delnice. Dolenjska banka ima novo ■ celostno podobo, znak, logotip in vse,1 kar spada k tem stvarem. Ampak na neko malenkost so pa pozabili i® ' tako ponovno potrdili staro spoznanje, da vrag tiči v detajlih. Nad vho- j dom njihove izpostave na Glavnem trgu je še vedno napis - Ljubljanska VABILO - Na otvoritev lepo in bogato prenovljene agencije Dolenjske banke v Kandiji prejšnji ponedeljek so povabili številne goste. Vabilo je dobila tudi nekdanja dolgo-letna vodilna delavka te agencije, sedanja upokojenka. Ampak spet: vrag tiči v podrobnostih. Tokrat je bil j® j datum. Vabilo jc ženska dobila - en1 dan po otvoritvi. MIKLAVŽ - Datumi hodijo narobe tudi novomeškemu odboru Slovenskih krščanskih demokratov. Do lenjski listje dobil njihovo prošnjo za finančno pomoč pri izpeljavi progra-ma predvolilnega obveščanja obča-, nov. Vrag, ki tiči, kot smo videli *| zgornjih dveh notičkah, v detajlih,je ponagajal tudi krščanskim demokra; tom. Njim, hudoba nemarna, najbR še s posebnim veseljem. Prošnjo na® jc prinesel Miklavž, dobili smo jo ' torek, 6. decembra, hkrati z uradnimi rezultati volitev. Očitno je kljm1 temu pomagalo, saj so krščanski de-1 mokrati na volitvah za župana in ob', činske svetnike dobili največ glasov- j OPRAVIČILO - Direktorij te rti- ■ brike se iskreno opravičuje gospoda! ministru mag. Boštjanu Kovačiču, prejšnji številki smo zagrešili neod’ pustno napako. Zapisali smo, da s* je gospod minister z občine odpel)81 z dvema avtomobiloma. Za službene ministrske potrebe uporablja občinski najrazkošnejši Safrane s šoferje® za domače privatne pa Citroen, in18 AX. 'Ib pa je nemarna laž. Sploh n* gre za AX, ampak za večji, boljšil# dražji ZX. Ista sta samo X in minister, A in Z pa sta iz popolnoma nasprotnih koncev abecede. Pa naj kdo reče, da vrag ne tiči v detajlih- Ena gospa je rekla, da bod° tržaški kramarji prišli na i:p»P°' njevanje v Novo mesto. Oni se ti® rajo stiskati na zanikrnem Pori! rossu, pri nas pa so kramar) okupirali cel Glavni trg. ODPRTA POSLANSKA PISARNA NOVO MESTO - Od L decembra naprej je v občinski stavbi n j Novem trgu 6 v sobi 96 vsak d® od 7.30 do 11.30 odprta poslan**8 pisarna poslanca SNS Rafe*e Kužnika in poslanca LDS Ton®* Anderliča. BOŽIČNO-NOVOLETNI VEČER DRUŠTVA INVALIDOV NOVO MESTO - Društvo in*jj lidov Novo mesto za svoje člane njihove svojce prireja božično-® voletni večer, ki bo v pelek, 16 ® votetni večer, ki oov peicic, m cembra, na Otočcu. Avtobusi b® z novomeške avtobusne potd^L odpeljali ob 17. uri, ustavili se b1’1. UUJŽCIJtlll VJl/ 1 f.UII, uaiuvnia' še v Kandiji, pri Krki v Loč®1’ Mačkovcu in na Lešnici, prevc>zK je organiziran tudi za povratek- j 17.30 bo v cerkvi Otočec bo** it". koncert, po koncertu bo v res . raciji Jurček večerja in zabava-jave za prireditev sprejemajo v . štveni pisarni na Bregu I v Nt,v mestu do 14. decembra. JUTRI VOLIJO NOVOMEŠKI TABORNIKI rial1' NOVO MERSTO - Rod.gRG-škili tabornikov se bo zbral jn,rTj-poldne ob 17. uri v sejni sob|Z"jo rovalnice Tilia. Potem ko ® ^ pregledali delo po interesnih- 4 pintih, bodo izvolili tudi n?Mj starešino organizacije. Zdal dolgo vrsto let uspešno v0 .Lpl1 Marko Grein. V taborniškihi je medtem zrasla kar lepa skuL ji) nadobudnih in delavnih lam deklet, polnih spodbudnih pa >p za nadaljnje delo. Srečanj® ; sklenili s čajanko v Plavi lagj^ C- VNTJČ' DEKLETA IN FAU - Reklam studio vabi dekhjLrf fante stare nad 14 let, da Prj*! jjiO? avdicijo za manekene in lot° ^iii" ele v soboto, 17. decembra, ^ Atlantis v Novem mestu na r* trgu. 'Črnomaljski drobir PETJE - Delegati črnomaljske in metliške občinske skupščine so se pretekli teden sestali še zadnjič v dobra štiri leta dolgem mandatu. Seveda v vsaki občini posebej. Po sejah, ki sta se končali v rekordno kratkem času, so se delegati zbrali še na zakuski. V Metliki so tudi ubrano zapeli in eden od navzočih je pripomnil, da bi lahko imeli na koncu mandata v Metliki še en pevski zbor, če bi delegati prepevali po vsakem zasedanju. V Črnomlju petja sicer ni bilo, a če bi se držali metliškega predloga in peli po vsaki seji, bi imeli Črnomajci vsaj eno prednost. Ali bi peli bolje kot Metličani, je težko reči, čeprav je v črnomaljskih delegatskih klopeh sedel tudi znani glasbenik in glasbeni pedagog. Res pa je, da bi znali vsaj kakšno pesmico več kot Metličani, saj so imeli kar 15 sej več kot sosedje. POJEDINA - Na že omenjeni zakuski črnomaljskih delegatov je eden °d Semičanov ob obloženi mizi svetoval svojim sokrajanom: “Jejmo in pijmo, fantje, saj je črnomaljsko! Varčevali bomo že potem, ko bomo v svoji občini.” ODGOVOR - Dobličani so močno ogorčeni. Na občini je bilo dogovorjeno, da bodo lastništvo nekdanje podružnične šole v kraju prenesli na KS Dobliče. Za najem stavbe se je zanimal zasebnik, vendar mu je bilo po polletnem čakanju vsega dovolj in je odšel. Na vprašanje, zakaj tako, so Dobličani zvedeli, da od občinskega oddelka za lokalni razvoj, ki naj bi uredil prenos lastništva, ni moč dobiti ustreznega odgovora. Sedaj se Dobličani sprašujejo, če je omenjeni oddelek na Dunaju ali še kje dlje, da jim v pol leta ni uspelo dobiti niti odgovora, kaj šele kakšno drugo uslugo. Sprehod po Metliki) METLIŠKI OTROCI IN STARŠI so dobili v roke program letošnjega Veselega decembra. Enotni so si v oceni, da je pripravila Občinska zveza prijateljev mladine bogat spored, četudi delajo pri Zvezi ljudje, ki jim to ni osnovna poklicna dejavnost. Gonilna sila je pedagoška svetovalka Vladka Škof, pri naprezanjih pa ji izdatno pomagajo posamezni učitelji iz metliške in podzemeljske osnovne šole ter zaposleni v ljudski knjižnici. BREZ IGRANJA GODBE NA PIHALA in brez velmož, ki bi položili temeljni kamen, so pričeli Prejšnji teden podzemeljski nogometaši graditi svoj društveni dom, ki Iro stal blizu podzemeljske osnovne šole. Fantje bodo opravili veliko Prostovoljnega dela, preden bodo Postavljene slačilnice z bistrojem in Prostori za sestajanje, porabili pa bodo tudi precej denarja, ki ga nameravajo zbrati s pomočjo pokroviteljev ter občinskega proračuna. DA JE ČLOVEK NAJMANJ spoštovan in cenjen v domačem kraju, se je prepričala pevka Ivanka Kraševec, kije nastopila na nedavni Prireditvi ob otvoritvi prenovljene športne dvorane. Po končani prireditvi se je zbrala v šolski jedilnici smetana" povabljencev, vendar pri Prigrizku in kozarčku vina ni bilo -Ivanke Kraševec Prešern. Od silne Zavzetosti in zasedenosti z drugimi Pomembneži je organizator nanjo enostavno pozabil. Upajmo, da Ivan-*a le ni toliko zamerljiva in da bo Prišla v Metliko še kdaj brezplačno Prepevat. Trebanjske iveri ia ii> :> $ SODNIKI - Dolenjski nogometni sodniki so na nedavnem nogometom srečanju z ljubljanskimi kolegi j' trebanjski športni dvorani utrpeli katastrofalen poraz, saj so gostoljubnim Dolenjcem Ljubljančani kar 6-kfat zatresli mrežo, medtem ko so rjli Dolenjci povsem neučinkoviti. Dolenjcem ni pomagalo niti to, daje njihov “boss” Boško Vujasin skušal ''k pred tekmo podkupiti ali ones-P°sobiti enega boljših mož v črnem Ljubljane s lem, da mu je v Pavlovi gostilni plačal malico. Sicer pa reZultat na igrišču, kjer je strogi Mednarodni sodnik zaradi preostre 'gre in ugovarjanja izključil kopico SV|)jih siceršnjih kolegov, po besedah Predsednika NZS Rudija Zavrla niti "J Pomemben, pač pa druženje in izmenjava izkušenj, Tbkrat so sodniki Vključili prijetno srečanje pri Kolen- na Mirni. 2A CISTERNO - Dobrodelni no-f°metni turnir, na katerem so zbira-' Prostovoljne prispevke za nakup t°vc cisterne za GD Trebelno in, so rebanjski krščanski demokrati po-Mbili ekipe SKD, SLS, SDSS, PAX plovenski duhovniki) ter novinarje Jmndine, Slovenca, STA in TV Slo-phija, bi lepo uspel, če bi bilo kaj več pdalcev. Ttko pa bodo stroški organizacije skoraj izničili skromne jjbspevke. Ekipi SKD niti predsed-l'k Lojze Peterle ne ombudsman I *n Bizjak nista kaj prida pomaga-k .k vidnejši uvrstitvi, saj je SKD Kitala na 4. mestu, za trebanjsko in Mladino, kijev finalu izgu-. z ekipo SLS Trebnje, čeprav je ta 8tala brez “uvoženih” politikov. iz NAŠIH OBČIN Mšš V decembru pester družinski direndaj V Črnomlju mnoge kulturne in zabavne prireditve ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo je v sodelovanju z zvezo prijateljev mladine Črnomelj pripravil za otroke in odrasle iz vse občine novoletni družinski direndaj. Z njim so začeli že L decembra. Sicer pa bo v petek, 9. decembra, ob 17. uri v kulturnem domu komedija gledališke skupine Unikat iz Ljubljane “Kljukec in Pavliha.” Tudi vse ostale prireditve za otroke bodo ob 17. uri. Tako bo v nedeljo, 11. decembra, pred kulturnim domom sprevod Miklavža, v četrtek, 15. decembra, v kulturnem domu čarovnik iz Maribora, naslednji dan pa v knjižnici lutkovna igrica KUD Hip-hop iz Črnomlja z naslovom “Potepuh”. V torek, 20. decembra, se bodo v kulturnem domu predstavile šole Mirana Jarca, Draga-tuš in Vinica, naslednji dan pa še Loka, Stari trg in črnomaljski vrtec. V petek, 23. decembra, bo v kulturnem domu z “Začarano čarovnico” gostovalo lutkovno gledališče Pika Nogavička iz Novega mesta. 27., 28. in 29. decembra bodo z dedkom Mrazom nastopile v kulturnem domu pravljične živali in ansambel Hop Cefizelj. Za zaključek starega leta bo v petek, 30. decembra, ob 16. uri veliko družinsko novoletno rajanje z ansamblom Hop Cefizelj in gostjo Romano Krajnčan. V Črnomlju so v prazničnem decembru poskrbeli tudi za odrasle. V sredo, 14. decembra, bo ob 19. uri v knjižnici večer poezije in glasbe Mladena Babiča, ki ga pripravlja KUD Hip-hop iz Črnomlja. V soboto, 17. decembra, bo ob 19. uri v avli kulturnega doma otvoritev filatelistične razstave, ki jo pripravlja Filatelistično društvo Oton Župančič iz Črnomlja. Uro pozneje bo v domu koncert Alenke Godec ob spremljavi glasbenega tria. V ponedeljek, 19. decembra, bo ob 18. uri v kulturnem domu nastop pihalnega kvinteta Slovenske filharmonije “Slowind”, pripravljata pa ga Glasbena mladina Slovenije in glasbena šola Črnomelj. V četrtek, 22. decembra, bo ob 18. uri v kulturnem domu prednovoletni koncert učencev tukajšnje glasbene šole, v ponedeljek, 26. decembra, ob 19. uri pa prav tam še novoletni koncert črnomaljskih pevcev in glasbenikov, ki ga pripravlja ZKO. M.B.-J. NA NOVO ASFALTIRALI OKROG 10 KM CEST TREBNJE - V prvih letošnjh 10 mesecih sir v občini Trebnje na novo položili asfalt na okrog 10 km cest, preplastili pa so okrog 6 km cest. Največja sanacija je bila na lokalni cesti na območju Šentlovrenca v dolžini 1400 m. Za ta dela so porabili okrog 45 milijonov tolarjev. Veseli december Številne prireditve za otroke v zadnjem mesecu leta METLIKA - V metliški občini bo v tem mesecu v okviru prireditev pod skupnim naslovom “Veseli december” še kako pestro in zabavno, zlasti za otroke. Prireditve, ki so se začele pretekli petek s Kalimerčkovim ringa-ra-jem, se bodo končale 28. decembra s čarovnikom Miranom Čana-kom, ki bo ob 17. uri nastopil v metliškem kulturnem domu. Sicer pa je metliško otročad po mnogih letih obiskal tudi Miklavž. V petek, 9. decembra, bo otrokom podarila tri predstave domačinka Mateja Koležnik, ki bo dopoldne nastopila za otroke iz vrtca in šole, ob 15,30 pa v vrtcu za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. V ponedeljek, 12. decembra, bo ob 16. uri v Ljudski knjižnici ura pravljic za predšolske otroke “Mami, kje si”, 14. decembra ob 18. uri pa v kulturnem domu Veseli tobogan. V četrtek, 15. decembra, bo dopoldne za otroke iz vrtca, ob 15,30 pa za tiste, ki ga ne obiskujejo, v otroškem vrtcu lutkovna igrica Mojca Pokrajculja in interesne delavnice. 19. decembra bosta ob 9. in 10. uri v Ljudski knjižnici uri pravljic za predšolske otroke “Juri Muri”, učenci višjih razredov pa bodo imeli naslednji dan kino predstavo. Sicer pa se bodo na šolah in v kulturnih domovih v Metliki, Podzemlju in na Suhorju zvrstile novoletne prireditve z dedkom Mrazom za šolske in predšolske otroke, na katere bodo slednji prejeli še osebna vabila. Zapletov s postajo še ni konec Nova črnomaljska avtobusna postaja, ki jo ljudje že težko čakajo, naj bi stala nasproti gasilskega doma - Cena za zemljišča, ki jo ponujajo lastniki, je za občino previsoka ČRNOMELJ - V Črnomlju se že več kot 20 let dogovarjajo o novi avtobusni postaji, saj je sedanja neprimerna, predvsem pa že zdavnaj premajhna. Dolga leta so vztrajali, da bi jo postavili v bližini sedanjega obrtnega doma, potem pa so se le odločili, da bi bilo bolje, če bi bila avtobusna postaja nasproti gasilskega doma ob Belokranjski cesti. NOVOSTI IZ PEKARNE ČRNOMELJ - Črnomaljska enota Dolenjskih pekarn pripravlja za svoje večje kupce danes ob 11. uri v pekarni na Belokranjski cesti predstavitev novega proizvodnega programa. Ta temelji nit zdravi prehrani, ki zajema predvsem polnozrnato pecivo in kruh. Seveda je potrebno najprej odkupiti okrog 6.000 kv. metrov zemlje, ki je v lasti občanov. Na oddelku za lokalni razvoj občinske skupščine so imeli z lastniki razgovore, iz katerih so lahko zaključili, da nihče od njih ne zavrača vnaprej odprodaje zemljišč. Vendar pa sta dva od štirih lastnikov večjih parcel zahtevala za kv. meter kar nekajkrat višjo ceno od tiste, po kateri občina odkupuje in odprodaja zemljišča. “Občinska” cena je okrog 600 tolaijev za kv. meter, vendar pa na občini priznavajo, da je to le bazna cena in da so za zemljišče za avtobusno postajo pripravljeni odšteti več. K ceni bi namreč prišteli še funkcional-no-lokacijsko ugodnost, minula vlaganja, uporabno vrednost. Toda kljub upoštevanju vsega tega cena ne bi NOVI STARI RAVNATELJICI METLIKA - Delegati metliške občinske skupščine so na zadnjem zasedanju minuli teden dali soglasje k imenovanju Branislave Kusič za ravnateljico Tekstilne šole Metlika ter Anice Kopinič za ravnateljico metliške Ljudske knjižnice za naslednja štiri leta. Obe sta bili ravnateljici tudi doslej. SLAB ODSTOTEK TREBNJE - Po neuradnih prvih, “začasnih končnih podatkih” je sedanjemu predsedniku občine Cirilu Pungartniku (LDS) v volilni tekmi za župana uspelo zbrati natanko 49,44 odstotka, za malenkost premalo, da bi že v prvem krogu premagal konkuren- mogla biti tako visoka, kot jo ponujajo prodajalci in je zato za občino občutno prevelika. Na občini se dobro zavedajo, da lastniki niso prisiljeni prodati zemljišč, tudi po tržni ceni ne. Prav tako imajo lastniki slabe izkušnje z delom državnih in občinskih organov v preteklosti in so zato krivice vračunali v ponudbo zemljišč. Dobro pa poznajo tudi tržne cene zemljišč v Ljubljani in njeni okolici in jih brez zadržkov prenašajo v Črnomelj. Zaradi vsega tega na občini predvidevajo, da bosta tudi ponudbi ostalih dveh lastnikov podobni prvima dvema. Na občini so sicer predlagali skupnega cenilca, ki bi ocenil vrednost zemljišč, a o tem z lastniki ali njihovimi predstavniki niso našli soglasja. O tej problematiki so govorili tudi na črnomaljskem izvršnem svetu ter sklenili, da pri sodno zapriseženem cenilcu naročijo cenitev zemljišč, ki bo osnova za dogovore o odkupu in plačilu. Če se bodo lastniki strinjali s ceno cenilca, bo oddelek za lokalni razvoj opravil vse postopke za odkup zemljišč in plačilo kupnin. Če pa v letošnjem letu ne bo moč odkupii parcel, bodo morali v prihodnjem letu v občinskem proračunu predvideti znesek, ki bo za še neodkupljena zemljišča določen na podlagi cenitve. To pa lahko hkrati pomeni, da se bo začetek gradnje zavlekel. M.B.-J. BELOKRANJSKI LIKOVNIKI RAZSTAVLJAJO ČRNOMELJ - V četrtek, 8. decembra, ob 19. uri bo v Špeličevi hiši otvoritev prednovoletne likovne raz-tave belokranjskih umetnikov. Pripravlja jo KUD Artoteka, slavnostni govornik pa bo Jože Mrzljak. Nihče ne brije norcev Črnomaljska vlada podprla pobudo o ustanovitvi KS Sinji Vrh - Na referendumu večina za samostojnost ČRNOMELJ, SINJI VRH -Tukajšnji izvršni svet je na eni zadnjih sej razpravljal o pobudi za ustanovitev krajevne skupnosti Sinji Vrh, ki so jo dali prebivalci desetih najjužnejših slovenskih vasi: Sinjega Vrha, Drag, Damlja, Kota, Dalnjih Njiv, Špeharjev, Brega, Hriba, Selc in Gorice. Ker so se prebivalci teh vasi iz viniške krajevne skupnosti počutili v njej zapostavljeni, a tudi zato, ker je krajevna skupnost Sinji Vrh nekdaj že obstajala, so krajani želeli, da bi imeli zopet svojo KS. Prepričani so bili, da imajo Brez dokazil tudi denaija ne bo Na očitke o neporabljenem proračunskem denarju za kmetijstvo odgovorila predsednika skupščine in izvršnega sveta - Eni o namakanju zemlje, drugi še brez vodovoda METLIKA - Čeprav je vse kazalo, da bo zadnje zasedanje metliške občinske skupščine zgolj formalnost, je delegat Jože Klepec s Krasinca zastavil vprašanje o porabi proračunskega denarja za kmetijstvo, kije vzbudilo precej polemik. In to kljub temu da tega vprašanja ni bilo na dnevnem redu. Klepec je želel pojasnilo, zakaj ni bilo rebalansa pri kmetijskem delu proračuna in zakaj so za kmetijstvo porabili le 30 odst. predvidenega denarja. Predsednika izvršnega sveta Jože Matekovič in občinske skupščine Branko Matkovič sta povedala, da rebalans ni bil sprejet, ker še ni znano, kolikšna bo dovoljena poraba v metliški občini. Za regresiranje obresti za tiste, ki so dobili posojila, ker jih je v lanskem letu prizadela suša, je prišel denar iz republike in so ga bili kmetje deležni. Za regresiranje obrestne mere pri posojilih za nabavo repromateriala so v občini predvideli 1,5 milijona tolarjev ter za regresiranje obrestne mere pri kreditih za investicije 2 milijona tolaijev. Zahtevkov kmetov je bilo sicer veliko, vendar bi morali upravičenost do denarja dokazati z dokumentacijo o tržnih presežkih. Te pa ni predložil nihče, a imajo kmetje do konca leta še čas za to. Klepec je predlagal, naj se denar, ki ni bil porabljen za tisto, za kar je predviden v proračunu, porabi za druge namene v kmetijstvu. Knežji vasi pomagajo tudi Bavarci Program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) spreminja podobo Knežje vasi - Pomoč slovenskega in bavarskega kmetijskega ministrstva Predsednika občine in izvršnega sveta sta tudi zatrdila, da ni noben del proračuna dobil ničesar na račun drugega dela, da pa izvršni svet zavezuje, kar je bilo sprejeto. Prav tako mora biti denar z ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo porabljen namensko, sicer ga ministrstvo zahteva nazaj. Anton Zunič je predlagal, naj ne bi namenjali denarja za kmetijstvo le v eno področje in le nekaterim kmetom, ampak tudi manjšim kmetom, ki pridelajo kar precej hrane. Ugovarjal je tudi Jože Mozetič, češ da bi se lahko oglasil še kdo, tudi iz šolstva, kjer še niso dobili vsega proračunskega denarja. Razpravo je zapečatil delegat Stane Sodja z Jugorja, rekoč, da bi bili na Krasincu, kjer že govorijo o namakanju njiv, lahko uvidevni do drugih, predvsem do tistih v KS Jugorje, ki še vodovoda nimajo. M. BEZEK-JAKŠE za to vse pogoje: geografsko lego, skupni interes za ohranitev domačij in željo po boljšem življenju v do sedaj pozabljenih krajih. Občinska vlada je sprejela pobudo prebivalcev desetih vasi o ustanovitvi krajevne skupnosti Sinji Vrh ter predlagala, da dajo to pobudo v enomesečno javno razpravo. Hkrati bodo na občinski upravi pripravili vse podatke o novi KS. Izvršni svet pa je še spomnil krajane, da bodo v skladu z zakonodajo o lokalni samoupravi morali v novih občinah v enem letu opredeliti tudi krajevne skupnosti. Zato je IS predlagal Sinjevrhovcem, da se vključijo v te razprave, hkrati pa gradivo, ki so ga že pripravili za novo KS, uporabijo kot predpripravo za ustanovitev KS. Izvršni svet je odgovoril tudi na obtožbe, ki jih je bilo slišati na zboru krajanov na Sinjem Vrhu, ko je tekla beseda o ustanovitvi nove KS. Takrat je namreč eden od razpravljalcev dejal, da vodilni organi črnomaljske občine brijejo norce ter se posmehu- • Prebivalci Sinjega Vrha in devetih okoliških vasi so 4. decembra ob lokalnih volitvah izvedli še referendum za samostojno krajevno skupnost. Na voliščih na Sinjem Vrhu, v Špeharjih in Damlju je bila volilna udeležba 82,5 odst., za samostojno KS pa je bilo od 196 volilcev, ki so prišli na volitve, 134 ali 68,36 odst. jejo programom in delovanju turističnega društva Sinji Vrh ter iniciativnemu odboru krajevne skupnosti v ustanavljanju. Člani izvršnega sveta so poudarili, da nikakor ne brijejo norcev, ampak podpirajo vse dobre pobude krajanov, ki so v skladu s predpisi. M.B.-J. TREBNJE - V razviti Evropi ima celotno urejanje podeželja že kar 20-let-no tradicijo, medtem ko so v Sloveniji ravno Trebapjci orali ledino pri uveljavljanju programov CRPOV kot sojih leta 1991 poimenovali v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Pri slednjem je vodja sektorja CRPOV Teobald Belec prejšnji teden ob obisku s svojimi kolegi v IVebnjem našel le pohvalne besede o Tt-ebanjcih oz. vaščanih Knežje vasi, ker so doslej vloženi tolar v obnovo vasi vssy petkratno oplemenitili. Po Belčevih besedah dajejo Bavarci 180 mark pomoči na hektar zemlje, Slovenci pa le 15 mark, potrebe za razvoj podeželja in obnovo vasi pa so vsaj enake, če že ne praviloma v obratnem sorazmerju. V zadnjih Ireh letih se je pokazala, da Slovenija take programe nujno potrebuje. Ti niso vsiljeni od zgoraj, ampak so odraz potreb in želja krajanov. Tako je nastal leta 1991 tudi program CRPOV za Knežjo vas z Malo vasjo, kjer je že kar znamenita Baragovina, gradič, v katerem je privekal na svet misijonar in jezikoslovec Friderik Baraga. Program je izdelal Zavod za urbanistično načrtovanje Trebnje. Bavarsko ministstvo za kmetijstvo je prispevalo za projekt CRPOV Knežja vas doslej 46.000 mark, s pomočjo tega denarja pa je letos trebanjski gradbinec Zupančič obnovil fasade večine hiš in pristav izmed 18 gospodinjstev s 70 člani. Obnovili so središče vasi, cerkev, kapelico, obcestno znamenje, sadovnjake, še najbolj zahtevna pa je bila prenova Baragovine. Teobald Belec je prijetno presenetil Trebanjce z novico, da so jim Bavarci, potem ko so se sami prepričali, kako lepo napreduje program CRPOV Knežja vas, prispevali še 50.000 mark. Tega denaija seveda ne bo težko porabiti. Če se bodo odločili za vrtino, da bi iz zemeljskih globin priteklo v tej suhokrajin-ski vasi dovolj vode celo za namakanje vrtnin, morajo že zdaj razmisliti, ali bi se visok vložek lahko delno povrnil s trženjem pridelkov itd. V Knežji vasi si obetajo, da bodo z * Kut je povedal predsednik trebanjskega izvršnega sveta Jože Rebolj, je turizem ena izmed strateških usmeritev trebanjske občine, zato v to promocijo občine v zadnjem času precej vlagajo. Takšna usmeritev pa se občini že obrestuje, kajti vse večje turistov na poti proti Baragovini, od Male vasi do Dobrniča in proti trebanjskemu gradu, tuje v krajih, zaznamovanih z življenjem Barage. Podjetje Studio 5 Marka Kapusa je družno z mag. Markom Koščakom (konzultanta sta bila dr. Richard Dcnnman in dr. Marko Marin) in še nekaterimi izdelalo zanimivo in uporabno študijo o Baragovi zapuščini kot turističnem proizvodu. vsemi temi ukrepi preprečili izseljevanje iz vasi. p PERC 14 4 4 111 '1 i 1 MIKI A VŽ Z VLAKOM IN DARILI - Z Miklavžem se je, vsaj za otroke, pričelo veselo predpraznično pričakovanje dobrih in radodarnih mož, kot sta poleg Miklavža še Božiček in dedek Mraz. Po vsej Sloveniji so te dni vozili tudi štirje Miklavževi muzejski vlaki, ki so prepeljali na stotine otrok in njihovih staršev. Seveda jih je na vlaku obiskal tudi Miklavž s parkljem, a tudi daril ni manjkalo. Zanimanje za vlak je bilo izredno. Samo v Metliki bi lahko prodali kar nekajkrat več vozovnic, kot so jih imeli na voljo. Mnogi belokranjski otroci pa so si Miklavža, ki so ga morda videli prvič v življenju, še enkrat natančno ogledali na železniški postaji v Novem mestu, kjer jih je, potem ko jim je naročil, da morajo biti pridni, tudi zapustil. (Foto: M.B.-J.) DOLENJSKI LIST HUfafe IZ NAŠIH OBČIM MMU Nekaj upanja je Vnovič bo začel delovati pevski zbor, obudili pa bodo tudi dramsko sekcijo LOŠKI POTOK - Nedavni sestanek upravnega odbora KUD Loški Potok in pevskega zbora Potočan je pokazal, da bi bilo moč prekiniti popolno kulturno mrtvilo zadnjih let. Izrečeno je bilo nekaj pikrih, morda tudi upravičenih kritik na račun nedelavnosti pevskega zbora, ki je bil vsaj zadnja leta paradni konj društva. Pevski zbor obstaja že vsa povojna leta in je tik pred praznovanjem petdesetletnice. Ustanovitelj in prvi pevovodja je bil pokojni župnik Janko Preželj. Najmanj štirideset let pa izbor izredno uspešno vodi Jože Modic, ki je na tem sestanku izrekel dobro voljo, da z delom nadaljuje. Istega mnenja je bila tudi večina prisotnih, zahtevali pa so več reda in točno porazdelitev posameznih zadolžitev. Sicer pa je bilo sklenjeno, da se obudi tudi dramska dejavnost. Za to naj bi uporabili gasilski dom v Malem Logu, saj na propadlo, oz. novo dvorano ni moč še nekaj let računati, čeprav bo morala bodoča občina zagristi tudi v to kislo jabolko. V dneh pred novim letom bo v Loškem Potoku gostovala dramska skupina KUD Galus iz Ribnice z igro “V kraljestvu zlatoroga”, in sicer v telovadnici osnovne šole. . A. KOŠMERL PROTI SPREMINJANJU NAČRTOV KOČEVJE - Posamezni lastniki, ki so gradili družinske stanovanjske hiše na območju zazidalnega načrta v Tesarski ulici, menijo, da bi bilo nezakonito, če bi namesto nekdanje po-pravljalnice koles tam zgradili trgovski lokal. Ob tem tudi ugotavljajo, da imajo zaradi neurejenega prometnega režima vrsto težav, zlasti ob zimskem čiščenju snega in dovozu večjih lovorov do svojih hiš. Odločno so proti temu, da bi taka vprašanja, ki so bila rešena, sedaj ponovno reševali le na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije in na podlagi ogleda lokacijske komisije. Janez Novak prvi župan Loškega Potoka Izjava za bralce DL LOŠKI POTOK - Po razglasitvi rezultatov volilnih izzidov, je inž. Janez Novak posebej za Dolenjski list dal naslednjo izjavo: Zahvaljujem se volilni komisiji za korektno opravljeno delo ob volitvah v Loškem Potoku. Priznati moram, da sem presenečen ob tem izzidu, še najmanj pa sem pričakoval izvolitev v prvem krogu, ob kandidaturi še preostalih treh kandidatov. Izkoristiti moram to možnost in se zahvaliti predlagatelju g. Tomu Lavriču, podpisnikom in seveda vsem, ki so oddali svoj glas zame. Tako velika podpora mi daje moč, da bom laže prevzel dolžnosti v tej občini, ki ima toliko posebnosti. Občina je sestavljena iz dveh krajevnih skupnosti, to je KS Loški Potok, kije bila v ribniški občini, in KS Draga, ki je del kočevske občine. Obe KS sta sprožili ustavni spor. Kljub temu sem v predvolilni kampa-niji spoznal, da je večina ljudi sprejela odločitev Državnega zbora, kar se kaže tudi pri volilni udeležbi, saj je dosegla kar 76 odst. Izvoljeni člani Sveta občine Loški Potok: Janko Debeljak (SLS), Jože Knavs (SKD), Ivan Anzeljc (SLS), Janez Bambič (sk. vol.), Peter Rus (sk. vol.), Matjaž Lavrič (sk. vol.), Milan Poje (sk. vol.) in Maks Lavrič (sk. vol.). Mercatorje ušel razpadu Z novinarske konference podjetja, Id seje uspešno izognilo usodi mnogih velikih poslovnih sistemov JUTRI BODO ODPRLI VEČNAMENSKO DVORANO KOČEVJE - 2. decembra je bila v prostorih hotela Valentin tiskovna konferenca, na kateri je vodstvo Poslovnega sistema Mercator predstavilo rezultate javne prodaje delnic in prihodnje poslovne načrte. “Družino” z več kot 60.000 delničarji in 12.000 zaposlenimi v 52 podjetjih po vsej Sloveniji, med njimi so tudi številna na širšem Dolenjskem območju, je predstavil Živko Kazimir Pregl, predsednik Poslovnega sistema podjetja. V imenu gostitelja je direktor Janez Žlindra predstavil Mercator-kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Povedal je, da v podjetju že dosegajo rezultate, ki so nad evropskim povprečjem, kot primer je navedel molžo 7 tisoč litrov mleka pri kravi. Ovira na poti uspešnosti pa so lahko lastninska razmerja oziroma dejstvo, da je vsa zemlja prešla v sklad, tako da podjetje ni lastnik niti enega samega kvadratnega metra zemlje. Zato zahtevajo, da zemlja pripada njim. MEDALJA MCI ŽNIDARŠIČ SEVNICA - Na razgovoru članov krajevnih organizacij Društev izgnancev Slovenije 1941-1945 Boštanj in Sevnica, ki je bilo v Boštanju zadnji novembrski torek, je predsednica skupščine Sevnica Breda Mijovič podelila medaljo Dušana Kvedra -Tomaža profesorici Ivici Žnidaršič. Prisotnih je bilo kar 150 prisilnih slovenskih izgnancev. Ivica Žnidaršič je s svojimi izkušnjami in neizmerno prizadevnostjo v okviru Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 prispevala velik delež v prizadevanjih za uveljavitev moralnih in materialnih pravic slovenskih izgnancev iz vse Slovenije. Na razgovoru je bila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, govorila pa je tudi o perečih problemih slovenskih izgnancev iz teh krajev. J.B. PO “.DOLINI SOLZ" BO STEKEL PROMET- V Račkem potoku na katastrski meji med nekdanjima Savsko in Dravsko banovino v Kolpski dolini, kateri radi rečejo tudi “Dolina solz", je bila v soboto krajša, a zato nič manj čustvena svečanost, na kateri so si zbrani ogledali delno obnovljeno in modernizirano pot-cesto med Petrino in Mirtoviči (12 km). Po cesti se lahko odvija promet, vendar je cesta še vedno vgradnji in bo spomladi dokončno tudi asfaltirana. V našem časopisu smo izčrpno že poročali o prizadevanjih številnih krajanov vasi ob Kolpi, da bi končno dobili cestno povezavo po ozemlju matične države, in o peščici nasprotujočih, ki se niso strinjali z voljo večine. Cesta je asfaltirana od Petrine do Kužlja. Naprej pelje po makadamski podlagi, ki je pripravljena za asfaltiranje v dolžini dveh kilometrov do Račkega potoka. Od tam je z asfaltom prek Sv. Ane, s katere sc nudi mogočen pogled na dolino, povezana z Mirtoviči in naprej do Osilnice. Z velikim prizadevanjem in železno voljo krajanov, vodstva KS Osilnica in odgovornih služb kočevske občine sta tako s cestami po ozemlju matične države povezani dve tretjini prebivalstva s kraji ob Kolpi. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Fara, najbolj zaslužnim pri obnovi poti pa je KS Osilnica podelila lesene ure, delo naivnega kiparja Marjana Leša iz Cerova. Ure so dobili: Milan Brečko, Igor Starič, Drago Bole, Franc Žagar, Tibor Prapotnik, Alojz Petek, Igor Novak, Alojz Bauer, Anton Piškur, Stanko Nikolič, Brane Južnič, Tone Peršak. (Foto: Milan Glavonjič) Po cestah in vodovodih še telefoni V krajevni skupnosti TVžišče zaključujejo gradnjo telefonskega omrežja - Zgradili bodo tudi mrliško vežico - Marljivi predsedniki gradbenih odborov in drugi vaščani TRŽIŠČE - Letos so v krajevni skupnosti TVžišče asfaltirali cesto na Vrhku do Štiha v dolžini 1.200 metrov, cesto na Druščah v dolžini 1.700 metrov, cesto na TVščini v skupni dolžini 2.600 metrov pa so posodobili družno s sosednjo KS Mokronog. II koncu gre izgradnja gasilskega doma, po prvi zaključujejo še drugo fazo gradnje telefonskega omrežja. Pogovarjajo pa se tudi, kako bi se lotili dela, da bi v kratkem zgradili mrliško vežico. “Čeprav smo v zadnjih letih pri marsikaj postorili, nas še čaka veliko dela. Številne akcije smo lahko us- pešno speljali le ob izdatni pomoči krajanov, ki so morali plačati samoprispevek in še globoko seči v žep. Ob marljivih predsednikih gradbenih odborov in drugih vaščanov, ki so se izkazali pri posameznih akcijah v zadnjih letih, pa se moram še posebej zahvaliti za pomoč pri razvoju naše KS neutrudni tajnici KS Mariji Ško-porc, Francu Povšetu ter predsednici občinske skupščine Bredi Mijovič in predsedniku izvršnega sveta Jožetu Kovaču,” je dejal predsednik KS Tržišče Marjan Jamšek. V zadnjih letih so največjo pozor- nost posvečali posodobitvi krajevnih cest, izboljšanju vodooskrbe, kab-liranju električnih vodov, v zadnjem času pa napeljavi telefonskega omrežja. Leta 1990 so zgradili novo vodovodno omrežje na MalkOvcu, asfaltirali 2 km ceste v Telčicah, 1.700 m ceste od Malkovca do meje s KS Mokronog. V letu 1991 so zgradili vodovod za 15 gospodinjstev v Gredicah in asfaltirali cesto v Spodnjih Mladetičah. Marca 1992 so z velikim odstotkom izglasovali podaljšanje krajevnega samoprispevka za 5 let. Asfaltirali so 4.700 m cest v Pavli vasi, Spodnjih Vodalah, Škovcu, zaselek Medvedjek na Malkovcu, v spodnjem Jeperjeku inv zgornjem delu Vrhka. Lani so nadaljevali dela na cesti na Druščah, Vrhku, v vasi Polje in v Zgornjih Mladetičah. Obnovili so cerkev na Šentjurskem hribu, pričeli z izgradnjo gasilskega doma v Tržišču in nabavili avtocisterno. Vsekakor bodo s čistimi računi prišli pred krajane, če bi se morebiti spet odločili za podaljšanje samoprispevka. R R prvo mesto. 18. novembra so z zaključkom javne prodaje delnic končali prvi del lastninskega preoblikovanja. Uvodoma je povedal, daje slovensko tržišče že premajhno za njihovo dejavnost, zato se vodstvo podjetja močno prizadeva, da kot mednarodni uspešni koncem “zavzamejo” države srednje Evrope. Tako so pred dnevi odprli v Moskvi veliko veleblagovnico, nekaj let uspešno poslujejo v Odesi, pripravljajo pa še otvoritev trgovskega centra v Kijevu. RIBNICA - V centru Ideal, nekdanjem domu JLA, bodo jutri ob 20. uri odprli prenovljeno večnamensko dvorano. V njej bodo predvajali kino predstave in pripravljali kulturne in druge prireditve. Pokrovitelj prireditve je skupščina občine Ribnica, prireditelj Javni zavod Miklova hiša. Prireditev bo posvečena 150. obletnici rojstva jezikoslovca patra Stanislava Škrabca. Zbranim bodo spregovorili dr. Jože Toporišič, pater Niko Žvokelj in predsednik občinske skupščine France Mihelič. V kulturnem programu bo nastopil Slovenski oktet. KOČA UČENCEM NA NOVINARSKI KONFERENCI -Del vodstva Poslovnega sistema Mercator. (Foto: M. G.) KOČEVJE - Pred kratkim je Gozdno gospodarstvo Kočevje odstopilo gozdarsko kočo Grintovcu. Uporabljali jo bodo učenci in dijaki kočevskih šol. V njej bodo pripravili šolo v naravi in druge dejavnosti, povezane s poukom. Mercatorju je uspelo, da seje izognil usodi številnih velikih podjetij, ki so čez noč razpadla v manjša neperspektivna podjetja. Zasluga za to gre predvsem strpni in pravilni poslovni politiki, dobrim medčloveškim odnosom znotraj kolektiva in odklonilnemu stališču, da bi v podjetje vmešala prste politika. m. GLAVONJIČ Po podatkih gospodarske zbornice Slovenije je Poslovni sistem Mercator s prihodkom 705,4 milijona mark v prvem polletju 1994 med 25 največ-jimi slovenskimi podjetji uvrščen na IZJAVA KANDIDATOV ZA ŽUPANA LOŠKI POTOK - “Kot kandidati za župana občine Loški potok smo ugotovili iz razprav ob predstavitvi svojih programov in tudi iz zelo plodnih razprav volilcev, daje večina za samostojno občino. Zahvaljujemo se vsem, posameznikom in strankam, ki so s svojim delom in vplivom pripomogli k odločitvi Državnega zbora, da se osnuje nova občina Loški Potok.” Podpisniki: Mirko Kordiš, SKD; Janez Novak, skupina volilcev; Janko Debeljak, SLS in Milan Košmerl, SDSS. Na skupnem sestanku so vsi štirje kandidati sklenili imeti skupne predstavitve na vseh petih voliščih. Predstavitve so potekale po vrstnem redu, ki ga je določila skupina kandidatov oz. obe KS Draga in Loški Potok, ki odslej tvorita enotno občino. Bile so plodne in dobro organizirane in so pokazale, da je večina ljudi za novo občino. SEMINAR O PODJETNIŠTVU ZA DIJAKE IZ POSAVJA SEVNICA - Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Sevnica, prireja od torka, 27. decembra, do četrtka, 29. decembra, v Brežicah, Krškem in Sevnici tridnevni seminar o podjetništvu. Namenjen je dijakom 4. letnikov s stalnim bivališčem v Posavju. Za ta 20-urni brezplačni seminar se dijaki, ki se šolajo v Posavju, Celju ali Novem mestu, lahko prijavijo do petka, 9. decembra, na svojih šolah ali pa na zavodu za zaposlovanje v občini svojega stalnega bivališča. Zavod je izvedbo seminarja spet zaupal sevniškemu podjetju Kin in njegovim podjetniškim svetovalcem. PODPEČAN NOVI VODJA SEVNIŠKE KLAVNICE SEVNICA - Od 1. decembra je vodja sevniške klavnice, ki deluje kot delovna enota pri tukajšnji M-Kme-čki zadrugi, diplomirani veterinar Branko Podpečan. Dosedanji vodja Anton Šerbec je prevzel komercialo klavnice, od nabave do prodaje, in bo imel poslej delovno mesto v strokovnih službah zadruge v Sevnici na Savski cesti 20 b. • S svetopisemsko pridigo na gori ni mogoče voditi realne politike. (Bismarck) Čas je najdražja stvar na svetu, 'Ijanje časa pa r zapravljanje časa pa najhujše zapravljanje. (Franklin) Kako do višje štipendije? S koristnimi sestanki s štipendisti bodo v Posavju nadaljevali - Letos štipendije 2.253 prosilcem SEVNICA - Letos je vložilo prošnjo za republiško štipendijo 2.797 posavskih štipendistov, štipendijo pa so dodelili 2.253 prosilcem. Šlabi četrtini prosilcev so vloge zavrnili predvsem zaradi preseganja cenzusa ali ponavljanja letnika. _ Največ težav pri obravnavanju prošenj je po besedah vodje poklicnega usmerjanja in štipendiranja pri območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici Andreja Mihelina povzročila nejasnost okoli preračuna katastrskega dohodka, saj je pristojno ministrstvo objavilo veljavni faktor za novo šolsko leto šele v začetku novembra, nakazilo štipendij s poračunom za pretekli mesec pa je bilo izvedeno 10. novembra. Od decembra dalje bodo štipendistom izplačevali štipendije najpozneje do 5. v mesecu. Na območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje vedno znova ugotavljajo, da so sestanki z dijaki in študenti, ki prejemajo republiško ali Zoisovo štipendijo (letošnjih sredi novembra se jih je udeležilo približno dve tretjini, to je okrog 1.500 štipendistov), kot ena od oblik stika s štipendisti zelo koristni, zato bodo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. Na nedavnih takih sestankih je štipendiste in njihove starše posebeje zanimalo, zakaj cenzus za Zosiove što-pendije, zakaj se je letos štipendija znižala in kakšne je postopek za pridobitev višje štipendije. POSLUH ZA ZAGATE PODJETIJ - “Brezposelnost v sevniški občini je še zmeraj najmanjša v Posavju (14,6 odst.) in skoraj ni firme v občini, ki ne bi bila deležna kakršnekoli pomoči Ministrstva za delo, socialno varstvo in družino, "je ugotovila predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič na pogovoru z ministrico Rino Klinarjevo o ukrepih aktivne politike zaposlovanja. V imenu podjetij se je Mijovičeva zahvalila Klinarjevi za posluh in podobno kot na sestanku prisotni gospodarstveniki izrazila upanje, da bi v Ljubljani imeli takšen posluh tudi vnaprej. V zahvalo je županja zatem ministrici izročila vazo s sevniškim grbom (na posnetku). Klinarjeva je povedala, da v Sloveniji zelo malo (6,9 odst.) gospodinjstev sega v meje revščine, tudi v primerjavi z zahodno Evropo. (Foto: P Perc) (Drobne iz Kočevja) OTROCI KADIJO ŽE CIGARE - Do nedavnega so šolarji kadili le cigarete, zdaj pa kočevski šolarji, ki kaj dajo nase, kade že cigare, in to najdaljše. Strastne kadilce cigar opažajo najpogosteje v večernih urah pred šolami in domom telesne kulture. HLAČKE IN KULTURA - V Kočevju se je razvnela žolčna razprava, če ženske hlačke sodijo v Likovni salon ali ne. Kulturniki trdijo, da trgovina s perilom ne sodi v hram kulture, upravljalci salona pa pravijo, da so prisiljeni z oddajo salona v najem prodajalcem zaslužiti vsaj toliko, da plačujejo ogrevanje, elektriko in čiščenje salona, ko so v njem likovne razstave. ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA - Vsak naš državljan ima enotno matično številko (EMŠO), ki naj bi bila tajnost. Toda kakšna tajnost je to, če številko zahtevajo od tebe že, če pošlješ rešeno nagradno križanko! OBČAN VPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA dil? - Zakaj si se zadnje čase tako zre- - Ker sem se udeleževal predstavitev volilnih kandidatov, kjer je bilo dobro poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Ribniški zobotrebci 7\ i PRODAJA OROŽJA - Na zasebnem kanalu ribniške televizije kažejo te dni zanimiva sporočila. Tako lahko preberemo, da neko podjetje iz Kočevja nudi državljanom veliko izbiro petard in drugih pokalic. Seveda vse to potrebujejo za predbožično in prednovoletno vzdušje. JUTRI TEKMA - Člani ribniške družine Ribnica in priljubljeni ansambel Pop Desing bodo jutri ob 19. uri nastopili na prijateljski dobrodelni košarkarski tekmi proti poslancem državnega zbora. Poslanci so bili večkrat gostje ribniških športnih ekip in so vsakič odšli proti Ljubljani kot poraženci. Če bo obveljala tradicija, se bo to zgodilo tudi jutri. Kaže, da jim ne bosta pomagala niti poskočna glasba in ples skupine Dl, ki jo vodi Diana Drobnič. MIR ŽIVLJENJA - Franc Lovšin, ustanovitelj Gibanja za občo demokracijo in nekdanji poslanec slovenske skupščine, sedaj zelo dejaven v Helsinškem monitorju, je napisal knjigo z naslovom Mir življenja. “Človeška družba je postala kot morska školja: šumi, ko jo prislonite k ušesu, ko pa pogledate vanjo, ugpto; vite da je prazna!” Tako je javnosti predstavil knjigo skupaj s prof. Ivanom Mešičkom iz Maribora. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA TUJI JEZIKI - Sevniški direktor, ki mu učenje tujih jezikov ne gre najbolj v glavo, prizadevno obiskuje razne tečaje. Toda od takega učenja ni posebnega haska, saj sicer v domačih logih sila samozavestnemu osebku ob stikih s tujimi partnerji brž pade srce v hlače, še zlasti, če je V bližini kakšen od domačih ljudi, kj bolje obvlada tuji jezik. Direktorju ni nedavno pomagalo niti to, da je za več tednov izginil s službenim avtomobilom na nek tak tečaj angleščine celo v London. Jekleni konjiček jc direktorju pri mučenju z angleščino verjetno v veliko oporo in razumevanje. EKSOTIKA? - Za Demokratsko stranko Slovenije je v Sevnici gl*1' sovalo le 92 volilcev (1,2 odstotka vseh glasov). 'Ib je bore malo za nedavno še dokaj močno in ugledno stranko. Je za sevniško listo DS, na kateri šobili od 5 kandidatov za svet' nike kar štirje družinski člani in biv*1 poslanec, glasovala le pretežno ožj* in širša žlahta? 'Ib ne bo nikdar zn*1' no, gotovo pa je, da je DS v Sevnic1* tokrat žal pristala na ravni nekakšne eksotične sekte oz. GG (grupe grad jana). Nekoliko bolje jo je odnesel1 kandidat DS za župana, ki je v celot ni občini zbral 195 (2,48 odst. glasov)- PRESENEČENJE - Med največ ja presenečenja spada rezultat Ja!) ševe SDSS, ki je poti vodstvom »®[ _ nega predsednika Jožeta Bcdcka ž* živela šele maja letos, na nedeljsk' lokalnih volitvah pa je s 1.1(15 glaS° vi (14,9 odst.) in štirimi mandati z svetnike postala 4. najmočnejša str nka, za SLS (7 mandatov), SKD ( in ZLSD (5) in pred LDS (3 mand» ti). Je to bolj zasluga karizmatične® voditelja ali zagnane predvolilne a tivnosti? Pa še to: ob 61,64-odst. udelež^ volilcev je najmanj volilcev prišlo ‘ volišča na Kalu (40,37), Tcloa (46,44) in Blanci (48,21), največP na Gornjih Orlah (82,54) in P žanju (80,68). - V Ribnici ste se včasih bali črne pike. - Zdaj pa se bojijo rdeče. { Sevniški paberki1 C de, niš Ma y° *i»jl [ha Ku s Mu Mc S In 4 7 aSS-SOS Krške novice OHRANIMO VENDAR ŽIVI MUZEJ - Zelo zelo redko se zgodi, da kakšna hiša na kostanjeviškem otoku dobi novo zunanjo podobo. Vendar se tudi to dogaja in rojstna hiša Ivana Oražna se je že prevlekla z lepo obleko, da stavbe kar ni prepoznati. Če bodo naši ali tuji filmarji spet prišli v Kostanjevico snemat kakšen film iz druge svetovno vojne, se bodo pač po novem morali izogniti tej “novi lepotici”, ostale hiše pa so namreč tako pristna podoba leta 1945, da kakšne dodatne scene sploh niso potrebne. STRANKARSKA ZAPRTOST PO SLOVENSKO - Strankarski boji pred volitvami so prišli tako daleč, da minister za znanost in tehnologijo, ki je prišel na povabilo Združene liste, ni privabil nikogar iz drugih strank, čeprav je znano, da je Posavje edina regija v naši državi, ki ni vključena niti v en program tega ministrstva. Le kako bodo tisti, ki bodo prišli na oblast (in če slučajno ne bodo iz ministrove stranke), uresničili obljube o napredku tehnologije, če se branijo koristnih novic iz prve roke? FINTE - Z oznako krškega Kosta-ka je prišlo pred volitvami vabilo na otvoritev dveh cest in enega vodovoda v KS Gora nad Krškim. Najbolj natančno v suhoparnem vabilu je bilo pojasnilo o tem, kdo bo odpiral cesto: Kobert Kerin, kandidat za župana. Izkazalo seje, da ni bilo na otvoritvi ne kandidata ne Kerina in tudi domačini niso hoteli nič slišati, da bi tako vabilo pisali oni. Cilj pa je bil medtem že dosežen. Nekateri lokalni mediji so večkrat zaporedoma brali vabilo in delali zastonj reklamo kandidatu. ZMOTA - V veliki zmoti so živeli vsi, ki so napovedovali oster dvoboj za župana v Krškem med Robertom Kerinom (LDS) in Silvom Gorencem (ZLSD). Očitno še vedno velja, da “kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima”. Tokrat gaje koval Danilo Siter (SKD), ki je dobil precej več glasov kot drugouvrščeni Kerin. Kdo bo močnejši, bo dokončno pokazal drugi krog volitev. Mladina pa se že veseli, da bo medtem deležna še kakega brezplačnega koncerta. [ Novo v Brežicah) ZAPISKI - Podjetniki v Slovenski vasi si niso kaj prida opomogli z mnenji kandidatov za župane o bodočem razvoju tamkajšnjega trgovsko-po-slovnega centra. Se dobro, da se je voditelj okrogle mize znašel in dal najprej besedo sedanjemu predsedniku občine Oršaniču. Medtem ko je ta našteval probleme, nizal zgodovino centra in namigoval na rešitve, so si ostali kandidati marljivo pisali. Orša-nič jih je opomnil, da so za pisanje zadolženi novinarji. ZDAJ IN NIKOLI VEČ - Naravnost neverjetno je, koliko pozornosti so bili v zadnjih dneh pred volitvami deležni občani. Kandidati za župane so našli celo pot do Brezolana visoko gori na Orlici, za katerega prej nikoli niso slišali. Kandidatjc so se udeležili tudi proslave ob 120. obletnici rojstva Andreja Žmavca. Bolj kot njegovemu spominu so se priklanjali volilcem. NIZKOLETEČI - Ljudem se bo te dni prilegel strogi post, saj so sc do sitega najedli cenenih reklam, slinastih obljub, papirnatih nasmehov in nesojenih županskih glav, ki so Prežale nanje za vsakim vogalom, na vsakem avtobusnem postajališču, in jih motrile celo z dreves, če jih je nuja Prisilila, da za njimi opravijo svoje, dovolj jim je nizko letečih politikov Prve klase, ki jih je v Posavju prva napovedala novinarka Radia Slovenija, ‘n bodo zdaj zdaj brez sledu kar v jakih odleteli iz Posavja. TURIZEM - Jate so odletele, črede Pa še vedno prihajajo tudi v bližnjo ubolico Brežic. Tako je naznanil na Predstavitvi projekta oživljanja Zevnikove kmetije Bojan Jevševar iz brežiškega sekretariata za kmetijstvo, "repričan je, da bo prišel tudi čas za Postavitev obor za divjad in za razvoj 'ttristične kmetije. In kdaj bo to? "Ko Se bo nehal čredniški turizem v Terkah, kjer turiste privabijo in jih tam oprejo. “V obore,” je še dodal temi Primerno pripombo brežiški župan °ršanič. TS5 ''- BBEŽIŠKr PORODNIŠNICE . V času od 21. novembra do 2. Ppcembra so v brežiški porod-J^nici rodile: Jožica Hotko iz “tare vasi - Denisa, Jožica Sršen iz ,volovnika - Sašo, Rasema Had-jjjjlič iz Brežic - Emina, Irena Rud-jban iz Dol. Skopic - Jana, Marija pbnej s Hrastja - Sebastjana, Mihela Račič iz Gorice - Karmen, rjarija Stipič z Malega Obreža -fzdanijo, Mojca Kukovičič iz Jakega . Klaro, Valerija Sodič s ”°nikev - Matevža. Čestitamo! , Največ Škode si Slovenci povzro-Cq,Ho sami. Manj važno je, kaj z j?'ni delajo drugi, bolj važno je, kartamo sami s sabo. (Pirjevec) MUbi a maši h občim MM Brez razvojnih vlaganj ne bo nič Niti eno posavsko podjetje ne sodeluje v programih, kijih pripravlja ministrstvo za znanost in tehnologijo - Smo pred preizkušnjo pospešenega vlaganja v razvoj KRŠKO - “Znanstveno in tehnološko stanje gospodarstva v Sloveniji je precej kritično. Skoraj tri četrtine investicijske (»preme je iztrošene, majhen odstotek opreme je mlajši od petih let in samo 7 odstotkov gospodarskih organizacij v Sloveniji ima razvojne oddelke, kar je predvsem posledica organiziranosti iz preteklosti,” je povedal minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, kije prišel v Krško na povabilo občinske organizacije ZLSD. Če so razmere v državi slabe, je v Posavju še slabše. Le tri podjetja iz te regije imajo namreč v republiško evidenco vpisane razvojne oddelke, podjetja, ki so vpisana v evidenco razvojnih organizacij, pa lahko kandidirajo za sredstva, ki jih ministrstvo razpisuje za razvoj. Niti eno posavsko podjetje trenutno ne sodeluje v programih, ki so pod okriljem ministrstva za znanost in tehnologijo, to pa je značilnost le te regije v Sloveniji. Proračunski memorandum za leto 1995 temelji na nadaljevanju gospodarske rasti, obvladovanju inflacije, MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE NA RAKI - Rako sta na povabilo SKD obiskala tudi minister za notranje zadeve Andrej Šterinposlanec v državnem zboru Franc Černelič. Spregovorila sta o organiziranju lokalne in državne uprave. Poudarila sta prednosti petih volilnih enot v občini Krško, saj bodo tako zastopani tudi interesi obrobja. Za območje krške občine so bile sprva predlagane tri občine, ostalo pa je pri eni. Krška občina ima namreč 28.000prebivalcev, zato bo naloga novega vodstva tudi, da prisluhne željam in interesom vseh krajev, in ne bi smel nasprotovati preoblikovanju občine. Hkrati bo imel občinski svet zgodovinsko nalogo, da presodi zmožnost gospodarjenja in obvladovanja prostora, saj se jev preteklosti že pokazalo, da tako velike občine ni mogoče učinkovito voditi. (Foto: T. Gazvoda) V odročne vasi cesta prinaša novo življenje Posodobili povezavo med Križami in Podsredo KRIŽE - V krajevni skupnosti Pečice-Križe so to jesen posodobili več cest. Ceste med Borovino in Grmom, Križami in Brežino ter odcep za Padežnik so razširili in posipali z gramozom, Cestno pod-jetje ravno zdaj sanira plaz v Križah, pretekli petek pa so slovesno odprli novoasfaltirano krajevno cesto Križe-Borovina-Goli Vrh-Brezolan, ki povezuje Križe s sosednjo šmarsko občino. Krajevna skupnost meji na občini Šmarje pri Jelšah in Krško, vendar ima z njima tako slabe prometne povezave, da jih skorajda ne more uporabljati. Zato čaka krajevno skupnost z vsega 270 prebivalci še veliko dela. Vaščani Križ so bili še toliko bolj veseli posodobljene povezave s Podsredo, kjer imajo sedež svoje fare in tudi pokopališče. Ob slabem vremenu je bila njihova cesta do pokopališča neprevozna, zato je moral pogrebni sprevod iti vse do Krškega in nato čez Koprivnico do Podsrede, kar je žalujočim skoraj za 30 kilometrov podaljšalo pot. Ceste so se lotili v začetku leta 1991 in jo asfaltirali v dolžini dobrega kilometra, zdaj pa so odprli še poldrugi kilometer ceste do meje s šmarsko občino, do koder je bila pot z druge strani asfaltirana že prej. Zemeljska in gradbena dela, katerih vrednost ocenjujejo na 2 milijona mark, so plačali in izvedli krajani Križ s pomočjo krajanov iz KS Podsreda. Občina Brežice je plačala asfaltiranje, za kar je bilo po predračunu treba odšteti 4 milijone tolarjev. B. D.-G. naraščanju števila novih delovnih mest itd. Srečujemo se in se bomo še bolj srečevali z visoko razvitim trgom, pri tem pa izčrpavamo obstoječe zmogljivosti, zato bodo nujna vlaganja v tehnološki napredek in znanja. Dr. Bohinc meni, da Slovenija ta trenutek premalo vlaga v tehnološki razvoj, da bi se v prihodnje lahko soočila s konkurenco. Zaradi zelo slabega stanja so v ministrstvu razvili program tehnoloških spodbud do leta 2000'ozirdma program tehnološke posodobitve, ki je povezan z zakonom o tehnološkem tolarju, ta pa že doživlja kritike. Po tem programu naj bi že do leta 1996 v vsakem regijskem središču zgradili informaeijsko komunikacijsko vozlišče, ki bi omogočilo širokopasovno komuniciranje ne le v Sloveniji, ampak da akademsko raziskovalno mrežo prenesejo v razvojne oddelke podjetij. “To je nujnost, v nasprotnem primeru pa bomo že leta 1998 20 let za evropsko tehnologijo,” meni dr. Bohinc. Clij programa je, da bi imelo vsako regijsko središče center za prenos znanja, hkrati pa bi se krepili in razvijali še razvojni oddelki v podjetjih. Kot je poudaril dr. Bohinc, imamov Sloveniji le eno prednost: usposob- M1NISTER BOHINC V KRŠKEM -Minister za znanost in tehnologijo dr: Rado Bohinc (levo) se je na povabilo občinske organizacije ZLSD mudil tudi v Krškem. (FotojT.G.) Ijene ljudi, vendar te prednosti ne znamo izkoristiti. Visoko stopnjo znanja kaže podatek, da Slovenija trenutno sodeluje v 250 svetovnih znanstveno-raziskovalnih projektih. Ministrstvo za znanost in tehnologijo objavlja programe in razpise v Gospodarskem vestniku ter Delovi prilogi Znanje za razvoj. Vsako podjetje se lahko prijavi za razvojni projekt, če gre le za tehnično-tehnološko novost, izkazati pa mora, daje sposobno proizvod izdelati in ga tržiti. Tudi center, ki bi žarčil znanje, mora biti zaradi boljše povezave in izkoristka organiziran regijsko, zato je minister Bohinc izrazil vso podporo in tudi finančno pomoč za organizira-nje tega. T GAZVODA Najnižja štipendija 1.400 SIT Štipendije v Posavju prejema dobra polovica šolajočih - Od 1.400 do 30 tisoč tolarjev POSAVJE - V letošnjem šolskem letuje v Posavju za štipendijo zaprosilo skoraj 2800 dijakov in študentov. Skupno število je nekoliko večje kot lani. Prošnje so ugodno rešili štirim petinam prosilcev ali 2253 dijakom in študentom. Zoisovo štipendijo pa bo letos prejemalo 241 šolajočih iz Posavja. Sevniška območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje vsak mesec nameni za štipendije 30 milijonov tolarjev. Od več kot 4 tisoč šolajočih v Posavju pa štipendijo prejema dobra polovica. Letošnji cenzus za šolajoče v kraju bivanja je znašal 26.500 tolarjev bruto dohodka mesečno v drugem trimesečju na družinskega člana, za šolajoče izven kraja bivanja 34.450 tolarjev, tisti pa, ki so imeli štipendijo že v preteklem letu ali jim je pravica do nje mirovala, so lahko letošnji cenzus presegli za 20 odstotkov. Cenzus za Zoisove štipendije je bil 90.952 tolarjev. Študentje, ki prejemajo Zoisovo štipendijo, imajo možnost do te podpore tudi na podiplomskem študiju. Najnižja republiška štipendija znaša letos 1.400 tolarjev, najvišja za dijake 24.000, za študente 27.000 in Zoisove štipendije do 30.000 tolaijev. Vsi, ki obiskujejo zaključni letnik srednje šole, bodo prejemali štipendije do junija, absolventom pa pripada štipendija največ 12 mesecev, z novim zakonom pa se izplačevanje prekine takoj, ko absolvent diplomira. TG. Obletnica VDC Leskovec Leskovškim delavnicam se v prihodnjem letu obetajo boljši časi - Prisrčna proslava 15-letnice KRŠKO - Pretekli petek je minilo natanko 15 let od dne, ko so sprejeli v Varstveno-delovni center Leskovec prve varovance. Na pobudo Centra za socialno delo in Društvs za pomoč duševno prizadetim iz Krškega so pogumno začeli, seveda s prostorsko stisko in s pomanjkanjem izkušenj, nato adaptirali prostore in si ustvarili pogoje za redno dejavnost. Danes se v delo delavnic po svo-jih močeh vključuje 26 varovancev. Uporabljajo dve stavbi in parcelo z igriščem, imajo vozilo za prevoz varovancev ter opremo za delo in stroje. Delajo ria lastnem programu in tudi v kooperaciji z drugimi podjetji, skrbijo za vsakodnevno rekreacijo, pripravljajo piknike in izlete, šporfrie igre in drugo. “Kljub občasnim zapletom je naše delo uspešno, zato nhm je žal za vse, ki ostajajo doma in se iz takih ali drugačnih ražlogov ne morejo vključiti v delavnice,” je ob proslavi dejala Olga Gorenc, di- rektorica Centra za socialno delo Krško. Ob tem je napovedala centru boljše čase, saj bodo še letos uredili ogrevanje, v naslednjem letu pa bodo deležni celovitejše preureditve stavbe in prenove opreme, za kar jim bo država primaknila 50 milijonov tolarjev. Starši so se prisrčno zahvalili strokovnim delavcem delavnic, ki morajo v svoje delo vložiti poleg znanja veliko človeške topline: Stanki Pleterski, ki že od prvega dne vodi delavnice, Nadi Račič, Jožetu Resniku in Anici Bevc. “Pred 15 leti smo otroke pripeljali v delavnice s čudnimi občutki.in z velikim pričakovanjem. Po eni strani je bilo to za nas olajšanje, po drugi smo imeli pomisleke. Kljub manjšim zapletom smo otroke vsa ta leta z gotovostjo pošiljali v delavnice,” je dejal predstavnik staršev in se zahvalil tudi Centru za socialno delo, ki je zagotavljal pogoje za delo delavnic. B. D.-G. PROGRAM, DA MALO TAKIH - Tisti, ki so si zamislili in izvedli program ob 15-letnici Varstveno-delovnega centra Leskovec, imajo srce in dušo na pravem mestu. Program je vodil dramski igralec Slavko Cerjak, sicer krški rojak, pela je Stanka Macur, za glasbeno ozadje pa sta skrbela Janko A vsenak in citrarka. Varovanci so prejeli nagrade za 15, 10, 5 in tudi manj let dela, tako da so prišli na vrsto prav vsi. Obletnico so končali z družabnim večerom v Hotelu Sremič. (Foto: B. D.-G.) Kdo bo zaposlil senovške knape? Zakon o zapiranju še v osnutku, z januarjem pa že znižanje proizvodnje na 30.000 ton letno - K^j, če zakon ne bo sprejet? - Kako do novih delovnih mest? SENOVO - Delavci rudnika Senovo tudi po zadnjem sestanku z državnim sekretarjem za energetiko Borisom Sovičem vidijo svojo prihodnost dokaj črno. O marsičem še dvomijo, čeprav so zvedeli za vzroke za pospešeno zapiranje treh rudnikov rjavega premoga in tudi za osnutek zakona o zapiranju, ki gaje tiste dni dobila v obravnavo vlada. Ne gre jim v račun, da naj bi že s 1. januarjem letno proizvodnjo zmanjšali na 30.000 ton in jo do konca leta 1995 povsem ukinili, zakon o zapiranju pa je šele na vladi. Svoje bodoče usode ne najdejo v nobenih konkretnih načrtih za reševanje delavcev (če izvzamejo upokojitve in OD KRIŽ DO PODSREDE - Malo cesto, vendar velikega pomena za tamkajšnje krajane, je odprl predsednik SO Brežice Teodor Oršanič (na sliki v dnižbi s predsednikom KS Pečice-Križe Ivanom Božičnikom), blagoslovil pa jo je podsrvški župnik, ki je vsem krajanom zaželel srečno vožnjo. Ohoritve so se poleg predstavnikov brežiške občine udeležili tudi predstavniki občine Šmarje. (Foto: B. D.-G.) dokup let), saj so vsi naravnani na postopno zapiranje do leta 2000 ali celo 2005. Zvedeli so, da bodo v vsakem od treh rudnikov ustanovili posebno podjetje, ki bo skrbelo za zapiranje in tudi za programe prezaposlovanja delavcev, pri čemer bo pomagala tudi občina in z dobro voljo za prekvalifikacijo tudi vsi delavci. Proračun naj bi za zapiranje treh rudnikov namenil 14 milijard tolarjev, od tega 3,8 milijarde za Senovo. Milijardo naj bi porabili za zapiranje jame, 0,4 milijarde za prostorsko sanacijo, 0,9 za stroške delne proizvodnje in 1,5 milijarde za delavce (5 milijonov po osebi). Rudarji bi najraje še naprej kopali, vendar jih država prepričuje, daje to nemogoče in daje rudarstva na Senovem konec, saj premog vsebuje preveč ■ žvepla in ga nihče noče več kuriti. V prihodnjem letu bodo tako verjetno kopali v eni izmeni. Kaj to zanje pomeni, še ne vedo, le med vrsticami so lahko razbrali, da naj bi v naslednjih dveh letih ohranili pravice in tudi plače. Po koncu leta 1995 naj bi pri zapiralnih delih delalo le še 70 do 80 delavcev. Maksima ena - priložnost zamujena. Maksima dva - vabilo še velja! Vpišite svoj certifikat še pred novim letom. In na koncu: kaj, če zakon o zapiranju ne bo sprejet ali ne bo sprejet v taki “socialni” varianti? Navsezadnje, kot je opozoril krški poslanec v državnem zboru Branko Janc, v proračunskem memorandumu za leto • Na Senovem so v zadnjih 5 letih že zmajšali število zaposlenih za 106 delavcev, do konca leta se bo 7 delavcev prezaposlilo v drugem podjetju in trije še upokojili. Računajo, da se jih bo 7 lahko zaposlilo še na bodoči bencinski črpalki. Kaj bo z ostalimi od sedaj 308 zaposlenih delavcev, med katerimi jih kar polovica nima dokončane niti osnovne šole? Kje sc bodo prezaposlili? Kdo bo odgovoren, da se bodo z denarjem res odpirala nova delovna mesta? Na kakšen način bodo motivirali podjetnike k zaposlovanju rudarjev? S subvencijami, oprostitvami davkov? To je le nekaj od številnih odprtih vprašanj. 1995 ni niti besedice o tem projektu, čeprav stane 14 milijard tolarjev. Po besedah direktorja RRPS Aljoša Kinka je marsikaj odvisno od tega, če bo zakon o zapiranju sprejet. Če ne bo, bi znalo Senovo v prihodnjem letu kopati še nekaj več premoga. Po drugi strani pa se zaprtje neizbežno bliža in se ne ve, ali bodo rudarji še imeli tako priložnost. 14 milijard tolaijev ni malo denarja. B. DUŠIČ-GORNIK DAN OS LESKOVEC LESKOVEC PRI KRŠKEM - V petek, 9. decembra, bo od 13. do 17. ure osnovna šola Leskovec imela dan šole. Tako bodo šolska vrata odprli vsem, ki se želijo seznaniti z delom in življenjem otrok. Predstavili se bodo z več kot 40 aktivnostmi, ki so drugačne od vsakodnevega šolskega življenja. PODGORNIK V DOLENJSKI GALERIJI NOVO MESTO - Jutri, 9. decembra, bodo ob 18. uri v mali dvorani Dolenjske galerije odprli razstavo akademskega slikarja Dušana Podgornika, nagrajenca letošnjega bienala slovenske grafike. Razstava bo odprta do 8. januarja. KNJIGA O HMEUNIKU NOVO MESTO - Danes ob 18 uri bodo v Knjižnici Mirana Jarca predstavili knjigo Bernarda Potočnika Hmeljnik, način življenja plemiške družine Wamboldt von Umstadt med prvo in drugo svetovno vojno. KONCERT ZBORA POMLAD NOVO MESTO - V soboto, 10 decembra, bo ob 19. uri v frančiškanski cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Pomlad, ki ga vodi zborovodkinja Jožica Prus. Za vezno besedilo je poskrbela Jerica Pezdič. Vstopnine ni. ZAČARANA ČAROVNICA NOVO MESTO - Lutkovno gledališče Pika Nogavička pripravlja veselo novoletno lutkovno predstavo Začarana čarovnica, ki bo naslednji četrtek, 15 decembra, v Domu kulture. Predprodaja vstopnic bo v sredo in četrtek, 14. in 15 decembra, v sprejemni pisarni od 9. do 15. ure. KONCERT AVSTRIJSKE PIANISTKE NOVO MESTO - V sredo, 14. decembra, ob 19.30 bo v tukajšnjem Domu kulture koncert avstrijske pianistke Christine Witty. PESNIKI SE PREDSTAVIJO TREBNJE - Prihodnji četrtek, 15. decembra, bo ob 18. uri v tukajšnji knjižnici literarni večer, na katerem bodo nastopili pesniki mlajše generacije iz Novega mesta in okolice. Predstavili bodo svojo skupno zbirko In P. veritas, ki je pred kratkim izšla v samozaložbi. Za prijetnejše vzdušje bodo poskrbeli kar pesniki sami tako, da bodo zaigrali nekaj melodij na kitari. Obeta se torej zanimiv večer, priložnost pa lahko izkoristite tudi za nakup pesniške zbirke, ki bo po promocijski ceni stala 1.000 tolarjev. Kultura povezuje Novomeško priznanje Kamničanoma NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je bila pri novomeškem županu Franciju Konciliji majhna slovesnost, na kateri so podelili priznanje občine Novo mesto glasbenemu raziskovalcu Milku Bizjaku in predsedniku Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik Antonu Ftičarju. Podelitev priznanj je bila potrditev dobrih odnosov, ki se med obema občinama spletata predvsem na kulturnem področju in so jih v tem primeru zaznamovale prireditve ob letošnji 260. obletnici rojstva enega najpomembnejših slovenskih baročnih skladateljev Jakoba Frančiška Zupana. Največ zaslug za raziskovanje Zupanove ustvarjalne dediščine in za poglobljene vezi med občinama imata prav oba nagrajenca. Skladatelj Zupan je večino svojega življenja živel in deloval v Kamniku, vendar pa se je po naključju največji del njegove glasbene zapuščine ohranil v arhivih novomeške Kapiteljske cerkve in Frančiškanskega samostana. Osrednje prireditve ob Zupanovi obletnici so potekale v Kamniku, dolenjska metropola pa se je v praznovanja vključila z velikim koncertom, ki so ga 22. maja pripravili v Kapiteljski cerkvi in ga je TV Slovenija posnela na video. Kot so povedali gostje iz Kamnika, oba nagrajenca in predsednik IS SO Kamnik Miha Novak, bosta Novo mesto in Kamnik še naprej krepila kulturne stike, sodelovanje med občinama pa bodo, kot je dejal novomeški župan, prenesli tudi na druga področja. MiM NOVOMEŠKO PRIZNANJE -Župan Franci Koncilija izroča priznanje občine Novo mesto Antonu Ftičarju iz Kamnika. Prikaz samosvoje umetniške poti Izšla je razkošna monografija slik, risb, skulptur in grafik novomeškega likovnega ustvarjalca Branka Suhyja - Delo je predstavil direktor zagrebške Moderne galerije Igor Zidič NOVO MESTO - V torek, 6. decembra, so v Dolenjskem muzeju predstavili najnovejšo monografijo našega znanega in uveljavljenega grafika in slikarja tor ■■oitolio omfiko na liuhlianski likovni akademiji Branka Suhvia. Kniiua teh medijev, torej mu grafika, ki pred- najnovejso monografijo našega znanega in uveljavljenega granita in sintaija stavlja glavnino njegovega dela, ne ter učitelja grafike na ljubljanski likovni akademiji Branka Suhyja. Knjiga pomeni reproduciranje slike, ampak je izšla kot plod skupnih prizadevanj Mladinske knjige, Dolenjskega muzeja dograjevanje oblik in idej. in londonske založbe Alpine Fine Arts. V monografiji je kakovostno natisnjen Direktor Mladinske knjige Franc Jc IZSIU IVU! UIUU SKU|Jiitii piizauvuuij liiiuiiiu.inv n,,J'nvt “J in londonske založbe Alpine Fine Arts. V monografiji je kakovostno natisnjen avtorski izbor slik, risb in skulptur, ki so v Suhjjevi delavnici nastale v obdobju od leta 1985 do letos, ter grafik, ustvarjenih v obdobju od leta 1973 do letos. Predstavitev je bila v najbolj je zavestno krenil po samosvoji ustvar- primernem okolju; v veliki razstavni dvorani Dolenjskega muzeja je namreč že nekaj časa postavljena pregledna Suhyjeva razstava, ki je z monografijo dobila tudi svojo trajno postavitev v knjigi. Kot je pri predstavitvi avtorja in njegovega dela dejal Igor Zidič, direktor zagrebške Moderne galerije in pisec osrednje študije v monografiji, je najnovejša Suhyjeva monografija prikaz samosvoje ustvarjalne poti likovnega umetnika, ki je znal združiti izročilo klasičnega slikarstva z modernim likovnim izrazom. Že kot mlad ustvarjalec si je Branko Suhy za miljnike ob svoji umetniški poti izbral najvišje vzornike: Rembrandta, Goyo in Picassa, kasneje še Diirerja in Tapiesa, ter si zastavil visok cilj ustvariti svoj likovni jezik. To mu je tudi uspelo in danes lahko govorimo o prepoznavnosti in samosvojosti Suhyjeve-ga likovnega izraza. O tem zgovorno priča tudi pravkar izdana monografija, ki jo lahko razumemo tudi kot dokazilo, daje Suhy opravil veliki ustvarjalni izpit, postal je samosvoj in takoj prepoznaven likovnik. O umetniku so v monografiji zapisali svoje misli še direktor dunajske Albertine Konrad Oberhuber, Ciril Zlobec, Curt Heigel, Michael Becker, Meta Gabršek-Prosenc in Berislav Valušek. Branko Suhy je povedal, da je v monografijo uvrstil pretežno dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, k tej glavnini pa je dodal nekaj starejših in zgodnjih grafičnih del. Poudaril je, da jalni poti, da se je sicer seznanjal z vsemi v tem času prevladujočimi smermi v moderni umetnosti, vendar ni dopustil, da bi bistveno vplivale nanj. Pri ustvarjanju slik, skulptur in grafike dosledno izhaja iz vsakega od Direktor Mladinske knjige Franc Predan je na kratko orisal nekajletne priprave na izdajo te tiskarsko in uredniško zahtevne knjige ter povedal, da so v prvi nakladi natisnili 1500 izvodov, od tega jih je 500 v angleščini, kaže pa, da bodo morali dotiskati še 500 izvodov angleških izdaj. M. MARKELJ SUHYJEVA MONOGRAFIJA - Predstavitev najnovejše monografije novomeškega likovnega ustvarjalca Branka Sultyja v Dolenjskem mitzejuje vodil Bojan Božič, o slikarju in njegovem dleu pa je govoril Igor Zidič (drugi z leve). Novi zbornik Dom in svet Vsebinsko zelo bogat in pester, etično uravnovešen pluralno odprt in usmerjen v zdravo ustvarjalnost “ZNAMENITI SLOVENEC” TREBNJE - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij vabi v četrtek, 8. decembra, ob 19. uri v kulturni dom Trebnje na predstavo “Znameniti Slovenec”, ki jo bo na trebanjskem odru uprizoril Tone Gogala. DOBRO OBISKANA OTVORITEV - Otvoritve pregledne spominske razstave slikarja Roberta Hlavatyja v gostišču Breg se je udeležilo veliko ljubitejev likovne umetnosti, med njimi tudi novomeški župan Franci Koncilija in poslanec Lojze Peterle, na sliki med pogovorom s slikarjevim sinom Zdenkom Hlavatyjem. (Foto: MiM) RAZPIS ZA PODELITEV ODLIČIJ IN PRIZNANJ NOVO MESTO - Zveza kulturnih organizacij občine Novo mesto bo na osrednji slovesnosti na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, že petič podelila odličja in priznanja. Odličja podeljujejo za posebne, najmanj 15-letne kvalitetne dosežke na področju dejavnosti iz programa ZKO in za pomembne prispevke k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, priznanja pa podeljujejo kot zahvalo za dolgoletno redno, požrtvovalno in odgovorno delo v različnih ljubiteljskih kulturnih dejavnostih in za zares odlične, uspešne in zanimive dosežke posameznikov, skupin ali kulturnih društev. Predloge za podelitev odličij in priznanj z obrazložitvijo lahko pošljejo kulturna društva, samostojne skupine ali posamezniki na ZKO občine Novo mesto. Predlog mora vsebovati ime društva ali samostojne skupine oziroma ime in priimek posameznika z naslovom in telefonsko številko ter rojstnimi podatki, obrazložitev in ali je predlog podan za priznanje ali odličje. Zadnji rok je 10. januar. Zbornik Dom in svet, ki je prvič izšel leta 1988, ob 100. obletnici ustanovitve istoimenske revije, se kar spodbudno vključuje v kulturno življenje Slovencev. Do zdaj je prišel na svetlo sedemkrat, letos že v začetku novembra. Zadnja leta ga izdaja Slomškova založba v Mariboru, ki pa deluje v bolj skromnih razmerah. Vseskozi ga urejuje prof. dr. Stanko Janežič. Letošnji zbornik ima blizu 280 strani in je kar zajetna knjiga. V njem je okoli 60 prispevkov, ki jih je napisalo 33 sodelavcev, od tega osem iz zdomstva oz. tujine. Gradivo je pregledno razvrščeno v pet razdelkov, od katerih je vsak zase poseben vsebinski sklop. Sicer pa je zbornik vsebinsko zelo bogat in pester, predvsem pa etično uravnovešen, pluralno odprt in usmerjen v zdravo ustvarjalno prihodnost slovenskega naroda. Uvodne strani so namenjene sestavkom, ki govorijo o vrednotah in času, seveda bolj s krščanskega vidika (npr. o fenomenu svetega, o dru- Ksaverju Mešku, Jože Toporišič o Antonu Brezniku, Goran Schmidt o Stanku Majcnu in Andrej Inkret o Edvardu Kocbeku. Zadnji razdelek (Slovenija včeraj, danes, jutri) so napolnili prispevki, ki so nastali kot izrazito osebne ali pa povsem neosebne refleksije na dogodke in pojave pri nas. Velika osebna prizadetost veje predvsem iz Razmišljanja ob lipi Janeza Kolenca ter iz obeh pogovorov, nastalih med Slovenci v Argentini: z Lučko Jerman iz Bariloč in z Jožetom Bernikom iz Chicaga. Zapišimo še, daje zbornik Dom in svet moč kupiti (po 2.200 SIT) v knjigarnah in na upravi Slomškove založbe v Mariboru, Slomškov trg 20. I. Z. • Vseeno je bolje biti oženjen kot mrtev. (Moliere) žini, kulturi ipd.). Pogovor z akade-tntonom Trstenjakom, s mikom dr. Antonom ^ katerim se končuje prvi razdelek, se dotika mnogih aktualnih vprašanj v naši družbi, denimo tistega, ali naj se verouk vrne v šole ali ne (dr. Trstenjak to odsvetuje). Po Trstenjakovem mnenju bi morala biti naša najvišja vrednota poštenost - z njo smo v zgodovini preživeli vse zle viharje, zato bi jo morali kot prvo ustoličiti tudi v naši mladi državi. Leposlovne strani so z verzi na- ■ i v. ..i,. "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je že 4. natis! K-CpUNlUVIIL, .-Sli (1111 Cj\J c. i/.i tiu polnili Jože Cukale, Stane Črnič, Tone Kuntner, Milena Merlak ter Janez Kolenc in Ivan Zoran. Lev Detela, Stanko Kociper in Lojze Kozar objavljajo prozo, Stanko Janežič pa igro. V Pogledih na književnost in umetnost razmišlja Janko Čar o slovenščini včeraj in danes, Vilko Novak piše o napačnem vrednotenju Ivana Preglja, France Papež pa predstavlja kulturno žarišče zunanje Slovenije ob južnem Atlantiku. V razdelku Slovenske osebnosti pišejo: Jože Pogačnik o Jerneju Kopitarju, Denis Poniž o Simonu Gregorčiču, Stanko Janežič o Francu RUDOLFKOTNIK RAZSTAVLJA V RIBNICI RIBNICA - V galeriji Miklove hiše so v petek odprli zanimivo razstavo akademskega slikarja Rudolfa Kotnika iz Maribora. Gre za izbor njegovih del, ki jih je občinstvu predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Meta Gaberček Prešel. Povedala je, daje Kotnik slikar, kije bil bolj cenjen odzunaj kot doma. Slikar slovenskega Krasa V gostišču Breg so odprli pregledno spominsko razstavo tržaškega slikarja Roberta Hlavatyja MROŽEK V DOMU KULTURE NOVO MESTO - Ljudsko gledališče iz Celja bo v novomeškem Domu kulture uprizorilo enodejanko znanega poljskega satirika Slawomira Mrožka Na odprtem morju. Predstavi bosta v ponedeljek, 12. decembra, in v torek, 13. decembra, obakrat ob 19.30. Predstavi sta za abonma in izven, vstopnice pa so v že v predproda- NOVO MESTO - V gostišču na Bregu so v soboto, 4. decembra, zvečer odprli spominsko pregledno in prodajno razstavo del tržaškega slikarja in zdravnika Roberta Hlavatyja. Na otvoritvi so nastopili slikarjevi vnuki Zdenko, Dušan, Jan in Barbara ter pianistka Cvetka Hribar. Robert Hlavaty, oče znanega novomeškega arhitekta Zdenka Hla-vatyja, je potomec čeških staršev, ki so se ob koncu prejšnjega stoletja prise-lilivTrst. V rodnem kraju je Hlavaty ves čas razen kratkega obdobja, ko je, pregnan od fašizma, bival v Ljubljani, deloval kot zdravnik, slikar in zaveden Slovenec. Med drugim je deloval v skupini neodvisnih umetnikov s Sirkom, Vavpotičem, Pavlovcem, Mušičem in Čargom, dolga leta pa je bil tudi predsednik tržaške Slovenske kulturno-prosvetne zveze. Umrl je 15. januarja 1982. leta. Njegov najbolj priljubljeni slikarski motiv je bil Kras, ki gaje mojstrsko upodabljal v akvarelu in risbi. Kritiki so ga zato poimenovali za pesnika Krasa in ga tudi proglasili za enega najboljših slovenskih akvarelistov. Na pregledni razstavi, ki jo je pripravil njegov sin Zdenko, so na ogled dela, ki so bila že predstavljena javnosti na poprejšnjih razstavah, nekaj pa je tudi slik, ki jih doslej ni bilo mogoče videti, med njimi zanimiv akvarel Novega mesta v snegu. Pokojni slikar seje namreč ob obiskih pri sinu v Novem mestu rad lotil slikanja dolenjskih motivov. KRŠKO - V soboto, 10. decembra, bo ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Krško prva revija simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol. Predstavilo se bo pet orkestrov iz Novega mesta, Velenja, Vrhnike, Maribora in iz Krškega. Ker na glasbenih šolah ni veliko takšnih orkestrov, želita organizatorja, Skupnost slovenskih glasbenih šol in Glasbena šola Krško, z revijo spodbuditi tovrstno dejavnost. Maria TVeben Zdravie iz ju ima S. K. iz Novega mesta Postavljena na gradbišču, ukradel azlično delovno orodje od električne tožne žage do električnega obliča in s “•o lastnika oškodoval za okrog 120 I ls°čakov. aPLAČAL Z UKRADENIM BKOM - 44-Ietni E T iz Novega mes-IJl® 2. novembra v trgovini Planika Pjacal čevlje in šest parov nogavic z kradenim čekom, na katerem je pona-čtlil podpis. Lastniku čeka E B. iz Novega mesta je povzročil za 7.200 tolarjev škode. vlomil v gostilno - 3. dc- mbra je nekdo vlomil v gostinski lokal j bedmu, last 45-letne Ivane R. iz ■ “ttjanža. Na silo je odprl vrata in iz c.ala odnesel več alkoholnih pijač in .^Lastnico je škodoval za okrog bomba iz druge SVETOVNE VOJNE j 2AVRATEČ -1. decembra zjutraj {..“l-letni Jurij Z. iz Zavratca obves-! sevniške policiste, da je pri ureja-Jb okolice v neposredni bližini sta-“vanjske hiše ob gospodarskem Poslopju našel neznano eksplozivno m, veliko 13 cm x 3 cm, in naboj za jjttsko. Pirotehnik je kasneje ugotovil, Sre za protioklepno tromblonsko "‘to iz druge svetovne vojne. ODNAŠAL Električne ure ZA RENAULTOVE AVTOMOBILE NOVO MESTO-27-letniR. z Gorenjih Sušic je osumljen J^like tatvine, ker je 29. novembra iz centralnega Revozovega Skladišča v Novem mestu ukradel škatlo, v kateri je bilo 63 električnih ur za Renaultove avtomobile, in jih postopoma odna-sal domov. S tem dejanjem je btbenjeno podjetje oškodoval za ‘•SS.OOO tolarjev. Tildi Krško bo dobilo tožilstvo Poleg reorganizacije sodstva tudi reorganizacija tožilstva - Temeljna javna tožilstva se bodo preimenovala v okrožna državna tožilstva - Večja obremenjenost tožilcev NOVO MESTO - O reorganizaciji sodstva, ki bo začela veljati s 1. januarjem 1995, smo ze pisali. Za njihovo reorganizacijo seje vedelo že od spomladi, na tožilstvih pa so za končne spremembe zvedeli šele oktobra, ko je stopil v veljavo Zakon o državnem tožilstvu. Čeprav v organiziranju tožilstev ni večjih sprememb, saj se bodo vsa dosedanja temeljna javna tožilstva prime-novala v okrožna državna tožilstva, smo v Sloveniji poleg teh dobili še tri nova, in sicer okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu, Ptuju in Krškem. Niko Bricem, okrožni državni tožilec pri novomeškem temeljnem javnem tožilstvu, je povedal, da se kljub temu, da bi s 1. januarjem moralo začeti delovati tudi okrožno državno tožilstvo v Krškem, še vedno ne ve, kje bo imelo svoje pros- tore, kako bo s kadrom, opremo in administracijo. Sicer pa bomo po novem v Sloveniji imeli 11 okrožnih državnih tožilstev, 4 višja državna tožilstva: v Celju, Kopru, Mariboru in Ljubljani, in državno tožilstvo Republike Slovenije v Ljubljani. Novomeško temeljno javno tožilstvo je imelo do sedaj svojo enoto tudi v Brežicah; po novem zakonu o državnih tožilstvih te ednote ne bo več, nastalo pa bo okrožno državno tožilstvo v Krškem. Čeprav drugje po Sloveniji te enote še neprej ostajajo, so pristojne samo za postopke pred okrajnimi sodišči - v kazenskih zadevah z zagroženo kaznijo do treh let. V Novem mestu so do sedaj iz Posavja obravnavali priporne zadeve, nekatera težja kazniva dejanja, gospodarske zadeve ter kazniva dejanja, ki so jih naredili mladoletniki, po no- Kočevska stranpota OPEKA V ŠIPO - 28. novembra se je Z. R. peljal z osebnim avtomobilom po Ljubljanski cesti. Pri klubu Škorc mu je s strehe padla opeka in poškodovala krov na strehi avtomobila. VLOM V KOČO - Neznan storilec je 30. novembra vlomil v ribiško kočo na Rudniškem jezeru. Vlomil je skozi okno s polkni in prišel v notranjost. Ni odne- cpl nirpčor JELEN V GOZDU - Delavci Gozdnega gospodarstva Kočevje so v naselju Kočarji našli ustreljenega jelena. Predali so ga lovski družini, naboje pa poslali v nadaljnji postopek. Sumijo, da gre za divji lov. POSKUS SAMOMORA - Rom V Z. je sporočil policiji, da se bo “zastrupil”. Nesrečnež naj bi spil strup za podgane. Odklonil je zdravniško pomoč. Policisti so ugotovili, da je šlo za nenavadno potegavščino. POŽAR - Tretjega decembra so kočevski gasilci posredovali v okolici Rudniškega jezera. Nekdo je ravnal neodgovorno in povzročil ogenj, tako da je zgorela trava in bičevje. Z ŽAGO V BRUNARICO - Policijska postaja Kočevje je opravila ogled vloma v leseno brunarico Kinološkega društva Rog na Tkati. Neznanec je z motorno žago razrezal polkno, razbil steklo in odnesel več plastičnih kozarcev in jeklenko. Sumijo znanega storilca. vem bodo vse to obravnavali tudi v Krškem. Z novim zakonom o kazenskem postopku pa se bistveno spreminjajo obveznosti tožilcev v kazenskem postopku. Po novem morajo tožilci biti prisotni na vseh obravnavah, tako na okrajnih kot na okrožnih sodiščih, njihova prisotnost pa je obvezna tudi pri zaslišanju osumljencev pred preiskovalnim sodnikom. Do sedaj ta prisotnost ni bila obvezna, za navzo-čost pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom so se do sedaj odločali prostovoljno, predvsem v primerih, kadar je šlo za težja kazniva dejanja. Tudi prisotnost na obravnavah, kjer je šlo za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen do treh let zapora, njihova prisotnost ni bila obvezna. “Ze do sedaj smo imeli težave s kadri, pa tudi po novem, ko naj bi se za 30 odst. povečalo število tožilcev in njihovih pomočnikov, menim nas bo premalo, predvsem zaradi dodatnih obveznosti, ki nam jih nalaga novi zakon o kazenskem postopku,” pravi Niko Bricelj. Tudi sicer so pogoji za imenovanje tožilcev podobno strogi kot za sodnike, le da tožilcev ne imenuje državni zbor, ampak vlada na predlog ministra za pravosodje. No- TRMASTI ŠOFER NOVO MESTO - 30. novembra sta policista na Pogancah med kontrolo prometa ustavila 51-letnega E R. iz Gotne vasi in ga hotela preizkusiti z alkotestom, vendar je to odklonil. Kljub prepovedi vožnje se je E R. odpeljal in se po nekaj minutah ponovno pripeljal mimo. Policistoma tokrat ni hotel ustaviti, zato sta se odpeljala za njim, ga prehitela in ga skozi odprto okno ustavljala. Ko je že kazalo, da bo ustavil, je nenadoma zapeljal v levo in prehitel službeno vozilo, pri tem pa ga je oplazil in pobegnil. Na vozilih je nastalo za okrog 60 tisočakov škode. Za svoje dejanje se bo F. R. moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. KDO JE BIL LASTNIK VRE? - Kriminalisti novomeške uprave za notranje zadeve so 31. oktobra našli v gozdu v Vrtaškem potoku na Gorjancih razpadajočo človeško okostje. Na kraju, kje je bilo okostje, so našli tudi srebrno žepno uro znamke Vigilant Remontoir, CY10 Rubiš, s tovarniško številko 84337, ki je bila na 20 cm dolgi srebrni verižici. Poleg so našli tudi stekleničko z zdravili in ugotovili, da gre za zdravilo klorpromazin, ki ga zdravniki predpisujejo epileptikom. UNZ Novo mesto prosi občane, ki bi karkoli vedeli o osebi, kije imela omenjeno žepno uro, naj o tem obvestijo njihov operativno-komunikacijski center na telefonsko številko 92. !®l|KAnW!EllREC ;$Na CESTO JE SKOČILA SRNA -it'.novembra okrog 23. ure sc jc na )r«.?nal''i ccst‘ Adlešiči - Žuniči zgodila L^tna nesreča, v kateri seje poškilita1 KI. Č. iz Črnomlja. Do nesreče je ^ 9’ ko jc pripeljal v blagi desni ovi-^ ‘nje pred avto skočila srnu. Ker je kij j^sbio obvoziti, gaje zaneslo v ccs- TRČENJU AVTO PADEL V ii.l AD - 2. decembra ob 12.25 seje ^'na Ivana P iz Krškega peljala z Lnitn avtomobilom po lokalni cesti Sremiča proti Krškemu. Ko je Vj/ iala v levi ovinek, ki nato preide (t^ne8a, jo je zaradi prehitre vožnje n;i razmere na cesti zaneslo na V»t° bankino, kjer je avto trčil v *a telefonsko napeljavo in padci v 12 m globok prepad ob cesti. Voznica se je pri tem hudo poškodovala, zato so jo odpeljali v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je nastalo za okrog 550.000 tolarjev škode. NEPRAVILNO ČEZ CESTO - 4. decembra ob 18.35 seje 44-letni Rudolf Božič s Senovega peljal z osebnim avtomobilom po Cesti 4. julija v Krškem iz smeri Brežic proti Krškemu. Ko je pripeljal v neposredno bližino križišča Kolodvorske ceste in dovozne poti k hotelu Sremič, je s pločnika nenadoma stopila na cesto izven prehoda za pešce 80-letna Jožefa L. iz Brežine. Da bi se izognil trčenju, je Božič začel zavirati, vendar je vseeno trčil v peško. Hudo poškodovana je obležala na cesti. Ribniška stranpota ZADEL PEŠAKINJO - 30. novembra je v naselju Rakitnica Julija K. stala na sredi ceste in se pogovarjala z voznikom O. A. Takrat je iz smeri Ribnice pripeljal Jože N. iz Grčaric in zadel peško, daje padla na vozišču. Po 48 metrih je Jože ustavil vozilo in se skril v grmovje. Policisti so ga odpeljali na odvzem krvi, kjer so ugotovili 2 promila alkohola. Peško so odpeljali v klinični center. Za nesrečo sta bila kriva oba, zato se bosta znašla pri sodniku za prekrške. ROMKA NA OBISKU - L decembra se je na policijski postaji zglasil Ludvik Z. iz Goriče vasi in povedal, da gaje “obiskala” Romkinja. Ko je ležal na postelji, se mu je približala in iz žepa vzela dva tisoč tolaijev in odšla. Policisti so izsledili Romkinjo S. D. kije osumljena te drzne tatvine. L 49 (2364), 8. decembra 1994 vost je tudi trajni mandat, kije bil do sedaj omejen na 8 let. Obseg dela pa se bo za tožilce povečal tudi z novim kazenskim zakonom, ki nalaga dolžnost javnega pregona za nekatera • Do sedaj je bil nosilec pregona javni tožilec, kije imel še svoje namestnike. Z novim zakonom pa bodo tožilci imeli večjo samostojnost, suj bo njihov vodja imel le nadzorno upravno funkcijo; tako bomo po novem letu imeli okrožne državne tožilce in njihove pomočnike. dejanja, ki so šla do sedaj po zasebni tožbi, npr. kazniva dejanja lahke telesne poškodbe, ogrožanje javne varnosti in celo grdo ravnanje. J. DORN1Ž PREGRETO OLJE SE JE VŽGALO SEVNICA -1. decembra okrog 18.50 je 37-letna Andreja O. iz Sevnice v kuhinji pristavila na štedilnik posodo z oljem, potem pa odšla na dvorišče in nanj pozabila. Olje seje zaradi vročine vnelo in ogenj je zajel zgornji del kuhinjskih elementov. Ko je gospodinja opazila gost dim, ki je prihajal skozi odprto kuhinjsko okno, je skupaj s sosedom stekla v kuhinjo, kjer je sosed posodo z gorečim oljem pokril, gospodinja pa je goreče kuhinjske elemente pogasila z vodo. Zaradi požara je nastalo za okrog 100 tisočakov škode. UKRADEL LONČENO PEČ PIŠECE - Neznan storilec je pred kratkim prišel v nezavarovan pišeški grad in iz lovske sobe v drugem nadstropju ukradel lončeno peč iz konca 18. stoletja. Tat je peč v sobi najprej razstavil, potem pa neznano kam odšel z lončenimi ploščicami, velikimi 20 cm x 30 cm. S tem je povzročil za okrog 4 milijone tolaijev škode. RAZBIJAL NA POSTAJI IN V BIFEJU SEVNICA - 3. decembra popoldan so sevniški policisti pridržali do iztreznitve 23-letnega Damjana F. iz Dolenjega Kamenja. Damjan je tega popoldneva okrog 14.30 na avtobusni postaji pred bifejem v Sevnici prijel za leseni pano za plakate, ki je bil postavljen na pločniku pred čakalnico avtobusnega postajališča, in ga dvakrat vrgel v šipo, da se je razbila. Potem je skupaj s prijatelji odšel v Mercatorjev bife na Trgu svobode, kjer so si naročili pijačo. Vendar Damjan tudi tu ni mogel brez razbijanja, s ločilne mize je jemal krožnike za kavo, kozarce in skodelice in jih metal ob tla. Potem so vsi trije zbežali iz lokala, ne da bi plačali pijačo in razbiti inventar, vendar so jih policisti kmalu izsledili in jih odpeljali na policijsko postajo. POLICIJA OPOZARJA PRED METANJEM PETARD! NOVO MESTO - V čas prednovoletnega vzdušja zadnja leta vse pogosteje sodi tudi pokale s petardami in drugimi nevarnimi eksplozivnimi sredstvi. Vsako leto se v tem času zaradi tega zgodi tudi več hudih nesreč, med poškodovanimi pa so pogosto otroci. S to problematiko se ukvarja tudi policija, predvsem pri varovanju javnega reda in miru. Po pravilniku o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov lahko otroci in mladoletne osebe do 16. leta starosti uporabljajo pirotehnične izdelke le pod nadzorstvom staršev oz. skrbnikov. Poleg tega prod^alci pirotehničnih izdelkov ne smejo prodajati otrokom in mladoletnikom brez nadzora staršev. Policija pravi, da bo kršitve javnega reda in miru dosledno preganjala, za prej omenjene prekrške otrok in mladoletnikov pa odgovarjajo tudi starši oz. skrbniki. Policisti bodo poostrili tudi kontrolo krajev; kjer je uporaba pirotehničnih sredstev prepovedana, in sicer v bližini šol, vrtcev, domov za starejše občane in tudi v stanovanjskih naseljih. NOVO MESTO - Za minuli vi- Zgorel ukleščen v avtu V štirih prometnih nesrečah, ki so se zgodile za vikend in v začetku tedna, umrla dva mlada fanta L. iz-Novega mesta, pa se je lažje poškodovat Na avtomobilu je nastalo za okrog 400.000 tolarjev škode. - Le nekaj ur kasneje seje huda prometna nesreča, ki je prav tako zahtevala mlado življenje, zgodila tudi na magistralni cesti Ljubljana - Obrežje pred Trebnjem. Nekaj pred drugo uro zjutraj seje 31-letni Iztok B. i/,Trebnjega peljal z osebnim avtomobilom ž Obrežja proti Ljubljani. Ko je pripeljal do Jezera, je zapeljal na neutrjeno travnato bankino in zemeljski nasip, po katerem je peljal nekaj metrov, nato na trčil v drevje, kjer se je zagozdil. Po trčenju se je avto vžgal, v njem pa je zgorel ukleščeni voznik. Sopotnik, 29-let-ni Marjan P iz Vrbovcev, seje kljub hudim poškodbam rešil in se zdravi v novomeški bolnišnici. Gmotne škode jeza okrog 800.000 tolarjev. 6. decembra zjutraj se je hujša prometna nesreča zgodila tudi pri Malem Slatniku. Ob 2.55 seje Ž0-letna Petra P. z Malega Slatnika peljala z osebnim avtomobitom iz Novega mesta proti Malemu Slatniku. Ker je vozila prehitro glede na mokro m spolzko cesto, jo Je za- —....- -----------. neslo v telefonski drog, ki se je no, kjer je silovito trčil v skalnati prelomil. V nesreči seje Petra hu-usek, nato pa ga je odbilo nazaj na cesto, kjer se je prevrnil na streho. Pri tem sta sopotnik in voznik padla iz avta. Zaradi hudih poškodb je Nenad na kraju nesreče umrl, njegov sopotnik, 21-letni Aleksander prometne nesreče, v dveh sta življenje izgubila tudi dva mlada fanta. 3. decembra ob 10.15 je 3 l-letna Magda M. iz Novega mesta vozila osebni avto od Metlikeproti Novemu mestu. Ko je na Mthti pripeljala z neprimerno hitrostjo v nepregledni desni ovinek, jo jc kljub zaviranju na poledeneli cesti zaneslo na nasprotni vpzni pas v trenutku, ko je po njem pripeljal z osebnim avtomobilom 43-letni Branko D. iz Novega mesta. V trčenju se je hudo poškodovala Mazdina sopotnica, 73-letna Leopoldi-na M. iz Novega mesta, lažje pa voznik Branko, njegova sopotnica 37-letna Mara D. in 9-IetniDanieI. Vsem so nudili zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici. Na avtomobilih je za 540.000 tolarjev škode. lačkovca proti Otočc nika, pa lažje. Obema so pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Na avtomobilu pa je nastalo za okrog 800.000 tolaijev škode. •■■••■■■■■■■■■■■■■■i Elektronska GEO-KATODNA ZAŠČITA proti rjavenju avtomobila Zaščitite celotno površino svojega avtomobila pred vplivi zime; 10 let garancije, enostavna premontaža. Prodaja in montaža SPM Vrh 26, Šentjernej, tel: 063/42-361 Iščemo montažerje na vzhodnem delu Slovenije. ......Ugodne cene v mesecu decembru!...... MARUTI Sf-V s katalizatorjem in dodatno opremo cena do registracije: 11.390 DEM Prodaja: EMINENT d.o.o, Dol. Kamence 61. Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 Pooblaščen sen/is in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 AGROSERVIS Knafelčeva 2 tel.: 321-032 ABS Tudi vaš avto ima lahko ABS zavorni sistem VARNOSTNI ZAVORNI REGULATOR za hitrejše in varnejše zaviranje V NOVEM LETU Sl PRIVOŠČITE VARNOST! Mercator mesto KZ Krka, z.o.o., Novo Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto DOLENJSKI LIST dohodnina 1994 Davčnih olajšav je manj Napoved dohodnine sicer ni nič kaj zahtevna stvar, Potrebno je le, da v obrazec vpišete vse dohodke, Id ste jih v tekočem letu prejeli. Zadeva pa se zaplete, ko pridejo na vrsto olajšave. Do sedaj so te lahko znašale do 10 odstotkov od osnove, po novem zakonu, ki velja tudi že za leto 1994, pa bo olajšav lahko le do 3 odstotke od osnove, poleg tega so pogoji, pod katerimi vam bodo davkarji olajšave odobrili, veliko strožji. Se je čas, da uredite račune in morda vložite denar v tisto, kar vam bo prineslo olajšave. Najprej velja omeniti, da se olajšave oziroma zmanjšanje osnove lahko prizna le za namene, ko je sredstva porabil zavezanec osebno, kar mora biti jasno razvidno tudi iz dokumentov oziroma računov in potrdil. Dokaznih dokumentov praviloma ni potrebno priložiti k napovedi, vendar jih je potrebno hraniti še dve leti po dnevu pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine. Po novem zakonu imate možnost uveljavljati olajšave samo v naslednjih primerih: vam prihrani čas in pot. Reševanje stanovanjskega proble- ma Vrednostni papiiji Kot olajšava se štejejo le sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev. Sem spadajo triletni zakladni zapisi, obveznice Republike Slovenije 1 in 2, obveznice za terjatve do Iraka, Kube in Ljudske republike Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega pomena ter obveznice za neizplačane devizne vloge. Od delnic se upoštevajo le delnice zasebnih ali državnih skladov, ki so namenjene izključno razvoju znanosti in tehnologije. Najbolje je, da vrednostne papirje ob napovedi dohodnine pokažete pooblaščeni osebi, ki bo sprejela vašo napoved in istočasno zabeležila na hrbtno stran vrednostnega papirja, daje njen lastnik uveljavljal olajšavo, kar sicer ni obvezno, vendar Za zmanjšanje davčne osnove se upoštevajo le sredstva, vložena v nakup ali gradnjo stanovanjske hiše oziroma stanovanja, če zavezanec ni lastnik druge stanovanjske hiše oziroma stanovanja. To določilo je zelo strogo in po eni strani celo krivično, saj olajšave ne more uveljavljati niti zavezanec, ki ima na primer 5 otrok in se njegova družina stiska v garsonjeri, katere lastnik je zavezanec, in se odloči za nakup dvosobnega stanovanja. Pač pa se upoštevajo tudi sredstva, ki jih je zavezanec uporabil za vzdrževanje stanovanjskih objektov in odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih. Kupnina za stanovanje ali hišo se kot olajšava upošteva le za leto, v katerem je bila dejansko plačana. Če je odplačevanje obročno, se kot olajšava šteje letna anuiteta stanovanjskega kredita oziroma kupnine. Kot sredstva za vzdrževanje se štejejo le, kadar gre za vzdrževalna dela na stenah, tleh, sistemu ogrevanja in električni, vodovodni in plinski napeljavi. Olajšavo lahko uveljavlja tudi najemnik stanovanja, in sicer le določen odstotek od plačane najemnine v primeru, če po pogodbi z lastnikom sam vzdržuje objekt. generalni sekretar RK Slovenije Občutek, da pomagaš, je izjemen Mirko Jelenič iz Črnomlja ježe deveto leto generalni sekretar Rdečega križa Slovenije. V teh letih je bilo toliko lepih in težkih trenutkov, da ga je delo dodobra utrdib in izklesalo. A tudi vloga organizacije se je bistveno spremenila. Danes je enakopravna med 162 članicami mednarodnega Rdečega križa. Čeprav je Rdeči križ Slovenije poznan predvsem po pomoči ljudem in krvadajalst-vu, opravlja še vrstu nalog, ki mu jih je naložil zakon, sprejet pred dvema letoma. In prav v tem se razlikuje od drugih humanitarnih organizacij. Gre za usposabljanje občanov, predavateljev in ekip za nudenje prve pomoči pa za pripravljenost in usposobljenost za pomoč pri naravnih in drugih nesrečah, poizvedovalno dejavnost, skrb za spoštovanje znaka Rdečega križa in ženevskih konvencij. Toda Jelenič opaža, da zadnja leta, ko vse kaže, da Slovenija sodi med razvitejše države, ljudje potrebujejo vedno več pomoči. “V naših skladiščih po vsej Sloveniji se oglaša iz dneva v dan več ljudi. Ne le brezposelnih, ampak tudi zaposlenih, včasih pa se obrnejo na nas kar celi kolektivi. Veča se prepad med revnimi in bogatimi in med slednjimi poskušamo spodbuditi čut za pomoč. Tudi pri aktivistih in sodelavcih gojimo občutek za plemenita dejanja, kajti tisti, ki daje, lahko veliko pridobi, saj je že spoznanje, da človek nekomu pomaga, nekaj izjemnega,” pravi Jelenič. Po prihodu beguncev je bil Rdeči križ izpostavljen kritikam in pritiskom javnosti, češ da bolj skrbi za begunce kot za domačine. Jelenič to zanika, saj imajo poleg skrbi za begunce še socialne programe za Slovence, ki so obsežnejši in stalnejši. u Zadnje čase je slišati tudi o krizi v krvo- 12 dajalstvu. Jelenič pravi, da sedanjih sto tisoč ^ krvodajalcev in 46 tisoč litrov krvi, kijih zbere- w jo na leto, zadošča za normalno delovanje w zdravstva. Vendar za krvodajalstvo niso za- ~ gotovljeni materialni pogoji, zato se z minis- o trstvom za zdravstvo dogovarjajo, da bi krvo- o dajalstvo ohranili še naprej. Z ministrstvom za delo, gospodarsko zbornico in sindikati pa \ O Mirko Jelenič Naravne znamenitosti, kulturni spomeniki in umetniška dela Lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika lahko uveljavlja kot olajšavo sredstva, ki jih je vanje vložil, a le v primeru, če je z vzdrževanjem oziroma vlaganjem soglašala strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine in je vlaganje prispevalo k ohranjanju naravovarstvenih in spomeniških lastnosti nepremičnine. Sem spada tudi nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč oziroma CD-jev umetniške vrednosti. Povečanje socialne varnosti Kot olajšava se štejejo tudi sredstva namenjena povečanju socialne varnosti zavezanca na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, kar se nanaša predvsem na prostovoljna zavarovanja ter obvezno zavarovanje kmetov. Kot olajšava štejejo tudi sredstva namenjena dokupu let zavarovalne dobe (največ pet let). Olajšava ne velja v primeru življenjskih, nezgodnih ali managerskih zavarovanj. Kot olajšava štejejo nadalje sredstva, namenjena za nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. Pri nakupu zdravil je dovolj blagajniški odrezek, na katerem pa mora biti razvidno, da je bilo kupljeno zdravilo, datum nakupa in ime kupca, ki je lahko naknadno dopisano na hrbtno stran. Upoštevajo se tudi zdravila breg recepta in pomožna zdravila pa tudi čaji ter drugi pripomočki, kijih zavezanec uporablja pri zdravljenju ali lajšanju zdravstvenih ali starostnih težav. strokovno literaturo kupi za ostale družinske člane oziroma če jih ne uporablja za pridobitev strokovne izobrazbe. Kot olajšava štejejo tudi šolnine za pridobivanje katerekoli stopnje izobrazbe in šolnine na primer za glasbeno, jezikovno in podiplomsko izobraževanje ter celo plačane storitve avtošole. Olajšave lahko zavezanec uveljavlja le s potrdili o izobraževanju in s potrdili o plačanih obveznostih oziroma računi za nakup literature in drugih izobraževalnih pripomočkov. Poleg tega se kot davčna olajšava podobno kot v starem zakonu tudi sedaj upoštevajo prispevki in darila za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene ali invalidskim organizacijam, seveda le v primeru, ko se prispevki in darila vplačajo pooblaščenim organizacijam oziroma ose- bam. Kot olajšava se štejejo še vedno tudi samoprispevek in članarine, plačane političnim strankam in sindikatom. Omeniti velja tudi sredstva, vložena v obnovo denacionaliziranega premoženja, vendar le do višine valorizirane zmanjšane vrednosti v primerjavi z vrednostjo premoženja ob podržavljanju. Natančnejše tolmačenje 9. člena zakona o dohodnini, ki obravnava davčne olajšave, bo na voljo tudi na 'vseh izpostavah Republiške uprave za javne prihodke. Svetujemo, da se, preden oddate napoved dohodnine, natančno pozanimate, kaj spada med olajšave in kaj ne, saj bo obravnavanje kršiteljev vsako leto strožje. V najrazvitejših državah velja utaja davkov za enega najhujših prekrškov, zaradi tega je moral v arest tudi sloviti zločinec Al Capone. IGOR VIDMAR nase korenine Kdo bo vrnil izgubljena leta? Učbeniki, izobraževanje Sredstva, porabljena za nakup učbenikov in strokovne literature, lahko zavezanec uveljavlja le, če se izobražuje sam v vzgojno-izobraževalnih zavodih, podjetjih ali organizacijah ter zasebnikih. Olajšava se ne upošteva, če zavezanec učbenike oziroma Viila in Julij Rakar iz Gradca si prizadevajo uzakoniti pravico krvodajalca do dajanja krvi. O tem, kdo bo plačal izostanek od dela, se bodo še dogovorili. “Biti krvodajalec je najbolj plemenito in humano dejanje in mora ostati prostovoljno. Če bi ga začeli plačevati, bi se lahko sistem kaj hitro podrl,” zatrjuje Jelenič. Slovenski Rdeči križ ima v okviru mednarodne organizacije pomembno vlogo in njegovi predlogi so zelo upoštevani. Lahko bi celo rekli, da je Mirko preko RKS neke vrste ambasador Slovenije v svetu. Precej veljave, ki jo ima danes ta naša organizacija, si je pridobila prav med vojno v Sloveniji. RKS je odigral pomembno vlogo pri stikih nekaterih držav s Slovenijo. Ker se niso mogle pogovarjati neposredno z našo vlado, so to storile preko Rdečega križa. Ta vloga navzven ni bila vidna, vendar za Slovenijo in njeno priznanje zelo pomembna. In če so to lepši spomini na vojne dni v Sloveniji, so iz tistega časa tudi najbolj trpki doživljaji v vsem času, ki gaje Mirko Jelenič preživel na RKS. Ko je na eni od tiskovnih konferenc govoril o zlorabi znaka Rdečega križa in napadel JNA, ki ni upoštevala ženevskih konvencij - o tem jc JNA opozoril že prej - je bila njegova kritika mednarodno zelo odmevna. Takoj zatem je izšel v časopisu Narodna armija članek, v katerem so napadli Jeleničeve besede, ga opredelili kot sovražnika JNA ter mu zagrozili z likvidacijo. Mirko pravi, da bi to gotovo storili, če bi le imeli priložnost. Spomni se, kako so pripadniki JNA ravnali s svojimi 78 najvišjimi oficirji, ki sojih prišli iskat na Dob, kamor sojih Slovenci zaprli med desetdnevno vojno. Ko so jih trpali v tovornjake, so jih zmerjali in maltretirali. Čeprav je Jelenič na čelu vseslovenske organizacije, nc more skriti, da je Belokranjec. Pohvali dobro delo belokranjskih in dolenjskih društev Rdečega križa, ki imajo podporo občinskih oblasti ter dobro sodelujejo s centri za socialno delo in Karitas. Ker mu je v posebno zadovoljstvo mednarodna dejavnost, rad povabi na Dolenjsko in v Belo krajino različne mednarodne delegacije in skoraj polovica vseh ambasadorjev v Sloveniji je prišla tja prav po njegovi zaslugi. Zaveda se, da temelji mednarodno sodelovanje pri humanitarnem delu na zaupanju in osebnem poznanstvu. Včasih gre, gledano kratkoročno, res le za vljudnostni obisk, toda dolgoročno se tako podjetjem odpirajo vrata za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. Predvsem pa je sedaj, ko visoki komisariat za begunce napoveduje zmanjšanje pomoči za Slovenijo, zelo dobrodošel vsak donator, ki je še pripravljen ponuditi pomoč. Jelenič je zadovoljen, da so jih že precej našli po Evropi, Kanadi, Ameriki, dogovarjajo se celo z Japonci. Četudi glas z Rdečega križa Slovenije seže vse do dežele vzhajajočega sonca, njegov generalni sekretar zelo ceni in spoštuje prizadevnost in požrtvovalnost aktivistov v občinah, vaških in uličnih odborih. Zaveda se, da bi bila brez teh ljudi organizacija veliko manj uspešna in učinkovita in da se prav preko teh preprostih krajanov krepi zaupanje ljudi v Rdeči križ. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Julij prav dobro ve, kaj se pravi gnesti glino, kako je zjutraj najprej trda in mrzla, ko stopiš vanjo z bosimi nogami, potem pa prav počasi čutiš, kako pod njimi postaja vse voljnejša in toplejša. Moč in toplota telesa pronica vanjo in snov postaja vse bolj ubogljiva, da jo človek lahko oblikuje po svoji volji. Kdove koliko jo je takole svojčas zgnetel pod svojimi nogami! V hladnih jutrih jc nenasitno pila toploto njegovega telesa, ko seje dan ogrel, pa so jo škropile potne srage z njegovega čela. Včasih je gnetel tisto, ki si jo je pripeljal iz bližine Krasinca, drugič ono z Okljuke. Občutek pod nogami je bil čisto drugačen in izkušen mojster, kakršen je bil on, je že vnaprej vedel, kaj bo iz ene in druge nastalo: bodo to glinasti lonci ali pa pečnice za krušne peči in kamine. Veščine, kako izdelovati eno in drugo, se je J ulij Rakar naučil v domači vasi pri mojstru Piletiču. Saj so imeli obrt tudi doma - oče Janez je bil čevljar - a v čevljarstvu ni bilo prida kruha. Dela je že bilo dosti, v popravilo so nosili od blizu in daleč, a kaj, ko ljudje niso imeli denarja, da bi plačali, kar je oče naredil. Prinesli so kaj, kar so na svojih njivah sami pridelali, dostikrat pa so na plačilo pozabili, oče pa tudi ni imel srca, da bi jih terjal. Tako je družina s petimi otroki le nekako preživela, a premika ni bilo. I lišica ob cesti v Gradcu jc ostala majhna in skromna, kakršna jc bila, ko se je Julij rodil v njej. Taka je bila tudi, ko se je pri Piletiču izučil pečarstva in lončarstva in se mu je odprl nov svet - po širni Beli krajini in onkraj na Hrvaško jih jc vodilo delo. Iz vajenca je Julij prerasel v pomočnika iz pomočnika je postal mojster. Proti koncu tridesetih let si je v domačo hišico ob cesti pripeljal dekle, Vido po imenu. Doma je bila z mlina na Otovcu, torej je bila dela vajena, le ropot mlinskega kolesa bi zamenjalo lončarsko vreteno. A stvari niso šle po tej naravni poti. Vmes je namreč udarila vojna. Ko so Julija vpoklicali na vojno bi ga družina doma še kako potrebovala. Vida je bila drugič noseča, prva hčerkica, ki je nosila materino ime, pa še dojenček. A kdo se je zmenil za ženine solze in za moževo stisko” Vojni stroj je deloval s polno paro in pod sabo tri ljudi. Mnogo družin je bilo razkropljenih. Nekaj zavedno. Rakarjcva iz Gradca jc ostala narazen štiri dolga leta. Ob razpadu starojugoslovanske vojske so namreč Julija pri Koprivnici zajeli Nemci, ga prepeljali preko Donave na Madžarsko, od tam pa v Nemčijo, v ujetniško taborišče pri Ncubrandenburgu. Sem je za njim prišla kartica. “Dobil si sina,” mu je povedal nemški stražar. Ni se bilo časa veseliti. Rojstvo seje tukaj v kraju ponižanja, lakote in trpljenja zdelo tako tuja stvar. Slo je za golo preživetje. V taborišču se je trlo ujetnikov. Poleg vseh mogočih narodnov, ki so sestavljali starojugoslovansko vojsko, so bili tu še Francozi. Potem so pričele prihajati še množice Rusov. Te so imeli Nemci za posebno ograjo in z njimi so še slabše ravnali, stradali sojih še bolj. Pa je bilo že tako tud' drugim neznosno, Julij se spominja edinih svetlih trenutkov v tem peklu. To je bilo takrat, ko so jih odbrali za “feldkomando’ • Ujetniki so več dni skupaj pobirali krompir Bili so dobro zastraženi, a lakota je prisil ljudi v iznajdljivost. Tudi surov krompir jo prišel prav in vsi so odhajali z dela s polnim1 želodci. Ko so odhajali, pa niso bili polni le želodci. Stražarji so jih, predno so ujetnik odpeljali s polja nazaj v taborišče, seveda preiskali, a so pregledali le suknjiče in žepe-niso pa se spomnili na hlačnice, v katerih se je skrival še marsikateri krompir, kije potem v taborišču kuhan ogrel roke in želodec ia marsikomu pomagal k preživetju. Štiriikrat je krompir dozorel, ko je bil JuhJ i Nemčiji. Ko je dozorel petič, je bil končn0 doma. Se prej je doživel strahovita bom' bardiranja. Ležali so v grabnih, tla so se tresla, a zavezniki so vedeli, kje so taborišča’ Bombe so padale samo naokrog. Potem s° prišli Rusi. Bili so rešeni, a rešitelji niso b«1 zanesljivi. Ker seje nekemu Rusu streljal0’ bi sc z orožjem skoraj spravil nadnje. Končn0 sojih preko Odre prepeljali na poljsko stran od tam pa so se s tovornimi vagoni brez stre he odpeljali do Beograda.. Julija je doma čakala vsa družina: o&’ žena, hčerka Vida, kije bila že godna za šolo. ter sin Julij, ki je bil s petimi leti že pf3^ korenjak. Otroka seveda nista prepozna očeta. Začudeno sta ga gledala in mali J°' jc mislil, daje prišel k hiši kak partizan, par strumno dvignil stisnjeno pest v pozdrav- Rakarjev Julij je po vojni pričelž lončarstvom, pozneje pa tudi s pečarstvo ’ na svoje. Iz ostankov italijanskih bunker) ’ je izbral opeko in z njo postavil peč za žga° gline - to je bilo edino, kar mu je vojna d* dobrega. Se vedno pa se z vso upravičeno^ sprašuje, kdo mu bo povrnil leta, ki jih f prazno zapravil tam v daljni Nemčiji. Vida in Julij sta po vojni dobila še J v lklel Ul juiij aia pu vujiu uuuu“ . deklice in vse otroke sta spravila h km Zdaj je okoli njiju že dvanajst vnukov in dem pravnukov. Sredi vsega tega živz3 uem pravnuKuv. oieui vsega iega človek skoraj nima več časa misliti na voj . A se ta kdaj pa kdaj le prikrade v podza^ kot nedoločljiv, oddaljen strah. Tedaj je noba huda. Preveč je bilo vsega, da bi čl°v£ ostal čisto neprizadet. .p TONE JAP* - ■ m Priloga Dolenjskega lista 12 mjsmm 7*. *V 'd -ViL-k.: NAGRADI V ARTIČE IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 46. nagradne križanke izbral VIDO PETELINC iz Artič in MARTO RAJKOVAČO iz Novega mesta. Petelinčevi je pripadla denarna nagrada, Rajkovača pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 48. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 48. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 46. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SCALA, BP, TAMAR, RK, ANATOMIJA, TAT, NUGAT, BORIS, LIDA, BARI, TEATER, TVER, SMALTA, ENCIM, ATEK, KG, PEKEL, KUNAVER, EMERITUTURA, APA, ŠARENICE, SAD. prgišče misli Javnost, poštena in popolna javnost - to je prvi Pogoj za zdravje vsake družbe. A.I. SOLŽENICIN Diktator je zajedalec, ki ga hrani človeška slabost, zato je simbol za izdajstvo, ki ga Počenjamo v sebi nad samim seboj. E. KOCBEK Vojna je v svojem bistvu zverinski način reševanja življenjskih težav, način, kini vreden človeškega uma z njegovimi neizmernimi zakladi. I. PETROVIČ Pie velike vere nam morejo povedati mnoge resnice. D. IVANOVIČ NAGRADNA KRIŽANKA 48 > DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VOOJA PEVSKEGA ZBORA JASA. POSEKA STRASTNA ZENSKA METEORO- LOŠKI POJAV ANTIČNA GRŠKA VELEMESTO V SIRIJI CINIZEM PERZIJSKA KRALJICA, KI JE REŠILA JUDE PRED POMOROM OKR. ZA LJUDSKO REPUBUK RIMSKI PESNIK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST KRATICA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV SVOBODA URALSKO LJUDSTVO (SAMOJEDI OGNJENIK NA HAVAJIH TIP ŠVED. AVTA ŽGANJEM APNENCA DOBLJENA SNOV LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI ALBANSKA GORA NAD SKADROM (1723 m) NA SUK1 UPODOBLJENA KRAJINA PTICA ROPARICA INDUSTR. MESTO V UKRAJINI PRITLIKAV KONJ IND. MESTO V RUSIJI AVTOR: JOŽE UDIR PERUNIKA SITASTA KOST CIKASTA KRAVA IVAN TAVČAR VELIKANKA VILKO UKMAR HIMALAJSKA KOZA ORAČ IME ITAL NOGOMETNEGA ZVEZDNIKA BAGGIA OCVIRK VASJA IME KRITIKA FINCUA RODNO ZDRUŽENJE ZA STANDARDIZACIJO IRIB NAD SOČO SLOVEN- SKA TISKOVNA AGENCIJA MODNI DODATEK po operaciji raka na dojkah "Dober dan, življenje!" “V menije navsezadnje vendarle prevladala želja po preživetju in začela sem se krčevito boriti za življenje. Najprej sem brez uspeha iskala ljudi, ki bi imeli dovolj razumevanja za mojo stisko in bi mi bili lahko v opo-ro in pomoč, potem sem se zaprla vase in Poskušala zbrati lastne moči za telesno in čustveno okrevanje. Obenem sem si prizadevala, da bi se lahko sprijaznila z mislijo na to, da smrt predstavlja naravni in neizogibni konec našega življenja. V dneh te težke Preizkušnje sem bolje spoznala vse skrite kotičke lastne osebnosti, kot pa v dolgih letih Pravljenja....Danes sem popolnoma dru- gačna ženska, kot sem bila v času mastcktom-!)e in še zmeraj sem presenečena, ko pomislim na to, da mi je rak pomenil eno od uajdragocenejših življenjskih izkušenj,” je v knjigi Dober dan, življenje!, ki jo je pred kratkim izdala Trajna delovna skupnost samostojnih delavcev v kulturi Forma 7, zapisala ameriška klinična psihologinja Ronnie Kaye, ki je tudi sama prestala zdravljenje raka na obeh dojkah. Ker je v Sloveniji vsako leto operiranih P rakom na dojki okrog 700 žensk, je knjiga v prvi vrsti namenjena ženskam, ki so dale to operacijo skozi, pa tudi strokovnjakom in vsem ostalim, saj nastopa ta bolezen v tozličnih oblikah in ne prizanaša nikomur. Kot je zapisala v uvodu knjige dr. Marija Vegelj - Pirc, si moramo prizadevati za čim Večjo osveščenost vseh žensk in zdravstvenih služb, da bi bilo vsem omogočeno zgodnje odkrivanje bolezni ter najsodobnejše zdravljenje in celostna rehabilitacija. Rak še ne pomeni smrtne obsodbe Čeprav je predstava o raku v mnogih Iju-(H in tudi v družbi najprej negativna, rak Vedno ne pomeni smrtne obsodbe, mnogi, ki s° se zdravili za rakom, povedo, da jim je spremenil življenje. Ali kot je zapisal dr. Franc k-erne v knjigi Koncert za raka: “Rak je čudežno zdravilo za ljubezen. Morda ne bi jjlkoli doživeli take globine ljubezni, če ga ne I bilo. Rak mi je dal globlja spoznanja o življu, o celici - o viru življenja, o človeku, o ludeh kot nečem, kar je oblika praoblike vesolja.” Tudi pri avtorici Ronnie Kaye je prevla-??l® želja po preživetju, začela se je boriti za ‘■vljenje in uspelo ji je. Čeprav je doma iz ''toerike njeni nasveti pri nas niso nič manj ‘‘Porabni, kajti človeške stiske ne poznajo 'beja. V knjigi “Dober dan, življenje!” jtosreduje doživljanje raznih žensk v različnih a*ah bolezni, hkrati pa njihova pripove-0vanja prepleta tudi z lastnimi izkušnjami. Na lastni koži je ugotovila, da je telesno okrevanje po operaciji veliko lažje in hitrejše od čustvenega. S pisanjem želi avtorica čimbolj seznaniti bolnice z boleznijo raka od trenutka, ko je postavljena diagnoza, do obdobja po operaciji, ko se ponovno vračajo v vsakdanje življenje, ker se zaveda, da lahko dobra informiranost pripomore k premagovanju marsikatere ovire. Veliko prostora tako namenja učenju zavedanja in izražanja svojih čustev. Že na začetku knjige začne z razmišljanjem o smrti. Glede tega pravi, da zadeva s smrtjo niti ne bi bila tako zapletena, če ne bi že misel nanjo pri ljudeh z zahodnjaškim načinom razmišljanja vzbujala toliko strahu in tesnobe in zaključi, da problema minljivosti ne moremo rešiti, vendar se je mogoče na zadovoljiv način sprijazniti z neogibnim dejstvom, da naše življenje žal ne bo trajalo večno. Vračanje v vsakdanje življenje Sledi poglavje, kjer se je dokaj široko lotila trenutka, ko bolnica zve za diagnozo do zdravljena. Obrazložila je najpogostejše izjave bolnic ob tem. Mednje seveda sodijo izjave, da za večino rak pomeni smrtno obsodbo, potem kako to, da se je ta krivica zgodila ravno meni do izjave, da so se ob tem počutile strašno osamljene. Potem piše o svojih izkušnjah in o izkušnjah drugih žensk o kirurškem posegu ter kako se znebiti straha pred neznanim ter o telesnem okrevanju po operaciji. Za mnoge bolnice pa bo verjetno zelo dobrodošla podrobnejša obrazložitev obsevanja, kemoterapije in hormonske terapije, kajti vse to je za večino žensk velik tabu. Npr. v poglavju o kemoterapiji pravi, da za zdravljenje raka zdravniki uporabljajo različna zdravil, od katerih nekatera povzročajo stranske učinke, kot je izpadanje las ali bruhanje, res pa je, da so reakcije na ista zdravila pri različnih pacientkah različne. In še dodaja, da so najbolj preplašene zlasti nezadostno informirane pacientke. Tako rekoč drugi del knjige je namenjen okrevanju in vračanju v vsakdanje življenje. Avtorica nameni precej prostora o sprejemanju spremenjene zunanjosti, najprej o sprejemanju samega sebe potem še o tem, kako nas sprejemajo drugi. Ker prav gotovo izguba dojke - tega pomembnega simbola zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Nezmožnost zadrževanja seča Če je inkontinenca zelo huda, včasih pomaga vzpostavitev straniščnega režima. En teden si bolnik zapisuje, kdaj je šel na stranišče oziroma kdaj mu je ušla voda. Tako se bo morda pokazal vzorec, kdaj in kako pogosto je moral iti na vodo. Na podlagi tega si izdela načrt opravljanja izpraznitve sečnega mehurja, ki bo kar najbolje ustrezal njegovim potrebam. Tega režima se potem drži, ne glede na to, ali ga tišči ali ne. Na ta način si bolnik izprazni mehur, preden se bo izpraznil sam. Kako vpliva prehrana na inkontinenco Običajno mislimo, da z zmanjšanjem količine popitih tekočin ne bo treba tolikokrat na stranišče in se bomo lažje kontrolirali. Vendar pa to ne drži in lahko povzroči le še več težav. Če ne popijemo dovolj, smo bolj podvrženi raznim vnetjem mehurja, kar pa spet draži mehur in že samo po sebi povzroča nezmožnost zadrževanja seča. Vsak dan moramo popiti vsaj osem velikih skodelic raznih tekočin, da z njimi splaknemo organizem. Koristno pa je omejiti količino kave, čaja in piva, ker te pijače silijo k pogostejšemu mokrenju. Vsekakor pa jih velja nadomestiti z drugo tekočino. Prehrana je zelo pomembna, saj se kot dodatna komplikacija lahko pojavi tudi zaprtje. Gmota blata pritiska na sečnico in lahko ovira prehod seča, pritisk na sečni mehur pa obremenjuje mišico mehurja in povzroča tiščanje na vodo ter nezmožnost zadrževanja seča. Medenično dno se raztegne. Pritisk na vrat mehurja spremeni njegov kot in spet povzroči nezmožnost zadrževanja seča. Zato naj bo hrana uravnotežena, vsebuje naj veliko svežega sadja, zelenjave in drugih balastnih snovi. Redno prabavo ohranimo z dodatkom otrobov vsakemu obroku (na primer jedem iz žitaric, juham, enolončnicam ) in z uživanjem velikih količin tekočine. V lekarnah sicer dobimo odvajalna sredstva tudi brez recepta, vendar se vsekakor prej posvetujte s svojim zdravnikom. Črevo namreč zelo hitro postane odvisno od odvajal, zato je veliko bolje poskusiti z drugimi metodami. Kako pomagamo bolnikom z multiplo sklerozo pri zadrževanju seča? Pri multipli sklerozi je pogosto prizadeta gibljivost, kar predstavlja največji problem pri zadrževanju seča. Ne glede na to, koliko bolnik obvlada mehur, če ne more do stranišča, je seveda v nerodnem položaju. Zato je ena najpomembnejših stvari pri zadrževanju seča ureditev stranišča. Doma je ena naivečjih težav v tem, daje stranišče navadno v najvišjem nadstropju. Pri vzpenjanju po stopnicah ima bolnik z multiplo sklerozo morda težave ali potrebuje celo pomoč, ki pa ni vedno pri roki. Zato je v takem primeru potrebno dograditi stranišče in morda še tuš v pritličju. Drogovi za oprijemanje, ki jih namestimo vsenaokrog po stanovanju in zlasti v kopalnici in stranišču, nudijo bolniku oporo, ko gre na stranišče. Dobijo se različne vrste drogov, od enostavnih oprijemal, ki se pritrdijo na steno, do bolj kompliciranih, ki bolnika podpirajo od vseh strani. Preden pa se lotite preurejanja stanovanja, seje dobro prej dogovoriti za obisk delovnega terapevta na domu. Ta lahko najbolje oceni potrebe in svetuje najprimernejša pomagala. (Se nadaljuje) Priloga Dolenjskega lista 13 r praktični K ^ praktični KRIŽ praktični ^ praktični > □ Ro Praznična okrasitev Prazniki so tukaj. Za prijetno vzdušje so marsikdaj dovolj malenkosti, ki pa prinesejo v dom praznično domačnost, po kateri tudi ločimo prednovoletni čas od drugih dni v letu. Z okrašenimi okni in vhodnimi vrati lahko obiskovalce že na pragu spomnite, da so dobrodošli v vašem toplem prazničnem domu. Vendar pa bodite pri okraševanju zmerni. Ne pretiravajte s stili, barvami, predvsem pa se izogibajte kiča, zlasti plastike. Tradicionalna dekoracija oken in vhodnih vrat so venčki in girlande, okrašeni s pentljami, novoletnimi okraski, piškoti, orehi, jabolki. Venčke lahko izdelate sami, tako da v žičnato ogrodje, ogrodje iz vrbovih vej, ki ga povežete z žico, v ogrodje iz stiropora ali posebne aranžarske gobe zataknete ali zapičite smrekove vejice, bršljan, pušpan ali brinje. Okna in vrata lahko okrasite tudi le s smrekovimi vejami ali z na takove obešenimi okraski, ki jih z lahkoto naredijo otroci. ženskosti vpliva tudi na spolnost, temu namenja posebno poglavje. V njem predstavlja izpovedi različnih žensk po operaciji. Potem govori še o čustvenih padcih in vzponih ter kako živeti s strahom pred ponovitvijo bolezni. V knjigi opisuje tehnike meditacije in predstavljanja, ki pomagajo bolnicam iz stisk in poudaija: “Edina tehnika, ki nikakor ne bo delovala, pa je poskus zanikanja svojih čustev.” Ronnie Kaye ves čas poudarja pomembno vlogo prostovoljk, žensk, ki so preživela podobna obdobja, pri okrevanju bolnic, potem kot zelo dobrodošla navaja skupinska srečanja. Tudi v okviru onkoloških bolnikov Slovenije se bolniki združujejo po vrsti obolenja v sekcije. Tako v Sloveniji deluje že 10 sekcij žena po operaciji dojke po različnih krajih Slovenije. Na Onkološkem inštitutu in po ostalih bolnišnicah, kjer zdravijo raka na dojki pa imajo tudi usposobljene prostovoljke za nudenje individualne pomoči. ______________________JOŽICA DORNIŽ Kultura, kije sinteza človekovega umetniškega, znanstvenega in fizičnega dela, je naše najbolj pristno dejanje. B. ŠTIH Če zares želite doumeti duha smrti, na široko odprite srce v telo življenja. Kajti življenje in smrt sta eno, kot sta eno reka in ocean. K GIBRAN Narastek iz cvetače Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavo cvetače (800 g), 2 jajci, 80 g masla ali margarine, 50 g moke, 1/2 litra mleka, 100 g naribanega sira, sol, poper, muškatni orešek. V malo osoljeni vodi skuhamo očiščeno cvetačo do mehkega. V kozico razpustimo 50 g masla ali margarine. Primešamo moko, nato pa med mešanjem zalijemo z mlekom. Kuhamo na majhnem plamenu in ves čas mešamo, da dobimo primemo gosto bešamelno omako. Omako odstavimo s štedilnika, začinimo jo s soljo, poprom in naribanim muškatnim oreškom. Nato primešamo eno jajce, en rumenjak in nariban sir. Kuhano cvetačo sesekljamo. Zmešamo jo z bešamelno omako in damo vse skupaj v pomaščen pekač. Površino poravnamo. Tu in tam posadimo na narastek košček masla ali margarine. Pečemo v ogreti pečici 25 do 30 minut, da se narastek zlato zapeče. Ponudimo s svežim črnim kruhom. Ti M Ko začne krompir gniti “Krompir mi je v kleti začel gniti, kaj naj naredim?” obupano prosi za nasvet uredništvo bralec F.K., ki pa v svojem pismu ne pove, v kakšnih razmerah pridelek hrani. Če začne krompir gniti, ga je najprej treba prebrati, klet pa temeljito prezračiti, da se bo morebitna plesen posušila. Siccrpaje treba ugotoviti vzrok gnitja gomoljev, saj gre lahko za krompirjevo plesen ali jitoftoro, suho ali belo trohnobo, za bakterijsko črno nogo ali pa celo za posledice prstanaste nekroze (PTNRD), ki jo izzove različek iz skupine virusa Y. Ta bolezen, ki je izbruhnila jeseni leta 1988, je katastrofalno prizadela dolenjsko in slovensko pridelavo krompirja in uničila slovito domačo krompirjevo sorto igor. Bolezen prepoznamo po značilnih žuljem podobnih izboklinah, ki imajo pod površino rjavo odmrlo tkivo. Tak krompirje treba čim prej porabiti, v nobenem primeru pa ni več dober za seme. Preverimo elektriko! Bližamo se zares hladnemu letnemu obdobju, ki nas hito spomni na to, kako je naše vozilo odvisno tudi od elektrike in da je akumulator srce avtomobila, ki ga je treba pozimi še posebej negovati. Zavedati se moramo, da nizke temperature povzročajo več fizikalnih sprememb na avtomobilu, pri tem pa ne gre prezreti, da nastaja zaradi njih povečana viskoznost olj v pogonskem motoiju in prenosnih mehanizmih avtomobila, zaradi česarbomo za zagon avtomobila porabili več energije kot ponavadi. Zaradi nizke temperature pa nastajajo tudi druge spremembe - te povečujejo odpornost alektrolita, zaradi česar je razpoložljiva moč akumulatorja zmanjšana prav v trenutku, ko bi jo najbolj potrebovali. Samo z dobro oskrbovanim in dobro napolnjenim akumulatorjem se tem težavam lahko izognemo. Zdaj je čas, da se na "zimo pripravimo! Ročno ali strojno pomivanje posode S strojnim pomivanjem posode lahko v primerjavi z ročnim prihranimo do 50 odst. električne energije in vode. Pri tem pa moramo vedeti, da nam posode pred pomivanjem ni potrebno izpirati z vročo vodo, to bo opravil stroj. Prostornino pomivalnega stroja moramo z racionalnim zlaganjem posode kar najbolje izkoristili. Vrata pomivalnega stroja imamo stalno zaprta, da se nam ostanki hrane na posodi, ki smo jo že zložili vanj, ne posušijo. Pri manj umazani posodi izberemo varčevalni program. Predhodno splakovanje vključite samo za močno ali zasušeno umazanijo. Električno sušenje posode lahko tudi opustimo. Andrej Te dni mineva 120 let od rojstva znamenitega enologa, pedagoga in zadružnika Andreja Žmavca. Rodil se je 29. novembra 1874 v Slogon-skem pri Kapelah v kmečki družini, očetu Jožefu in materi Heleni. Umrl je 30. marca 1950 v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Osnovno šolo je obiskoval v Kapelah. Po nižji gimnaziji je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Mariboru in Ljubljani, kjer je leta 1894 maturiral. Po končanem učiteljišču se je posvetil učiteljskem poklicu. Poučeval je v več krajih, Strmcu pri Vojniku, Šempetru v Savinjski dolini, Žalcu, Žusmu, Trebnjem. Vendar ga učiteljski poklic ni zadovoljil. Ker je dobro poznal težave našega kmeta, posebej še vinogradnika, ga je želja gnala v kmetijsko stroko. Zapustil je učiteljevanje in si izboril dveletni študijski dopust. Kot štipendist štajerske deželne vlade je v letih 1897-1899 obiskoval in uspešno končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinogradništvo v Klosterneuburgu, šolski zavod, znan in priznan tudi prek evropskih meja. Znanje si je še izpopolnjeval na Visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju. Ker v takratni Avstriji ni mogel takoj dobiti službe, je ponudil svoje znanje ruski, bolgarski in srbski vladi. Leta 1901 gaje srbska vlada imenovala za strokovnega učitelja na vinarsko-sadjarski šoli v Bukovem pri Negotinu. Tu ni ostal dolgo, kajti že naslednje leto je prevzel službo oskrbnika Coronini-jevega veleposestva v Krombergu pri Gorici. V naslednjih letih ga je želja po znanju in napredku vodila po svetu. Prepotoval je vse alpske dežele. Strokovno seje še izpopolnjeval v Darmstadtu v Nemčiji, kjer je študiral zadružništvo, v Colmarju v Alzaciji na vinarskem inštitutu Oberlin. Podal se je tudi na študijsko potovanje v južno Francijo. Po vrnitvi domov je postal potujoči učitelj za sadjarstvo in vinogradništvo ter komisar pri Zvezi kmetijskih zadrug v Gradcu. V letih 1908-1912 je opravljal delo generalnega inšpektorja posestev kneza Metternicha na graščini Johannisberg v Porenju. V tem času se je bavil s študijem grozdnega sukača, nevarnega škodljivca poren-skega vinogradništva, in z gnojenjem vinogradov ter napisal knjigo v nemškem jeziku Zwei VVeinbaufra-gen. Naslednji dve leti je bil inšpektor na državni sekciji za olive pri dalmatinskem kulturnem svetu v Zadru. Med prvo svetovno vojno je bil inšpektor in šef oddelka pri centralni zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju. Po končani vojni se je leta 1919 vrnil v domovino in dobil mesto inšpektorja za agrarno reformo pri Kmetijskem poverjeništvu v Ljubljani. Leta 1920 je postal ravnatelj Vi-narsko-sadjarske šole v Mariboru. Vse svoje znanje in skrb je namenil strokovnosti in razcvetu šole. Prej nemško šolo je reorganiziral in dvignil v vzoren šolski zavod. Po osmih letih ravnateljevanja je bil iz nerazumljivih vzrokov upokojen. V pokoju se je povsem posvetil Vinarskemu društvu, katerega soustanovitelj je bil, in strokovnemu glasilu društva Naše gorice, katerega izdajatelj in urednik je bil. Strokovno in literarno delo Andreja Žmavca je zelo obširno. Že od leta 1899 dalje je pisal strokovne članke za slovenske in srbohrvaške časopise, pozneje pa tudi za nemške strokovne časopise. V člankih je obravnaval vinske sorte, trtne bolezni in škodljivce, napake in bolezni vina, rabo pomožnih pripomočkov in raznih sredstev. Kot navaden zadružnik je leta 1907 napisal knjigo Kmečka posojilnica. Na podlagi učne knjige ravnatelja Zweiflcrja je leta 1925 sestavil Vinarstvo. Leta 1927 je napisal knjigo Grozdni sukač, leta 1928 je izšla Izvestje vinarske šole v Mariboru. Leta 1931 je prevedel jugoslovanski vinski zakon, naslednje leto pa je izdal knjigo Vinski zakon in kletarski vedež. Za Žmavčevo strokovno delovanje je bilo značilno, da je pri vseh vprašanjih vnašal svoje ideje in zagovarjal to, kar je sam spoznal kot dobro in pravilno. Kot vinarski in sadjarski strokovnjak je bil Andrej Žmavc priznan in cenjen doma in v tujini. VLASTA DEJAK § cfincfl 0.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 PLES STOLETJA, franc, serija, 3/5 10.55 TO SI TI, DOJENČEK, angl. poljudnoznan. nadalj., 5/6 „ 11.20 PO DOMAČE 200 POROČILA ‘2-35 ZLATO V DIMNIKU, ponovitev švicarske drame 0-25 SLOVENSKI UTRINKI 7.00 DNEVNIKI 17'!0 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 800 REGIONALNI STUDIO MARIBOR jo.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 513 RISANKA 530 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20 05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška , nadalj, 3/13 2.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT “ M POSLOVNA BORZA 2245 SOVA GLEDALIŠČE RAYA BRADBURVJA, ka-nadsko-novozel. naniz, 21/24 23.15 OUKOV DVOREC, franc, nadalj, 1/13 Slovenija z 1235 - 1.15 lletekst 1250 Video strani -13.00 Euronews -14.30 Evrogol '1530 Kinoteka: Ciklus filmov Katherine Hepburn: o meni (amer. dok. film) -16.40 'Edenski izbor: vrtincu -17.25 Sova (ponovitev): Grace na udaru ™r- naniz, 17/22); 1755 Ščepec njuhanca (zad-9 “4angl. nadalj.) -18.45 Lastninjenje (ponovitev) ' 1S.55 Zc veste -19.05 Majhne skrivnosti velikih ■Jarekih mojstrov -19.10 Podarim - dobim • 19.15 jp lok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 20.05 J*®*, ženske - 21.05 Umetniški večen Mrki kon-?*• Portret Vitomila Zupana; 22.10 Pet minut raja 'T)v- film) - 23.40 Košarka Maccabi:Smelt Olim-fJ3 (posnetek) SANALA ■Ud Video strani • 12.00 Na velikem platnu -12.20 svetlobe (ponovitev 313. dela amer. nadalj.) -31? Ameriških deset (glasbena oddaja) -13.45 Ml • 16.35 Na velikem platnu ■ 16.55 Album show (Ponovitev glasbene oddaje) -17.45 Video igralnici0^3 o računalniških igricah) -18.15 Benny v*1*' (ponovitev 14. dela angl. naniz.) -18.45 TV -19.00 Uročila -19.15 Luč svetlobe (314. del ‘jmer- nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena od-W - 20.40 Pred poroto (20. del. amer. naniz.) -‘UO Poročila - 21.20 Dekle v zraku (franc, film) -"•05 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 0.00 Na velikem platnu -1.00 CMT HTVi ,'^®TV spored - 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro -0.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Lov 3Doombolt (serija za otroke, 5/6) -12.00 Poročila ' '2-05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Filmi Stc-3 McOueena -14.30 Šolski program -15.30 Pro-a otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Jadri okoli sveta (potopis) -17.10 Cena denarja -/'45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 San-v “arhara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, tnte - 20.10 Carstvo ruskega medveda (dok. sc-JJ; 4/6) - 21.00 Akuslikoteka (zabavnoglasbena , ™ia) - 21.40 Ekran brez okvira - 22.40 S sliko na I '*°' 23.20 Moč denarja - 23.30 Charlie Mopic R urna naniz, 5/11 HYunoni. 18 VIZIJA - EDINA DRUŽBA ZA CERTIFIKATE NA DOLENJSKEM, V POSAVJU, BELI KRAJINI IN NA KOČEVSKEM, KI JO VODIJO DOMAČI LJUDJE VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, v tej številki Dolenj- skega lista in nekatenh naslednjih objavlja odgovore na vprašanja v zvezi s certifikati in delovanjem pooblaščenih investicij:.. investicijskih družb oz. skladov. Vse bralce vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko (068)323-260, nam pišete ali pa osebno pridete na naše vpisno mesto v vseh predstavništvih in agencijah zavarovalnice TILLA, in poskušali vam bomo odgovoriti na vaša vprašanja. * Kakšno vlogo ima lahko družba za upravljanje v podjetju, katerega delnice je kupila od Sklada RS za razvoj? Vsaka posamezna pooblaščena investicijska družba že v prospektu, ki ga pripravi za javno prodajo svojih delnic, opredeli, kakšna bo njena investicijska politika. Lahko je aktivna, lahko pasivna ali pa kombinacija obeh. levilo delnic tega podjetja, seveda mora imeti družna za aktivno upi Ijanje tudi strokovnjaka, ki določeno gospodarsko panogo obvladuje. Večina pooblaščenih investicijskih družb, ki v svojih prospektih pišejo, kako bodo aktivno upravljale, bo to zelo težko uresničevala iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da lahko posamezna pooblaščena investicijska družba pridobi največ 20 odst. vrednosti posameznega podjetja, kar ni nujno zadostni pogoj za aktivno odločanje; drugi razlog pa je, da strokovnjakov, ki bi se na določeno panogo oz. podjetje dobro spoznali in bi lahko sodelovali v upravljanju podjetij, pooblaščene investicijske družbe nimajo veliko. Kakšna je vloga poobalščenih investicijskih družb na prvi javni dražbi in kakšni problemi se s prvo dražbo pojavljajo? • Sklad RS za razvoj bo organiziral 1. javno dražbo oz. 1. prodajo delnic podjetij 7. decembra 1994. S prvo javno dražbo pa se porajajo tudi različni problemi. Pravico sodelovanja na javnih dražbah imajo po zakonu pooblaščene investicijske družbe, ki so registrirane pri sodišču. Le-te bodo pridobljene certifikate državljanov na dražbah “zamenjale” za delnice podjetij, ki bodo na teh dražbah naprodaj. Prodajajo se paketi delnic posameznih podjetij v višini 20 odst., in sicer manjša podjetja v enem paketu, za večja pa v večih. 20 odst., in sicer manjša podjetja v enem paketu, za večja pa v večil Po mnenju strokovnjakov iz večine pooblaščenih družb za upravljanje pa Sklad RS za razvoj s prvo dražbo prehiteva, kajti večina pooblaščenih investicijskih družb še m registriranih, ker jim dovoljenja za zbiranje certifikatov potečejo januaija naslednjega leta, zato na dražbi ne morejo sodelovati. Problem, ki se pojavlja v zvezi sprvo dražbo, je ta, da se na dražbi prodajajo delnice 61 podjetij, od katerih pa je le 10 do 15 registriranih. Tako bi lahko pooblaščene investicijske družbe kupile “mačka v Žaklju”, kajti investiranje v podjetje z neurejenim pravnim statusom je zelo tvegano. Cene paketov delnic, ki bodo naprodaj na dražbi, določa komisija za cene, nima pa oblikovanih natančnih pravil. Združenje družb za upravljanje zato zahteva oblikovanje natančnih “pravil igre”. Problem predstavlja tudi višina paketov delnic posameznih podjetij. Paketi so namreč preveliki, tako da nekatere manjše družbe na dražbah ne bodo mogle kupovati teh večjih paketov zaradi zakonske omejitve, ki določa, da mora imeti vsaka pooblaščena investicijska družba razpršene naložbe, in sicer ima lahko največ 10 odst. svojega premoženja v delnicah posameznega podjetja. V fl S fl d p im n n POTRfbUJf vabrost Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, ki jih ponujajo stanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, ki jih izberete po lastni presoji. DRUŽIfMO ZAVAROVANE |^= zavarovalnica triglav DOLENJSKA BANKA S tradicijo v prihodnost p det lo v jor Zd, od: fesi If 1 fOc ščir star Mre lk' ?tva h tl Mav »er, »v|, Pot: dož lak Pi Si dua D *Pre "jej Moi <5 M oi ,.S< S [ežti b0il f»l0 s :d; rži "lij s .V: lak DOLENJSKI LIST /Moja- pura Savou. Naj postane tudi Vaša. Vpisna mesta: Sedež podjetja: Sava Kranj, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov p.o., Škofjeloška c. 6, 64000 Kranj; Lokacija Ptuj, Ormoška c. 33a. Prodajalna Sava Trade: Novo mesto BTC. Poštne enote: Novo mesto, Brežice, Črnomelj, Trbovlje, Hrastnik. Informacije po telefonu 064 / 26-50 Certifikat lahko zamenjate za delnice enega največjih slovenskih izvoznikov. J Spodbudni pogovori staršev motenih otrok _________ .Zahvala organizatorjem Društvo za pomoč duševno priza etim iz Novega mesta je organizira j® vTend seminar za družine, ki ima . -u. uu ju. uMuora. Udeležilo se g; k sedem družin, večina od nas prvič 5® začetek je bil obetaven, saj so ot i?.ci v pričakovanju novih dogodiv ;~ln> pozabili jokati. Tako smo lahke arši sproščeno prisluhnili različnirr •bokovnjakom. Lv uvodnem deluje Anica Stanko-Hv’ Pret*sednica novomeškega dru-."a, povedala nekaj o organiziranosti a delovanju društva. Sledila je pred j^Vtev družin. Prof. dr. Peter Sku-o vi’ psiholog, je spregovoril vlogi družine in otrok s posebnimi jjujrebami. Razvil se je pogovor o CJjhVetju dejstva, da se nam je rodil ,k otrok. Zelo vzpodbudni in izvir-d so bili tudi predavateljevi indivi-ujdni razgovori s starši. f' ^arje,a Korbar, pediatrinja,je pregovorila o pomembnosti zgod-Jega odkrivanja in ustrezni timski f^navi otroka in družine, o po-Centra za socialno delo Novo L**to pa socialna delavka Estera Unik. Delovanje zveze društev pa brisal Bruno Kocbek. yr, ounar je bil zelo dobro organi-uai?- Poleg strokovnosti smo bili de-L1?1 tudi družabnega večera z glas-. In srečelovom. V imenu vsen, ki se seminarja udeležili, naj se (lii LIno zahvalim organizatorjem, vo-Alenki Podkrižnik, specialnim c členki Podkrižnik, specialnin rjagoginjam Nuši Korče, Marjet k jn Ksenji Pejanovič, logoped: ijatjani Potočnik in vsem ostalii »h k, 'hivnjakom za njihov trud in m ■ H^huc dneve, ki smo jih prežive mladim staršem, kijih dole [aka usoda kot nas, toplo pripore J’ 4a se udeležijo podobnih sem 1 fe. da se udeležijo pod Bi JBV ali srečanj. Hvaležna Nikova mami .|° SPORAZUMEVANJU Z S OBOLELIMI OTROKI rOVO MESTO - Dolenjsko I »tvo za cerebralno paralizo bo or-| Hralo v soboto, 10. decembra, ob »•u v otroškem vrtcu Pedenjped na izobraževanje z naslovom Novi komunikacije, ki ga bo vodila «:'• defektologije Elza Sabolič. Na delovnem srečanju se bodo pos-I’11 govorici telesa. Jezik telesa šteli uied uspešnejše načine komu-|)t.!:|nja z otroki, obolelimi za cere-gjj paralizo. Organizator vabi k fieUjenemu izobraževanju, ki bo E?*0 dopolnilo dosedanjega uspo-t( iauja, starše in terapevte obolelih aie k ('ddmiacij o izobraževanju, w brezplačno, dobijo starši po tele-^28-440pri Iztoku Suhadolniku. \r*j°net je nož po meri človeka. W? Poseben žleb za odtekanje člo-‘ke krvi. (Zorko) ne sme nikoli delati hitreje kol j'Soni, zapomnite si to! (Zidar) • Politika je najprej napovedala labodji spev nekega novinarstva, potem pa je labode začela krmiti. (A. Novak) • Etika ni krščanska, ne more imeti takšnega ali drugačnega atributa. Etika je raven zavesti, stanje duha, način življenja, odnos do soljudi, ki z nami delijo skupen dom na Zemlji. (F. Okič) • M umetnost postarati se; umetnost je, kako to prenesti. (Goethe) Z DINAMIC, ekonomsko-finančni inženiring, d.o.o. Kandijska cesta 64 68000 NOVO MESTO Zaposlimo 2 delavca — revizorja. Pogoji za zaposlitev: — V., VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali pravne smeri — večletne izkušnje na področju računalništva — vsaj osnovno znanje računalništva Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom. Svoje ponudbe z življenjepisom in dokazili pošljite do 15.12.1994 na naš naslov. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. POLNA MIZA DOBROT IZ GOTOVE ZMESI lrSDT= Z RECEPTI GOTOVE ZMESI HIT-MIX ZA • POTICO • KROFE • BUHTLJE • OREHOV NADEV DOLGO, PRIJETNO PRAZNOVANJE [jaotsMra PLli Program lesnih izdelkov Novo mesto Vam na svoji žagi v Bršljinu nudi usluge razreza hlodovine : iglavcev in listavcev po vaših željah (specifikaciji), ter orga- : nizacijo prevoza. Informacije osebno na žagi v Bršljinu ali na tel.: 068-322-143 g. Udovč in 068-321-826 int: 1247 g. Retelj izvršni svet Skupščine občine Sevnica objavlja na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje kmetijstva v občini Sevnica (Ur. list RS št. 23 z dne 8/91991) ter Sklepa o spremembi pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje kmetijstva (Ur. list RS št. 37 z dne 8.7.93.) IV. R A Z P I S za dodelitev kreditov z regresirano obrestno mero za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Sevnica Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupni znesek sredstev, namenjenih za kreditiranje investicij v kmetijstvu, znaša 15.000.000 SIT. 2. Namen: dodeljevali se bodo krediti za posodobitev, intenziviranje, koncentracijo in preusmeritev kmetijske proizvodnje kot tudi za uvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji po prioritetah panog, kot sledi: Nižinsko območje: - prašičereja - vrtnarstvo, zelenjadarstvo, semenarstvo dopolnilne dejavnosti, domača obrt, kmečki turizem - govedoreja Hribovito območje: - govedoreja - sadjarstvo - vinogradništvo - prašičereja - dopolnilne dejavnosti, domača obrt, kmečki turizem Višinsko območje: - živinoreja - govedoreja, drobnica - dopolnilne dejavnosti, domača obrt, kmečki turizem 3. Za dodelitev kredita lahko zaprosijo kmetje zasebniki in občani, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 4. Za najetje kredita prosilci ne morejo konkurirati s projekti, za katere so jim bila že dodeljena občinska ali državna posojila ali nepovratna sredstva. 5. Obrestna mera se bo regresirala do višine 12%. 6. Kredit bo zavarovan pri Zavarovalnici Triglav; stroške zavarovanja krije kreditojemalec. 7. Prošnji za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija: - ime, priimek in naslov prosilca - opis obsega kmetije in/ali dopolnilne dejavnosti - projekt ali idejni projekt investicije, predračunska vrednost in finančna konstrukcija investicije - gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del, staro največ 2 leti mnenje Kmetijske svetovalne službe 8. Prošnje s potrebnimi prilogami je potrebno oddati do 19. decembra 1994 na naslov: Občina Sevnica, Sekretariat za gospodarstvo in finance, Glavni trg 19 a, Sevnica. 9. Izvršni svet bo sprejel sklep o dodelitvi kreditov najkasneje v 8 dneh po končanem zbiranju prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8 dneh po sklepu. 10. Informacije in navodila lahko dobijo prosilci na Sekretariatu za gospodarstvo in finance, Referat za kmetijstvo, Glavni trg 19 a, Sevnica, telefon 41-221. DOLENJSKI LIST 19 TEHNOLOŠKI SISTEMI SEVNICA V STEČAJU SAVSKA CESTA 23/A, SEVNICA Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 29.11.1994 v stečajnem postopku nad dolžnikom Tehnološki sistemi Sevnica v stečaju razpisuje PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB ZA PRODAJO PREMOŽENJA STEČAJNEGA DOLŽNIKA, KI OBSEGA: A: NEPREMIČNINE: 1. Proizvodna hala velikosti 48 x 53 m s trato postajo, kotlarno, vratarnico, peskirnico in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parcelah 306/1,306/2, 309/1,310/3,313, 316/1,317/4 in 317/5, vse k.o. SEVNICA, po izklicni ceni 1.213.994 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. Upravna zgradba 10 x 10 m s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pare. št. 317/3, izklicna cena v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju DEM Banke Slovenije znaša 50.784 DEM. 3. Skladišče barv 6,3 x 3,1 m s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na pare. št. 317/3, izklicna cena v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije je 6.254 DEM. 4. Stavbno zemljišče, namenjeno za gradnjo, in sicer na parcelah št. 307/1,307/2, 311,312, 335/1,335/3, 335/4 in 335/5, po izklicni ceni 116.750 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. B. PREMIČNINE 5. Koordiniran plamenski rezkalnik “Uljanik ESSAB”, tip OPTOTAJ, po izklicni ceni 13.000 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Hidravlične škarje, tip M6 3100/16-20, letnik 1985, izklicna cena 18.090 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Hidravlične škarje, letnik 1971, tip N 68 A/2500, izklicna cena 3.065 DEM v tolarski protivrednosti. 8. Hidravlična stiskalnica za ravnanje profilov, izklicna cena 2.570 DEM v tolarski protivrednosti. 9. Upogibna stiskalnica, tip JELŠINGRAD, 1.1975, izklicna cena 9.195 DEM v tolarski protivrednosti. 10. Upogibni stroj rolanje, tip JELŠINGRAD, izklicna cena 3.060 DEM v tolarski protivrednosti. 11. Brusilni stroj za okroglo brušenje, tip KIKINDA, izklicna cena 30.146 DEM v tolarski protivrednosti. 12. Horizontalni vrtalni stroj WMW UNION, letnik 1961, izklicna cena 20.500 DEM v tolarski protivrednosti. 13. Pehalni stroj HKV 6, letnik 1992, izklicna cena 2.900 DEM v tolarski protivrednosti. 14. Polirna naprava SUNHER, letnik 1992, izklicna cena 6.800 DEM v tolarski protivrednosti. 15. Rezkalni stroj, tip GVK-3N, letnik 1977, izklicna cena 3.300 DEM v tolarski protivrednosti. 16. Univerzalna stružnica POTISJE ADA, letnik 1979, izklicna cena 1.500 DEM v tolarski protivrednosti. 17. Univerzalna stružnica POTISJE, letnik 1984, izklicna cena 7.300 DEM v tolarski protivrednosti. 18. Univerzalna stružnica PRVOMAJSKA, tip TNP 250/1600, letnik 1970, izklicna cena 1.500 DEM v tolarski protivrednosti. 19. Univerzalna stružnica POTISJE ADA, tip PA 631 P/1500, letnik 1984, izklicna cena 9.400 DEM v tolarski protivrednosti. 20. Univerzalna stružnica PRVOMAJSKA, tip TVP 250/3000, letnik 1977, izklicna cena 18.300 DEM v tolarski protivrednosti. 21. Horizontalni vrtalni stroj IVO LOLA RIBAR, tip B 105 S, letnik 1979, izklicna cena 7.300 DEM v tolarski protivrednosti. 22. Horizontalni vrtalni stroj, CSR, tip H 63 A, letnik 1963, izklicna cena 1.600 DEM v tolarski protivrednosti. 23. Mostno dvigalo 10/3, letnik 1989, izklicna cena 22.270 DEM v tolarski protivrednosti. 24. Mostno dvigalo H-2, mostno dvigalo M-1, izklicna cena 17.200 DEM v tolarski protivrednosti. 25. Komora za peskanje, izklicna cena 6.500 DEM v tolarski protivrednosti. 26. Viličar LITOSTROJ, letnik 1985, izklicna cena 16.130 DEM v tolarski protivrednosti. 27. Kompresorska postaja, izklicna cena 20.520 DEM v tolarski protivrednosti. 28. Ostala proizvodna oprema po cenilnem elaboratu, ki je na sedežu stečajnega dolžnika. 29. Pisalni stroj Olivetti et 121, električni, s spominom, izklicna cena 550 DEM v tolarski protivrednosti. 30. Ostala pisarniška oprema po cenilnem elaboratu. 31. Osebno vozilo CITROEN BX TGS, letnik 1989, izklicna cena 10.000 DEM v tolarski protivrednosti. 32. Osebno vozilo ZASTAVA YUGO 55 SKALA, letnik 1989, izklicna cena 2.500 DEM v tolarski protivrednosti. 33. Poltovorno vozilo TAM 80 T 3 BE, letnik 1980, izklicna cena 8.130 DEM v tolarski protivrednosti. 34. Tovorno vozilo TAM 125 T 12, letnik 1979, izklicna cena 2.000 DEM v tolarski protivrednosti. 35. Enoosna prikolica, izklicna cena 1.000 DEM v tolarski protivrednosti. 36. Drobni inventar po cenilnem elaboratu, izklicna cena 5.240 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan | plačila. Specifikacija premoženja je navedena v cenilnih poročilih na sedežu stečajnega dolžnika. Pregled cenilnih zapisnikov, ogled premoženja in podrobnejše informacije glede izklicnih cen ter načina prodaje je mogoče dobiti vsak dan po predhodnem dogovoru s stečajno upraviteljico na telefon (0608) 81-773 med 9. in 12. uro. Nepremičnine, stroji in naprave, pisarniška oprema in vozila so v najemu za določen čas. Najemnik ima predkupno pravico. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po dnevu objave v časopisu, razpis se nabije tudi na oglasno desko Temeljnega sodišča v Novem mestu, enota v Novem mestu. Pri prodaji z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo za sodelovanje pri prodaji. Pred odpiranjem ponudb oziroma najkasneje zadnji dan razpisa mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 51610-690-86410 pri SDK Sevnica. Bariran ček kot način plačila varščine mora biti izpolnjen v vseh elementih za njegovo veljavnost s strani izdajatelja vključno z datumom izdaje. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki z nakupom ne bodo uspeli, pa bo varščina vrnjena v 3 dneh brez obresti. Uspešni ponudnik oz. kupec nepremičnine mora skleniti pogodbo o nakupu v roku 8 dni po odpiranju ponudb in v celoti vplačati kupnino za nepremičnine v roku 45 dni po podpisu pogodbe in za premičnine v roku 30 dni po podpisu pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec, pri čemer se prometni davek prišteje k izklicni ceni. Kupljene premičnine in nepremičnine lahko kupec prevzame šele po poprejšnjem plačilu kupnine. S pogodbo se lahko določi, da se premoženje prevzame takoj po podpisu pogodbe, če kupec predloži kvalitetno bančno garancijo “brez ugovora" ali “na prvi poziv” domače ali tuje banke. Garancija mora pokrivati razliko med varščino in kupnino oz. predloženo garancijo za resnost ponudbe. Prednost pri nakupu bo imel tisti ponudnik, ki bo kupil premoženje kot celoto. V primeru posamične prodaje premičnin in nepremičnin bo imel prednost ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. Če bo več ponudnikov ponudilo enako ceno, bo imel prednost tisti, ki bo ponudil boljše plačilne pogoje. Interesenti naj ponudbe pošljejo na naslov stečajnega dolžnika, SAVSKA CESTA 23/A, 68290 SEVNICA, zapečatene v ovojnici “PONUDBA ZA ODKUP NE ODPIRAJ!" tj k a A I Turistična agencija JJ Jk Mfe&l JtoIŽ Kandijska 30 tel.: 068/321-115, 342-136 Zakaj bi praznike preživljali doma, če se lahko odločite za enkratne božično novoletne programe: Slovenija 3 dni POL od 140 DEM dalje Hrvaška 3 dni POL od 110 DEM dalje Rim 4 dni NZ od 199 DEM dalje Praga 4 dni NZ od 96 USD dalje Pariz 5 dni NZ od 289 DEM dalje Barcelona 6 dni POL od 299 DEM dalje Budimpešta, Dunaj, Mala Azija, Malta, Kanarski otoki, Kuba... NOVO V NOVEM MESTU til tehnounion d.d. zastopstvo tujih firm Ljubljana vam nudi ekskluzivne proizvode po najnižjih cenah CANDY, SONY, SHARP, MIELE, BLANCO, HUSOVARNA, CASCO, KELOMAT, ESPERIA, TECHNOGAS, TIMEX Slavnostna otvoritev bo v četrtek, 8. decembra 1994, ob 13. uri. Vabljeni! Pooblaščena trgovina na drobno in debelo Aškerčeva 12 (Regrške košenice) Novo mesto, tel.: 068/26-163 SONY. SHARP Mlele BLANCO ČREVARSTVO MAJER tel. 061/722-263 ___ MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI. Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: — vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev — umetne ovitke — mrežice — aditive iz programa TKI Hrastnik — nože Dick, Tukan (Solingen) — za trgovine vse vrste vakuum pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1c, p. 61230 Domžale.in v času od 4.11.94 —15. 2. 95 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1.11.94 naprej dobite tudi vse.kar potrebujete za koline. Se priporočamo. Na podlagi odredbe o postopku javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS 28/93 in 19/94) objavljamo javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo adaptacije prostorov KS Globoko 1. Investitor: Krajevna skupnost Globoko. 2. Predmet razpisa: izvedba adaptacije prostorov KS Globoko. 3. Orientacijska vrednost del je 1.000.000,00 SIT 4. Rok pričetka del je december 1994. 5. Ponudbe morajo biti oddane do srede, 14.12.1994, do 13. ure. 6. Razpisna dokumentacija se lahko dobi na sedežu KS ob delavnikih med 7. in 11. uro razen srede. 7. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika, - dokazilo o registraciji, - reference, - rok izvedbe, - ceno in plačilne pogoje, - garancijsko dobo. 8. Ponudbe morajo biti poslane v zaprti kuverti z oznako “ Ponudba za javni razpis Prostori KS. Ne odpiraj!” na naslov Krajevna skupnost Globoko, 68254 Globoko 5. 9. Odpiranje ponudb bo 14.12.1994 ob 13. uri. 10. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so: - cena in plačilni pogoji, - rok izvedbe, - reference ponudnika, Krajevna skupnost - garancijski rok. Globoko SONY • —JBOSJET URADNO ZASTOPSTVO ZA DOLENJSKO ELEKTRONIKA BOJANC Novo mesto, Kočevarjeva 23 Telefon in telefaks: (068)23-309 vrhunska avdio in video oprema SONY TV Black Trinitron • kamkorderji playerji s funkcijo snemanja končne stopnje tunerji kasetofoni • - kamere - videorekorderji - mini stolpi (efekt karaoke) - DAT kasetofoni - receiverji - avtoradii zvočniki (301 III, 401...) fotokopirni stroj 5220 telefaks 7235 Xerox Prodaja tudi na čeke! POMEMBNO OBVESTILO! SUMMIT MOTORS Ljubljana d.o.o., generalni zastopnik za program FORD v Sloveniji obvešča cenjene stranke, da Avto-hit d.o.o., Velika Cikava 22, 68000 Novo mesto NI več pooblaščeni trgovec za: * prodajo vozil FORD; * opravljanje servisnih storitev za vozila FORDI * uveljavljanje garancij za vozila FORD. Cenjene stranke prosimo, da se za omenjene storitve obrnejo na ostale pooblaščene trgovce ih serviserje na področju Dolenjske. PSC PAIČ, Krška vas, Tel.: 0608/61-450; Servis Groznik. Trebnje, Tel.: 068/44-701; PSC Stepan, Črnomelj, Tel.. 068/ 52-407; AT & R d.o.o., Sevnica, Tel.: 0608/41-350. Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj objavlja RAZPIS za sofinanciranje pri nabavi sejalnice D8/25 Special 21 R za kva1' itetno dosejevanje travišč v višini 30% od nabavne cene Pogoji: - da ima kandidat status kmeta in je občan občine Črnomelj. - da ima opravljen izpit za traktor - da je ustrezno usposobljen za delo z omenjeno sejalnico. Pisne prijave s potrjenimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Oddelek za lokalni razvoj občine Črnomelj, Trg svobode 3| 68340 Črnomelj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbirat1)11 V mesecu decembru Mladinska knjiga Trgovina ponuja posebne ugodnosti za svoje stranke, in sicer: • vsak petek nudi 10-odst. popust pri nakupu igrač, darilno-papirniškega programa ter vseh ostalih daril; • pri nakupu v vrednosti nad 5.000 tolarjev dobi kupec posebno darilo: • 30% popusta pri nakupu video igric Sega. - > SALOMONOV OGLASNIK NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO C \ KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ura do 9.30 V________________________________________J V SPOMIN V srcih naših ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Minilo je žalostno leto, odkar smo ostali brez tebe, naš dragi mož, tata, dedek, pradedek in tast MIRKO VRLINIČ Bojanci 33 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 47. letu starosti nas je po hudi in nepričakovani bolezni zapustil naš dragi EMIL-MILAN CESAR z Muhaberja 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem, znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili nesebično pomoč, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter našega Emila pospremili k mnogo preranemu grobu. Posebna zahvala Kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem Mercatorja Skladišče Ločna in Mercatorja Standard, podjetju KET z Muhaberja, PP Črnomelj, GD Mirna Peč, GD Jablan in GD Hmeljčič ter družinama Udovč in Bojane. Iskrena hvala g. župniku, pevcem iz Šmihela, govornikoma g. Krevsu in g. Andrejčiču za lepe poslovilne besede ter Ivanu za odigrano Tišino. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: hči Helena, sin Damjan s Tatjano, žena Jelka ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre MARIJE KLJUN iz Čepelj 9 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočutne besede, izraženo ustno ali pisno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za poslovilne besede pred domačo hišo in predstavnikom občinskega odbora ZZB Kočevje pri odprtem grobu. Zahvala tudi dr. Elici Humer-Rade za pogoste obiske na domu, g. župniku za opravljen verski obred ter pevkam za ganljivo zapete pesmi. Vsi njeni ZAHVALA Utihnil je tvoj mili glas, obstalo tvoje je srce. rad si delal in živel in svoj dom si rad imel. Nepričakovano nas je v 40. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat in stric JURE SPEC iz Zabukovja 46 nad Sevnico Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nara v težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter njegov prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Hvala pevcem, govornikom, LD Zabukovje in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedci in pradedek ALOJZ MLAKAR iz Kostanjevice Iskrena hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju ZD Kostanjevica, negovalki, dežurnim zdravnikom iz Krškega, gasilcem, govornikom in gospodoma župnikoma za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vse življenje si garal, vse za tujino in druge dal, sedaj ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. V 58. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri brat, stric in boter LEOPOLD VRTAČIČ iz Malih Brusnic Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Antonu Vovku za vsestransko pomoč, GD Brusnice za organizacijo pogreba, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: njegovi najbližji ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po zahrbtni bolezni zapustila ljuba žena, mama, stara mama, sestra in teta MARTINA SOTLAR roj. Rcpše iz Hinj 23 pri Šentjanžu ZAHVALA l jubila si delo, dom in družino, v majhni vasici si srečna bita, zdaj pa na hribčku mirno boš spala, solze in cvetje prekrilo bo grob. V 76. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica ANICA IRT z Drganjih sel ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal. Le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 63. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče FRANC RADEJ iz Brezjega 1 pri Dovškem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, za izrečeno sožalje. Vsem darovalcem maš namesto cvetja, iskrena hvala. Posebej sc zahvaljujemo sindikatu Lisce Krmelj za podaerjeni venec, osebju bolnice Novo mesto in ZD Krmelj ter g. župniku za opravljen obred in izrečene besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v času njene težke bolezni in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, sin Milan z družino, sin Branko z Jožico, brat Pepi z družino in ostalo sorodstvo Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala govorniku za ganljive besede slovesa, kolektivoma Novoles TDP in Gorjanci ter zdravstvenemu osebju Interne bolnišnice Novo mesto za nesebično pomoč v zadnjih dneh življenja. Lepa hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem Elektrarne Brestanica, ki ste nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala Milanu Bahču za poslovilne besede, pevcem iz Koprivnice, godbi s Senovega ter g. župniku za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala tudi bratrancema Jožetu in Tonetu za pomoč v težkih trenutkih. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Angela, sin Franc, bratje, setre in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ne jočite ob mojem grobu, te tiho k njemu pristopite in spomnite se kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Po kratki bolezni nas je v komaj 60. letu starosti zapustila naša ljuba žena, mama, tašča, stara mama, sestra, teta, svakinja in botra MARIJA KODRIČ roj. Petretič iz Dola 20 pri Podbočju Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za izrečena sožalja in nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše. Zahvala Internemu oddelku I., posebno dr. Gorjupu, pevcem in godbenikom iz Šentjerneja, ge. Sonji Novak za organizacijo pogreba, podjetjem Pionir, Togrel, Iskra Kostanjevica, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, svak in stric ALOJZ STRGAR upokojeni čevljar z Dolšc pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za darovano cvetje, vence, sveče, mašne darove in izraženo sožalje. Zahvaljujemo se Šplošni bolnišnici Novo mesto, dežurnemu zdravniku Zdravstvenega doma Krško dr. Severjevi in patronažni sestri ge. Curhalek iz Zdravstvenega doma Kostanjevica. Lepa hvala sosedoma in Jožici Pisek za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, pevcem z zapete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za obiske na domu, tolažilne besede in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in njegov grob zasuli s tako obilnim cvetjem. Žalujoči: žena Ana, hčerke Jožica, Veronika in Anica z družinami IM TIDiKl TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM — RAZNO — SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 8. decembra - Marija Petek, 9. decembra - Valerija Sobota, 10. decembra - Smiljan Nedelja, 11. decembra - Danijel Ponedeljek, 12. decembra - Aljoša "Ibrek, 13. decembra - Lucija Sreda, 14. decembra - Dušan LUNINE MENE 9. decembra ob 22.06 - prvi krajec kino BREŽICE: 8. in 9.12. (ob 20. uri) drama Ostanki dneva. 10. in 11.12. (ob 16., 18. in 20. uri) ter 12.12. (ob 18. in 20. uri) risanka Levji kralj. 12. in 14.12. (ob 18. in 20. uri) ter 13.12. komedija Policijska akademija - Akcija v Moskvi. ČRNOMELJ: 9.12. (ob 20. uri) in 10.12. (ob 18. in 20. uri) ameriška nora komedija THje lopovi in potepin. 11.12. (ob 18. uri) ameriški risani film Palčica. 11.12. (ob 20. uri) ameriški zgodovinski film M. Butterfly. KOSTANJEVICA: 10.12. (ob 18. uri in 20.20) akcijski film Piš. 11.12. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija Moja punca II. KRŠKO: 9.12. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Stare sablje. 14. in 15.12. (ob 18. uri) ameriški pustolovski film Na zahod. 11.12. (ob 19. uri) opereta Planinska roža. METLIKA: 9. in 10.12. (ob 18. uri) ameriški risani film Palčica. 9. in 10.12. (ob 20. uri) ameriški zgodovinski film M. Butterfly. 11.12. (ob 18. in 20. uri) ameriška nora komedija Trije lopovi in potepin. NOVO MESTO: Od 8. do 11.12. (ob 16.30,18. uri in 19.30) ameriška komedija Policijska akademija 7. Od 8. do 11.12. (ob 21. uri) kriminalni akcijski film Oko za oko. film • OKO ZA OKO (Gypsy Eyes, kriminalka, Slovenija/ŽDA, 1993, 90 minut, režija: Vinci VogueAnžlovar) Če režiserjevemu imenu odstranimo edino zapisano strešico, kot recimo stoji zapisano vfilmovi “špici", dobimo čisto solidno tuje ime. Vendar pa je dotičnipovsem polnokrven sin te očetnjave, čeprav rad sliši na nedomače klice. Z Gypsy Eyes ali s Cigankinimi očmi je to po prvencu Babica gre na jug alias Grandma goes South že drugi odziv na sirene iz tujine. Tokrat so pomagali iz že dolgo matične domovine hitrih podob, iz ZDA, v prvem pa so “stra-n(sk)e” donatorje igrali Japonci, v obeh primerih pa se je s cekini pojavljalo tudi slovensko ministrstvo za kulturo. Kajti slovenski fdm menda še nikoli ni nastal brez opore v državi oz. praviloma vedno povsem v njenem naročju (mimogrede: kaj če nam ravno zato tako težko “rata "?). Ker pa s(m)o Slovenci natanko takšni kot s(m)o- ne zamerite mi te cenene floskule, saj je edina - je v produkciji prišlo do hudih finančnih zapletov, za katere Anžlovar v celoti krivi nesposobne in “fovšne" ministrske eksperte za film. Torej: okoliščine nastajanja “Očesa”in domnevnih omejevanj pri tem so tako hudo intrigantne, da režiserju v prihodnje sploh ne bo treba iskati dobrega scenarija, naslov pa bo zlahka našel v zakladnici tukajšnega življa pogosto prakticiranih enovrstič-nic, recimo “zobza zob"ali “tolarna tolar pogača. ” Film je dober, ker sploh obstaja, je namreč edini nov slovenski kino film v tem letu. V njem je nekaj solidne akcije, morda prve zaresne v domačem filmu, to je tudi (po mnogih letih ponovno) prva slovenska koprodukcija z ZDA. V njem so “prvi” po kvaliteti slovenski gledališki igralci Boris Cavazza, Marko 3x3 Derganc in Matjaž Tribušon, sicer pa res prve vloge pripadajo Američanom, ki s svojimi imeni film že prodajajo na ameriškem video trgu. Dodajmo Še, da je všečen, ker je hiter in korekten plus spomni na lepe kraje, kamor se hodi na izlete. Film je tudi slab, in sicer: ker se Romunija dogaja na slovenskem Mediteranu, ker cigani običajno niso podobni statistom v Benettonovih reklamah, ker se nihče na vozi z dacio in se bere tržaški II Piccolo in, skoraj bi pozabil, ker je Jonas tak kot zadnji “pek” iz Prištine. Ogled obvezen, če ste vsaj malo domoljub. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI! AGROIZBIRA KRANJ nudi ugodno sestavne dele za generalno popravilo motorjev na traktorjih Ur-sus, Zetor, Univerzal, Fiat Štore, IMT Tomo Vinkovič, Torpedo Deutz. Na zalogi imamo vedno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla, gume za traktorje Barum itd. Preden sc odločite za nakup, nas pokličite. Se priporočamo! Agroizbira Kranj, * (064)324-802. 9201 TRAKTORJI UNIVERZAL, Same, Torpedo, IMT, TV, JCB, MF, Ford! Menjamo staro za novo. Klas, * (063)763-111 ali (0609)610-385. 9564 Fiat, Zetor, rovokopači ZETOR 5011 z originalno kabino prodam. * 42-355. 9577 HLADILNI BAZEN za mleko, 200 1, prodam. Jablan 30, Mirna Peč. 9595 TV 420, letnik 1984, zelo dobro ohranjen, generalno obnovljen, in kosilnico prodam. * 78-465. 9604 NOVO ali rabljeno traktorsko prikolico domače izdelave, nosilnosti 5 t, prodam ali menjam za govejo živino. * 87-589. 9605 NOVO sušilno napravo za seno (ventilator), fi 700/4.5 KW, prodam za samo 50.000 SIT. * 80-271, Mirjana. 9621 HRIBOVSKE KOSILNICE BCS, 603 WS, trosilcc TG 28,kiper prikolice, 4.51 ter nakladalke Durante 12 in 16 m3 ter Sip 20, pajke 350 prodajamo po ugodnih cenah. Dobava takoj. * (064)622-575. 9634 PLANIRNE DESKE, tipa 360 stopinj in 35 stopinj, vseh velikosti in za vse vrste traktorjev, izdelujemo in prodajamo najceneje v Sloveniji. Brezplačna dostava na dom. Kovaštvo Andrej Mušič, Loka, Testenova 47, 61234 Mengeš. * (061)738-619. 9640 TRAKTOR URSUS 360, Deutz, 30 KM, cisterno za gnojevko, 27001, in gumi voz, 16 col, prodam. ® 42-925. 9682 ZETOR 5211 ugodno prodam. * 84-180. 9686 KOSILNICO Bertolini, premični plug Batuje, 10 col, in hrastove stebre za kozolec prodam. * 65-385. 9698 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, nemško, kostanjevo kolje in drva za kurjavo prodam. * 78-086. 9730 kupim V OKOLICI NOVEGA MESTA kupim zazidljivo parcelo. * 25-541. 8930 MALO RABLJENO kiper prikolico kupim. ® 49-248. 9555 600 KOM. strešne opeke Novi Bečej M 222 kupim.* 43-785. 9603 ZAJCE, koze za nadaljnjo rejo, osla ali oslico, konja in ovce kupim. Fanika Jakopič, Križ 7, Tržišče. 9633 VEČJE ŠTEVILO cepljenih trt samorodnice kupim in prodam iverne plošče za opaž. * 21-497. 9652 motorna vozila GOLF D, letnik 1989, odlično ohranjen, 7800 m2, poceni prodami. * (0608)75-768. BMW 316, letnik 1987,60.000 km, gara-žiran, dobro ohranjen, prodam za 12.000 DEM: * 85-887. 9559 ŠKODO PICK UP 1.3 svetlo modrc barve, letnik 1993. prodam. * 321-213. 9569 R 4, letnik 1979, karamboliran, nevozen, lahko za rezervne dele, prodam. Jože Bak-šiČ, Goli Vrh 4, Raka, * (0608)75-228. DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 110 tolarjev;naročninu za 4. trimesečje 1.350tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmšlva ipd.2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRORAČUNšt.:52100-603-30624.Devizniračunšt.:52100 620-970-25731-128-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefas (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizmdov. J Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^ Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ssašEAVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto — prodaja vozil RENMJI3T — menjava staro za novo — odkupi rabljenih vozil — ugodni krediti (4 leta) ob nakupu novega avtomobila vam podarimo brezplačno obvezno zavarovanje in tehnični pregled NOVO! NAJUGODNEJŠI LEASING V SLOVENIJI polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3, 4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 HYUNDAI PONY 1. 3 LS, letnik 1990, svetlo modre kovinske barve, registriran do 11/95, prodam. Roman Košmerl, Peteli-njek 33, * 21-991. 9572 JETO 1.6 B, letnik 1987, registrirano do 8/95, prodam. * 49-114. 9573 OPEL ASCONA 1.6 S, letnik 1979, ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. * 45-758, zvečer. 9579 DAIHATSU APLAUSE 1.6 XI, model 91, prodam. * (064)620-896. 9588 126 P, letnik 1987, registriran za celo leto, prodam. * 28-055. 9591 Z 640 AN, letnik 1979, ohranjeno, 41, prvi lastnik, 4 leta nevoženo, ugodno prodam. * 57-739. 9607 PEUGEOT 405 GR, letnik 1988/89, z veliko dodatne opreme prodam ali menjam za cenejše vozilo. * 25-341. 9611 AX, letnik 1987,70.000 km, prodam. Bačar, Vrhe 15, Novo mesto, ® 43-869, popoldan. 9615 ŠKODO FAVORIT 135 LS prodam. 3? (0608)32-809. 9616 R 4 GTL, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. * 23-355. 9618 OPEL ASTRO 1.4 i GL, letnik 1992, 33.000 km, bele barve, prodam. Pate, Dol. Kamenje 18, Novo mesto. 9630 R 4 GTL, letnik 1986, prevoženih 106.000 km, prodam za 2400 DEM. * 25- 618, po 16. uri. 9635 JUGO KORAL 45 in AX 45, oba letnika 1988, ugodno prodam. * 50-062. 9636 OPEL KADETT, letnik 1971, registriran do konca oktobra 1995, ugodno prodam. * 23-943. 9641 OPEL KADETT, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. * 57-287. 9643 ŠKODO 120 L, letnik 1988, registrirano do 7/95, prvi lastnik, zelo ohranjeno, prodam za 3200 DEM. * 83-410. 9647 Z 750, letnik 1984, registrirano do 11/95, prodam. ® 49-329. 9649 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, prodam. * 78-351. 9650 KUPUJETE AVTO? • Ugodni krediti brez pologa • Za Oplova vozila najboljši leasing • Prodaja vseh znamk avtomobilov • Svetovanje pred nakupom Informacije: AENTjI d.o.o. ATIK Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./lax: 068/324-424 Mllavčeva 4 Brežice Tel./fax: 0608/61-975 TAM 75 prodam ali zamenjem z mojim ali vašim doplačilom. 3T 25-314. 9653 JUGO 45, letnik 1984, neregistriran, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. ® 25-420, popoldan. 9658 GOLF JX D, letnik 1987, bel, dodatno opremljen, redno servisiran, prodam za 9600 DEM. * (0608)82-839, zvečer. 9660 izpušne cevi Ob potoku 10. tel. (068) 322-643, 322-278 ALFA ROMEO 1.5, letnik 1991, prodam. ® 24-903. 9662 OPEL ASTRO 1.4 i GL, letnik 1992, in mešana suha drva, pripeljana na dom, prodam. * 21-605. 9665 Z 101 GTL 65, letnik 1987, registrirano do 1.11.1995, prodam. ® 73-337. 9666 R 4, letnik 12/88, porodam. ® 49-673. 9671 JUGO 55 KORAL, letnik 1991, ugodno prodam. Jakše, Draga 10, Šmarješke Toplice. 9672 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 4/95, prodam. Slavka Ljubi, Zdinja vas 7, Novo mesto. 9680 R 5 CAMPUS, letnik 1992, rdeč, registriran za celo leto, prodam. * 27-811. 9683 JUGO 45 AX, letnik 1987 in kravo za zakol prodam. Alojz Dragan, Roje 9, Trebelno. 9684 GOLF, letnik 1985, lahko karamboliran, ugodno prodam. Ivan Gričar, Štravberk 6, Otočec ob Krki. 9687 BMVV 1802, letnik 1971, v voznem stanju, ugodno prodam. Stane Beccle, Kandij-ska 46, Novo mesto. 9691 GOLF JX D, letnik 1989, rdeč, 78.000 km, ohranjen, prodam. ® (068)41-188. 9694 FORD ORION 1.8 D Ghia, letnik 1993, 32.000 km, kovinsko zelen, prodam za 22.800 DEM. * 341-250, od 8. do 17. ure. 9697 R 4 GTL, letnik 12/86, prodam. Tršči-nar, Vinja vas 36. 9699 Z 101, letnik 1983, prodam. * 42-975, od 19. do 20. ure. 9705 UNO 60 S, letnik 1986, bele barve, registriran do 5/95, prodam ali zamenjam. * (0608)75-851. 9713 GOLF bencinar, kovinske barve, letnik 1990, 5V, kupim. ® (0608)33-805. 9720 Z 128, letnik 1985, registrirano do 6/95, takoj prodam. Švent, Slavka Gruma 34, ® 28-358, popoldan ali 26-645, dopoldan. 9721 OPEL KORSO 1.2 S, letnik 1990, registriran do 8/95, prodam za 10.500 DEM. ® 25-461. 9723 JUGO 45, letnik 1991, za 4600 DEM in 126 P, letnik 1990, za 1700 DEM, oba originalni lak in gume, prodam. ® 323-824. 9724 FIAT TIPO 1.7 DGT, letnik 1991, z veliko opreme, tudi klima, prodam. ® 85-118. 9725 R 4, letnik 1988, karamboliran, prodam. * 85-895. 9727 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 6/95, prodam. ® 26-391. 9732 ALFA ROMEO 90 20 i, letnik 1985, registriran do 9/95, bele barve, lepo ohranjen, prodam ali zamenjam. ® 28-424, popoldan. 9739 obvestila TESNJENJE OKEN in vrat z uvoženimi silikonskimi tesnili prihrani energijo, prepreči hrup in prah. ® (068)44-693. 9308 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 9562 preklici MARTIN ŠAŠEK, Koroška vas 29, prc-povedujem vsem, da bi o meni ali o moji ženi širili razne govorice. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 9681 posest 10 A vinograda v Bočju, z zidanico, ter traktorski obračalnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9550 PARCELO - sadovnjak, 4600 m2, z zidanico in hišno številko, ob asfaltni cesti na Telčah pri Tržišču, prodam za 11.000 DEM. ® (061)667-024. 9551 PRI RIBNICI prodamo stanovanjsko -poslovni objekt, tloris 13.4 x 17.7 m, na parceli 1510 m2 H 610. ® (061)133-31-38. GRADBENO PARCELO na sončni legi, parcelo (možnost razparccliranja na 3 zidanice) in prašiča, težkega 150 kg, prodam. ® (061)852-215. 9565 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. POSREDUJEMO pri najemu, prodaji, nakupu in zamenjavi stanovanjskih hiš, vikendov, zidanic, posestev in poslovnih prostorov. ATM GRAF, d.o.o., Partizanski tr^ 5, Metlika, ® 60-667. 9560 V NAJEM vzamem manjšo kmetijo med Novim mestom - Krškim. Pozneje možen odkup. * (061)753-806. 9576 NJIVO ob cesti Cerklje ob Krki - Čreš-njice, v izmeri 50 a, prodam. Baznik - Pilta-ver, Krška vas 86 a, ® (0608)61-420. 9582 ZAZIDLJIVO PARCELO s starejšim vinogradom, 25 a, v Berčicah pri Metliki ugodno prodam. ® 53-040, po 15. uri. 9584 NA VELIKEM RIGLJU pri Dolenjskih Toplicah prodam vinograd z zidanico in traktor Univerzal 45, zadnji pogon. ® 65-213. 9590 V SEVNICI prodam vseljivo starejšo enodružinsko hišo s telefonom, centralno, trifaznim tokom, garažo in vrtom. ® (061)332-535. 9639 VINOGRAD v starem Ljubnu, primeren za gradnjo vikenda, dostop po asfaltirani cesti, prodam. ® 43-690, v večernih urah. 9664 NA KUČARJU - Podzemelj pri Metliki prodam gozdne parcele. ® (061)212-258. 9669 ZAZIDLJIVO PARCELO, 677 m2, in prašiča, 160 kg, prodam. ® 25-148. 9690 STAREJŠO stanovanjsko hišo s komunalnimi priključki, trifaznim tokom, centralno kurjavo in telefonom prodam. Dve sobi sta v pritličju ter kuhinja, soba in WC, dve podstrešni sobi, sanitarije, podkletena pralnica in 800 m2 zemlje. Cena po dogovoru. Nežka Rus, Radoviča 10 a, Metlika. ® 59-357. 9738 prodam RABLJENA KOLESA naprodaj. ® 341-952. 8659 10 M bukovih drv prodam. ® 49-272. 9553 GOBELIN Zadnja večerja, velikost 112 x 50 cm, z volno, prodam. ® 57-881. 9556 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. ® 49-061. 9557 PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo krmo, in gumi voz ugodno prodam. ® 84-306. 9558 RABLJEN pralni stroj Gorenje ugodno prodam. ® 28-342. 9563 GABROVA DRVA, 10 m, in brezova, 5 m, prodam. ® 52-987. 9566 AVTORADIO, nemški, digitalen, avto-matik, 24 spominov, prom. informacije, avto revers, kasetar, prodam. ® 26-680. 9578 KOMPLET za avtogeno varjenje, gumi voz, 16 col, in jugo 45, letnik 1982, prodam. Pekolj, Luža 1, Dobrnič. 9580 SMREKOV LES za ostrešje prodam. ® 44-661. 9583 PREDELAN hlevski gnoj prodam. ® (0608)75-168. 9586 VIBRATORSKO MIZO za izdelovanje umetnega kamna in motorno kolo Tomos 14 M, zelo ugodno prodam. ® 49-656. 9587 SUHE smrekove plohe prodam. ® 65- 004. 9589 TERMOALKUMULACIJSKO PEČ, rabljeno 1 sezono, prodam.. ® 43-790. 1.5 M3 lipovih plohov, 5 cm, suhih, 2 m3 hrastovih plohov, 5 in 8 cm, suhih, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. 9593 RABLJEN KUPPERSBUSCH, starejši kavč in zamrzovalno omarico prodam. ® 27-593. 9594 SKORAJ NOVO prenosno plinsko peč za 16.000 SIT in vlečno kljuko za lado rivo za 5000 SIT prodam. ® 342-519. 9596 CERTIFIKATE ugodno pšrodam. ® (061)867-077. 9598 8 M suhih bukovih drv prodam. ® 50-128. 9601 OKROGLO in klano kostanjevo kolje različnih dolžin prodam. ® 85-771. 9602 CERTIFIKATA v vrednosti 400 .000 in 350.000 SIT prodam. ® 20-593. 9606 CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SI T prodam. ® 73-736. 9608 CERTIFIKATE v vrednosti 200.000 SIT poceni in nujno prodam. ® 42-465, dopoldan ali ob koncu tedna. 9609 TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine, s hidravličnim pomikom, prodam. ® 85-009. 9610 GATER ŽAGO, fi 71, v delovnem stanju, prodam. ® (064)621-275. 9612 VREDNOSTNI CERTIFIKAT 250.000 SIT prodam 30 odstotkov ceneje. Naslov v oglasnem oddelku. 9613 PRAŠIČA, domača krma, težka 140 in 170 kg, prodam. ® 42-298. 9614 10 M3 drv prodam in kupim električen bojler, 60 1. ® 25-846. 9617 GUMI VOZ dero, 13 col, železna konstrukcija, prirejen za traktor, prodam ® (061)375-592. 9619 BUKOVA DRVA, 14 m3, prodam. ® 43- 005. 9623 ŠTEDILNIK Bitola 90 na trda goriva, nov, s kotličkom za vodo, prodam. ® 45-136. 9624 ZIDAN KAMIN s hermetičnimi (rostfrci) vrati prodam. ® 51-592. 9625 FOKSTERIERJA in nemškega terierja zelo ugodno prodam za 300 oz. 200 DEM. ® 52-928. 9626 120- BASNO harmoniko Meteor - Royal standard prodam. ® 24-384. 9627 PONI KOLO, staro 3 leta, in radio, star 1 leto, prodam po ugodni ceni. ® 52-246. CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam. * 87-571. 9629 PRAŠIČA za zakol, težkega 120 do 130 kg, prodam. ® 76-156, po 15. uri. 9631 MOTORNO ŽAGO Husquarna, FF 61, novo, 20 odstotkov ceneje, ter mešalec za beton prodam. ® (0608)31-811. 9632 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, in tele, težko cca 130 kg, prodam. ® 73-104. 9638 PRAŠIČA, težkega 180 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam po 240 SIT/kg. ® 42-594. 9644 ŠTEDILNIK Kuppersbusch na trda goriva prodam. * 27-901 9645 SMREKOVO KOLJE za v vinograd prodam. ® 87-132. 9646 PRAŠIČE, težke od 160 do 200 kg, prodam * 78-247. 9648 DVA industrijska overlocka in eno brzo-šivalno Unior ugodno prodam. ® 60-515. 9659 Prodam sivo telico brejo 4 mesece. Tel.: 068/85-701. ZANIMIVO ZA AVTOKLEPARJE! Ugodno prodam kompletno ravnalno mizo CAROLINER. ® (064)731-467, Podbrezje 246, Gorenjska. 9655 PRAŠIČA, 170 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. ® 85-004. 9656 RABLJEN barvni televizor Gorenje, ekran 70 cm, prodam. ® 28-312. 9661 CERTIFIKATE in prašiča prodam. * 76-051. 9663 TELICI FRIZIJKI, stari 2 leti in 5 mesecev, prodam. * 65-004. 9667 OHRANJENO sedežno garnituro in pisalno mizo ugodno prodam. ® 23-618. 9668 SYNTHESIZER GEM CD 1 z adapter-jem, stojalom in kovčkom, nov, z. garancijo, ugodno prodam. ® (068)324-377, popoldne. 9670 KAVČ, 2 fotelja, lepo ohranjeno, in prikolico za osebni avto prodam. * 83-383. 9673 PSE ŠARPLANINCE, stare 7 tednov, prodam. ® 73-201. 9674 VEČ OVC, brejih in z janjčki, prodam. ® 67-003. 9677 OSEBNI RAČUNALNIK 386 prodam. ® 323-921, zvečer. 9688 DVE KRAVI s teletom prodam. ® 40-136. 9689 MIZARSKO KOMBINIRKO širine 35 cm prodam. ® 44-383, po 18. uri. 9695 ZAMRZOVALNO OMARO in zamrzovalno skrinjo ter hladilnik prodam. ® 24-716. 9701 OHRANJEN ŠTEDILNIK, kombiniran, betonski mešalec, kuhinjske pulte in otroški voziček ugodno prodam. Jožica Zver, Cerovec 2 a. 9702 DVA PRAŠIČA, težka od 180 do 200 kg, krmljena samo z domačo hrano, prodam. ® (0608)75-405 ali (0608)75-460. 9704 PO ZELO UGODNI CENI prodam trajno žarečo peč za centralno ogrevanje, 35.000 kel, z bojlerjem. ® 83-444. 9706 BARVNI TELEVIZOR Gorenje elektronik, ekran 51 cm, z daljinjskim upravljanjem, nov, še zapakiran, prodam. ® 21-903. 9707 CIRKULAR, tračno žago, Šrotar in gumi voz, 15 col, prodam. ® 76-171. 9708 PRAŠIČA, težkega cca 130 kg, domača krma, prodam. Možnost zakola. Cckuta, Mihovica 21, Šentjernej. 9709 PRAŠIČA, težkega 170 kg, prodam. Možnost klanja. Terezija Bratkovič, Gor. Vrhpolje 50, Šentjernej. 9710 BREJE KOBILE, mirne in vozne, stare 3 in 5 let, ter kosilnico BCS, bencin - petrolej, z vozičkom, prodam. Tomc, Trata 7/24, Kočevje,® (061)852-577. 9711 ZIMSKE GUME, 135 - 13, rabljene eno zimo, ugodno prodam. ® 59-506, Metlika. 9715 PRAŠIČA, težkega 90 do 100 kg, prodam. ® 42-352. 9716 PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Jože Železnik, Vel. Brusnice 17, Brusnice. 9717 RABLJEN pralni stroj Gorenje PS 8043 poceni prodam. ® 47-267, popoldan. 9718 8 M DRV prodam ter teličko frizijko, staro 6 mesecev, menjam za sivko ali bikca. ® 24- 127. 9726 BIKCA za zakol prodam. Kastelec, Dol. Težka Voda 23, Novo mesto. 9729 PRAŠIČE, težke 30 kg, prodam. ® 85-121. 9731 SMUČI 160,175 in 190cm ter prtljažnik za smuči prodam. ® 53-185. 9733 SEMENSKI KROMPIR dezire, jerla, sante in traktorsko škropilnico, 300 1, prodam in dostavim na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Kranj. 9734 DIATONIČNO HARMONIKO Be, Es, As, primerno za začetnike, ugodno prodam. Cimermančič, Koroška vas 23 a. 9735 COMMODORE 64, disketnik, kastenik, diskete, kasete, 2 yojsticka, nujno prodam za 310 DEM. Kalin, Gor. Gradišče 16, Šentjernej, po 15. uri. 9736 Prodam alu platišča 15 col z gumami za GOLFA, OPLA ali FIATA. Tel. 068/ 25- 115. razno V NOVEM MESTU oddam v najem po- slovnc prostore (33 m2, 50 m2 in 57 m2) p° ugodni ceni, za daljše obdobje. ® (068)323-785. 9549 PO UGODNI CENI izdelujemo in montiramo žaluzije, rolete ter lamelne zavese. Možnost plačila na več čekov. ® 44-662. 9561 POSLOVNI PROSTOR, 18 m2, v obrtnem domu v Metliki oddamo v najem-Društvo obrtnikov Metlika, ® 58-142. 9568 INŠTRUIRAM gradbeno mehaniko ' statiko in matematiko za osnovne in srednje šole. ® 21-355, po 16. uri. 9575 V CENTRU Novega mesta oddam p**' slovni prostor 16 m2. ® 21-120. 9600 KOMBI PREVOZE tovora in oseb ter selitve doma in v tujini opravljamo po konkurenčnih cenah nonstop. ® 49-226. 9620 PREVOZE, dostavo in pomoč starejši1^ oseban nudimo. ® (0608)21-782. 9622 FRIZERSKI SALON, 35 m2, opremljen, vpeljan, in butik, 15 m2, opremljen, dam ali dam v najem za nedoločen čas. » (0609)614-572 ali 25-259. 965* V CENTRU Dobove oddam lokal, 200 m2. * (0608)67-659. 9670 ZARADI BOLEZNI oddam gostilno v najem ali v sodelovanje. Šifra: »TAKOJ*^ KLOBUČARSTVO SEVŠEK, telefon (0608)22-140, nudi do 31.12. 10 - odstoten popust na zaščito in pokrivala. 97* GOSTINCI! Izposojamo igralne avto' mate (pikade, nogomete, fliperje itd.) po n^ jugodnejših pogojih. ® 43-748. 97 službo dobi PRIDNIM in poštenim osebam nu*.'^ redno ali honorarno zaposlitev. SnJ 1 »TAKOJ«. 95£ Iščem varuško za enoletnega otroka v poldanskem času. Pokličite med 7. in 8. ob delavnikih na tel. 068/323-902. DOLENJSKI LIST Št. 49 (2364), 8. decembra 199* POTNIKA za veleprodajo konditorskih proizvodov honorarno zaposlimo. ® 321 -333 9570 BIVŠI ZASTOPNIKI ALG, AMC in podobno, ki še imate interes hitro in dobro zaslužiti, pokličite na ® (061)654-281. 9574 ŽELITE ZASLUŽITI, pa ne veste kako? Imate izredno priložnost, kajti denar leži na tleh. Pokličite od 8. do 10. ure zjutraj na ® (063)24-204. 9585 V KAVA BARU zaposlim prijazno dekle z veseljem do dela z ljudmi. Delo je dvoizmensko. * 83-131. 9637 PRIČNEMO s prodajo (ekskluzivno iz ZDA) že dolgo pričakovanega artikla za vsak dom podjetja Inšolc. Prednost imajo že izkušeni potniki in dobro organizirane skupine. Pokličite v petek od 8. do 14. ure in v soboto od 8. do 12. ure na ® (064)213-923. 9642 NUDIMO VAM MOŽNOST dodatnega zaslužka na domu. Navodila dobite po pošti. Šifra: »DELO«. 9651 ZARADI RAZŠIRITVE dejavnosti išče mlado in perspektivno podjetje iz Ljubljane nove sodelavec za delo v marketingu - trženje komercialnih oglasov, na območju Dolenjske. Kandidati morajo imeti vozniški izpit in telefon, zaželjcne so tudi izkušnje. ® (061)13-11-320, po 16. uri. 9657 V OKREPČEVALNICI zaposlimo dekle z veseljem do dela z ljudmi. ® 85-150, interna 23. 9675 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Gostišče Pavlin, ® 322-308. 9678 KUHARICO, izkušeno, zaposlim. Gostišče Pavlin, ® 322-308. 9679 GOSTIŠČE LOKA zaposli natakarja ® 321-685. 9685 TRGOVINA BABY CENTER - prodajalna Sonček Novo mesto išče računovodkinjo z najmanj 5 leti delovnih izkušenj. Ponudbe na ® 42-168 ali 322-161. 9692 KV MESARJA in natakarico zaposlim. ® (068)41-188. 9693 PIZZERIA, Prešernov trg 14, išče natakarice in peke pizz. W 22-485. 9700 NATAKARICO, lahko priučeno, zaposlimo. Urejen delovni čas, nedelje in prazniki prosti. ® 44-121, vsak dan od 11. do 15. ure. 9714 PIZZERIA RAČKA zaposli dekle za delo v strežbi in za delo v kuhinji ® 65-510 ali 65-639. 9722 DEKLE za delo v trgovini z neživih ter dekle za delo na terenu in na novoletni stojnici iščem. * 26-374. 9737 službo išče SPREJMEM kakršnokoli delo na domu. Akvizitcrstvo odpade. ® 65-629. 9597 SEM PRODAJALKA. Iščem službo v okolici Brežicah Krškega. ® (0608)77-455, Mojca. 9599 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, s centralno, KATV in telefonom, prodam. * (064)76-115. 9581 GARSONJERO na Šegovi 8, opremljena kuhinja in kopalnica, prodam. ® (064)43-503. 9696 V CENTRU Zagreba prodam ah zamenjam za garsonjero v Sloveniji enosobno zasedeno stanovanje. Slavko Knez, Vres-kovo 8 c, 61240 Trbovlje. 9712 ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu kupim za gotovino. ® 23-466, od 17. do 19. ure. 9728 ENOSOBNO STANOVANJE oddam ® 22-003. 9741 SINT d.o.o. VAM NUDI V NOVI TRGOVINI Novi trg KOMISIJSKO PRODAJO RABUENIH REZERVNIH DELOV IN NOVE AVTO DELE ZA ZASTAVO, GOLF, RENAULT. Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montaža avto gum. Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 NAJCENEJŠI FOTO APARATI + GARANCIJA 1 LETO Pisno naročite, plačate pri prevzemu. KEY STONE 500=4.344 SIT + PTT PENTAX 500=17.600 SIT + PTT itd. MITROVIČ, Sketova 1, Ljubljana tel./fax (061)454-330 (p) Plankar (p) Pod Trško goro 44 Novo mesto telefon in fox: 068/25-918 Prodaja in servis TV in video naprav znamk: L0EWE Sdecc SHARP Pooblaščen servis za: NOKIA GRUnDIG GoldStar SA*YO HITACHI ORION NOR DM E NOE Servisiramo tudi aparate ostalih znamk. PRODAJA NA OBROKE I Tanili odkupuje kostanjev les po novih odkupnih cenah. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. (068)324-377 TELEVIZIJA NOVO MESTO | Ica^al s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. url KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE In mladinska oddaja MKC TV GRAVERSTVO IN PASARSTVO NEŽKA STANIŠA DOL. TEŽKA VODA 36 68000 Novo mesto tel.: 068/43-770 Nudimo vam vsa graverska in pasarska dela pokali, napisne reklamne table, štampiljke, vse vrste rozet, Cu lijaki za pretok vina, Ms cvetlični lončki, Ms križi in svečniki, bron tolkala (levi za vhodna vrata), peskanje kovin, Cu kotlički za kuhanje v naravi, Ms stojala za dežnike. Se priporočamo! ^DOKAPITALIZACIJA d.o.o.^ ali BRISANJE DRUŽB — rok 31.12. KNJIGOVODSKI SERVIS Informacije od 7. — 15. ure FELIX d.o.o.,Kostanjevica y (0608-87-194) Z' OBVEŠČAMO naročnike" \ i malih oglasov, da se mali oglas, ki presega 15 besed, DOPLAČA, in sicer vsaka V nadaljnja beseda 100 SIT. J (y// EsofergT* mobitel '\68310 ŠENTJERNEJ, tel : 068/ 42-118/ STOP d.o.o. Šola za voznike motornih vozil Organizira tečaj CPP V Šentjerneju nad kmetijsko zadrugo, v soboto, 10. 12. 94, ob 16. uri in v Straži, v petek, 9.12.94, ob 16. uri v gasilskem domu. Vabljeni! taBakcim export-import trgovina s kmetijsko mehanizacijo zastopstvo MARIBOR Podbevškova ulica 5 68000 Novo mesto tel.: 068/23-826, 22-288 tel. in fax.: 068/322-625 V decembru posebne ugodnosti za vso kmetijsko mehanizacijo in traktorje: ZETOR: 3% popusta in praktična nagrada za vsakega, ki bo kupil traktor ZETOR UNIVERZAL: 5% popusta v decembru AKUMULATORJI: montaža, pregled in odkup odpadnih akumulatorjev V________________________J ABS SISTEM TUDI V STARE AVTOMOBILE NOVO MESTO - Prejšnji teden je Agroservis, prvi na Dolenjskem začel vgrajevati ABS zavorni sistem, ki prihaja iz Amerike. Ob pojavu elektronskih ABS protiblokirnih zavornih sistemov, ki pa jih lahko dobimo le ob nakupu novega avtomobila, se je pri nas pojavila alternativna varnostna zavorna naprava, ki je neprimerno dostopnejša. Kot zatijuje Avgust Vrščaj iz Agroservisa, je vgraditev hitra in preprosta. ABS dokazano za tretjino skrajšuje zavorno pot, kar so preverili tudi v razvojno-tehničnem institutu v Mariboru. Generalni uvoznik ABS naprave je D.J., d.o.o., iz Nove Gorice. Ža 599 DEM vam jo vgradijo v novo vozilo ali za 50 DEM dražje v staro vozilo v Agroservisu v treh do štirih urah. (Majda Luzar, EPS) Agro, d.o.o. Prodajalna SEJALEC Rozmanova ulica 3 Novo moato, tal. (068) 24-132 vam nudi: — rostfrei cisterne za vino od 30 do 10001 — uvoz iz Italije — črpalke za pretok vina — ročne in motorne — kotle za žganje od 60 do 1201 in brzoparilnike — mesoreznice in druge pripomočke za koline — veliko izbiro motornih žag: ALPINA, STIHL, T0M0S-HUS0-VARNA E MEDIC rooBLASčen servis m troovira Canon Na lazu 36 Novo mesto Razpisujemo prosto delovno mesto za komercialista za področje Dolenjske, Bele krajine in Zasavja. Pogoji: — srednja ali višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — zaželjene izkušnje pri prodaji birotehnike — lastni prevoz — poskusna doba 3 mesece Prijave pošljite pisno najkasneje 8 dni po objavi na zgornji naslov. , PRENOVA OKEN \ 10% DECEMBRSKI POPUST NOVA OKNA V STARE OKVIRJE PO NOVEM SISTEMU - BREZ POŠKODB FASADE IN OMETA TER DRUGA MIZARSKA DELA PO NAROČILU IZVAJA MONTLES BOŽIČNIK SEVNICA FAX-TEL.: 0608/82-945 J Zlatarstvo Bartol Novi trg Novo mesto nagrajuje vsako soboto! V. Nagrajenka prve sobote Ratajec Mateja, Trebnje LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Črnomlju, Raki, Trebnjem, Novem mestu, Brežicah, Bučki, Rebri pri Žužemberku Črešnjicah pri Cerkljah, Sela pri Šentjerneju, Otočcu, Soteski, Podboršt pri Šentjanžu, Žužemberku, Trebnjem, Brestanici, Šmarjeti, Škocjanu, Zaplazu pri Čatežu, Smole-nji vasi, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Gra-dišču-Primskovo, Stopičah, Ro-salnicah, Šentjanžu, Gor. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah, Mali Cikavi, Gazici; stanovanja: v Novem mestu, Krškem, Žužemberku, Uršnih selih. Straži, Trebnjem, Ljubljani; lokale: trgovske lokale: v centru Novega mesta, na Novem trgu, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni, v Trebnjem: avtobusni postaji; poslovne prostore: za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici in Sokolski v Novem mestu, Trebnjem in Črnomlju; vikende: v Semiču, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Stražnem vrhu, Zagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukov-ju pri Trebelnem, Gačah, Trščini, Karteljevo, Ljubnu; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Žužemberku, Gor. Laknicah, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Mihovcu pri Podgradu, Stopičah, Stari vasi pri Brežicah; kmetijska zemljišča in gozdove V Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure zrno Trgovsko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka vam v svoji trgovini na Ranču nudi v decembru umetna gnojila, krmila in škropiva po izvensezonskih cenah. NPK 15-15-15 = 1210,00 SIT/vreča NPK 7-20-30 = 1340,00 SIT/vreča NPK 10-30-20 = 1475,00 SIT/vreča NPK 13-10-12 = 1135,00 SIT/vreča NPK 8-26-26 = 1462,00 SIT/vreča KAN 28% = 975,00 SIT / vreča UREA 46% = 1135,00 SIT/vreča Ugodna ponudba koruze v zrnju v vrečah po 50 kg = 1 kg = 20,95 SIT. Za podjetja še dodatni rabati in možnost prevoza na dom. Prav tako tudi sezonsko znižanje vsega gradbenega materiala, določena vrsta materiala na več obrokov in pa posebno ugodna ponudba vodovoda in instalacijskega materiala z možnostjo vgradnje. Odprto: vsak dan od 8. — 17. ure sobota od 7. — 12. ure v Fax/tel.: 0608/75-086 0608/75-410 J SALON RENATA Nega In podaljševanj« nohtov žensko frizerstvo RENATA STIH tel. 068/28-131 Jedi ničle* 18, Novo metlo pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 10. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Nakupovalni center Drska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica gd 7, do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 7, do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske "toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-Suha krajina, Samopostrežba • Straža: od 7. do 13. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 11. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11, ure: Mercator-Stan-dard, Vodnjak, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11, ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8, do 12. ure: trgovina Brcat; Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8, do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela Krajevna Skupnost Globoko razpisuje natečaj za oddajo v najem poslovnih prostorov Predmet natečaja: oddaja prostorov v najem za trgovinsko-gos-tinski lokal s površino cca 110 m2. Interesenti lahko oddajo ponudbe do 14.12.1994, do 14. ure. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so: - čas najema, - vlaganje v adaptacijo, - reference ponudnika. Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu KS ob delavnikih med 7. in 11. uro razen srede. Ponudbe morajo biti poslane v zaprti kuverti z oznako: “Ponudbe za javni natečaj Lokal. Ne odpiraj!” na naslov Krajevna skupnost Globoko, 68254 Globoko 5. ZAHVALA Ob zadnjem slovesu našega dragega moža in očeta KARLA ČEŠNOVARJA Studenec 14 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času bolezni stali ob strani in na zadnji poti počastili njegov spomin, darovali cvetje in sveče ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Zena Alojzija in hčerki Mija in Zdenka z družinama ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta JOŽEFA POVŠIČ roj. Lenič z Malkovca 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku in za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni ®S0R]?lR0VffKČ SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. mesto Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341 -134 in 0609 623-211 PORTRET TEqA TE'r, 'in/ S k E efteh it rani Omjamem ANekdore iN prtič,ode ZApisAl Jože DuIar Pametni odneha Metličana Manek Fux in Jože Škof sta s silo zadrževala voziček, ki ga je vlekel osel. Ta se je nekaj časa upiral, nato pa se je ustavil. Polde Knafelj, ki je vse to opazoval, je ugotovil: “Pnmptni 7 mr mm n/hirhn fn Dete sta pozabila Kume in kuma iz Poljanske doline ob Kolpi sta nesla dete h krstu v Stari trg. Ko sta že dolgo hodila in nazadnje še skozi bukovo ložo, je kuma vprašala: “E, kume, dali imate vi britvicu?" ‘A kaj vam ho britvica, kuma?" ‘‘Bi si vrezala palico. ” ‘A kaj vam bo palica?" "Kume, ak bi mi vi kaj hteli..." "E, e, kuma!" se je oni namuznil. Potem sta molče šla svojo pot. Ko pa sta se vračala od krsta, sla pozabila dete za nekim stogom. Kaj n^j napišem? Pisatelj Ivan Pregelj je povedal: “Poslali so mi v oceno knjigo Fra .O - nič!’" njigo Franca Oniča. Kaj pa naj o nji napišem ? Zbrali Bojan Ajdič Razumljivo je Na obisk v staro domovino je p" . dedek iz Amerike in je vnuku razlago1’ kako delajo in živijo Američani. “ drugim je rekel vnuku: . “Veš, pri nas v Ameriki kažejo zmeraj kasnejši čas kakor vaše M* Evropi." “To je razumljivo, "pravi vnuk, ^ ti Ameriko so ljudje odkrili kasneje P' Evropo!" Sqj jih ne razume Babica je šla z Binetom v živalski^ Razumljivo, da sta se največ zadrlo pri opicah. Pa nenadoma pravi v,,f . “Poglej, babica, tale opica se obM* tako kot moj stric." "Tiho bodi," pravi babica, "tok0 ne sme govoriti." . aS “Zakajpa ne?"meni vnuk, “sa) " opice ne razumejo." bj (ta Obl 'bi % % k,e fjc 'bii